152. številka.
Ljubljana, t petek 6. julija 1900.
XXXIII. leto.
mu
Izhaja vsak dan zvečer, LzimSi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejemu za avstro-ofrak« dežele sa vse leto 28 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Č3 se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnifitvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon St 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št 85.
Gaveant consules!
Predvčerajšnjim smo se Šalili, pozneje pa se nam je videlo, da ima pronuncia-mento blejskega župnika tudi svoje resne s:ranl Oseba župnika Oblaka je sama na sebi neznatna, postopanje te osobice na sproti državni avtoriteti pa je resno, sila resno. Poglejmo, kaj se je zgodilo. Naš škof, ki svojega obilega prostega časa ne ve ubiti, postal je organizator tako imenovanih Marijinih društev. Ta društva ne iščejo svoje moči v ponižnem, vdanem in pravem česčenji Božje porodnice, svojo glavno moč imajo nepotrebna ta društva v romanjih, kjer se devištvo tako lahko izgubi v belih vencih in v svetlih medaljah! K tem društvom silijo v prvi vrsti ponesrečena dekleta, ki menijo, da bodo svet s :em, če si potisnejo beli venec Marijine družbe na svojo glavo, opeharile in osle-parile tako, da bode lahkomišljeni ta svet menil, da so si v resnici ohranile devištvo. Ali devištvo Marijinih društev, bodisi ženskega, bodisi moškega spola, je največkrat humbug, in ta društva niso ničesar druzega, nego gola persiflaža čaščenja naj vzornejšega ženskega bitja: Matere Božje! Dalje pa se ima vpošteti, da so Marijina društva društva v pravem pomenu besede. Če nastopi sedaj škof, ter prepreže celo deželo z društvi, za koje veljajo posebna pravila, v kojih se plačujejo letni doneski — nekje si je tako društvo zgradilo že veliko poslopje! — potem je gotovo, da se je morala ganiti tudi posvetna oblast, ker bi se drugače v deželi kaj hitro rodilo prepričanje, da je škofova avtoriteta vse, avtoriteta cesarjeva pa prav malo. Z jedno besedo, posvetna oblast, ako ni hotela abdicirati pred ljubljanskim škofom, je morala vme3 poseči, ker končno veljajo tudi na Kranjskem zakoni, in ne škofova pisma. Priznati se mora, da je posvetna oblast prav rahlo vmes posegla: zahtevala je od blejskega župnika pojasnila, dočim bi bila posvetnjake, če bi slučajno po izgledu gospoda Antona Bonaven-ture ustanavljali kaka nepotrebna društva
po deželi, takoj tirala pred kazenskega sodnika, ki bi se bil brez dvojbe prav po-žuril z drakonično obsodbo! No, pri nas živimo v Španiji, in duhovniška kasta ima svoje privilegije, katere mora tudi deželna vlada spoštovati, kadar pride vrsta na njo. In ko je prišla na Bledu vrsta na njo, je deželna vlada v prirojeni svoji ponižnosti zahtevala pojasnila. Ali z župnikom Oblakom ni dobro hruške peči, in zategadelj je deželni vladi odgovoril, da ne prizna njene pristojnosti, in da pozna nad sabo samo jednega gospoda in zapovedaika. Ta gospod in zapovednik pa ni naš presvitli cesar Fran Josip prvi, nego prevzvišeni knezo-škof ljubljanski Anton Bonaventura veliki! Opraviti imamo torej z negiranjem, s popolnim negiranjem države in njene oblasti. Mi si sicer ne bodemo belili glave s tem, kako je državni avtoriteti postopati, ako si hoče rešiti svojo veljavo. Prepričani pa smo, da je treba hitro in energično tem razposajenim popom dokazati, da ne živimo v kaki provinciji nekdanje izsesane papeževe države, in da je pri nas prva avtoriteta ona države. Hitrost in energija sta tukaj potrebni, če ne, bode v vsakem župnišča nastopil kak Oblaček, in kar čez noč bodeta po vseh kranjskih farah negirana država in njena moč. Pa v tem pogledu naj državna oblast postopa, kakor ji drago!
Ali cela zadeva ima še drugo lice! In samo radi tega smo o ti blejski aferi še jedenkrat spregovorili! V to afero ne bodo vpleteni samo duhovniki, le ti vpletli bodo v njo naše nespametno ljudstvo. Stvar pa se bode končala tako, da se bodo prečastiti župniki, ki se sedaj puntajo proti vladi, ob pravem času ponižno podvrgli, dočim bo zapeljano ljudstvo moralo prenašati občutne posledice sedaj vprizorjene farovške vstaje. Povsod orožništvo ne bode tako rahločutno, kakor je bilo zadnjič v Kranjski gori! A končno bo stvar vendarle taka, da bo moral kmečki narod dajati plačilo za prismojenosti svojih župnikov!
Dokler ostane renitenca samo v žup niščih, nima še posebno nevarcih posledic: gospodje župniki so končno vendar-le še
tako previdni, da v trenutku, kadar nastane za njihovo kožo resna nevarnost, odnehajo in zopet pod mizo zlezejo. Tako bode tudi blejski Oblak prav hitro v nič zlezel, če mu le vlada pokaže nekaj svoje železne pesti. Mučeništvo, ki dobi izraz v globah in v ubožno kaso vplačljivih zneskih, je ti gospodi sila neprijetno! Ali renitenca ne bo ostala samo v farovžih, gospodje župniki bodo svoje junaštvo, koje kažejo nasproti deželni vladi, razbobnali po celi svoji fari, in s tem junaštvom, dokler jih ne bode nič stalo, bahali se bodo pred svojimi vrlimi katoliškimi farani. Z jedno besedo, duh renitence, ki navdaja župnika, raznesel se bode kar čez noč mej župlane. In kakor meni sedaj župnik, da mu je škofovo pismo jedini zakon in škof jedini zapovednik, bo o tem takoj prepričana tudi cela župnija, in škof bode imel mej priprostim narodom jedinove-Ijavo, cesar panikake. Kako vplivajo ti izgledi iz župnišča, videli smo v Kranjski gori, kjer je bilo ljudstvo radi me-dalij Marijine družbe takoj pripravljeno zapričeti boj z orož-ništvom.
Taki konflikti se bodo prav pogostoma ponavljali, in ljudstvo samo postalo bo uporno, posebno če bo videlo — in za take reči ima priprosti narod jako ostro in fino oko, — da se župniku, ki se je ustavljal c. kr. oblastnijam, ki je te oblastnije tako rekoč zasmehoval, ničesar ni zgodilo. Druzega torej ne rečemo, nego: Caveant consules! _
V LJubljani, 6 julija.
K položaju.
„Grazer Volksblatt" poroča: Vlada je, kakor nam poročajo, opustila misel, da bi oktroirala nov državnozborski opravilnik. Trdi se, da namerava v jeseni sklicati državni zbor, ne da bi prej odredila kaj važnejšega. „Gr. Volksblatt" pripominja: „Igra je res že dolgočasna". No, pokaže se v kratkem, ali ni bila ta vest raca. — K izvajanjem posl. dr. EbenhGcha piše nemško-napredni list .Oesterreichische Volksztg.8:
Ne, g. dr. Ebenhoch! Vaš recept, dasi iz latinske kuhinje dr. pl. Grabmavra, ne ozdravi teškobolnega parlamenta. Koalicija zmernih strank, kakoršno priporočate za bodočnost, se ne more ustvariti, kajti frakcija, ki zagovarja oktroiranje in kršenje ustave, op more pridevati priimka zmernosti. Pra\ kal konservativen politik, kakoršen je dež. glav. Zgor. Avstrije, bi se moral varovati, da bi ne zagovarjal politike prevrata. Z nasilstvom se ne da ničesar doseči. Seveda ne more povedati danes nihče, kako naj se ozdravi smrtnobolni parlament. Gotovo pa je jedno: nasilna kura a la Grabmavr-Ebenhoch bi mu ne prinesla zdravja, pač pa gotov konec. Francoski generali štrajkajo. Obravnava v Rennesu proti Drevfusu in pojavi proti podpolkovniku Picqaartu so dokazali, da se bavijo francoski generali in najvišji častniki s politiko bolj, kot bi se smeli, da so nekateri med njimi celo strastni agitatorji ter zagrizeni klerikalci, ki simpa-tizujejo z monarhisti ter so sovražniki re-publičanske vlade. Waldeck - Rousseau je moral poklicati v svoj kabinet najuglednejšega francoskega generala Gallifeta ter mu izročiti vojno ministrstvo. Gallifet je prestavil iz Pariza najstrastnejše genaralake politike na deželo ter izvršil v najvišjih vojaških uradih radikalne izpremembe. S svojim energičnim in neizprosnim postopanjem je ukrotil neposlušno in puntarsko generalitete A le za nekaj časa. Celo Gallifetu so častniki metali pod noge taka polena, da je končno užaljen odstopil. Na njegovo mesto v vojnem ministrstvu je stopil general Andre. Toda ta ne imponira generalom. Ge-neralissimus francoske vojne, general Jamo n t se mu je naravnost uprl ter ni hotel izvršiti njegovih ukazov, nego je obdržal v aktivni službi častnike, katere bi bil moral odsloviti ali postaviti v disponibiliteto. Ja-mont je demonstrativno ponudil svojo demisijo in ž njim tudi šef generalnega štaba, general D elan ne. Vojni minister je sprejel obe demisiji in Jamonta je celo docela upokojil. Na Delannejevo mesto je poklical generala Pendezeca, na Jamontovo pa generala Brugera, znanega klerikalca. Klerikalni listi sila napadajo ministrstvo in tud'
LISTEK.
Dragotin Kette.
Spisal Ivan Cankar. (Konec)
Ni mi bilo mogoče, da bi govoril o vseh pesmih Kettejevih in o vseh njih lepotah. Pisati bi moral o vsaki pesmi odstavek in o vsakem sonetu poglavje. Tako nisem omenil posebej pesmi „Na molu San Carlo", sonetov „Na izprehodu", „Slovo8 in „Spomin8; a kdor je te umotvore čital, pozna njih vrednost. Govoril sem splošno, o vseh Kettejevih delih kot celotnem umotvoru; nepotrebno in brez pomena bi bilo, da bi brskal po posameznih kiticah ter opozarjal na bisere, ki jih vidi vsako oko, če je zmožno, da jih vidi. Ako tega ni zmožno, tedaj je boljše, da pusti Ketteja pri miru . . .
Ob sklepu pa je potreba, da omenim ponesrečenega vvoda in pa načina, kako je Aškerc uredil te pesmi. Vvod je pisan tako, da dirne neprijetno vsakogar, ki pozna Kettejev pomen. Aškerc je pisal o njem v tonu, kot da je imel opravka z nezrelim gimnazijcem, ki je imel navado, da je delal verze. V takem protektorskem
tonu bi pač imel pravico govoriti o Cim-permanu ali o kom podobnem, o Ketteju ne. Kdor prečita pesmi in se vrne potem k vvodu, mu zapuhti v obraz nekaj hlad nega, omalovaževalnega. To mora čutiti še posebno, ako vć, kako pišejo pri nas o čisto malovrednih pismarjih in celo še o ponesrečenih delih slavnih literatov . . . . Zdaj ni govora o tem, ali je bil Kette mlad ali star, abiturijent ali profesor, kakor tudi ne o tem, če bi ustvaril ali ne ustvaril kaj dovršenejšega, da bi živel. To smešno po-vdarjanje njegove mladosti, to ponavljano omenjanje Kettejevega „gimnazijstva" na-pravlja vtis visokega protektorstva ter vpliva na naivnega čitatelja na način, ki je za Ketteja poniževalen . . . Kette je umrl: — on je za nas ženijalen pesnik, kakršnega danes ni več med nami; kar je ustvaril, to je neprecenljive vrednosti, to zaklad, o katerem naj se govori s spoštlji-vostjo, kakor se govori o delih Prešernovih (!) ali pa naj se rajši molči. Vsakdo lahko izrazi žalost nad Kettejevo rano smrtjo,— jaz nisem bil edini, ki sem stiskal takrat ustna, da bi se ubranil solzam — ali njegova smrt in pa možnost, da bi bil napravil pozneje Se kaj dovrSenejSega in lep* šega, ni Se noben vzrok, da bi se nekako malovažilo to, kar nam je ostavi], in kar
je vredno mnogih debelih knjig naših zbranih klasikov ... Jako umestno bi bilo, da se iz druge izdaje ta vvod odstrani ter se napiše drug ali pa sploh noben. Hladne in vsakdanje očetovske ocene ne sodijo pred pesmi, kakor so Kettejeve ...
No, to bi ne bila tolika nesreča; komur je vvod preveč nadležen, ga naposled lahko izstriže. Odločno pa se mora protestirati proti načinu, kako so se pesmi iz Kettejeve ostaline „popravljali", izbirale in izpuščale. Protestirati se mora proti temu ne samo iz pijetete do velikega umrlega pesnika, temveč tudi iz čisto suhoparnega ozira na resnično vrednost izpuščenih umotvorov, ki jim najdemo malo podobnih, če prevohamo vse naše leposlovne časopise, kjer se šopirijo časih stvari jako dvomljive cene. Jaz sam se spominjam na nekatere pesmi Kettejeve, o katerih sem prepričan, da so shranjene v ostalini, a ki iz vrag vedi kakšnega razloga niso našle milosti, da bi bile vsprejete v zbirko. Posebna jeza prime človeka, ako premisli, kakšne stvari se pri nas vse zbirajo in s slavo dajejo med ljudi. Imamo slavne reči, ki v svoji celoti niso vredne ene same izpuščene pesmi Kettejeve. Kdo si je to neumnost izmislil, in kaj ni bilo nikogar, da m si ji uprl o pravem času?
Čadno se mi zdi, da še noben purist ni prišel nad Prešerna; po pravici iščejo po vseh kotih najneznatnejše stvarice, napisane od Prešerna, a nihče, kdor pozna Ketteja vsega, ne bo tajil, da so te neznatne stvarice Prešernove manjše vrednosti od pesmi Kettejevih, ki se Aškercu niso zdele vredne, da bi jih dal natisniti. Slovenski narod je pravi dedič Kettejev; zdaj pozna svojega pesnika in zahteval bo, da se nujno popravi, kar se je zagrešilo ali iz lahkomiselnosti, ali iz nerazsodnosti . . . Kar se tiče „popravljanja", mislim, da mi o tem ni treba govoriti še posebej. Ketteju se ni moglo popravljati zastarelih jezikovnih oblik, kako:- jih imajo navado popravljati Prešernu; njegov jezik je modem. Popravljali so mu torej slog, čir*;*" so mu izražanje; to je nečuveno ! Dan, . -g ga ni literata, ki bi bil zmožen, in ki bi smel popravljati Kettejev slog, jednostavno zato ne, ker so, kar se tiče forme, večjidel vsi pritlikavci proti njemu (.'!). Morda ta ali tam kaka stvar ni ugajala subjektivnemu okusa Aškerčevemu, sli ta okus Se nikakor ni merodajen. Če bi se delalo tako, tedaj bi imeli od vsakega umrlega pesnika toliko varijant, kolikor bi bilo ve-lemožnih urednikov .... Kdor ima stvar v reki, bo gotovo skrbel, da dobimo v
v parlamentu so skušali radi teh izprememb na najvišjih vojaških mestih strmoglaviti kabinet. To se jim ni posrečilo. Toda Wal-deck-Ronssean je zmagal jedva s 50 glasovi veČine. Njegovo stališče je torej zelo omajano. Generaliteta pridobiva vedno večji vpliv, in možno je, da se izpolni sedaj „Gau-loisova" želja, katero je izrazil leta 1898, da naj demisionirajo vsi generali. Francoska vojska plove že Čisto v protirepubličanski struji, in bati se je republiki za obstanek, ako se npor generalov razširi. Vsekakor je notranji položaj na Francoskem vsled generalitete sila kritičen.
Kitajska kriza.
Vsak dan prihajajo groznejše vesti iz Pekina. Iz Šanghaja poročajo, da so trije Kitajci ušli iz Pekina ter prinesli vest, da so se vsi tujci, okoli 1000 ljudij, vštevši 400 vojakov in 100 kitajskih carinskih uradnikov, žensk in otrok, zatekli na angleško poslaništvo ter se tamkaj branili, dokler jim ni pošlo streljivo in živež. Potem pa so boksarji poslaništvo zažgali in pomorili vse tujce. Cesar Kwanghsu in cesarica vdovaTsu-Hsi sta bila baje zastrupljena. Drugo poročilo iz Šanghaja pa javlja, da se je cesar sam z opijem zastrupil, tudi cesarica se je poskusila usmrtiti, a samomor se je ponesrečil in zblaznela je. Cesar je bil baje že 19. junija mrtev. Nasprotno temu poročilu pa javljajo iz Londona, da sta cesar in cesarica živa ter se kažeta vsak dan narodu. Spremstvo je prestopilo na stran boksarjev. „Daily Express" je dobil iz Čifuja poročilo, da hodi princ Tuan, ki se je polastil najvišje moči na Kitajskem, vsak dan po pekinških ulicah, in da vodi sam operacije proti angleškemu poslaništvu. Tuan in vojni minister sta se oiicialno proglasila za voditelja boksarjev. Tudi vsi drugi princi so pristopili na njuno stran. Tuan obsipa vodje boksarjev, ki so preganjali Sevmorja, z odlikovanji in z denarjem. Tuan pa je baje tudi ukazal, naj se zbero v luki Šanghaj vse kitajske bojne la-dije in naskočijo mednarodno brodovi e. A tudi o Tsientsinu so došle vznemirjajoče vesti. Iz Šanghaja poročajo, da je došla iz Čifuja vest, da so Kitajci 30. junija med 7. in 8. uro zjutraj Tsientsin vzeli. V Londonu sodijo, da so se polastili le starega kitajskega predmestja, odkoder bombardirajo predmestje tujcev. Potemtakem se je končal prvi del vojne proti Kitajcem za mednarodne voje prav žalostno in brez uspehov. Pekin je v rokah boksarjev, poslaniki so ostali brez pomoči in tudi Tsientsin je baje zopet kitajski. In vzlic temu se velevlasti še pomišljajo, ali bi dali Japonski mandat, naj napravi na Kitajskem red. Japonska stori to najlažje, ker je Kitajski najbližje ter more že v kratkem času postaviti na bojišče veliko armado ter poslati v kitajske luke večje število bojnih ladij. Anglija, ki je vezana v Južni Afriki, se poteza za Japonsko, Rusija pa ni za to nič kaj navdušena. A tudi Nemčija se strinja z Rusijo, da morajo kaznovati Kitajce vse angažirane velevlasti. Ako se bodo diplomati še dolgo pomišljali, se more pripetiti 20.000
drugi izdaji Ketteja Čistega, kakor je bil. Predvsem pa bo skrbel za to, da se molče in prikrito s plaščem krščanskega usmiljenja popravi tista čez vse mere predrzna pregreha, ki se je storila nad „Pesmijo o pisarju" in nad sedmo gazelo. Tu se je popravljalo iz ozirov na — decentnost! človeka oblije rdečica od gnjeva: — Ketteja, najčistejšega med našimi pesniki, ki ni poznal umaza-nosti niti od daleč, ki je zapisal prešerno besedo v vsi nedolžnosti in mu nikoli ni prišlo na pamet, da bi pikanturil, — Ketteja, grešnika, gredo čistit! In kdo ga gre Čistit!! —
To je bilo treba zapisati na čast Kettejevemu spominu in v prilog naši literaturi, ki ni tako bogata, da bi mogla metati v koš ali zapirati vmiznice umotvore svojih največjih pesnikov. Schvventner, ki je prvo izdajo jako elegantno opremil, poskusi gotovo, da dobimo v drugi Ketteja popolnega in nepopravljenega. Do tedaj pa se je treba tolažiti. Kdor ni poznal Ketteja vsega, ne bo pogrešal ničesar; že v tej knjigi sami, kakoršna je, je bogastvo za celo biblijoteko. Slabo znamenje bi bilo za okus Slovencev in njih ljubezen do lepote, če bi se prva izdaja ne razprodala v najkrajšem času.
možem v Kitajski zbrane mednarodne voj ske kaj prav neljubega!
Dopisi
Iz Škooijana na Dolenjskem, 3. julija. Nase doline se pa noče nikdo usmiliti, da bi Vam.kaj sporočil, kako da preganja tukajšnji kaplan Kos liberalne liste, in osebe, katere jih berč. Na neki praznik odrihal je ta človek po nekem tukajšnjem gostilničarju in nekem trgovca z lece tako, da je ljudstvo mislilo, da je ta sirota zblaznela. Upil je, da kdor bere .Slovenski Narod", ga ni tako starega duhovna, da bi mu za-mogel dati sveto odvezo, in da ima tudi vsaka oseba smrtni greh, katera prestopi prag take gostilne in trgovine, kjer se nahaja „Slovenski Narod" in drugi liberalni listi. Kaplan Kos je tudi upil in hujskal ljudi z lece, da imajo še pet bolj poštenih gostiln nego je ta, v kateri se čita „Slov. Narod" in ravno toliko tudi trgovin, in da naj ljudstvo ne zahaja v take gostilne in trgovine. Toda Kosova propoved je bila glas vpijočega v puščavi. Mi pa vprašamo kaplana Kosa, ali mu je znan Evangelij sv. Lukeža 6. P. 41—43 vrste, v kateri se glasi: „Kaj pa vidiš troho, ki je v očesu brata tvojega, bruna pa, ki je v očesu tvojem, pa ne čutiš? Ali kako moraš reči bratu svojemu: Brat, daj, da izderem troho, ki je v očesu tvojem, ko sam bruna, ki je v očesu tvojem, ne vidiš? Hinavec! izmij najprej bruno iz očesa svojega, in tedaj boš pregledal, da izmiješ troho, ki je v očesu brata tvojega!"
Dne 1. julija je zopet kaplan Kos z lece napadal škocijanske gostilničarje, Češ, da ne pozna nobene poštene gostilne v Ško-cijanu razun jedne. (Seveda, ker dotični gostilničar Vam pusti, da vganjate tam svoje burke. Saj bi Vam pa gostilničar, katerega Vi vedno kot brezverca in drugače zmerjate, ne bi dopustil otresati neslanosti v svoji gostilni. Kaj pa so ti gostilničarji storili, da so nepošteni? So Vam li morda Vašo, vedno prazno posojilniško blagajno okradli? Ali so morda kakega Vašega prismuknjenega pristaša ubili ? Odgovorite ! Ako ne, so škocijanski gostilničarji primorani, Vas za hudobno obrekovanje za ušesa potipati. Sv.Luka Evangelist pa tudi piše v 14 pog. 8 vrsti: „Ne sedajte na prve prostore, da ne bi bil med tistimi, kateri so povabljeni, kdo poštenejši od Vas!"
Iz Begunj, 5. julija. Krasna Gorenjska se je včeraj zvečer marsikje spominjala sv. slovanskih blagovestnikov, ker videti je bilo na mnogih hribih in gorah kresove, kateri so bili priča, da tudi Slovenec spoštuje svoja nepozabna mu apostola.
Nad Begunjami leži gora Dobrča (1636 m). Nekoliko pod vrhom iste si je postavil g. Jurij Auer prijazno, jako ukusno urejeno in precej prostorno lovsko kočo. Povabil nas je nekaj domačinov, da zakurimo kres v obližju koče na predvečer solunskih bratov. Pripravil je bil vse potrebno tako, da je bil kres, ko smo prišli zadnji povabljenci proti večeru na goro, že dogotovljen, ter meril približno 6 m v vi-sočino. Krasen razgled se ti odpira z Do-brče tje na juliško pogorje, pod katerim se zrcali blejsko jezero. Oko ne vidi le visoko v nebo kipečih velikanov raznih pogorij in Save, temveč tudi mnogo vasi, trgov in mest. Proti jugu vidiš Kranj, ljubljanski grad itd. Gotovo, da se je tudi kres videl daleč na okolo, zakaj njegov plamen se je vspenjal visoko v zrak. Poleg tega so prasketale še rakete ter je čarobno razsvetljeval bengalični ogenj biižnjo okolico.
Ker pa je pot do vrha pribUžno 3 ure dolga, zatoraj je g. Auer skrbel gostoljubno za okrepčilo utrujenih gostov, in istinito sem mislil, ko sem gledal, kako previdno se peče janjec, da sem med Belokranjci ali Hrvati. Tudi zato je bilo skrbljeno, da nam ni manjkalo niti ubranega petja, niti dov-tipov in šale.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 6 julija.
— Imenovanja na pošti. Poštni asi-stentje g. Alojzij Po tok ar v Ljubljani, g. Iv. Zadnik v Tržiču, g. Andrej Šumi in g. Peter Gilly v Ljubljani so postali poštni oficiali.
— Občni zbor ' kmetijske družbe. Glavni odbor c. kr kmetijske družbe kranjske je sklenil sklicati v kratkem izreden
občni zbor, kateri naj se peča s korenito spremembo družbenih pravil. Sprememba naj obstoji bistveno v tem, da se bode strinjalo s pravili deželnih kulturnih svetov, in da bodo posamezne pokrajine kakor Dolenjska, Gorenjska in Notranjska vsaka zase volile svoje zastopnike v glavni odbor.
— Ruski gost. Danes se je oglasil v našem uredništvu gosp. Vsevolod Pavlovič Svatkofskij, urednik lista „Novoe V r e m j a".
— Vročina pri sodiščih. S pravniških krogov se nam piše: Bliža se čas, v katerem miruje delo pri sodiščih izvzemši takozvane „ferialne stvari", od 15. julija do 26. avgusta, tedaj ljudstvo nima pristopa v sodne prostore, in da se občinstvo škode in potov varuje, se naj sledeče zapomni: Sodišča morajo tudi v tej dobi praznikov uradovati v vseh kazenskih zadevah glede civilnih pravd pa le v nujnih slučajih, posebno se smejo sprejemati tožbe v malotnih stvareh, t. j. do 100 K (50 gld.) in v najemninskih zadevah, tožbe radi motenja posesti ter se zamore tudi o tacih tožbah razpravljati, dalje spadajo med prazniške stvari še konkurzne stvari, menjiško-pravne zadeve in pravde, v kojih se gre za nadaljevanje že začete stavbe, kakor tudi spori med gospodarji in posli, gostilničarji, vozniki itd. na jedni, ter mej gosti, potovalci i. dr. na drugi strani. Dalje še za opominjevalne, zemljiškoknjižne in eksekucijske stvari ni praznikov, in ima končno še sodnijski predstojnik v izvanprepirnih drugih slučajih določati, kaj je nujno in kaj ne spada v prazniško dobo, da se namreč kaki stranki po tem, ako bi se stvar hitro ne rešila, ne pripeti kaka škoda. Mi želimo, da se gospodje svetniki in sovrstniki v tej vročinski sili odpočijejo od trudapolnega dela, in da okrepčani nastopijo dne 26. avgusta zopet svoj težavni posel!
— Klerikalna podrepna muha. Piše se nam: V trgu Šmarje na Štajerskem so pred kratkim pri birmi raz vseh poslopij vihrale zastave. Da so bile trobojnice v večini, je umevno. Na farovžu sicer ni visela papeževa zastava, pač pa na tukajšnjem šolskem poslopju. Inscenira! je to klerikalno demonstracijo nadučitelj Jur-kovič, v katerem hudobni jeziki trdijo, da je kot neutrudljivi oproda kaplančkov — mežnar, a ne učitelj. S tem in pa, da se je dal od škofa samega pred birmovanjem obhajati — škoda, da ne more v drugič birman biti, ker mu je baje prvikrat sveti Duh odrekel — kakor tudi da ni dal mesta trobojnici na slovenskoj šoli, name rava se najbrž, uporabljajoč še druga sredstva, ta mož do toliko zaželj enega naslova „direktor" prihliniti. Gospod direktor in spe, svetuje se vam, da sploh ne uporabljate več šolskega poslopja za klerikalne demonstracije in tudi ne za svoje zasebne namene, kakor na pr. za izobešanje svoje fotografiške izložbe, dokler na šoli ni napisa. Umevno, da vas mora prijetno šče-gati, če si domišljujete, da si marsikateri ptujec, šolsko poslopje ogledujoč misli, ta lepa stavba je last fotografa Jurkoviča! Toraj! napis, slovenski napis na šolo, papeževo zastavo pa nemara na lastno stavbo, kadar jo bodete imeli, na šolsko poslopje pa nikdar več!
— Brez komentara. C kr. okrajno glavarstvo mariborsko je prepovedalo graški vojaški godbi koncertirati v „Narodnom domu" v Mariboru ob glavni skupščini „Zaveže avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev", boječ se velikih demonstracij, ki bi jih baje ne moglo zabraniti?!
— „Slavec" zbira se povodom izleta v Kranj k slavnosti razvitja zastave „ Gorenjskega Sokola" v nedeljo, dne 8. julija t. L točno ob 11. uri dopoldne v „Narodnom domu" v društvenih prostorih ter odkoraka s „Sokolom" skupaj na kolodvor Društvo udeleži se slavnosti korporativno z zastavo.
— Litijsko pevsko društvo vdeleži se slavnosti razvitja zastave .Gorenjskega Sokola" v Kranji po večji deputaciji.
— Pozor I Po Kranjskem potuje potnik tvrdke I. W. Dann iz Trsta, kateri obiskuje „katol. konsumna društva".
— Gosp. Fr. Meško-Dolenc, znani slovenski pisatelj, ki je bil duhovnik na Višarjih, je obolel in se je moral vrniti v Št Kocijan ob Sinči vesi.
— K ustanovitvi mestne godbe v Ljubljani. Pripravljalni odsek usoja si tem potom na ustanovitev civilne godbe slavno občinstvo opozoriti. Odseku prijavilo se je od drugod povoljno število izurjenih dobrih godcev. Nekaj teh bode treba v Ljubljano privabiti in jim preskrbeti primerno službo ali plačilo, in jih o tem v kratkem času obvestiti. Prosi se torej slavno občinstvo, da čim prej prijavi mesečni ali letni znesek, katerega želi prispevati v to svrho jednemu ljubljanskih slovenskih časopisov, ki imajo v to svrho tudi nabiralne pole. kajti težko je priti k posameznemu z na biralno polo na dom. Odseku bode mogoče le par moči, ki bodo ob enem na godbeni šoli poučevale, plačati, drugim bode treba primerno službo preskrbeti, zato so napro-šeni vsi, ki bi imeli primerno službo oddati, da to podpisanemu odboru čim-preje blagohotno v „Mestni dom" pismeno javijo. — Pripravljalni odsek za ustanovitev civilne godbe.
— Z Viča nam pišejo : Viško-glinška čitalnica je praznovala god sv. Cirila in Metoda s tem, da se je na predvečer, to je 4. t. m. zažgal velik kres in se je streljalo s topiči, ter občanom naznanilo, da praznujemo 5. julija god slovanskih blagovestnikov, katerih nismo degradirali kakor ponekod. Vičan.
— Člani slovenskega planinskega društva kamniške podružnice prižgo v petek, dne 6. t. m. na čast sv. Cirilu in Metodu na robu velike planine kres z umetnim ognjem in raketami. Če bo ozračje čisto, se vidi vse to celo iz Ljubljane. Izlet na Menino se vsled naznanila savinjske po družnice se ne bo vršil dne 15. t. m., temveč v avgustu. Dan se bode po dogovoru še objavil. Podružnica je dala napraviti na vseh lepših in važnejših šetališčih ter bliž-nejših in dalnejših potih in na razglednih mestih v okolici Kamnika table z napisi in oskrbela markacijo, kar bo osobito tujcem in izletnikom v prilog, zajedno pa pokazano, da le slovenski rod čvrst prebiva tod!
— Jahanje za dobitke je imelo dne 4. t. m. več podčastnikov tukajšnjega top-ničarskega polka št. 7, pod vodstvom gosp. stotnika Viktorja Briiha. Navzočih je bilo več gg. častnikov in drugega občinstva. Jahalci so se izborno obnesli, ter dosegli lepe uspehe. Dobitkov je bilo šest v vrednosti več kron, katere so prisotni gg. častniki prisodili ter razdeli najboljšim jahal-cem, gg. podčastnikom, ki so tu po vrednostni vrsti dobitkov razvrščeni: Al. Vraz, P. Štefin, Al. Knavs, Jos. Pivk, G. Trampuš in J. Baraga. Velepomembno je pa to, da so izmed več Nemcev dobili vse dobitke jedino le Slovenci.
— Iz Litije nam poročajo: Prihodnjo nedeljo, dne 15. julija t. 1. pelje se iz Litije po Savi ladija v Krško, namenjena tamkaj za prevažanje gramoza in kamenja. Ladija je 35 metrov dolga in 5 in pol metra široka ter ima v njej nad 300 oseb prostora. Redko to priliko, peljati se v tako prostornem in povsem varnem čolnu, hoče porabiti večja družba litijskih dam in gospodov iz vseh krogov ter izleteti v Krško. Dotična ladija odpelje se primerno okrašena v nedeljo, točno ob 1, a7. uri zjutraj iz Litije ter dospe preko Save, Zagorja, Trbovelj in Hrastnika okoli 10. ure dopoludne v Radeče pri Zidanem mostu. Tamkaj bode ladija z izletniki ostala kake pol ure, da se bode mogoče onim, ki se popeljejo z mešanim vlakom do Zidanega mosta, eventuvalno tudi izletnikom iz Radeč vkrcati. V Krško dojde ladija mej 2. in 3. uro popoludne. Vozilo bode ladijo šest izkušenih brodarjev, ki že leta sem vozarijo po Savi, tako da je kaka nevarnost popolnoma izključena. Na ladiji, kojo spremlja celo pot godba prostovoljne požarne brambe litijske in tukajšnji pevski zbor, bode tudi gostilna, tako da bodo imeli izletniki razen krasne vožnje tudi vsestransko zabavo. Ker ni izključeno, da se pridruži izletnikom tudi kaj ljubljanskih gostov, opozarjajo se oni in drugi izletniki, da priglase svojo vdeležbo „odboru za vožnjo po Savi" v Litiji, in sicer zadnji čas do petka 13. trn. ter ob jednem pripošljejo znesek 2 krone za osebo (dame so proste) kot prispevek za vozne stroške itd. — kar pa velja tudi za one, ki bi se v Radečah vkrcali. V Krškem bode potem skupni obed in prosta zabava z godbo, petjem itd. Povrat se vrši z vlakom ob 11. uri zvečer. Ker se jednaka prilika ne bode
kmalo zlepa nudila, in da je vožnja po divje romantični savski dolini mej Kranjsko in Štajersko slikovita in jako zanimiva, tako da ne bode nobenemu izletniku žal na vde-ležbi, pričakuje odbor mnogostranske vde-iežbe ter daje na zahtevanje pojasnila.
— Abiturijentski koncert prirede abiturijentinje in abiturijenti tukajšnjega c. kr. učiteljišča v soboto, dne 14. t. m. v zgornji dvorani „Narodnoga doma" s so delovanjem vojaške godbe in pevskega jsboia, kateri obseza večje število hrvatskih gostov-abiturijentov. Čisti dobiček je namenjen „Učiteljskomu konviktu" in .Prešernovemu spomeniku".
— Skušnje ,,Glasbene Matice" so se vršile 2, 3. in 4. t. m. ob izredno veliki udeležbi občinstva. Uspeh je bil, kakor vselej, jako povoljen, deloma celo izvrsten. Obširnejše poročilo nam je obljubljeno.
— Društvo delovodij za Ljubljano in okolico zboruje dne 7. julija 1900 in sicer točno ob 8. uri zvečer v društvenem prostoru „pri avstrijskem cesarju" sv. Petra cesta v pritličju na desno. Ker je to drugo četrtletno zborovanje, pri katerem je treba radi polaganja računa in izkaza urediti mesečne prispevke, kakor tudi ukreniti več važnih društvenih zadev, prosi odbor čč. gg. Člane, naj pridejo gotovo k zborovanju polnoštevilno.
— „Narodna čitalnica v Postojini" priredi s prijaznim sodelovanjem novoustanovljenega postojinskega salonskega orkestra v nedeljo, 8. julija ob 8. uri zvečer v vrtnem salonu „pri ogrski kroni" koncert. Vspored je tale: A Dvofak: „Koračnica iz prodane neveste", orkester. B. Ipavec: .Njega ni", moški zbor. Schenk: „Mamica*, orkester. Moskovski: ,V tihi noči", kvartet. H. Satt-ner: „Vrbica", mešani zbor. H. Leonard: „Cavatine", solo za gosli s spremljevanjem harmonija. L. Kubišta: .Venček narodnih pesni", orkester. Fr. Gerbić: „Gondolerka", ženski zbor s spremljevanjem orkestra. Voll-stadt: „Mala vdova", orkester. V. Parma: ^.Čolničku", mešani zbor. L. Kubišta: „V postojinaki jami", valček, orkester. Prosta zabava. Vstopnina za družino 2 kroni, za osebo 1 krono. Ker je čisti dohodek namenjen za napravo nove društvene zastave, se preplačila hvaležno sprejemajo.
— Zastrupljen vodnjak? V Mukovi hiši, Ulice na Grad Št. 8, je včeraj dal mestni fizikat zapreti vodnjak, ker sta dve osebi, ki sta pili vodo iz tega vodnjaka, nmrli za legarjem, dve pa sta še bolni. Ljudje govore sedaj, da je vodnjak zastrupljen in da so ga vsled tega zapečatili.
— Gorelo je 27. m. m. popoldne pri Jakob Klavčišarju v Poljanah pri Kotredežu ter je pogorela streha. Zažgali so otroci.
— Nevihta. Dne 26 m. m. popoldne je bila v Javorju in okolici huda nevihta. Strela je udarila v kajžo Iv. Dežmana v Javorju in ubila vola in kravo.
— Ponesrečila sta se 24. m. m. v Šmartnu pri Ljublani med procesijo kaj žar Primož Šuštar in Fr. Konjar, ko sta streljala s topiči.
— Ubila se je v Dol. Podgori pri Črnomlju 26. m. m. 141etna Marg. Frice, ko je padla s 6 m visoke črešnje.
— C. in kr. infaterijska kadetna šola v Strassu. Spočetkom šolskega leta 1900/1 se sprejme 20. septembra v I. letnik 30—50 gojencev gimnazijcev in realcev. Določila za sprejem je dobiti v dvorni knjigarni L. W. Seidla na Dunaju, Graben 13. Pa tudi v zavodu samem je dobiti vsa navodila.
— Nove hiše v Ljubljani. Kakor posnemamo izkazu mestnega stavbnega urada, zgradilo se je v Ljubljani od potresa sem 196 novih hiš, za katere se je v zmisln stavbenga reda že podelilo, do stanovanja in uporabe; 12 hiš pa se še gradi.
— Pobalinstvo. Danes ponoči so neznani zlikovci v Latermanovem drevoredu preobračali klopi in eno vrgli v vodo pri vodometu v parku. Tudi so razbili dve žarnici. Policija je baje 4 prijela.
— Nepošten vajenec. Krojaškemu mojstru Ivanu Miklavcu na Starem trgu št 14 je njegov vajenec Mate Erdeljac vlomil v zaklenjeno omaro in mu ukradel 10 kron, potem pa je pobegnil.
— Povozil je včeraj popoludne neznan kolesar na Emonski cesti osem let starega Ernesta Aljančiča. Deček se je na obrazu in na levi nogi poškodoval.
— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski  izkaz  o  zdravstvenem stanju
mestne občine ljubljanske od 23. do 30. junija kaže, da je bilo novorojencev 24, umrlih 17, mej njimi jih je umrlo za jetiko 2, za vnetjem sopilnih organov 3, za različnimi boleznimi 12. Mej njimi je bilo tujcev 9, iz zavodov 11. Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 2, za tifuzom (v deželni bolnici dva domača, eden tujec) 3, za ušenom 1 oseba.
— Malenkost. Na novem mestnem kopališču je nad glavnimi vrati napaka .kopelj" mesto kopel, kar naj bi se popravilo.
— Errata oorrigel V notici o ustaji na Bledu je tiskovna napaka .briksen-ski", kar je čitati brižinski škof!
* S številkami oprti dokazi. Koblar piše v svojem listu: .V Avstriji je bilo do 1. 1898. napravljenih od duhovnov za dijake 1945 ustanov z glavnico 6,291 311 gld.B Če bi mogli primerjati to glavnico z ogromnimi milijoni, ki so nakopičeni v .biblioteki hranilnih knjižic", ki so last duhovnikov, je imenovana glavnica zelo majhna in dokaz, da tisti, ki imajo tako ogromne dohodke, mnogo premalo store za stradajoči narod, ki jih redi s svojimi žulji. Poglejmo si za danes samo dohodke posameznih škofov. Mesečnik, ki ga izdaje osredna statističua komisija, naznanja, koliko čistega dohodka imajo avstrijski škofje na leto. Najbolje se godi olomuškemu, ki ima 575.668 K čistega dohodka; naj sir o-mašnejši je kotorski z 11.604 K na leto. Nadškof v Pragi ima 501.688 K, na Dunaju 308.506, v Vratislavi 284.558, v Levovu 136.124, v Ljubljani 82 114, v Przemvslu 80.910, v Sekavi 74 520, v Trentu 74.044, v Krakovu 68660, v Brnu 69.540, v Celovcu 65.644, v Lincu 64.646, v Kraljevem Gradcu 60345, v Briksenu 58.632, v Lito-mjericah 43 644, v Mariboru 41802, v Sol-nogradu 42.000, v Sv. Hipolitu 30.000, v Zadru 29020, v Trstu 26.260, v Gorici 25.296 (?), v Budjejovicah 25 200, v Šibeniku 24.550, na Krku 22.190, v Pulju 22.820, na Visu 21804, v Dubrovniku 16.772, v Kotoru 11 604 kron. Gosp. Koblar, ali želite še kaj s „ številkami oprtih dokazov?" „Učit. Tov."
* Lepe razmere na Finskem. Kakor se čuje iz Helsingforsa, ne sme finski list ,Nya Pressen" nič več izhajati, oblasti so ga prepovedale radi dveh člankov. Trije drugi listi pa so dobili za sedaj le ukor. Razun tega je dobil tudi izdajatelj lista „Wiipuri" ukaz, naj takoj pusti vodstvo tega lista, sicer se mu utegne zgoditi kakor „Nya Pressen". Finci že skoro ne smejo ničesar več pisati, takoj jih ruska vlada nakrca po prstih.
* Od mrtvih vstal. Kakor javljajo iz Velikega Varada, je umrl nedavno v Krešnju neki Gaj. Tudi pri Rumuncih imajo navado, da pogoste žalujoči pogrebnike. Pojedina je bila že gotova, ko je javil du hovnik, da istega dne nikakor ne utegne mrliča pokopati, ker ima nujnejša opravila.v No, vsem se je škoda zdelo, da bi se skuhana jedila pokvarila, zato se je začela gostija že istega dne, pred pokopom mrliča. Okoli polnoči, ko so se gostje že dobro najedli in napili, so se nakrat odprla vrata, in med gosteje stopil — umrli Gaj. Zaman je klical „mrlič" za veseljaki, izginili so hitro pod mize in postelje, in niso se hoteli zopet prikazati. Mnogo je moral govoriti, predno jih je uveril, da je bil le navidezno mrtev, ter da ga je sedaj popustil krč. Ko je stopila pozneje Gajeva žena v sobo, se je strahu ali veselja zgrudila na tla ter takoj umrla. Mesto moža so pokopali naslednjega dne njo.
* Ogleduh zaprt. V Nancvju na Francoskem so zaprli nekega ogleduha imenom Courbeil. Delal je za Nemčijo.
* 10.000 mark obljublja list .Erfurter Fiihrer" za vrtnico — modre barve. Seveda ne sme biti ta vrtnica pobarvana, niti umetno preparirana, ona mora modra vzrasti, in nje grm se mora dati cepiti v nadaljno gojitev modrih vrtnic. Ako bi imeli samo modre vrtnice, bi pa morda dajal kak po-tratnež za rudečo ali belo rožo istotoliko vsoto.
* Najimenitnejša dežela na svetu I
Poslanec Cox je hvalil Združene države takole: To je velikanska dežela, ki ima najdaljše in najštevilnejše, najblatnejše in naj-globokejše reke, ki hitreje teko, višje nastopajo in bolj šume, globokeje padajo in več škode narede, kakor reke katerekoli dežele. Ta dežela ima največ jezer, ki so večja in
globočja, prozornejša in mokrejša ko jezera vseh drugih dežela. Naši vagoni so večji in teko hitreje, skočijo pogosteje iz tira in umore več ljudij, ko vsi drugi vagoni vseh drugih dežela. Naši parniki imajo večje tovore, so daljši in širji, izgube češče svoje kotle, ker počijo, vržejo svoje potnike višje v zrak in imajo bolj krepko preklinjajoče kapitane, ko parniki katerekoli dežele. Naši možje so večji in debelejši, se večkrat stepo, popijejo več žganja, požvečijo več tobaka in pljujejo močneje in dalje ko možje vsake druge dežele. Naše dame so bogatejše, kra-8nejše, se znajo lepše oblačiti in bolj denar zapravljati, ranijo več src in narede več nesreč ko dame vseh drugih dežela. Naši otroci kriče glasneje, rasto hitreje, nehajo biti poprej otroci in so za nekaj mesecev prej stari 20 let kakor otroci katerekoli druge dežele. Da, ta dežela je najimetnejša dežela sveta tudi radi tega, ker ima največ sleparjev, tatov in morilcev, pa končno tudi zategadelj, ker ima menda najneumnejšega poslanca na vsem svetu.
Književnost
— Triglavske rože. Valček po slovanskih napevih za klavir zložil Viktor Parma Zaloga in lastnina Otona Fischerja v Ljubljani. Prav lično je izdelal znani li-togralični zavod Roder v Lipskem to najnovejšo kompozicijo našega za domačo glasbo neumorno delujočega skladatelja. V obliki valčeka z uvodom, 4 oddelki in codo je zbral lepo zbirko znanih in nekoliko manj znanih slovenskih in slovanskih pesmi ali motivov, katere je prav spretno ovil z va-rijacijami, kakor jih je rodila njegova bujna fantazija. Naj omenjamo le nekatere: „Škr janček poje, žvrgoli", .Očka me kregajo", .Gorenjska narodna", „V Gorenjsko oziram se", „0 ja, ljubca na sred' morja", „Šumi Marica" itd. Akopram se nam dozdeva, da morda jedna ali druga naših slovenskih in še manj pa slovanskih pesmi ni prav posebno prikladna za podlago tuji obliki nemškega valčeka, mora se na drugi strani priznati, da Parma zna vporabiti te motive tako, da skladba v svoji celoti dela prijeten vtis na slušalca. Slovensko občinstvo in tudi drugi prijatelji te lahke vrste salonske glasbe bodo gotovo radi segli po tej mični skladbi, tim-bolj, ker je tudi vnanja oblika prav elegantna Naslovna stran kaže v lepem barvo-tisku sivega orjaka Triglava, ob katerega vznožji se razprostira zelena livada z gozdi in s planinsko kočo, vsa slika pa je ob strani obrobljena z bujnimi rudečimi planinskimi rožami. Cena skladbi je 2 kroni 50 vin. Dobiva se pri založniku in pri drugih knjigotržcih, ki se pečajo z razprodajo muzikalij.
— Almanah c. kr. avstrijskih drž. železnic XXI. letnik je izšel ter obsega vsa določila in vse naredbe avstrijskih državnih železnic, popoln šematizem državnih uradnikov pri žel. minisrrstvu, centralnega in eksekutivnega osobja, žel. drž. uradov, preskrbovališč, institutov, ustanov, taber o pokojninah in provizijah seznam postaj, kurišč, in dr., podatke o železnicah in la-dijah ter razne tabele in koledar.
— Dokumente der Frauen. Polme-sečniku, izdaja Marie Lan g, Dunaj VL 1. Magdalenenstrasse 12. V 7. št je tale vsebina: Eine Verlobung, von O. Blomowa. — Arbeitenden Damen, von Prof. Dr. K Ehrlich. — Die Lage der weiblichen Biihnenangeho-rigen der deutschen Theater Oesterreichs, von Alf. Bolz-Feigl. — Zvveiter internatio-naler Congress der Frauemverke und — Einrichtungen, Pariš 18.—23. Juni, von Ana Schapire. Zur Frauenbe\vegung. — Sterka. Von Anna Schapire. Ta zanimivi ženski list našim izobraženim damam toplo priporočamo.
Telefonska in brzojavna porodila.
Trst 6. julija. Iz gotovega vira se poroča, da sta dobila bataljon9 7. in bataljon 87. pešpolka povelje, naj se pripravita, da odpotujeta nemudoma na Kitajsko.
Dunaj 6. julija. Vojno ministrstvo je prepovedalo vojaškim zgravni-kom vdeležiti se kongresa zdravnikov v Lvovu.
Dunaj 6. julija. V drugem letošnjem četrtletju je bilo iz Prusije izgnanih 422 Avstrijcev.
Lvov 6. julija. Sklicatelji zdravniškega kongresa so se obrnili do ministra Pi?taka, da posreduje.
. Budimpešta 6. julija. Fregatni kapitan pl. Thomann, poveljnik avstro-cgrške bojne ladije „Zenta",je odšel pred tremi tedni iz Tsientsina s 15 možmi po železnici v Pekin in prepustil poveljništvo poročniku Kotto-witzu. Vrniti se ni mogel Thomann, več, ker je bila že železnična proga porušena in so .bila pekinška mestna vrata zaprta. Thomann je bil bržčas umorjen v Pekinu.
Rim 6. julija. Ministrski svet je sklenil, da odrine v kratkem 3000 mož in še ena bojna ladija na Kitajsko.
Rim 6. julija. Neki italijanski častnik je brzojavil iz Tsientsina, da so boksarji angleško poslaništvo naskočili in vzeli ter pomorili vse. Glave ubitih so na-taknjene na mestnem ozidju.
Petrograd 6. julija. Podadmiral Aleksejev je naznanil šefu generalnega štaba v Porth-Arthurju, da stoji pred Pekinom 30 000 mož. Čete princa Chinga se bore baje proti boksarjem.
Petrograd 6. julija. Car je ukazal poveljništvu okrožja K\vanturyja mobi-lizovati reserviste.
Bero lin 6. julija. Ruski general Stoessel poroča, da se kitajske čete pripravljajo na nov naskok na luko Taku. Tsientsin branijo mednarodne čete le še s težavo.
Berolin 6. julija. Angleška vlada je predlagala, naj se naroči Japonski, da napravi na Kitajskem red in mir. Rusija ni odgovorila ničesar in tudi nemška vlada je odklonila predlog, da posreduje za predlog v Petrogradu. Angleška vlada bode svoj predlog ponovila, ker morejo dospeti čete iz Evrope šele v par tednih.
Haag 6. julija. Zunanji minister je sporočil pri komori^ brzojavko nizozemskega konzula v Šanghaju, da je nizozemsko poslaništvo v Pekinu porušeno in položaj na severu jako resen.
London G. julija. Iz Čifuja se javlja, da je 4. t. m. dospelo 800 Francozov z dvema baterijama v Taku. Zavezniki pričakujejo pomoči, predno oc rinejo proti Pekinu. Ker pa se je zu. čelo deževje in so nastale povodnji, bržčas pred j e sen j o ne bo možno priti do Pekina.
London 6. julija. Nemški konzul v Tsientsinu javlja preko Čifuja, da so Kitajci predrli cesarski kanal pri Tsientsinu, da bi s povodnijo zabranili mednarodni četi prodirati proti Pekinu.
London 6. julija. 30.000 Kitajcev so Rusi in Japonci severno Tsientsina odbili z velikimi izgubami.
London 6. julija. Iz Šanghaja poročajo 4. t. m.: Kitajski cesar se je 19. junija zastrupil z opijem, ker ga je princ Tuan k temu prisilil. Cesarica-vdova ga je morala posnemati, a radi opija je le zblaznela.
London 6. julija. Angleško poslaništvo je padlo vnedeljo. Vse poslopje in dvorišče je postalo — mesnica, v kateri so Kitajci tešili svojo besnost še celo nad mrtveci. Pomor-jeni so vsi Evropejci.
Narodno gospodarstvo.
Trgovska in obrtniška zbornica.
(Dalje.)
Ukaz c. kr. trgovskega ministrstva na vse politične deželne oblasti z dne 21. febr. 1896, št. 72680 ex 1895 opozarja na gornji ukaz in mu še pristavlja: „. . . die Unterbehorden sind darauf aufmerksam zu machen, das Consumvereine, gleichviel ob sie ihre Thatigkeit statutenmassig nur auf ihre Mitglieder besehranken oder nicht, solehe Unternehmen,Jzu welchen eine staat liche Be\villigung (Concession) erforderlich ist, gemass § 92. des Gesetzes von 9. April 1873, R. G. BI. Nr. 70 nur auf Grund einer solehen Bewilligung zu betreiben berichtigt sind."
Torej vsa konsumna društva, tudi tista, ki delujejo le za svoje člane, morajo svoj obrt naznaniti obrtni oblasti, oziroma si zanj pridobiti koncesijo „po obstoječih predpisih" (§ 92. zadr. zakona) torej po obrtnem redn. In če se morajo konsumna in jednaka društva v tem ozirn ravnati po predpisih obrtnega reda, in če je nanje navesti celo kazenske določbe obrtnega reda,
potem ni razvideti, zakaj bi nanje ne bilo navesti določeb o nede\jskem počitku, brž ko je njihovo v pravilih predpisano delavnost smatrati za obrtno v zmislu čl. VI. razglasilnega patenta k obrtnemu redu, naj se ta delavnost omejuje tudi samo na člane!
b) Na vprašanje, če je pridobitni in gospodarstveni  zadrugi   dovoliti prodajo svežega mesa, je zbornica a kr. okrajnemu glavarstvu v Logatcu poročala naslednje zbornici ni znano, kaj je predmet podjetja zadruge .krščansko gospodarsko društvo v Idriji, registrovana zadruga z omejeno zavezo", dasi bi se po § 4 zadružnega zakona predmet podjetja moral posneti z zadružne tvrdke. Zbornica torej ne ve, če sme zadruga imeti kako prodajo, če pa sme po svojih pravilih, in ko je v zmislu obrtnega reda zadostila zadevnim predpisom, imeti kako prodajo, potem sme tudi svežo meso prodajati svojim udom, potem ko je to prodajo naznanila obrtni oblasti. Samo po sebi se pa razume, da  zadruga ne sme sama klati živine, in da tudi mesa, slanine ne sme sama prirediti za prodajo, ker oboje je upravičen le mesar. Ker hi bila zadruga samo prodajalka mesa, bi ji moral kak mesar meso za prodajo razsekati, da bi je mogla prodajati svojim udom. Po ministrskem ukazu z dne 20. oktobra 1891, št 41510 je namreč obseg obrtne pravice prodajalcev mesa določen v zmislu § 36, odst. 2 obrtnega reda tako, da smejo prodajalci mesa le že za prodajo razsekane mesne dele z nadaljno razdelitvijo na porcije, zahtevane v prodajnem prometu, oddati odjemalcem.
c) Na vprašanje, če so branjevci in trgovci s špecerijskim blagom upravičeni žgane opojne pijače prodajati v steklenicah, zaprtih po trgovski navadi, je zbornica odgovorila c. kr. okrajnemu glavarstvu v Radovljici, da v to niso upravičeni branjevci, pač pa trgovci s špecerijskim blagom. Za razsojo tega vprašanja merodajna so določila, obsežena v  grof Barthovi zakonski zbirki. Po gubernijski odredbi  z  dne 19. jan. 1802, gub. odr. z dne 10. jun. 1822 in odredbi dvorne pisarne z dne 23. jan. 1823 spadajo k trgovcem  z  viktualijami tudi branjevci glede predmetov, spadajočih med prosta živila.   Gubernijska  kurenda z dne 17. marca 1813 in gub. odredba z dne 10. dec. 1817, dekret dvorne pisarne z dne 24. nov. 1824 in 29. okt. 1825 in pa gub. kurende z dne 8. decem. 1824 in 12. nov. 1825 navajajo predmete,  s  katerimi sme trgovati trgovec z živili. In med temi predmeti ni žganih opojnih pijač v zaprtih steklenicah. Tudi glede trgovcev s špecerijskim blagom se sklicuje zbornica na omenjeno zbirko. V novejšem času je c. kr. trgovsko ministrstvo sestavilo zaznamek blaga, ki se prodaja v podjetjih, imajočih kolektivna imena. V tem zaznamku, ki pa še nima zakonske veljave, med predmeti, ki jih smejo prodajati branjevci,  niso navedene žgane pijače v zaprtih steklenicah, pač pa med predmeti, katere smejo prodajati trgovci s špecerijskim blagom. (Dalje prih.) — Ormoška posojilnica, registrovana zadruga z   neomejeno zavezo. Računski zaključek za štiriindvajseto upravno leto 1899 izkazuje, da je pristopilo 68 zadružnikov s 118 deleži, odpovedalo je 45 zadružnikov s 422 deleži, znižalo je 311 zadružnikov 5297 deležev, izstopilo je 87 zadružnikov s 510 deleži in ostalo je 715 zadružnikov z 2137 deleži; med temi je 11
glavnih deležev po 200 K in znašajo vsi deleži 21.370 K.   Novih hranilnih vlog se je izdalo 69, uničilo pa 103, obstoji torej 291 knjižio za 266.196 K 10 v. in znaša povprečna vloga 914 K 76 v. čistega dobička je 4.320 K 42 v, kateri se razdeli po sklepa občnega zbora od 10. junija 1899, takole:   Od hrama hiš. štev. 38 se odpiše 1000 K.  Načelstvo dobi nagrade 840 K. Pričuvek za petindvajsetletnico obstanka posojilnice 1000 K.  Za dobrodelne namene:   Dijaški kuhinji ptujski 30 K, dijaški kuhinji mariborski 30 K, dijaški kuhinji celjski 30 K, društvo .Triglav" 40 K, društvu .Slovenija" 40 K, družbi sv. Cirila in Metoda 40 K, slovenski gimnaziji v Celju 20 K, ormoškemu vinorejskemu društvu  200 K,   skupaj   3270 K, ostanek 1050 K 42 v. se pridene rezervnemu fondu, ki iznaša 64.954 K 34 v. in bo torej narasel na 66.004 K 76 v.
Pridno in pošteno
Bratje Sokoli! V nedeljo, dni 8. julija 1900
najmlajše bratsko! slovensko telovadno dru&tvo
»Gorenjski Sokol"
suaJ**
slovesno razvije novo zastavo.
Sokoli se zbirajo v društveni opravi v telovadnici v „Narodnem domu" ob 11. uri, od koder odkorakajo korporativno z zastavo na južni kolodvor ter se odpeljejo ob 11. uri 61 min.
Vspored x Pozdrav v Kranju, razvitje zastave, banket na vrtu pri Mavrju, javna telovadba na glavnem trgu, ljudska veselica, odhod z večernim vlakom.
K prav obilni udeležbi Vas vabi z bratskim: \u zdnr!
Proti zobobolu in gnjilobi zob
izborno deluje
Melnsina ustna in zobna voda
utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil.
Po pošti razpošilja se vsak dan dvakrat.
Jedina zalojja (10—27)
lekarna M. Leustek, Ljubljana
Resljeva cesta štev. 1, zraven mesarskega mostu.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 4. julija: Ivan Svetel, Čuvajev sin, 14 mes., ulice na Grad št. 15, voda v glavi in božjast. V hiralnici:
Dne 3. julija: Ivan Pire, dninar, 73 let, ostarelost.
V deželni bolnici:
Dne 1. julija: Ivan Beržnik, dninar, 50 let, možgan. edem.
Meteorologično poročilo.
Viiina nad morjem 306-a m. Srednji sračni tlak 736*0 mm.
Cas opazovanja
Stanje ip v mm. j £ J j
Nebo
«•2
IS
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
735-5 :  21-2 brezvetr.
7348 7331
189 211
si. ssvzh. si. jug
jasno
oblačno jasno
Srednja včerajšnja temperatura 218°, nor-male: 19 4°.
ID-CLn-ajslca, borza
dne 6. julija 1900.
Skupni državni dolg v notah .... 9710
Škkpni državni dolg v srebra .... 9680
Avstrijska zlata renta....... 115 65
Avstrijska kronska renta 4°/0   .... 96 95
Ogrska zlata renta 4°/0....... 115 45
Ogrska kronska renta 4° '„..... 90 85
Avstro-ogrske bančne delnice .... 1730 —
Kreditne delnico......... 676 50
London vista   .   .   .   ,...... 242*30
Nemški drž. bankovc sa 100 mark .  . 118*70
20 mark............ 23 72
20 frankov........... 1928
italijanski bankovci........ 90*70
C. kr. cekini........... 1133
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
-&f| Založen« 1847. \jŠr
4al Založen« 1847. |$&-
aj lili-1 lip
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
v Ljubljani
26
Zaloga in pisarna
Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7
Trnovski pristan it. 8-10
priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate ffio-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
dobrih starišev, katera ima veselje do trgovine in gostilne, se sprejme takoj. Prednost imajo one. katere znajo nekoliko kuhati in šivati. — Ponudbe naj se pošiljajo na uprav-nifitvo .Slovenskega Naroda" pod naslovom ..Zvestoba". (1335-1)
Cas. kr. avstrijski £fe državni žiliznlci.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1900. leta.
Odhod Is LJubljane jnž. kol. Prog;« 6ea Trblz. Ob 12. uri 6 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Ljubno; čez Šelzthal v Aossee, IS1,  Solnograd, Zeli ob jezeru, Lend - Ga-stein, Inomost; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj   vi a Amstetten. — Ob 7. uri   17 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-zensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Šelzthal v Solnograd, Inomost, ćez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipako; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž,  Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Šelzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m. popoludne  osobni  vlak v   Trbiž,  Beljak, Celovec, Ljubno; čez Šelzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Čarih, Genevo, Pariz; čez  Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipako, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9  min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 min. popoldne v Po dna rt-Kropo. — Proga v Novomesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1.  uri 5 m. popoludne,  ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod ▼   LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 5. uri 15 m.   zjutraj osobni vlak  z  Dunaja via Amstetten, iz Inomosta,  Solnograda,  Linca, Stevra, Išla,    Ausseea,    Ljubna,   Celovca,    Beljaka, Fran-zensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj   osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri 16 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Karlovih var o v, Heb a, Marijinih varov, Plznja,  Budejevic,  Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve,   Curiha, Brepeuca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Ccstema. Ljubi.-., Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludne   osobni vias z Dunaja, iz Ljube:., Be^n^a, Beljaka, Celovca. BV»»»-zensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage,  Francovih varov, Karlovih varov, fleba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic,  Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah  in praznikih  ob  8 uri 20 min.  zvečer  iz   Podnarta-Krope. —  Proga lz Novega   mesta   in  Kooevja.   Osobni vlaki: Ob 8. uri -in   21   m. zjutraj,   ob   2.   uri   32 m. popoludne in  ob   8.  uri   48 m. zvečer.   — Odhod iz LJubljane drž.  kol. v Kamnik.  Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob  2. uri 5 in.   popoludne,   ob S. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer,  poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. is Kamnika. Ob  6.  uri  4» m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob  6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. o (1305)
*£«-**r-*;l ponatis HF?Q
brošuri ce
f« i»6el
in se dobiva v Ki. Sehvrentnerjevi knjlajo-
trznlel komad po *•) vin., po pošti 3 vin. več.
Učenec
se sprejme pod dobrimi pogoji v trgovino z mešanim blagom pri
J. Modic-u v Novi vasi pri Rakeku.
Več se izve pri dotičniku. (1333—1)
Jutri v soboto, 7. julija 1900 vojaški
c. in kr. pešpolka kralj Belgijcev štev. 27
* ,,pri Zvezdi" *
(Ferlinz). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 20 b.
Spoštovanjem
(1338^ Fran Ferlinz.
-VII. Ker je vrt pokrit, se vrni konrert tutli pri m-iiif o ti nem vremenu.
Št. 21 340.
(1328—2)
V Motnem domu
v Ljubljani je \  II. nadstropju ležeče, \7 3 sob, kuhinje, shrambe, drvarnice in kleti obstoječe
stanovanje
takoj ali pa od 1. avgusta letos oddati v najem.
Pogoje je izvedeti pri podpisanem magistratu o navadnih uradnih urah.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 27. junija 1900.
Naznanjam, da sem prevzel od  »Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izklj razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne vilke „ljubljanskega Zvona" in vse one knjige, katere so izšle v založbi „Narodne Tiskarne". — Te knjige so:
Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld.
„Ljubljanski Zvon", letniki II., III., V., VI., broširan a 3 gld., vezan v Bonačeve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VII. in VIII, broširan a 4 gld., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.;
— letniki od IX. do XVIII., broširan a 4 gld. 60 kr., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.
Posamezne številke „Ljubljanskoga Zvona"
po 40 kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr.
Zarnikovi zbrani spisi. I. zvezek, broširan a 50 kr.
Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, broš. a 50 kr.
A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr.
Tur geni e v: Otol in sinovi. Roman, broširan a 50 kr.
— Štiri novele, broš. .i 20 kr.
Beneš-Tf e b i z s k y: Blodne  duie. Roman,
broširan a 70 kr. L ef e b v r e : Pariz v Ameriki, broširan ;'i 50 kr. Stat nominis umbra: Časnikarstvo ln
nail časniki, broširano a 40 kr Tolstoj: Dva romana, broširana a 70 kr. J e 1 i n e k : Ukrajinske dume, Povest, broširana
a 15 kr.
H a 1 e v y: Dnevnik, broširan a 15 kr.
— Bazne pripovedke,  broširane a 40 kr.
— Dve povesti, broš. a 25 kr.
T h e u r i e t:   TJndina.  Povest, b roš. a 20 kr. Souvestre: Vilenskl brodnik Povest, broš. a 15 kr.
Jurčič: Listki, broš. a 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broš. h 30 kr. Avstrijski  patrijot: lrPartelwe«en der
Slaven", broširano a 5u kr. 69
Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike in reki. Prej 50 kr., sedaj
Hit m« > 30 kr.
Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige.
_ Scli"v7eiitiier
knjigotržec V Ljubjani, Dvorni trg štev. 1.
Izdajatelj in odgovorni uradnik: Josip Nolli.
Tisatinirir in tisk .Narodne Tiskarne".