Štev. 121.
V Ljubljani, sreda dne 1. maja 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak (lan — tndi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob t>. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani ▼ upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno F 10*—, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1‘70. — 1 inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina so k,	pošilja upravništvu.	x
Posamezna številka 6 vinarjev.
X
X
H
Telefon številka 118.
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Uredništvo in upravništvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.!
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma I se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase ' se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-x pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :a
•••
•••
n:
Telef.>n številka 118.
n:
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse Številke.
„DAN“
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	...	K	18'—	Četrt leta	...	K	4‘50
Pol leta	...	K	9"—	En mesec	. . .	K	1'50
V upravništvu prejeman na mesec K 1‘20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	...	K	20-—	Četrt leta	...	K	5-—
Pol leta	...	K	10-—	En mesec	...	K	1-70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naroč.iine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo „DXEVA“.
1. maj.
Bili so časi, ko je v Ljubljani na dan !. maja šla le mala množica ljudij po ulicah. Par biciklistov z rdeče okrašenimi kolesi, nekaj žensk in vrsta delavcev z rdečimi odznaki. Bili so časi! Malo jih je bilo in stari Ljubljančan jih je gledal prezirljivo. Ni se mogel prav odločiti, da bi bil čutil z delavcem, ki je praznoval svoj praznik.
V tisti dobi so svetovna mesta videla tisoče in tisoče, ki so šli po ulicah z zagorelimi obrazi, z žuljavitni rokami, s ponosom na obrazu. — Mi smo, ki vas držimo, mi delavci! — tako so govorili molče. In njih ponos je vabil; pridružili so se novi tisoči.
Bili so časi! Spominjamo se takega prvega maja v velikem mestu. Ob petih zjutraj so zapele godbe po ulicah. Zapustili smo lene blazine in smo hiteli na cesto, kjer so se usipale množice iz hiš ter se pridružile masi. ki se je valila po ulicah. Pridružili smo se jim in smo šli z njimi. Veselili smo se njihovega praznika. Odšli smo ven iz mesta tam so se zbirale ti jčere množice in opoldne smo se vračali z njimi — po osem v vrsti — in srno manifestirali za njihove pravice. Cel prvi maj se nam je zdel. kakor oznanilo velike lepe bodočnosti. K® smo stopili med njihove vrste, smo začutili da smo z njimi eno. v srcu je ostala ljubezen do trpečih milijonov, glas vesti je klical: z njimi, z njimi!...
V Ljubljani ni šlo tako hitro, dolgo niso padli predsodki. Malo mesto je imelo premalo mas in narodni meščan ni hotel slišati o onih delavskih vrstah, ki so mu bile tuje. Morebiti ie bilo temu krivo tudi ono javno mnenje o in-ternacionaiizmu. Nekateri so slutili v organiziranem delavstvu revolucionarje — in komo-den meščan ni hotel izprememb. Spominjamo se onih časov ... Danes je drugače! Vsi se veselimo prvega maja — prišlo je veliko spoznanje. da smo vsi delavci, da je delo podlaga vsega razvoja in napredka.
Šele v zadnjih letih se je pri nas izvršila ta izprememba. Na eni strani propadanje liberalizma, na drugi strani zmaga klerikalizma —■ naraščajoča masa. ki je klicala po socialni pravičnosti, je rastla in javnost jo je začela vpo-števati. Mladi inteligenti so prišli med delav-
ske vrste in so pojasnili Slovencem, odkod in kam. Danes štejejo naše delavske vrste mnogo naše inteligence — med se. Še so ljudje, ki ne smejo slišati o socialnih demokratih — še so filologi, ki razlagajo, da se pravi socialdemokrati po naše: »so djal dejmo krasti,« — toda ti ljudje izginjajo in umirajo, delavske vrste pa lastejo od dne do dne. Gospa, ki je pred leti zagrnila okna. da ni videla delavcev — danes čuti ž njimi, priznva njih zahteve, spoštuje njihov ponos. — Mi se veselimo, da se je tako spremenilo. Nismo narod kapitalistov in milijonarjev, sestojimo iz samih delavskih slojev- saj je danes uradnik, kmet, tovarniški delavec, rudar, pomočnik, obrtnik — pravzaprav vse skupaj — delavec. . Med temi sloji se je razvil čut solidarnosti. In tudi višji sloji danes priznavajo, da je delo podlaga njih bogastva. Tudi država ne vidi več revolucionarjev — ampak je morala ustvariti zakone za delavce in v parlamentu mora računati z zastopniki delavskih slojev ...
Kar se tiče naše socialne demokracije — ni še vse v nji, kakor bi si želeli, zato je naravno, da dobiva med slovenskim delavstvom narodno delavska organizacija več in več tal. Naši delavci po gorenještajerskih rudnikih in štajerskih mestih nimajo v slovenski soc. demokraciji dovolj trdne opore. Sto in sto slovenskih delavcev se izgubi v tujstvu. Ne proda tujemu kapitalistu le svojih telesnih sil — ampak tudi svoje narodno prepričanje. To je škoda in zato z narodnega stališča marsikdo ne gre s soc. demokracijo. Ako bi soc. demokracija v teni oziru našla pravo pot. bo na Slovenskem mnogo pridobila. — Dokler tega ne izvrši, pojde slovensko delavstvo na meji — posebno na jugu — v N. D. O. na severu pa se bo izgubljalo.
Praznik 1. maja naj dokaže delavstvu — vseh vrst. da je v slovenski javnosti zmagala socialna misel, da se zavedamo, da smo narod delavcev — bodimo pa tudi delaven narod in narodni delavci!
V	tem duhu praznujmo 1. maj!
Slovenskemu delavstvu.
(1. maj.)
Vzdramite se danes vi tisoči, ki si s tru-dapolnim in napornim delom služite svoj kruh. vzdramite se danes vsi, ki morate Vaše sile in moči prodajati drugim, dasi tako prislužite ubogih par beličev in preživite sebe n svojo družino, vzdramite se danes vsi. ki ste navezani na trudapolno delo. oddahnite se. po-čijte se in praznujte Vaš dan, praznujte delavski praznik 1. maj.
Ta Vaše praznovanje naj bo svečano!
Utihnejo naj stroji, zapuščene in prazne naj bodo tovarne, mirno naj stoje industrijska podjetja, počivaj tramvaj, zaprte naj bodo prodajalne. zaprte pisarne, prazni naj ostanejo vsi oni prostori, ki vidijo Vaše vsakdanje žulje, ki so priča Vašemu ustvarjajočemu delu!
Prazni i mirno naj stoje vsi obrati ter podjetja. Povsod naj vlada tihota in mir. ki naj bo priča veličastnemu Vašemu slavlju dela. o Vi ti pini-delavci, ki ste s svojo roko ustvarili vse te velike naprave, s katerimi se ponaša naš napredek in naša doba.
Slovenski delavci. Vi morate še posebno pomniti ta praznik dela. katerega slavi danes vesoljni proletariat. Vi si morate biti še posebej svesti. kot zatirani in prezirani trpini celo na lastni grudi, da so vsi ti veliki obrati, vsa
ta industrija, ki se nahaja na slovenski zemlji in je v rokah večinoma par tujih denarnih mogotcev. edino le delo Vaših rok. da ste vse to ustvarili. Vi z Vašimi žulji!
Tovarne, železnice, trgovska podjetja, stavbe itd. pričajo o Vaši ustvarjajoči sili. cel naš napredek govori o Vašem delu!
Le žal, da vkljub temu ogromnemu delu Vaših rok dobite po krivdi današnjega socialnega ustroja le neznaten, da naravnost ponižujoč delež v obliki male drobtine — mezde, dočim se Vaši gospodarji rede in pasejo od Vaših žuljev in z Vašim delom polnijo svoje žepe.
Cas je prjšel, da se v tej smeri človeška družba temeljito preustroji in se socialni odno-šaji pravično uravnajo. K temu pa morete in morate dati impulz edino Vi izkoriščanci in zatiranci, s tem. da se zavedate svoje ustvarjajoče sile stanovske dolžnosti, se organizirate v stanovske organizacije in tako s silo povzročite pravičen preobrat današnjega socialnega ustroja!
Ta svečan praznik dela, naj Vam bode torej le v spodbudo za novo socialno delo, ki naj prinese dobo. ko bodo odpadli oni izkoriščevalci. ki se danes pasejo na Vašem delu. bogatini. ki Vas danes z drobtinicami v obliki mezde pode in poganjajo na delo. in na katere Vas spominja današnji praznik. To praznovanje naj Vam bo v spodbudo, da pride čimprej oni 1. maj. ki bo Vaš trud pravično odmerjen in Vaše delo pravično upoštevano.
Zatorej na novo delo. da čini prej napoči 1. maj. ki bo obenem tudi Vaša osvoboditev!
Organizacija.
Trst, dne 30. aprila.
Vse svetovno delavstvo praznuje danes
1.	majnik. Delavci raznih podjetij, tudi oni. ki delajo pod zemljo in zbirajo podzemeljske zaklade skupaj, bodo prišli danes skupaj. Na njihovih obrazih ne bo opaziti nobene žalosti, da-siravno so še včerajšnji dan trpeli, ker niso imeli sredstev, da bi zadostili svojim potrebam; ker so jih boleli telesni udje vsled napornega dela; morila jih je skrb zaradi otrok, ki so že kot mladi, neizkušeni, prisiljeni ugrizniti v bedo življenja. Akoravno je bilo včerajšnji dan tako, je danes vse drugače. Za hip je pozabil trpin na skrbi, na težave, kajti hrepenenje po boljši bodočnosti, po bodočnosti, v kateri ne bo več tako. kakor je danes, to hrepenenje mu je za današnji dan pregnalo obupne misli in vesel je. Prvi majnik pa je tudi dan. ki pripelje marsikaterega delavca, ki je bil že od nekdaj slepo orodje izkoriščevalca in se je pustil tepsti in izkoriščati, ne da bi se temu zoperstavil. misleč, da mora tako biti, do pravega spoznanja resničnega položaja. Veliko delavcev bo danes spoznalo, da je današnja uredba krivična, ker velika miljonska masa trpi. medtem ko se veselijo in živijo v razkošju posamezniki. ki teptajo in do kosti izsesavajo one, ki kupičijo skupaj zaklade in jim omogočujejo, da žive nebeško življenje. Taka uredba je krivična in prvi majnik je tisti vzvišeni dan. ki Velikemu številu trpinov odgrne zaveso, za katero se skriva hinavščina, ki je nihče drugi ne pozna, kakor tisti, ki vidi s svojimi lastnimi očmi. Tudi ti, ubogi slovenski delavec, ki se ti tudi gode krivice, pravzaprav še večje, kakor pa delavstvu, ki pripada kulturnejšim in močnejšim narodom, tudi ti mučenik, praznuješ danes 1. majnik! In ali vam prav nič nj hudo pri
srcu. slovenski delavci, kadar se spominjate onih težkih in žalostnih dni. ko ste bili še boli izpostavljeni in izkoriščani, ko so se vam godile še večje krivice, kakor pa danes! Da, hudo vam mora biti pri srcu. kadar se ozrete nazaj v preteklost, kajti zaničevalo se vas ni samo zato. ker ste delavci, ker imate žuljave roke in slabo obleko na sebi, ampak tudi zato, ker govorite slovenski jezik, ker ste se rodili kot slovenski sinovi. Trpeti, ste morali veliko, hudo vam je biio. ker se je na vas pljuvalo cari-io zato, ker ste govorili jezik, ki vam ga je zapustila uboga mati. In resnično, trpini slovenski, je bilo enkrat tako. Malo bolje je dandanes, akoravno je v tem oziru še vedno slabo. L.ahko pa rečemo, da smo nekaj dosegli in da se je marsikatera stvar deloma vsaj popravila in izpreobrnila na boljše. To je sad našega boja. sad našega delovanja. — Treba bo pa z delom nadaljevati, treba bo iti še odločnejše naprej, kajti mnogo krivic se nam še godi, ki jih bo treba z vztrajnostjo zatreti. — Saj niti šol nimamo še povsod v svojem materinem jeziku. In kako naj pride potem delavec do spoznanja. kako naj si pribori tisto izobrazbo, ki ga bo privedla do tega, da ne bo hotel več biti slepo orodje in se pustiti od tiranov zlorabljati. Brez šol v svojem lastnem jeziku je težko priti tako daleč. Ako imajo šole bogataši, ako se oni lahko izobražujejo in oborožujejo z znanjem, ki jim služi v boju proti delavstvu, zakaj bi se potem delavstvo, ki ima veliko več povoda zato, ker se more braniti pred napadalci, ne smelo oboroževati z znanjem, da bi lahko odbijalo udarce! Da, slovenski delavec, to ti manjka, edino to je krivo, da ne korakaš z delavstvom drugih narodnosti naprej, ampak da za njim zaostajaš — na vseh poljih. Zato vzemi v roko orožje in se začni energično bojevati za svoje pravice. To orožje, ki ti lahko izvojuje vse pravice, ki je nabrušeno za vsakega, ki delavstvo sovraži, ki delavstvu nasprotuje in ga hoče pritisniti k tlom, je organizacija. — Pred petimi leti, trpin, se je ustanovila v Trstu taka organizacija, ki ima ta namen* da ti pomaga. da te reši iz trpljenja; ta organizacija, katere namen je tako plemenit, se imenuje: »Narodna delavska organizacija.« Slovensko delavstvo je namreč izprevidelo. da je življen-ske potrebe, da si ustanovi lastno organizacijo, ki bo delala samo za slovansko delavstvo, za delavstvo naše krvi. Slovensko delavstvo se je prepričalo, da mu noben ne bo pomagal, ako si samo ne bo pomagalo. Zato je šlo navdušeno na delo. žalibog. da še niso prišli vsi slovenski delavci do zaključka, da je njihova sveta dolžnost, da se pridružijo organizaciji. Saj vendar ne moremo zahtevati, da bi se' samo majhno število delavcev bojevalo, velika ogromna množica pa stala izven bojnih vrst. To ne gre! Majhno številce ne more to doseči, kar lahko doseže celokupnost, veliko število. Plodu dela. sadu organizacije, pa ne uživajo le bojevniki, tisti, ki so delovali pri težki borbi, ampak vsi delavci uživajo to. kar izvojuje organizacija od onih. ki imajo veliko moč v svojih rokah, ki odločujejo o usodi delavske mase. Od organizacije pa ima član mnogo koristi. Vse to. kar v obliki članarine prispeva delavec organizaciji, dobi povrnjeno potom bolniških podpor, brezplačnega pravovarstva, brezplačnega preskrbovanja služb, podpor v slučaju stavke, izobrazbe itd. Delavca dvigne organizacija, da postane v pravem pomenu besede — delavec. Delavcu, ki je član organizacije. se prav nič ni treba bati, da bi se mu kaj pripetilo; ni treba se, mu bati eventuelnih pri-
LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
»To bo sramota in graja za vso Belo Cerkev. ako bi premišljevali le za trenutek... Ves* narod vstane eden in isti dan in Turčija se lahko že poslavlja od sveta!« je govoril baj Mičo ognjeno.
Marko se zamisli.
Ali pa veste zanesljivo, da bo tako?«
»Kako ne bi vedeli? Saj nismo več otroci. Raditega sem te pozval, da stopiš v komitet ter z lastnimi očmi čitaš časopise in poslusas Kableškova in Bojča.«
Marko je neverjetno vrtel z glavo.
»Nekaj drugega je, ako ti kaj pravijo ljudje, pa zopet kaj drugega, ko se prepričaš sam... Premislite pa dobro petkrat, predno se drznete na nečesa, da se ne bo ponovilo, kar se je zgodilo v Starem Zagorju.«
Mičo se razvname.
»Sedaj je vse kaj drugega. Marko, ne bodi vendar otrok... Pravim ti. da vstaja izbruhne povsod... Vse je pripravljeno in prirejeno. Samo dan naj nam še napovedo ...«
»Nu. hej. ako izbruhne povsod, pa tudi faz denem puško na ramo; toda ako ne izbruhne povsod ter le mi sami vstanemo? To hoteni, da premislimo ...«
»Izbruhne!«
»Kdo ve?«	i	>	• j :i h m
»Da, izbruhne, Marko. Hočem, da se zarotiš.«
»Nočem.«
»Ti si neverni Tomaž!«
»Hočem kakor on potipati s prstom ... Tu se gre za naše glave...«
»Treba je verjeti, da zmagamo.«
»A to čemu?«
»Raditega. ker Turčija mora enkrat pasti.«
»Cemu mora pasti?«
»Resnica, treba ji je pasti, ker je pisano, da pade!«
Marko je spoznal, da se Mičo zateka zopet k prerokovanju Martina Zadeka.
»Ne verjamem novim prerokom ... Koledar nam	napoveduje dež in	ujmo, mi	pa	imamo lepo	vreme... Prazne	besede!«
»Zadek je kaj druzega, priznavajo ga celo učeni ljudje«, reče Mičo vneto.
»Daj mi mir. Vedno se sklicuješ na Za-a- Prenehaj že enkrat s tem Zadekom...«
Mičo se razvname.
»Ako ti ne ugaja Zadek, zamorem ti pokazati še drugo preroštvo, ki je dokaj glob-lejse m jasnejše.«
»Od koga je?«
»Od	Božje Previdnosti.	Le sveti	Duh za-
more to	vdihniti. Človeški	duh tega	ne	more
iztuhtati.«
In Mičo jame brskati po žepu svoje suknje.
Marko ga je začuden gledal.
»Oh, pozabil sem knjigo doma«, reče Mičo nejevoljen, »toda čakaj, vtegnem se tega spomniti... In ako mi še rečeš potem, da ne vrjameš v padec Turčije, pa zate ni pomoči... Na gluhega idi z bobnom, vendar te ne bo slišal.«
Po teh besedah Mičo izvleče pisalno pri-
pravo. namoči pero v črnilo in zopet jame iskati po žepu.
»Nimaš kakega čistega papirja?«
»Nimam«, odvrne Marko, ko tudi on poišče po žepu.
»Počakaj, tole ti napišem.«
In Mičo poklekne k topu ter začne praskati po njegovi gladki skorji.
Marko ga radovedno gleda.
Kmalu je stalo pred njim nekoliko vrst črk in arabskih številk.
Te cerkvene pismenke, čitane kot črke, slove: »Turcia ke padne«, čitane kot številke pa so dajale usodepolno leto 1876.
»Kdo je iztuhtal to čudno^ kombinacijo in pogodil to strinjajne črk in številk? Kateri mu je zajel v temi to kresnico, to neizrekljivo igro slučaja? Nihče ni vedel. Takšne pojave novosvetni ljudje imenujejo »kaprice usode«, stari pa jih kličejo: usoda. Takšen predsodek si prizadeva pojasniti to. kar taji razsodnost.
Mičo Bejzad je pojasnil dvojnoteri smisel te »šarade«. Marko sam je to preiskal in se prepričal o tem. On je kar onemel od začudenja ter si ni drznil niti črhniti o tem.
Mičo se je zmagoslovno ogledal. V njegovih črnih, plamtečih očeh se je svetila zadovoljnost s samim seboj; v njegovem nežnem ironičnem smehu, s katerem je pomežikoval osuplemu Marku, se je izražala žalost nad njegovo malodušno nevero, zmagoslavje, sreča in navdušje. Marku se je zdelo, kakor bi mu govoril ta smeh: »Nu, oglasi se sedaj, da začujemo tvoje mnenje: ako Martin Zadek ni vreden nič. kaj porečeš na to drugo proro-štvo? Ali se ti je že posvetilo, kdo je Bejzad?«
Med razgovorom teh primatorjev je vni-šlo nekoliko členov komiteta. ne da bi jih bila zapazila. Prišli so semkaj radi tega, da so si
ogledali livarno topov belocerkovškega Krup-pa. Kmalu so prišli še drugi, tako tudi slučajno. In pripetilo se je, da so razun DimaBezporteva se zbrali tukaj skupaj vsi členi.
»'Pega poslednjega danes ni bilo moči najti,« je najavljal Ilija Strandžev, gotovo se ga je navlekel v kaki krčmi.«
»To je nekaj odurnega, to popivanje brez mere,« omeni pop Damo, napravivši požirek iz ploščnate steklenice.
Udje komiteta se niso mogli dovolj načuditi topu, navdušenj pri pogledu nanj. Bil je razprostrt pred njimi, kot nekaka podolgasta ogromna zverina brez glave in brez nog, z enim očesom na hrbtu z grozno globokim žrelom, iz katerega bi imela izbruhati ogenj in lava... Na gladkem, žoltastein trebuhu črnela se mu je kabalistična fraza, napisana po baj Miču kot grozen mane. tekel, fares turške države:
»Turčia ke padne. 1876.«
»Mladeniči,« se oglasi predsednik, ali nismo rekli, da pojdemo na Zeleno Trapo?«
»Da. tjekaj smo namenjeni.«
»Nu, ker smo se pa tako sešli. k^j mislite, ali bi ne bilo bolje, ko bi tu opravili sejo? Verjemite, da nam bo to bolje pristojalo pri tem medvedu...«
Vsi so odobrili to srečno misel predsednikovo.
»Tedaj se pa vsedite.«
»A kam se pa vsedete vi?«
»Tu, evo je moj prostor,« reče baj Mičo, vsedši se na top.
In seja se je pričela.
(Dalje.)
tiskov in napadov s strani delodajalca, ali pa kake druge strani, ker ni osamljen v boju proti krivici, ampak stoji za njim močna falanga organiziranih tovarišev, ki nastopijo vsi zanj, ko je potrebno. V organizaciji Je zmaga, v organizaciji je rešitev!
■■■■■mmmmmimhmbmbhuhmhmhmi ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Hrvaško-slovenska zmaga pri volitvah za reško okr. bolniško blagajno.
Reka, 29. aprila.
V nedeljo so se vršile na Reki volitve delegatov za okrajno bolniško blagajno. Reški trgovci, obrtniki in delavci hrvaške in slovenske narodnosti, so bili doslej pastorka te blagajne. ker je bilo nje ravnateljstvo in vodstvo v italijanskih rokah. Vsled tega se je zbral medstrankarski odbor, ki je prevzel vse predpriprave, da se Slovenci in Hrvati udeleže to pot prvič volitev delegata v blagajno. Sestavile so se kandidatne liste iz delodajalske skupine in sicer samo iz hrvaških obrtniških in trgovskih krogov, dočim se je v delodajalski skupini sklenil kompromis s socialnimi demokrati, ki so vzeli v svojo listo tudi slovenske in hrvaške kandidate. Za volitve je obstojalo pet kandidatskih list in sicer hrvaško slovenska. tri italijanske in socialno demokratska.
Volilen boj je bil nad vse hud za italijansko listo je bil na poslu ves agitacijski aparat, po pravilih bi morale biti volitve končane ob eni popoldne, a ker so bili takrat Hrvati v večini, so se voiitve podaljšale do pete ure, skrutinij je trajal skoro do jutra.
Hrvatsko-slovenskl nastop je prinesel veliko zmago, ker po današnjih volitvah imajo Hrvati in Slovenci v delegacijskem svetu in sicer v delodajalski skupini sami zase večino, v delojemalski skupini pa večino s socialnimi demokrati.
Izid volitev v posameznih skupinah je sledeči :
Obrtniška skupina: Voliti je bilo 39 delegatov; Hrvati in Slovenci so dobili 33 delegatov in 20 namestnikov. Italijani pa 6 delegatov in 2 namestnika.
Trgovska skupina: 27 delegatov, hrvaško-slovenska lista je zmagala z 21 delegati in 14 namestniki, a Italijani so dobili le 6 delegatov in enega namestnika.
Tovarniška skupina: Ker Hrvati in Slovenci nimajo svoje velike industrije na Reki, je hrvaško-slovenski volilni odbor izdelal kandidatno listo, v katero je vzel šest hrvaških tvorničarjev, druge kandidate pa (voliti je bilo treba 34 delegatov) iz drugih volilnih list. Tako se je posrečilo, da so bili tudi v tvorniški skupini izvoljeni trije hrvaški delegatje.
Skupen rezultat iz delodajalske skupine je torej sledeči:
izmed sto izvoljenih delegatov je 57 Slovencev. Hrvatov in Srbov, a 43 Italijanov, Nemcev in Mažarov (Nemci in Mažari so bili Izvoljeni v tvorniški skupini). Izmed 50 namestnikov pa je 34 Hrvatov. Srbov in Slovencev. a 16 Italijanov.
Uradniki, trgovski uslužbenci in delavci so volili v delojemalski skupini tudi sto delegatov in 50 namestnikov. Hrvaško - slovenski volilni odbor je sklenil kompromis s socialnimi demokratje, ker so ti postavili na svojo listo razmerno veliko število hrvaških — slovenskih kandidatov. — Ta slovensko-hrvaška In socialno demokraška lista je zmagala sijajno proti združenim Italijanom, za kompromisno listo je bilo oddanih 1629 glasov, a za Italijane le 616 glasov.
V ravnateljsko blagajne voli vsaka skupina delegatov (delodajalska in delojemalska) po § 20 člana ravnateljstva; v delodajalski skupini, kjer je razmerje 57 proti 43 bodo izvoljeni sami Hrvati in Slovenci,v delojemalski pa na podlagi kompromisa, nekaj slovenskih in hrvaških delegatov, tako da bodo imeli Hrvati in Slovenci v ravnateljstvu popolno večino. ter bodo volili tudi iz svoje srede predsednika in enega podpredsednika, enega podpredsednika pa dobe socialni demokratje.
Tako je prvi skupni nastop Slovencev in Hrvatov na Reki končal s popolno in nepričakovano zmago! Te volitve so dokaz, kako močno je naše prebivalstvo na Reki. kjer se ga je dosledno od italijanske strani zanikovalo.
Treba pa je še nadaljnega dela, reški Hrvati in Slovenci morajo nastopati vedno in povsod složno, potem pa je gotovo, da bodemo dosegli še večjih uspehov in to tudi drugje. Prva nalogu reških Hrvatov in Solvencev je sedaj, da se pripravijo za občinske volitve, kjer se bo dokazalo, kako malo resnične so besede v italijanskem značaju mesta Reke!
Nedeljske volitve so to dokazale, a naše nadaljno delo bo nudilo še več enakih dokazov.	st.
Narodna delavska organizacija
Trst, 30. aprila.
Pet let je letos odkar se je ustanovila Narodna delavska organizacija s sedežem v Trstu, ki ima nalogo braniti in zastopati delav-seke koristi. Vendar kljub temu plemenitemu cilju, kljub dejstvu, da je organizacija, stanovska zveza delavstva posebno na Slovenskem prepotrebna.v je bilo zanimanje za NDO. na Koroškem. Štajerskem in Kranjskem (razven svoj čas v Ljubljani’ popolnoma zanemarjeno. Edino primorske dežele, namreč Trst, Goriško in Istrija so vsaj kolikortoliko umevale potrebo stanovske organizacije ter se zbirale koli svoje matice tržaške NDO.
I ako je torej prišlo, da sb podružnice NDO. po Koroškem. Štajerskem in Kranjskem (razven v Ljubljani) ostale le v prvih povojih, namreč samo pri pripravljalnih odborih ljubljanska NDO. pa je bila oblastveno razpuščena. ter so se edino podružnice NDO. po primorskih dežeiah (Trst z okolico. Goriško in Istra) ohranile, ki sedaj zopet pokazujejo novo življenje in pridno delujejo.
Največ seveda je škodovala podružnicam NDO. indolemnest gotovih oseb predvsem pa sociainodemokratiške politiške agitacije, ki so posebno na Kranjskem in Štajerskem že v kali zatrle naše gibanje. Poleg tega je v zadnjih dveh deželah zavirala naše delo tudi klerikalna politična gonja.
Pri tej priliki moramo namreč povdarjati, da je Narodna delavska organizacija nepolitična in izključno strokovna organizacija.
Torej ni kdo kakor kakšna klerikalna ali pa socialno demokratična organizacija, ki i-rnajo služiti političnim namenom in strankarskim koristim, ampak NDO. je izključno delavska. slovenska, nepolitična strokovna zveza kakor n. pr. Zveza jugoslovanskih železničarjev. ki irna izključno samo nalogo braniti in zastopati stanovske interese svojih članov.
NDO. se ne vtika v politiko, ne v kakšne stranke, ne v verska vprašanja niti se ne peča z drugimi zadevami, ki se ne tičejo izključno ali pa predvsem delavstva. Zato pa NDO. toliko lažje posveča vso pozornost delavskim vprašanjem, vprašanjem mezd. bolniških podpor, penzijskih zakladov, delavskih zavarovanj, strajkov itd. ter se za ista tudi zavzema.
Namen NDO. je torej vse narodne slovenske delavce organizirati v eno in edino močno organizacijo ali zvezo, ki naj bi z vso svojo številno ter moralno močjo zastopala zahteve slovenskega delavstva in se ne dala izrabljati v nobeno politično strankarsko svrho. pa naj si bodo že socialni demokratje, klerikalci ali pa liberalci. NDO. vidi pred sabo samo strokovno. stanovsko delo in samo temu delu se posvečuje, ker ve. da ravno tem potom največ koristi slovenskemu delavstvu.
Sicer pa ne samo program, vsa dosedajna dejstva govore v prilog NDO. kje bi bil danes tržaški delavec, da ni bilo NDO?! leptan bi bil. suženj bi bil! Ali se naj zavzame socialno demokratična stranka zanj, ko je v Trstu pod komando Italijanov, kakor naj brani ta stranka slovenskega delavca pred regnikoli. ko sami slovenski in torej ne samo laški socialni demokratje, branijo laške delavce, jih favorizirajo pred domačini in Slovenci, ko glasujejo za Lego Nacionalc proti CM. družbi, ko sami pravijo, da ie Trst laško mesto, in stavijo slovenske kandidate za politične volitve satno tam. kjer že naprej vedo. da propadejo, dočim tam. kjer je mandat siguren, stavijo Italijana!
Sedaj je seveda stvar drugačna. NDO. je edina močna zaščitnica slovenskega delavstva v Trstu, ki se tega zaveda in se v ogromnem številu zbira v svojo organizacijo. NDO. ie posebno v Trstu danes mogočna in impozantna organizacija, koje delovanje se vidi po neštetih shodih vsak teden, po predavanjih, podporah itd.	.	.
Istotako je tudi drugod z drugimi podružnicami na Primorju, ki se pridno in prav lepo razvijajo v svesti si svoje narodne in delavske dolžnosti.
Treba bi bilo da se tudi Kranjska. Štajerska in Koroška zganejo, da se tudi tam narodno delavstvo organizira in združuje v strokovne delavske skupine in podružnice, katere naj bi ščitile njihove narodne svetinje predvsem pa zastopale njihove delavske interese.
Vsak kraj, kjer biva vsaj 20 delavcev si lahko osnuje svojo strokovno skupino ako so vsi delavci ene stroke (n. pr. samo zidarji, ke-mični delavci itd.) ali pa krajevno splošno skupino. ako so raznih strok.
Ta skupina, oz. podružnica, je popolnoma avtonomna, vzdržuje lahko sama svoje podporne, brezposelne, bolniške in druge fonde, centralnemu odboru NDO. v Trstu pa prispeva samo malenkosten prispevek za tiskovine, strokovnega tajnika ter eventualno za štraj-kovni fod itd.
Ker v primorskih deželah obstoja že precejšnje števiio podružnic NDO. je treba, da se tudi alpske dežele zganejo in se tudi tam ustanove krajevne skupine slovenskih delavcev.
Stanovske organizacije na narodni podlagi.
Kako potrebne so stanovske organizacije, mislimo, da sploh ni treba še posebej poudarjati. saj uvideva danes to potrebo že vsakdo, pa naj si tudi ni bogve kako izobražen.
Potreba stanovskih organizacij je očivi-dna in jasna ter splošna.
Zatorej tudi vidimo, da povsod pri vseh narodih stanovske organizacije tudi obstojajo.
Tudi mi Slovenci imamo nešteto stanovskih organizacij, še več, mi smo prišli že tako daleč, da imamo celo po dve ali pa kar tri stanovske organizacije ene stroke, namreč so-cialno-demokratično, klerikalno, liberalno in morda še kakšno drugo. To slednje seveda je škodljivo. Stanovska organizacija ne sme biti politična (socialno-demokratična ali klerikalna) mora pa biti predvsem narodna (ne pa internacionalna).
In ako je taka organizacija nepolitična strogo strokovna obenem pa dobro narodna, rnnre koristiti svojim članom, obenem pa tudi narodu samemu.
Kaj nam pomaga mednarodna organizacija posebno nam Slovencem?
Ista je v naših mešanih krajih naravnost škodljiva. Vzemimo si za primer kakšno so-cialno-demokratiško strokovno organizacijo, v kateri so združeni Slovenci, Nemci, in Italijani. Ali mislite, da je taka organizazija v Mariboru. Celju. Celovcu v prid Slovencem? Kaj še tam se ta mednarodna organizacija za Slovence niti potegniti ne upa, ampak trobi v en rog z močnejšim elementom v organizaciji, z Nemci!
Ce se Slovencu kaj zgodi se niti ne zmenijo. kaj še da bi ga stavili na vodilna mesta svoji organizaciji. Tlačan si. in tlačan ostaneš. tako si mislijo!
In v Trstu! Ali mar soc. demokratje podpirajo Slovence? Nasprotno! Oni celo vidijo potrebo, da se Slovenci asimilirajo močnejše-
mu elementu Italijanom, zato glasujejo za Lego nazionale proti Ciril Metodovi družbi!
Edino kadar potrebujejo glasov za politične manifestacije, tedaj te in one nacionalne organizacije poznajo Slovence, tedaj znajo v Leljaku i Mariboru. Celju in Gorici v Trbovljah in Trstu celo slovenski govoriti! Toda to so le gotovi momenti. Drugače pa se za Slovenca živ krst ne zmeni. Nasprotno Slovenci morejo kot manjši narod in baje tudi manj kulturen. kakor pravijo sami. svojim »sodrugom« druge «kulturue« (nemške in laške) narodnosti tlačaniti!
Škoda, ki jo ima tu slovenski organizira-nec je naravnost ogromna, saj dotičnik navadno le plačuje prispevke, pri delu se mora pa zato še umikati in napravljati prostor svojemu nemškemu ali Pa laškemu sodrugu.
lorej že enotlivec sam ima velike gmotne težkoče in občutno škodo. Koliko pa ima škode njegova ožja družina in širša njegova rodbina, kateri pripada to je — narod!
Sicer pa vidimo to škodo dan na dan!
Naši delavci ostanejo vedno le delavci in le malokedaj si s težavo opomorejo in se osa-mosvoje. dočim nemški in laški delavci zasedajo lepša mesta, stvarjaio lastne delavnice in se sploh na slovenskih »sodrugih« opomorejo.
Naši delavci ostanejo vedno siromaki in s tem obenem ostane siromašno tudi slovensko ljudstvo, dočim si Nemci in Lahi gospodarsko krepijo in s tem krepijo tudi njihovo narodnost, ki potem toliko lažje zatira zojjet nas.
Posebno naša obmejna mesta so tu zelo prizadeta. Slovenski delavec se potaplja v tujem spočetka internacionalnem morju, pozneje pa se pogreza v nemško in laško morje.
Strokovne organizacije na narodni podlagi so^ posebno v teh obmejnih krajih naravnost največje in najboljše naše narodno-obrambne trdnjave!
Ako so te stanovske organizacije na narodi podlagi, petem je delovanje tudi bolj veselo in živahno. Vsak kdor sodeluje in pomaga. ve in zna. da pomaga svojemu rojaku, zna, da krepi s tem svojega sobrata in si je v svesti. da deluje s tem v celokupno narodno korist. Istotako je tudi medsebojna podpora članov bolj odkritosrčna, saj podpora vendar Slovenec Slovenca, dočim mora v mednarodni organizaciji stati Slovenec poleg zagrizenega narodnega sovražnika Nemca ali Laha. ki smtra Slovencc za manj vreden narod.
Strokovne narodne organizacije so posebno za nas prepotrebna. Čudna je teorija internacionale, da se moramo mi združiti s svojimi narodnimi tlačitelji, in samo mi tlačaniti, ko vendar vemo, da je francoska soc. dem. stranka popolnoma francoska, na Laškem popolnoma laška, na Nemškem popolnoma nemška, in ne vem zakaj bi morala biti na Slovenskem ne slovenska!
Sicer priznamo potrebo večjih stikov posameznih strokovnih organizacij raznih narodov med seboj, in to se da doseči z boljšimi uspehi in nikdar na lastno škodo na podlagi narodnih strokovnih organizacij brez internacionale!
Poglejmo samo en primer doma! Zveza jugoslovanskih železničarjev je čisto strogo narodna strokovna organizacija. Toda ko se je šlo za skupne interese vseh avstrijskih železničarjev. ie stopila v koalicijo, v kateri se še nahaja, z vsemi drugimi avstrijskimi železniškimi strokovnimi organizacijami in dosegla lepili uspehov. In kljub temu je lahko in tudi strogo narodna slovenska strokovna organizacija!
Uspehi narodnih strokovnih društev so gotovo vedno večji kot mednarodnih, ker jih podpira vedno narodna celokupnost, v narodnem oziru so pa iste neprecenljive vrednosti, saj so ista najboljša narodno-obrambna društva.
Zato pa stori vsak. kdor hoče delovati v narodno-obrambni smeri, največ s tem, da podpira ustanovitev posameznih strokovnih društev na narodni podlagi.
Na slovenskem sicer že obstojajo nekatere narodne stanovske organizacije, vendar je istih še precej malo in kar je pa še huje. da iste ne stoje med sabo v nobenih večjih stikih.
Najvažnejšo čisto narodne stanovske organizacije so naslednje: Narodna delavska organizacija. ki združuje vse slovensko narodno čuteče delavstvo v ožjem pomenu besede, Zveza Jugoslovanskih železničarjev, katera zbira okrog sebe vse slovenske železniške uslužbence, dalje obstojajo pa že manj razvite stanovske organizacije, h katerim bi prištevali društvo trgovskih pomočnikov, poštarske skupine, društvo potovalcev itd.
V	interesu narodne stvari bo gotovo, ako podpiramo snovanje raznih strokovnih organizacij, ki stoje na narodni podlagi, saj ako podpiramo nje. podpiramo svoje krvne sobrate obenem storimo posebno v obmejnih krajih najvažnejše narodno-obrambno delo.
Zato pa pospešujmo snovanje narodnih stanovskih organiziranj!
Konec češko-nemških spravnih pogajanj.
Malo je bilo ljudi, ki so verovali, da bi pogajanja narodno - politiške komisije glede češko-nemške sprave, rodile le najmanjši uspeh to se je sedaj pokazalo tudi v resnici. Danes se lahko trdi, da so češka - nemška spravna pogajanja konečno razbita. Zadnji sunek je dal sklep češke narodne socialne stranke, ki je na predlog poslanca Choca sklenila odpoklicati svoje člane iz narodno - politiške komisije, kar pomenja seveda prenehanje in obstanek iste. Češki narodni socialci motivirajo svoj sklep z dejstvom, da so lansko leto pri volitvah nastopili kot skrajni opozicionalci, kar so izjavljali tudi Mladočehi, ti morajo zatorej slediti sklepu narodnih socialcev. In res se že poroča iz čeških agrarnih krogov, da odpokličejo Mladočehi in agrarci svoje delegate iz narodne politi-
ške komisije, ker jih sicer sklep narodnih socialcev kompromitira do skrajnosti pred javnostjo. la sklep čeških narodnih socialcev pa ima svojih dalekosežnih politiških posledic. Po nemški obstrukciji v češkem deželnem zboru, se je dosegel vsled češke devize, brez češkega deželnega zbora in državnega zbora, pogoj na premirje med Čehi in Nemci ter se prepustilo vse sporne točke narodno-politiški komisiji. S koncem te komisije pa pride zopet do veljave češka deviza, torej češka opozicija v državnem zboru. Narodni socialci se že pripravljajo na to akcijo, ter so sklenili pozvati skupni češki klub, da stopi v skrajno opozicijo. Zahteve narodnih socialcev so, da naj skupni češki klub glasuje proti brambni reformi in pa proti davčnim predlogam! Ako tega ne stori,, narodni socialci izstopijo iz kluba in začno sami z opozicijo. Razbita češko - nemška spravna pogajanja bodo torej dalekosežnih posledic ne samo v sami Češki, kjer more sedaj vsled zopetne nemške obstrukcije vzslediti razpust češkega deželn. zbora, nego tudi v državnem zboru, katerega redno delovanje je onemogočeno v onem tre-notku, ko stopi češka delegacija v opozicijo.
DNEVNI PREGLED.
Po štirih mesecih .»Dan« prestopi z datia-šnjm dnem v peti mesec. Po štirih mesecih je lahko v njem vsakdo spoznal list odločnega naprednega in treznonarodnega mišljenja. V njem se je vedno zrcalila odločna napredna mi-sel.strogo kulturna in strankarsko-politjčno neodvisna, ki more uspešno propagirati pravo narodno kulturno politiko. Pa tudi kar se tiče splošnih dogodkov, je »Dan« natanko informativen in poroča hitro, natanko in zanesljivo. Zato se ij) čuditi, da se list v 4 mesecih tako udomačil in razširil nele samo pa Kranjskem, temveč tud po Primorskem in Štajerskem.
»Dan« je neodvisen politični dnevnik, ki nima namena služiti nobeni specalni politični stranki, niti struji ali frakciji. Podpira pa vedno strogo napredna in narodna stremljenja. Za naše razmere nam je tak resen neodvisen političen dnevnik neobhodno potreben. Strast strankarstva in fanatizma se je zajedla v naš narod tako močno, da često politiške stranke preko strankarskega boja ne vidijo več niti narodne koristi.
Tudi v Ljubljani je potreben resen napreden jutranji list, kar nam izpričuje, da se je »Dan« v Ljubljani takoj, ko je izšel priljubil in udomačil nele po vsej Ljubljani, temveč tudi po okolici. To je vesel znak, da se je pričel zavedati tudi ljubljanski okoličan in kmalu pride čas, ko bomo rekli tudi: naša napredna ljubljanska okolica. V tem se vidi, koliko moči leži v naprednem časopisju.
Praznik vsega slovenskega delavstva. Današnji praznik 1. maj praznuje slovensko delavstvo na razne načine . Eni ga praznujejo na podlagi narodnosti, drugi na podlagi internacionale, tretji na podlagi krščanstva, kakor pravijo. Kdor hoče vsem verjeti, naj jim. Mi imamo zavzeti ost le proti eni smeri in to je grda krinka krščansko socialnega delavstva, pod katero se ne skriva nič druzega nego frivolni klerikalizem. Klerikalizem nikdar prijatelj delavstva ni bil in ne bode, ker on je suženj kapitalizma, ki izkorišča prav nesramno delavstvo. In če delavstvo danes podpira klerikalizem, s tem ne izdaje le svojega stanu, temveč je izdajica vsega slovenskega naroda. Klerikalizem je namreč prav hinavsko narodno izdajalska zalega, ki vse v drugačni meri škoduje narodu kakor socialna demokracija, ker klerikalizem prav podlo in tevtonsko uničuje narodovo kulturo, ki jo socialna demokracija krepko internacionalno goji in podpira.
V	koliko je socialna demokracija na Slovenskem — narodno koristna. Drugačno je naše mnenje o socialni demokraciji v sredi, in drugačno glede obmejnih krajev. Socialna demokracija na primer v krajih Idriji, Ljubljani, Zagorju in na Jesenicah koristi napredno slovenski kulturni stvari, ker je v kulturnih vprašanjih vse bolj radikalna, bolj smotrena in odločna, kakor pa naš liberalizem. Ona, bi rekli je v centrali edina prava predstaviteljica prave svobodne kulture in prave svobodomiselne politike. Obsebi umevno, da s tem mnogo koristi narodni stvari, ker zadaje na ta način smrtne u-darce slovenskemu klerikalizmu, ker s tem, da širi svoja stremljenja med delavstvom, jih širi tu med narodom, ker je delavstvo tu narodno precej enobarvno in se ni bati tuje narodne asimilacije. Drugače je z delavstvom v obmejnih krajih, n. r. Hrastnik, Trbovlje, Trst, Velenje itd. Tu pa delavstvo ni enobarvno ali vsaj enakobarvno, temveč že prevladuje tuji narodni element, k pripada večjim narodom od Slovenskega. Obsebi umevno, da se da v takih krajih naše delavstvo vsled gmotnih ozirov hitro asimilirati tudi narodno, če ni narodne samozavesti v njem. V Trstu n. pr. se prehitro da slovenski delavec asimilirati vsled gmotnih ozirov narodnim koristim Italijanov. Slovensko internacionalno delavstvo je prepopustljivo in se pusti kulturno ovirati in prikrajšati od Italijanov. Isto je na štajerski in koroški meji od strani nemškega delavstva, ki je še nasilnejše. Tako je slovensko delavstvo potem izkoriščano in narod-no-kulturno prikrajšano. Prigodi se potem, kakor v Trstu, da morajo slovenski soc. dem. glasovati z italijanskimi soc. dem. za podporo »Legi Nazionale«, ki poitalijancuje potem slovenske otroke. Potem ni vrag, da mora slovenski delavec pošiljati svojega otroka v italijansko šolo, kjer postane Italijan, ker Slovenci nimamo svojih šol. Na meji nam pa soc. dem. škoduje, ker tu se ne gre za kulturni boj, ampak v prvi vrsti za narodni boj. Pač pa so odvisni tudi ti slučaji od slovenskih soc. dem. voditeljev in njih nastopa.
Češka narodnosocialna stranka in slovensko delavstvo. Z ozirom na poročila o kongresu čeških narodno-socialnih strokovnih organizacij in na nekatere tozadevne članke v »Dnevu«, si dovoljujem stvar glede slovenskega delavstva nekoliko pojasniti. Kakor je čitateljem znano ne obstoja na Slovenskem nobena politična narodno-socialna stranka. Toda kljub temu je
imel češki narodni socializem na Slovenske.:; precej vpliva in povzročil nemali preobrat v delavskem življenju. Narodni socializem je namreč začel pridobivati na Slovenskem precej tal, posebno v Trstu in deloma tudi v Ljubljani odnosno po nekaterih provincijalnih mestih. Češki narodni socializem se je začel polagoma presajati na slovenska tla, seveda brez politične barve, namreč kot izključno strokovno stanovsko gibanje. Pod tem vplivom se je torej ustanovila Narodna delavska organizacija za slovenske dežele s sedežem v Trstu, pod tem vplivom je nastala Zveza jugoslovanskih železničarjev s sedežem v Trstu, pod tem vplivom stoje danes poštni uslužbenci, ki so sicer že pričlenjeni (kot prej železničarji) dunajskemu Verbandu. pa se skušajo počasi osamosvojiti in pod tem vplivom bo znalo stati tudi v bodoče stanovsko gibanje privatnih uslužbencev, inalih obrtnikov itd. Razume se da pri nas nima to gibanje političnega značaja, ampak je strogo stanovsko in strokovno. Tudi ne obstoji nobene formelne zveze med posameznimi organizacijami, pač pa je spaja dejanjsko enakost interesov, enakost ciljev in teženj, katere zastopajo te stanovske organizacije. O tej lepi slogi in enotnosti stremljenj ter bratskim odnošajem priča ravno dejstvo. da sta občnemu zboru jugoslovanskih železničarjev, ki se je vršil dne 14. aprila v Trstu prisostvovala tudi predsednik N.D.O. g. dr. Kisovec in predsednik krajevne skupine poštnih uslužbencev v Trstu g. Mahorič. Kakor torej razvidno, kakšna politična narodno socialna organizacija ne obstoja, obstoja pa narodno-soci-alna strokovna organizacija v katerih sta organizirana že dva močna faktorja, namreč N. D. O. iti Z. J. Ž., kateri se približujejo slovenski poštni uslužbenci in katera zna v kratki bodočnosti privabit še druge stanovske zveze, ki bi naj se še ustanovile. Politike ne potrebujemo, saj je itak že celo slovensko življenje takorekoč razdejano ravno radi politike, potrebujemo pa tesnih strokovnih skupin in zvez, katere naj prepletajo vso slovensko in vse jugoslovansko ozemlje in združujejo v sebi jugoslovanski narodno zavedni proletarijat. V tem smislu naj bi se delalo, za to strokovno delo je treba narodnih delavcev, v tem delu edino bomo našli pravih ciljev in potov za nižje sloje slovenskega odnosfio jugoslovanskega naroda.
»Bratstvo«. Med najlepše narodne mladinske organizacije moramo prištevati naše ljubljansko »Bratstvo«. Brez vseh strankarskih podpor zbira v sebi mlade narodno zavedne ljudi in jih vzgaja s knjižnico in prijateljskimi sestanki. Od časa do časa prireja bratstvo družinske večere s predstavami. Slovenska mladina, vstopaj v »Bratstvo«.
Gostovanje slovenskih igralcev v veliki dvorani »Narodnega doma. Ker se arena Narodnega doma ni dala primerno in dostojno za to gostovanje urediti, se vprizori v četrtek dne 2. maja burka »Nebesa na zemlji« v veliki dvorani tega poslopja. Dasi so se stroški s tem nekoliko povišali, ostane vstopnina taka, kakor je bila že naznanjena: sedeži prve vrste so po 1.40 K, sedeži druge vrste po 1 K, sedeži tretje vrste pa po 60 vin. Stojišča so po 30 vin. Cen, ki so za veliko dvorano nekoliko prenizke, ni bilo mogoče več premeniti, ker so lepaki že tiskani. Upamo pa, da občinstvo popravi to z mnogobrojnim obiskom.
Nečloveške ženske. V Križevcu pri Zvorni-ku v Bosni je pred kratkim zbolel 691etni Hodi-jič in obležalvpostelji. Pred par dnevi sta žena in hčerka zapustili hišo v nadi, da bo Hodijič v njiju odsotnosti umrl. Tri dni pozneje je slišala neka ženska, ki je stanovala blizu llodi-jiča, močno hropenje. Sosedje so takoj udrli in našli Hodijiča že mrtvega na tleh. Umrl je od lakote .
Turistovska nesreča V cesarskem gorovju na Tirolskem se je ponesrečil zdravnik dr. Sem-melmann i zMonakovega. Padel je 400 m globoko in obležal na emstu mrtev.
Janina Borovska, ki je postala vsled znanega procesa v Krakovu svetovnoznana, je odpotovala sedaj iz Dunaja v Ameriko.
Nesreča. Posestnik Jakob Grošelj iz Doba je te dni tako nerodno padel v hiši, da si je zlomil desno nogo. Težko ranjenega sogaprepe-Ijali v deželno bolnišnico v Ljubljano.
i ^an?e,-! yrKeJ v vlak. V četrtek je vrgel neki 121etni deček v bližini Zaloga v vlak precejšnji kamen. Kamen je razbil šipo na oknu in priletel z vso močjo v kupe drugega razreda, v katerem je sedela neka dama z otrokom. K sreči se ni zgodila nobena nesreča.
Ljubljanska kreditna banka ustanovi v Gradežu agencijo, ki prične delovati s 15. majem t. 1. in bo poslovala v celi kopališki šeziji. Popolnoma moderna menjalnica se bo nahajala v najbolj prometnem delu Gradeža, v Viale Gradenigo št. 3. Bavila se bo z vsemi bančnimi in menjalničnimi posli. Svoje cenj. rojake, ki obiskujejo Gradež, že sedaj opozarjamo na novo ustanovitev cvetočega domačega zavoda.
Pariški avtomobilski razbojniki pognani v zrak. V soboto ponoči je pariška policija nenadoma obkolila v Choisy-le-Roy na samem stoječo hišo, kamor so se skrili pariški avtomobilski razbojniki, ki so zadnje tedne umorili tudi več policajev, med njimi policijskega prefekta, naslednjega dne zjutraj so pričeli razbojniki streljati na policijo. Policija je takoj poklicala na pomoč ženijske čete, da spuste hišo v zrak. Okolu poldne so vrgli vojaki v hišo dve bombi, ki sta takoj eksplodirali. Iz notranjščine hiše je bilo slišati več revolverskih strelov. Ko je polj-cija udrla v hišo, je ležal razbojnik Bonnot težko ranjen, lastnik hiše Bubois pa je bil mrtev. Izvršila sta oba samomor. O boju se poročajo sledeče podrobnosti: Policija je dobila obvestilo, da se sloviti avtomobilski razbojnik Bonnot nahaja v bližini Choisy-le-Roy v neki garaži. Policijski prefekt Lepili je takoj odredil vse potrebne korake, da se vjame razbojnika. Na lice mesta je prišla policija, orožništvo in ognjegas-ci, ki so popolnoma obkolili hišo. Dva policijska nadstražnika sta odšla v družbi več detektivov pred hišo in pozvala razbojnika, naj se uda. Kot odgovor na poziv, je počilo več strelov. Oba nadstražnika sta se težko ranjena zgrudila na tla. Nato je policijski prefekt odre-
J.i, «ia se požene hišo z dinamitom v zrak. Kmalu so došli pred hišico ženijski vojaki z bombami in drugimi eksplozivnimi patronami. Ker je bil drug poziv na razbojnike, naj se udajo brezvspešen, so vojaki vrgli v hišo več dina-mitnih bomb, ki so garažo popolnoma razdejale. Bonnot je bil težko ranjen, lastnik hiše Dubois mrtev, vrh tega ubitih še več drugih oseb. Bon-nota so takoj prepeljali v bolnico, kjer je kmalu umrl. — Roparska tolpa, obstoječa iz I3onnota, Carouya, Colina ,Simentofa, Cardyja in Gou-zyja, je napravila v zadnjih mesecih 13 velikih zločinov, ki so zahtevali 11 žrtev. Zadnja žrtev je bi namestnik policijskega šefa, Jouin.
Požar v Damasku. Požar v Damasku je divjal celih 24 ur in napravil za 15 milijonov frankov škode. Dve osebi sta zgoreli v ognju.
Kinematograf »Ideal«. Novi spored je dosegel popolni uspeh. »Za rdeči krvi«, drama iz tripolitanskega bojišča je po svojih scenah kakor: metanje bomb iz Aeroplana, streljanje na aeroplan, res senzacionalna. Jenak, največji rušilec ledu je krasen naraven posnetek. Za obilo smeha skrbi Moric in slika »Parna kopelj«. Zvečer »Predrzna igra« (Nordiskfihn.) V petek velikanska novost»Težko ugrabljenje pariškega avtomobilnega roparja.«
DRUŠTVA.
Izlet Sokolske Zupe Ljubljana I bo v nedeljo
5.	maja v Velike Lašče. Ljubljansko okrožje se zbira od 6. uri zjutraj na Ledini, odhod točno ob pol 7. skozi mesto (Sv. Petra cesta—Frančiškanski most—Stari trg) na Dolenjski kolodvor. Iz Škofljice peš na Turjak (odmor) in odtod v Velike Lašče. Dolenjsko okrožje pride ob
1.	uri popoldne v Velike Lašče, gre naproti ljubljanskemu okrožju proti Turjaku. Po srečanju skupen pohod v Lašče. Vabljen je tudi jezdni odsek ljubljanskega Sokola. Popoldne ob 3. uri javna telovadba in ljudska veselica. Ob 9. uri zvečer povratek v Ljubljano. Vabljeno je tudi drugo občinstvo, dame in sokolske rodbine. Pohod vodi župni trobentaški zbor z 18 trobentači.
Vstopnice za akademijo Sokola I. se dobe v predprodaji v trafiki gdč. Dolenčeve, Prešernova ulica, v trgovini br. Vidmarja, Pred Škofijo in br. Kostevca, Sv. Petra cesta.
Za zgradbo »Sokolskega Doina« v Šiški. To društvo je dobilo meseca aprila od poravnave Ogrizek contra Jež 20 K. Nadalje so bili izpraznjeni društveni nabiralniki, in sicer je dal nabiralnik pri Zajcu 7 K 60 vin., nabiralnik pri Štepicu 17 K 35 vin., nabiralnik pri Raci 7 K 26 vin., nabiralnik pri »Ančniku« (Peter Burja), enkrat 36 K 38 vin., drugič 67 K 38 vin. v poslednjem nabiralniku se je nahajal tudi 50-kronski bankovec. To je dalo blagajniku povod, da se je začel informirati o darovatelju. V nekaj dnevih se mu je posrečilo dognati, da ie bil ta darovalec g. Jože Sedej, ki je tudi v aprilu razen tega 50kronskega bankovca spustil v ta nabiralnik pri več prilikah precej krone. G. Sedej je odkupil od društva tudi en blok po 20 K.
—	Cenjenim darovalcem, osobito pa g. Sedeju, se društveni odbor za njih požrtvovalnost naj-prisrčneje zahvaljuje in jim kliče krepki »Na zdar«.
Klub slovenskih tehnikov v Pragi naznanja, da se vrši v sredo dne 1. V. ob pol 8 uri zvečer v prostorih »Adrije« klubova seja s predavanjem tov. J. Mačkovška:	»Inženirske
kmoore« .Gostje dobrodošli!
Nadomestne občinske volitve v Spodnji Šiški.
Ker je bilo vsled klerikalno-nemškega re-kurza razveljavljenih sedem mandatov občinskih svetovalcev in štirje mandati namestnikov, se vrše v nedeljo, dne 5. maja, nadometsne volitve. Pri zadnjih volitvah je manjkalo na-rodno-napredni stranki le par glasov, da ni zmagala na celi črti. To so zakrivili predvsem oni narodno-napredni volilci, ki so se preveč
zanašali na gotovo zmago in ki vsled tega niso prišli volit. Vendar ima pa narodno-napredna stranka že zdaj dvetretjinsko večino. Čast narodno-napredne misli pa zahteva, da se njeni pristaši tudi teh nadomestnih občinskih volitev udeleže in pridejo v polnem številu na volišče. In če bo storil vsak narodno-napredni volilec svojo dolžnost, bo premagana in. strta klerikalno-nemško-socialno-demokratična koalicija.
Politično društvo »Vodnik« je sporazumno z zaupniki postavilo za te volitve sledeče kandidate:
1. Jože Drenovec, železniški uslužbenec, Spod-
nja Šiška;
2. Peter Jenko, trgovski sotrudnik, Spodnja
Šiška;
3. Ivan Kelec, adjunkt drž. železnice, Spodnja
Šiška;
4. Albert Kolman, strojni stavec, Spodnja
Šiška;
5. Ivan Koprivc, žel. uslužbenec. Spodnja
Šiška;
6. Fran Ogrizek, trgovski potnik, Spodnja
Šiška;
7. Dragotin Vučnik, adjunkt južne železnice,
Spodnja Šiška.
Namestniki:
1. Alojzij Čolnik, vlakovodja, Spodnja Šiška;
2. Josip Jermolj, žel. mojster, Spodnja Šiška;
3. Peter Porenta, delavec pri Vodniku, Spod-
nja Šiška;
4. Tomaž Tomšič, žel. uslužbenec. Spodnja
Šiška.
To so narodno-napredni kandidati. Na-rodno-napredna stranka stopa sama brez kakih kompromisov na bojišče. In vsak volilec, ki se prišteva narodno-napredni stranki, irna dolžnost, voliti te kandidate.
Sodrugi že zavijajo! Zelo slab spomin imajo.
V	»Zarji« taje kompromis z Nemci. Previdno pa zamolče, da so bili pri zadnji volitvi potom kompromisa voljeni trije sodrugi v občinski odbor. Kdo pa je volil te tri sodruge? Ali niso bili to Nemci in klerikalci? Mi imamo zelo zanesljive informacije, da je nejci klerikalni velmož v gostilni pri Zajcu izjavil, da so pri prvih volitvah volili potom kompromisa in da bodo pri nadomestnih volitvah isto storili. Sicer pa voditelj sodrugov v Šiški je šel med kapitaliste, zato se ne čudimo prav nič takim kompromisom.
Gospod Anton Kristan, voditelj socialnih demokratov v Spodnji Šiški, bode sodrugom na shodih v Šiški med drugim govoril tudi o pomanjkanju delavskih stanovanj. Prosimo ga, naj pojasni pri teh izvajanjih, zakaj on v svoji vili ne odda stanovanj delavskim slojem. Upamo da gosp. Kristan ugodi tej naši prošnji. Če ne, bodemo mi tako prosti, da bodemo delavskemu voditelju to povedali.
Kandidate političnega društva »Vodnik« bodo volili vsi zavedni Slovenci. Socialno demokratsko listo pa klerikalci in Nemci. Tako bode gospodje sodrugi.
Idrija.
Obrtna nadaljevalna šola s trgovskim tečajem je zaključila šolsko leto z razdelitvijo izpričeval, risarskih in pismenih izdelkov dne 26. oziroma 28. aprila. Frekvenca je bila letos večja nego katerokoli leto prej. Obrtna nadaljevalna šola se je končala s takim uspehom: pripravljalni tečaj: 15 sposobnih, 3 nesposobni; I. razred: 19 sposobnih, 9 nesposobnih; II. razred: 9 sposobnih, nihče nesposoben; trgovski tečaj: I. razred: 24 sposobnih, 4 nesposobni; II. razred: 12 sposobnih, nihče nesposoben. — Ker razne podpore, ki jih ta šola dobiva, ne krijejo izdatkov, je nje vzdrževanje silno težko in bo morala bržkone prihodnje leto prenehati, ako poklicani faktorji pravočasno ne sanirajo denarnega vprašanja. Občina je postavila tudi v proračun primerno svoto, ki bi omogočila nada-ljni obstoj šole, a seveda je proti tej postavki c. kr. katehet Oswald rekuriral na deželni od-
bor. Najbrže je to storil iz ljubezni do obrtnega in trgovskega stanu, pa tudi iz ljubezni do učiteljev — tudi svojih političnih somišljenikov — ki so imeli na obrtni nadaljevalni šoli zaslužek, ki jim pa sedaj po zaslugi kateheta Oswalda odpade! Za to plemenito delo naj se zahvalijo svojemu blagemu prijatelju!
Poročil se je zadnji pondeljek g. Alojzij Kobal, trgovec in posestnik v Idriji, z gdč. Marijo Lavrenčičevo iz Vrhpolja pri Vipavi. Kakor znano, je hotelo politično sovraštvo nekaterni-kov g. Alojziju Kobalu uničiti eksistenco, kar se jim pa vkljub temu, da so mu nasilno provzro-čili izdatno materialno škodo, ni posrečilo, ker je g. Kobal delaven, marljiv in soliden obrtnik. Mlademu paru želimo obilo sreče!
Smrtni padec. Preteklo soboto popoldne je odšel uslužbenec tukajšnje elektrarne Majnik s kolesom proti Črnemu vrhu. Vračaje se domov, je tako nesrečno vozil po takozvanih raj-dali, ki so silno strme, zavite in tesno skupaj, da je priletel s kolesom vred z ene rajde na drugo, in na mestu obležal mrtev. Majnik je bil simpatičen, po nadaljni strokovni izobrazbi hrepeneč mladenič, ki se je pripravljal, da pojde na Dunaj izpopolnit se v svoji stroki. Njegove načrte pa je prekrižala tragična smrt.
Nezgoda. V nedeljo je šel v družbi s svojim tovarišem Mohoričem po Rakah na izpre-hod Fran Primožič, učenec pripravljalnega razreda tukajšnje realke. Izpodletelo mu je ter je padci tako nesrečno, da si je desno nogo izpahnil v členku in zlomil v stopalu. Sedaj je v oskrbi rudniškega nadzornika dr. Stveraka.
Z novo klavnico ne bo nič! Deželni odbor je na zahtevo c. kr. kateheta Oswalda ne da zidati. Občina jo je hotela zgraditi na zahtevo deželne vlade, na zahtevo deželnega odbora je pa ne sme. Sedaj sc naj pomenita deželni odbor in deželna vlada! Pa še Oswalda naj pokličejo na pomenek. Ta se na klavnice dobro razume!
»Samosvoj.« \ soboto zvečer so uprizorili v pivovarni pri »Črnem orlu« Kristanovo dramo »Samosvoj«. Režijo je vodil in igral glavno vlogo g. Valo Bratina, član slovenskega gledališča v Trstu, ki je dosegel popolen uspeh. Prav lepo so bile odigrane posebno moške vloge. V obče je igra dobro uspela in popolnoma zadovoljila mnogobrojno občinstvo.
Idrijska podružnica S. P. D. je napravila v nedeljo izlet skozi Dole in Brekovce v Žiri. Izleta se je udeležilo lepo število članov in članic.
Ženski oddelek telovadnega društva »Sokol« v Idriji je napravil prešlo nedeljo svoj prvi letošnji pešizlet v Žiri. Izleta se je udeležilo 20 članic. V »Sokolskem domu« v Zireh je popoldne govoril starosta I. S. Ž. brat Gangl o Sokolstvu. Predavanju so prisostvovali tudi ži-rovski Sokoli in Sokolice ter obilo drugega občinstva. Po predavanju so idrijske telovadke izvajale praške proste vaje.
Trst in Primorje.
Poštnim uslužbencem! Organizirajmo se tudi mi po zgledu tovarišev železničarjev in se odtrgajmo od Dunaja, kakor so to storili tudi železničarji! Nas je veliko število in bi imeli lahko veliko in močno organizacijo, katero bi poštna direkcija in ministerstvo moralo upoštevati. Morda bi morali najprej začeti v Trstu in pa v Ljubljani. Na vsak način nekaj moramo napraviti.	Poštni uslužbenec.
Centralni urad N. D. O. se nahaja v ulici
S.	Francesco d’ Assisi št. 2. I. v Trstu. Kdor potrebuje iniormacij ali pa pojasnil, naj se obrne na centralni urad in priloži 10 v znamko za odgovor
Pravovarstvo N. D. O. Vsi člani NDO., ki so učlanjeni vsaj 3 mesece dobivajo brezplačno zastopstvo v kazenskih stvareh. Društveni pravdnekazenski zastopnik je dr. Josip Mandič v Trstu.
Delavci, ki prihajajo v Trst. se opozarjajo da NDO. izplačuje podpore samo svojim članom odnosno članom podružnic NDO.. ki spol-
— 352 —
— Tukaj je. Vstopite in ne delajte nikake-ga šuma!
Ociiuetonville je vtaknil svoje bodalo v ključavnico in začel z njim gibati na vse strani. Klina se je zataknila med peresjem in se zlomila. Tolovaj je besno zaklel. Pristopili so ostali trije in si dali opraviti. Pa zaman, ključavnica je trdno sedela in zapah se ni dal omajati. Čet-vorica je postajala togotna. Guinnes in Gcas sta postala razdružljivo nestrpna, spravila sta bodala in se uprla z ramami v hrastova vrata. Vratnice so zaškripale in se malo podale. Cour-thense in OcquetonviIle sta jih posnemala. S petami udrtimi v tla, s pleči ob vrata so med kletvicami pritiskali v vratnice. Škripanje izsušenega lesa je naraščalo in trganje hrastovih vlaken je napoljnjevalo hodnik kakor z obupnimi klici na pomoč. Končno so spodaj in zgoraj popustili zapahi in prečni se je tako upogibal, da je ob vsakem novem pritisku zazijala med vratmi širša vrzel. Ali vrata so se branila in se niso hotela udati...
Kdo zunaj... se je čul hipoma močan glas izza vrat.
Četvorica ni odgovorila, ampak le pritisnila.
-- Kaj hočete? je ponovil glas. Proč od vrat!
Voleje so postali razjarjeni. Telesni napor iih je razčilil in zahotelo se jim je moritve. Srdito so bruhali kletvice in se upirali s pleči v trdovratni les.
— Strela božja! Ne polomite vendar vrat! Ne trudite se toliko, saj jih hitim odpirat!
- 349 —
je kraljica izročila na milost in nemilost gardnemu kapitanu Bois Redonu.
Okoli desete ure se je napotil kapitan, brezbrižno žvižgaje vojaško pesmico v kraljevsko palačo. Vedel je. natanko, da mu gre za kožo. ako se napad ponesreči. Brez oviranja je dospel v stražno sobo. kjer se je nahajalo dvanajst helepartirjev.	v
— Dober večer, tovariši, jih je pozdravil, ko je vstopil. Kaj me gledate kakor bik nova vrata. Dolgočasno mi je postalo in padlo mi je v glavo, da bi šel z vami piti in igrati.
Straža je bila dobesedno radi poseta zmešana. Čast, ki jih je doletela, je bila nezaslišana! Bois Redon je bil kraljičin kapitan in med vojaštvom najuglednejša oseba v Hiši Saint-Pol. Pred vsem so upoštevali njegovo izredno telesno silo in veliko zaupanje, ki je je užival pri kraljici.
V hipu niso vedeli, kaj bi odgovorili. Polastil se jih je nemir, ker na prvi pogled je bilo očitno, da mora za celo stvarjo nekaj tičati. Ali kapitan se ni brigal za njih preplašene in maloverne obraze. Široko je sedel na nizko klo-pico. izvlekel izza pasu karte in prgišče srebra. To je pomagalo. Halepartirji so drug za drugim posedli. Kapitan je natočil iz vrča kozarce in izpili so. čuteči se brezmejno počaščeni. Bois Redon je prijel sedaj za karte in vzkliknil:
— Igrajmo! Vse Srebrnjake stavim proti vašemu bakru. Kadar izgubim jaz, plačam Srebrnjak, kadar vi. plačate po novcih.
Kopica srebra je premotila vseh dvanajst. Z naravnost strastno pohlepnostjo so začeli
Hiša Saint-Pol.	88
njujejo točno svoje dolžnosti napram centrali. Zadnji čas se dogaja namreč toliko slučajev, da prihajajo razni delavci j>osebno iz Kranjske in Štajerske po podpore. NDO. je v nekaterih slučajih dala majhno podporo toda le iz humanitarnih ozirov, dasi dotičniki niso pripadali nobeni podružnic in jim torej podpora tudi ni pristajala. Zato je pa v interesu slovenskega delavstva, da si osnuje po vsej slovenski zemlji podružnice N. D. O., tako, da se potem član obrne lahko v vsakem kraju na posestrimo-podružnico. katera ga v slučaju potrebe tudi lahko gmotno podpre. Ustanavljate podružnice NDO. in s tein si najbolj pripomorete k sigurnim podporam v slučaju bolezni. brezposelnosti in potovanja v vsakem kraju.
Podružnice N. D. O. se poživljajo, da bolj pogosto poročajo o svojem delovanju osrednjemu odboru N. D. O. v Trstu. Nekatere podružnice namreč razven obvestila o občnih zborih in nekaterih shodih, ničesar ne poročajo centrali. Zatorej se tem potoni podružnice opozarjajo, da redno poročajo o svojem delovanju osrednjemu odboru, kar le tein potom bo mogel osrednji odbor N. IX O. tudi uspešno razširjati svoj delokrog v korist slovenskega delavstva.
Shodi N. D. O. v Trstu in okolici. Meseca aprila je imela N. D. O. precej večjih in veliko število manjših shodov. Vsi so bili primeroma dobro obiskani, posebno pa oni v Skednju in pri Sv. Jakobu so bili naravnost impozantni. Kot govorniki so nastopali drž. posl. dr. Rybar, predsednik N. D. O. dr. Kisovec, strokovni tajnik Brantner. dalje Verčon. Ška-lin. Križmanič. Grebenc itd. Zanimanje za N. D. O. je zelo veliko med slovenskim delavstvom. ki se pridno organizira.
Zveza jugoslovaskih železničarjev. Ko je bila pred približno 5 leti ustanovljena N. D. O. je združevala vse narodno zavedne delavce in uslužbence, pa naj si pripadajo že tej ali oni stroki. Toda sčasoma se je pokazalo, da je v gotovih slučajih to nepraktično in nikakor ne v korist celokupni stvari. Ustanavljale so se posamezne skupine N. D. C), med katerimi je bila tudi skupina železničarjev. Ta skupina je vedno bolj naraščala, pridobivala članov, tako da je končno postala zelo uplivna. povzročila osamosvojitev in celo odcepitev vseh jugoslovanskih železničarjev združenih poprej v mednarodni dunajski organizaciji. Ustanovila ?e je torej Zveza jugoslovanskih železničarjev s sedežem v Trstu. Ta zveza je od dne do dne naraščala in šteje danes vže na tisoče članov. S tem pa se niso spremenili odnošaji napram matici N. D. O. Nasprotno! Isto so ostali vedno prisrčni in danes delujeta Zveza J. Z. in N. D. O. v najlepšem prijateljstvu in v najlepši slogi skupno kot dve mogočni bratski organizaciji v korist svojih članov. Zveza sama. ki ima sedaj svoje podružnice tudi po alpskih deželah, je le v spodbudo N. D. O., ki se sedaj posvečuje še bolj izključno čisto delavskim vprašanjem, dočim nasprotno N. D. O. podpira stremljenja bratske Zveze. Zveza jugoslovanskih železničarjev je edina zares narodna organizacija jugoslovanskih železniških uslužbencev. Glede nekaterih stanovskih vprašanj stoji v koaliciji z drugimi narodnimi stanovskimi železničarskimi družbi. Glavni cilj Zveze je pa seveda pečati se z domačimi razmerami in stanovskimi vprašanji. Zveza je nepolitična, čisto stanovska in strokovna. Kako je Zveza silna je pokazal zadnji občni zbor. ki se je vršil 14. aprila v Trstu, kamor so prihiteli delegatje iz vseh slovenskih dežela. Zato pa je dolžnost vsakega slovenskega železničarja. da pristopi kot član k Zvezi J. 2. Osrednji urad se nahaja v Trstu ul. S. Fran-cesco d’Assisi št. 2. Informacije se dobivajo isto tam.
Delavec proti delavcu! Nikdo bi si ne mislil. da je še kaj takega mogoče in vendar se to dogaja ne le redko ampak prav pogosto, da namreč delavec, organiziran delavec napada
tovariša na delu edino radi tega. ker ne pripada njegovi organizaciji, edino za to, ker si je svobodno po svojem prepričanju izvolil ono organizacijo, katera mu je po narodnosti in stremljenju najbližja. Zadnji čas se dogajajo posebno na tržaškem ozemlju taki terorizmi in take lopovščine, da so naravnost v nebo vpijoče in ostudne. In ves ta terorizem, ves ta pritisk uprizarjajo socialni demokratje napram Slovencem, ki ne trobijo v njihov rog, v njihovo politično trobilo, ampak se organizirajo na strokovni narodni podlagi. Največ tero-mokratična stranka hoče po vsi sili. nasilno in zoper lastni nagib posameznika, vsakega zidarja prisiliti, da se vpiše v njihovo politično stranko, češ da drugače ne bode dobil dela. Nekateri taki slučaji so bili priglašeni centrali N. D. O. drugi pa pristojnim oblastem. N. h. O. se je zato zavzela z vso vnemo za stvar, da posveti nekaj več luči v ta terorizem in preskrbi tem novim »valpetoni« zasluženega plačila. Značilno je, da so se tekom zadnjega tedna na nekaterih shodih zidarjev, katere je sklicala N. I). O. po okolici Trsta, zborovalci enoglasno ali pa vsaj v veliki večini in to celo v navzočnosti socialnodemokratičnega strokovnega tajnika, da so bili vsi prisiljeni vstopiti v socialno demokratično stranko in da so to morali storiti proti lastni volji, toda pod pritiskom, ker se jim je sicer žugalo, da ne dobe dela. Čudno torej to socialno-demokratično bratstvo! Da je to postopanje nesocialno, tega merida pač ni treba povdarjati. Bogzna. ali imajo ti ljudje na misli osebne koristi kapori-jonov ali korist delavstva?!
Skupina tehničnega zavoda »Sv. Andrej« N. D. O. se sedaj izmed vseh skupin najbolj razvija. V teku enega meseca je postala tako močna, da jo morajo podjetniki hočeš nočeš upoštevati. Pa tudi socialni demokrati ne morejo brez nje ničesar doseči. V kratkem se napravijo na ravnateljstvo zahteve glede povišanja mezde in nedeljskega počitka. Kakor sedaj stvari stoje, pojdeta v boj obe organizaciji — socialistična in N. D. O. In to je pravilno. V gospodarskem boju, i kadar se gre za zboljšanje stanja delavstva, je potreben skupen nastop, ker ena organizacija ne more doseči tega, kar lahko dosežeta obe organizaciji. N. D. O. je v takih slučajih vedno pripravljena skupno nastopati. Ako bodo socialni demokrati opustili tisto gnusno gonjo proti N. D. O., ki delavstvu le škoduje, bo delavstvo s složnim nastopom mnogo doseglo.
Skupina »Prosta luka« N. D. O. je sedaj najmočnejša skupina N. D. O. Marsikaj so delavci že dosegli potom nje, dasiravno ni dolgo temu, odkar se je povspela na tako visočino. Skupina »Prosta luka« bodi torej vsem drugim v vzgled.
Skupina tehničnega zavoda »Sv, Marka« N. D. O. se tudi v kratkem ustanovi. Pred nekaterimi dnevi se je vršil sestanek, na katerem se je izvolil pripravljalni odbor, ki ima nalogo, da vse potrebno pripravi, da se bo čimpreje lahko sklical ustanovni občni zbor. Delavci pri sv. Marku so namreč videli, kako agitirajo za N. D. O. tovariši v zavodu pri sv. Andreju, zato so se pa tudi oni poprijeli agitacije. Sedaj bodo začeli konkurirati z agitacijo; vsaka skupina bo hotela biti močnejša, imeti večje število članov. Kaj ni to nekaj lepega? Tako naj bi bilo povsod in naša moč bi z bliskovito hitrostjo naraščala.
Sloven. ženstvo, organiziraj se!
Vedno čitamo in govorimo o delavskih organizacijah. Pri vsaki priliki se poudarja, da je dolžnost delavca, da se organizira, ker je prikrajšan na svojih pravicah, ker se mu gode velike krivice. In kaj je z ženskami? Kaj mari delavke nimajo nobenih pritožb glede zapostavljanja in izkoriščanja? Kaj mari one niso prav nič prikrajšane na svojih pravicah, kaj imajo vsega v izobilju kar poželi njihovo srce? Gotovo ne. Služeče ženske — delavke, služkinje itd. — so, lahko odkritosrčno povemo javnosti, še bolj teptane; pravic skoraj nimajo nobenih. Medtem, ko je delavec zvečer, ko konča svoje delo, prost, je služkinja vprežena v delo do ed-najste, dvanajste ure, ali pa še dalje. Ob nedeljah dobe služkinje komaj dve urici prostega časa, ali pa niti toliko ne. Delavec dela po deset, dvanajst ur na dan in že to je nečloveško, kajti veliko ljudi je na svetu, ki prav nič ne delajo, in vzlic temu lepo žive; služkinje pa morajo delati po 16, 17, 18 in še več ur na dan. Reklo se bo, da imajo bolj lahko delo in da vsled tega lalikeje pretrpijo osemnajsturni delavnik. Treba pa je pri tem tudi to imeti pred očmi, da je ženski spol šibkejši od moškega in da so v gotovih službah ženske še pri težavnejšem delu, kakor moški. Zenska mora biti pa tudi krepka, zdrava in izobražena, ker rodi, če ne so tudi otroci slabi na duhu in telesu in narod mora propadati. Le narodu, ki ima zdravo, krepko in izobraženo ženstvo, je zasiguran razvoj in obstoj. Zdrava pa ženska ne more biti, če je obsojena na naporno, škodljivo osemnajsturno delo. Tudi nima časa za izobrazbo. Da se temu napravi konec, da se vse to izpremeni na boljše, da se slovensko služeče ženstvo, ki tvori največji del ženstva, povzdigne na višjo stopinjo, se je ustanovila lansko leto v N. D. O. posebna ženska skupina, ki ima namen, da se vsemu slovenskemu ženstvu, ki je obsojeno na delo, ki mora celo svoje življenje služiti, pribori vse potrebno za dostojno življenje, da se mu
priborijo vse pravice. Skupina slovenskega ženstva N. D. O. šteje precejšnje število članic. Zalibog, da še ni vsaka ženska izpolnila svoje dolžnosti in pristopila k skupini. V Trstu je namreč na tisoče žensk, ki spadajo v organizacijo. Do sedaj so včlanjene po večini služkinje. V organizacijo pa ne spadajo samo služkinje, ampak sploh vse, ki služijo kruh, bodisi z rokami ali pa z glavo: delavke v tovarnah, šivilje, uradnice itd. Danes ženska moškemu ni enaka. Pa tudi dosti moških je še, ki tiče globoko v predsodkih in celo nasprotujejo ženski organizaciji, češ, ženska naj ostane doma. To je pa napačno. Zakaj naj bi ženska ne smela se bojevati za zboljšanje svoje eksistence! Zakaj naj bi bila vedno staroveška sužnja! Treba bo v tem pogledu temeljite remedure. Moški naj bi šli ženskemu spolu na roko, pomagali naj bi jim pri organizatoričnemu delovanju, ker so bolj izkušeni; ženske bodo tudi potem, kadar bo njihova organizacija na nogah, kadar bo močna, marsikaj pomagale moškim: solidarno bodo z njim nastopale v slučaju potrebe, kadar se bo šlo recimo za velike boje med delavskim iu kapitalističnim razredom. Želeti bi bilo, da bi se v tem pogledu začelo resno delo, posebno pa, da bi se vse slovenske služeče ženske oklenile svoje organizacije: skupine slovenskega ženstva N. D. O.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
ID va dobru
za veliko delo sprejme
Fran Pungerčar v Trbovljah
na Štajerskem.
312
najboljše slovensko pivo
se toči v hotelu „ILIRIJA“.
iz delniške pivovarne Laški fr«
Kavarna je vsako noč «lo jutra odprta.
Za poletno sezijo priporoča
Angleško skladišče oblek", O. Bernatovič,
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
svojo velikansko izbiro kostumov, lahkih plaščev iz blaga, prašnih plaščev iz listra ter svilnih plaščev za dame vseh najnovejših barv. Najmodernejše obleke, klobuke in slamnike za gospode in dečke po priznano nizkih in
solidnih cenah.
V
Lil, £
J
DKel8gooov.m Ljubljanska kreditna banka v LJuMiani. “
Stritarjeva ulica štev. S, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
411 °l
2 o
— 350 —
igrati. Kapitan se je smehljal. Ko je bil vrč prazen, je poslal po dva druga.
Proti polnoči je izgubil Redon vse srebro; pred vsakim helepadirjem je ležal njegov dobiček. Vino jim je bilo stopilo močno v glavo in oči so jim motno žarele. Kapitan je zopet segel za pas in izvlekel mošnjiček, poln zlata.
— Igrajmo! Pijmo! Ha, ha, vesel sem da-nes.kaj mi, če vse izgubim!
Ob blesku zlata so helepardirji vsi zaeno pridušeno vzkliknili. Za srebrom cekini! Široko so odpirali oči, kakor bi ne verjeli lastnemu vidu ... In zopet so igrali in pili in dobivali.
Bois Redon je postajal od trenotka do trenotka pozornejši in vlekel na ušesa vsak najmanjši šum, ki je prihajal od zunaj. Kraljevski grad bi mogel biti vzet z bojnim truščem dvanajsterica helepardirjev bi to ne vznemirjalo: njih oči in misli so bile vsesane le v zlato.
Ko je odbila ura dve, se je vzdignil nenadoma kapitan in je dejal:
— Dosti tega! Nehajmo, zaspan sem!
Stražniki ga niso razumeli.
— Vina in cekinov nikdar dosti! je zavre-ščal pijan helepardir in pokril svoj kup sb dlanjo.
— Končajmo zabavno komedijo, je menil kapitan.
Iztegnil je roko in pometel z enim samim lokom kupčke zlata in srebra izpred kvartopircev pred se. Odprl je mošnjo in jo zopet nabasal s svojim denarjem. Nato se je obrnil in ne oziraje se na izbuljene oči stražarjev, ki so še vedno plavale v zlatem snu, je zapustil sobo.
-- 351	—
—	Kraljica je namenila tem bebcem ves ta denar, si je mislil kapitan. Ha, ha, kraljica je v resnici preveč uslužna proti psom. Dobro sem jih nakuril, šeme helepardirske!
Smejalo se rnu je samo od srca in veselo žvižgaje je izginil v hodniku.
Ocquetonville, Courtheuse, Gcas in Quines so mogli med tein časom, ko se je kapitan zabaval s stražniki nemoteno vršiti svoj posel. Šlo je vse gladko po sreči; v stranski ulici pred obzidjem jih je čakal od polnoči sem močen oddelek vojaštva z nosilnico, ki naj bi vzprejela u-grabljcnko.
Cetvorica je pogumno koračila, trdno se držeč za roko proti kraljevi palači. I3ili so dobre volje, zakaj nocojšnji opravek je bil zelo zabaven...
Dospevši do palače, so postali oprezni ker zapazati bi jih mogla celo noč po široki domeni krožeča straža in zabavni pohod bi žalostno jenjal na vislicah ...
Vstavili so se pred glavnimi vrati in se za vsak slučaj stisnili za obsežne portalne stebre. V tem pa je že pristopila izza vrat postava, zavita v črn plašč.
—	Pojdite in sledite mi, je ukazala.
Cetvorica je vztrepetala, zakaj spoznala je v zaviti osebi — Izabelo, kraljico bavarsko!
Šla je naprej. Vodila jih je po dolgih hodnikih, kjer je vladala tema, kakor v rogu; držali so se za roke in čudna groza jih je spreletavala; bali so se kraljice bolj nego živega vraga.
Končno se je ustavila pred nekimi durmi, in rekla:	___
Najflnejšl
ŠPIRIT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov napre po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“.
Oblastveno koncesioniiana
posredovalnica
za mestno zastavljalnico.
Posreduje za vsa v zastavljalno stroko spadajoče posle. — Pojasnila brezplačno.
FRAN BERGANT
Kolodvorska ulica štev. 6.
TEODOR KORN
poprej HENRIK KORN pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater vodovodov
Ljubljana, Poljanska cesta 8.
Priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z asbest-cenicntnim škriljein (Eternit) pnteut Hntschek, z izbočeno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.	245
Poprave točno In ceno.