251 itevnko. O Uuillonl v toreft 15. novembra 1921. uu. Isto i^^^^^^^^^^^^^^^^^^B ^^^^^^^^^^^^B ^^^^^^^^^^^^^^^^^& ^^^^^^^^^^^h^^^^^^^^^5 4^^^^^^^^B^H^^^^^^^B t^S^^^^^^B. ^^B^B^B^B^BJ ^BBBBflBB^BB^^BBBj ^BBBBBBBBft BBBBBBBBM BBBBBBBBBBj BBBBBBBBa flBBBBBBBBJ fl^^fl^L^BBl B^HHBBJILa^BKflB^^a*vv ^B^^^^fi^^B^BBBBft BBJ2BjHl^kfl^9BJB^BiB^L V^B^H ■^B^BJ B^B^BB ^B^B^H B^B^BM a^B^BM B^B^BV a^B^H B^B^B ^B^B^B^L V^B^BJ B^B^BV ^B^BB B^B^BM ^B^B^r B^B^B^B V^B^B^B^k p^B^BJ ^BJHHB 9ty&M •^Pv' ^&Bf (^BSH ^BOS ^^K^K ■vB^B^B^B^B^B^B^ ■■B^B^B^B^B^B^B^BJ ^BHB^B^B^B^BV ■■HB^BJ B^B^B^B^B^B^B^B^BB ^B^B^B^B^Bj a^B^BH ■■B^B^B^B^B^B^BV B^B^B^B^BH bhB^B^B^H B^B^B^B^B^BJ B^B^B^B^Bfl B^B^BS HHB^BflCC DnHK rJt BbHB^^^B ^^^E^^K ^^DK^^PJSv ■f<^CBBQVPAbT - B^HBJB^B^B^B^^ B^B^B^B^B^B^B^B^H ^B^B^B^B^B^r B^B^B^B^Bj ^B^B^B^B^B^B^B^BH ■^B^B^B^BK ^B^B^B ^B^B^B^B^B^B^BV^ ^B^B^B^B^BJ B^B^B^B^BJ ^B^B^B^B^BJ ^B^B^B^B^B V^B^H fl^B^B^BJV C^aM? vB BB^BH^BBI ^^^H^B ^B^r^~ftl^r *V ^^^Emk4Sv^ Izbala fitk dan popoldaa, larmam*! nedtl'e la praulaa. Niseratl * do 9 petit vrst * 4 K, od 20—15 petit vrst k 6 K, večji inserati petit vrsta 8 K; noUce, poslano, izjave, reklame, prekliel petit vrsta 12 K; poroke, uroke velikost 15 vrst 120 K; ženitne ponudbe beseda 3 K. Popust le pri naročitih od U objav naprej. Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži marnka zt odgovor Upravnttiro „Slov. Naroda*' ta „Narodna tiskana" Eaallova ulica at 5, prltUĆĐO. — Telefoa at. 304. Vradaialvo „Slov. !fai*4a" Knafiova nllea «t i. I. aadstropj« Talalon *t«r. 1*. Boplaa sprefema le ped->Uane la tatostno tr«wkovane« Mot Rokopisov sa ne vraCa. "M Posamczna števiiho stane 50 par=Z kronl. V inozeaiistuu 65 par = K 2*60. PoSfnlata ple?3na v sotovSn!. , Slavenski raros?" vei;a ¥ Licb^&al la po posti: V Jagaaiavljl: V inoieautmt celoletno raprej plaćan . K 300— ce'oletno .,.,.* K 48O**> polletno........150 — polletno ..•..» . 24O— 3 mesečno....... 75'— 3 meseČno • . • • . . 120*— 1 ........:v- I ........40— Pri morebitnem povijanju se t:rn d.il-i.t mrovnlnt donla'iti. Novi naročniki n.ij poliejo v prvič n.iro^nino vedno C9V P° nikMliidk Na ^amo pismena naročita bre/. poslatve dcnar.a li ne moremo oziratL naša zunanla politika. Za slovenskeea časnikaria ie v današnjih časih najlažie pisati o zunanii politiki. Tukai lahko zabavljaš in pišeš neumnosti. kolikor ho- češ, a nihče ti ne bo oporekal in mnogi ti bodo pritrjevali. Fred vojno se Slovenci sploh nismo pecali z zunanjo politiko in nismo imeli tozadevno nobenega programa. »Politika« je pomeniala v našem jeziku često tako vpraša- nje, kdo bo na primer župan v Hudi luknji ali vratar na glavnem kolodvoru. Razumljivo je tore i, da v dobi prevrata nismo imeli nobeneša pra- ve.^a merila za dimenzije zunanje- političnih dogodkov, ter smo si vse predstavljali čudovito blizu in lahko. Marsikai £re tuđi na račun pre- računljivosti in dema^oštva, večino- ma je treba pripisovati to politčni naivnosti mož, ki pišejo, in množic, ki čitajo. Ako bi kdo hotel zbrati vsc misli in nacrte o zunanji politt- ki, kar se je tekom zadnjih treh let napisalo v našem časopis i u, bi lahko izdali lepo zbirko »ribniških«. Tako na primer se je pojavila v časepisju trćitev, da ni bilo treba mobilizacije, kar se je utemeijevalo prilično takole: Velika antanta ima v prvi vrsti doL'nost, da. izdra Karla iz Al^džsrske. Torej smo imeli samo od nje zahtevati, da to dolz-nost izvrši. Po tem r&zumevanju bi torei imel vod i a naše zunanie politike samo doižnost, da napiše antanti noto približno tele vsebine: S tem Vas cbveščamo, da je Karei prile-tel na Madžarsko, ter Vam odsto-pamo njegov akt v primerno reši-tev.« — Radoveden sem, kakšen uspeh bi imela naša nota antanti? Angleška bi bila v tem slučaju des-interesirana, Italija bi bila stala na tihem na Aladzarski strani. Franci-ja je ćelo na tem interesirana, da se na Madžarskem zopet vjznezdijo Habsburžani, pridobe še Avstrijo in t?ko zavarujeio, da se te deželepri-ključijo NemčijL Ant?nte ni napo-tila k nastopu vmitev Habsburžana nego naša energična akcija, katera je preplašila antanto samo, ki se ie bala, da bi mi preveč energično ne pri jeli Madžarov. Sele naša mobilizacija je prisilila antanto, da se ie zganila. Tolikokrat se po našem časopis i u zabavlja, da naša zunanja politika nima nobene inicijative in da vse prepuščamo antanti. Če pa hočemo nastopiti inicijativno, se zopet krepajo, zakai ne prepuščamo inicijative antanti! Bethlen je sam prizna!, da se je Madžarska uklonila samo radi mobilizacije, vsi češki listi, zlasti pa socijalistički, T>ro-sljavliaio uspeh mobilizacije, ki ie \ preprečila vojno, mobilizacijo ie odredil Masarvk, ki menda ni trčen militarist in ki je v nekem svojem nagovoru jako lepo povdarjal njen pomen in uspeh. — pri nas se pa piše, da je bila mobilizacija nepotrebna, »ker ie drugih sredstev do-volj.« Rad bi vedel, katera Diplomacija mora imeti prisilna sredstva, kakor mora imeti sodnik žandar ja in ječo. Res, da vojaštvo ni edino prisilno sredstvo, država ima na razpolago tuđi na primer gospodarski in finančni pritisk. Toda koliko bi s tem dosegli proti Madžarom, Druga zunanjepolitična točka, ki se je ponavljala v zadniih dnevih, je bolgarsko vprašanie. V tem oziru vlada veliko nasprotje v naziranju med celotnim srbskim in med znatnim delom slovenske^;! predvscm klerikalneaa tiska. In vendar moramo priznati, da tuđi Srbi kai vedo in da vsnj nekoliko poznajo Bolga-re. V našem časopis ju se ic pa postavila kar enostavno zahtrva, naj se takoj zdri'žiiTio z Bolsarl. Rcs, da smo etnografsko en narod, toda diplomacija ne more ćelati s folklorom! Kakšen ropot je bil svoi čas, ko je Avstrija anektirala Bosno ali ko se je Rumeliia združila z Bolsjar-sko! Ako bi Behari tuđi v resnici in iskreno hoteli, d.a S3 z nami združi jo, je to vprašanie tako široke^a nnednarodne^a značaia, da bi ga rte mosli enostavno resiti na tak način kakor so se na primer v poslsdrmh časih »ujedinievala« razna pokrajinska društva v naši državi. Mi bi tako ujedinjenje želc'i, toda ali £n hočejo tuđi Bolgari, Slovenski politiki zatrjujejo, da fcočc*o, toda srbski ne vedo o tem ničes^r. Obratno. Naša vlada se je morala nenre-stano truditi, da bi dosegla od Bol-£jr!.rov lojalno izpclTvevsn^e mirovnih dogovorov, a rnti te^a ni dosegla v nra^7 znnlnih točk^7'. Bo!erari nočejo plačati vojne oeškodnirte, nočeio razorožiti, noč^io izroč^ti vojnih krivcev, nočeio preuehr.M z makedonsko orš&mzacro itd. K li»i-bezni ni mogoče siliti nikosinr in tuđi k skunnemii žfvlieniu ne. -Kdo nam jamči, da je StamSo?5?sVi V»^lii netjo Radoslavov in mlndi Kol^nr-žan fcolii, neeto stari? NTaša oipio-mftciia ne more j^lcde Boldarov «?to-riti ničesar dru^e^a. ner^o đc-Hi.ti, da se drže mirovnih nododb. Na-kalini razvoj sti'ari *c onvisen od Boljjarov samih in od mednnrodne-ga političneca položaja. Kritiziralo se ie ze!o oštro rm-stepanje naše vlade n^nram Albaniji. A menda r>e bo nihče zahteval, da pustimo meio odnrto in nez?»va-rovano proti amavt^kim nn^>^^orn! Boj2 si vedi. kaj se je 5e vse očitalo naši diplomaciji. Naprimer, da b« drži mirovnih r >db! K;ikor da bi imeli v rokah kako dru0o pravno sredstvo, kakor pa mirovne pol^oJ-be! Pogodba ali vojna, eno nli drj-t*o, a tretjegii nimamo. Mirovne pogodbe za n^s iJ( tovo nišo idealne, toda če poglcJnmo, kakšna sredstva smo imeli r.a razr>ol«^o. da i ih dosežemo, moramo reci, da tuđi ni-so tp.ko slabe. Treba je povrariati, c!a je mir i^scl i^ voinc in cdločitcv je nn^'a v Makedoniji in na Flan-derskem. Entcnta ni imela nobeno cbvezr.osti napram Hrvctcm in Slovencem, ncc!o samo nanram Srbom, ki so bili zavezniki. V diplomat-skem boju so fi 5ta!i msproti inte- ' resi Srbije in interesi Italije, ki ie pa tuđi ueleden član antante. Pri takeni polo/aiu smo dnsejih". kar je bilo približno mojočc, in kiir snio podpisali, teca. se moramo dr/ati. Vr političnom boju ima vsaktlo pravico kril kovati \liido in vsa nic-nn dejanja. Toda Irstni uilled zahte-va. dp. se tako kritikovanjc Cibljc v mejeh stvarn'v ti. Splobno zmerja-njc na vsc plati, da ^o naši vo«.'i!ni možie, ki irnaio za suho toliko i^k'.i-šenj in usnehov. ssmi r.c."posobnc/i in kompciimisti, pa Gotovo presc^a meje stvarnosti in se Lćrdc sliši. z!a-sti če prihai-i od Sio\vnccv, ki so došlej trko mi'.lo pokazali v zun.i-nji politiki. PoIMI*rl p3!«Sffl5 in tsfplsffslssr kriza. — BccgrcJ, 14. nov. (Izvimo.) Naš sp!c?^i politični položaj lahko označimo >: uvema, fedaj aktu finima dnevr'ma vprnš'njema: akutna ministrska kriza in albansko vprašanie. Od robote dalje se vr>ra-šanje rekotistn^kciie sedanie vlade ozir. izpremembe osebnosti, kaj ti kurz vlade ostane še rađalic isti, čimbolj forsira oa ntkaterih mlaj-ših struj v radikr.ini strarki. Parlamentarna siti!?.c;rr. ^e v toliko izprc-mer'ena, ć.z -r.o tekom tega tedna iz'.~S-j nekatere ' ::cbno izrpremem-be v vladi. R?di!; >?ni klub je tekom zadnjih dni ime- neprestane doi^o-traine seje, ki so bile mestoma zelo temperamentne in burne. Najmlai-ša stn.:]a je vehementno n.ipadnla nek.itere demokratske ministre. Ta skupina še vedno vztraja na zahte-vi, da prevzcmo raclikalci resore fi-nančr.eda in nctTan:c^a mimstrstva. Prcdscdniku Nikoli Pašiču se je vkliub viharjcD"» nosrcčilo ?e vedno nbvladati situacijo v radikalnem klubu s svojo avtcritcto. Pcšič je na ^Čcraisr>?i seli ponolnorna zmaUa!. Po claltši debati včerajsnie seie, ki ie trajala dopok'ne in ce^o nonoid-r.e do 20. zvečer, ie radika!ni khzh skleri!. da se ko^HcUa z demr^rati merg radaljevsti y bodcčncsH. ker ie netrebra. Sklenicno je bilo, da se falioj priČne z nadaljevanjem no^a-i:inj z zastopniki demokratske stranke. Za delegate k tem Doo-> f!?^nia t cVirokrnti. Končno je r.t-dikalni kh'b preciziral svoje stafi-šče o vladni koaliciji z nastopno rcsolucifo: t Radikalci v načelu pristaiaio na to, da se tuđi v bodoče nadalju-je skupno delo z demokrati, da se imajo takoj obnoviti razgovor: z demokrati zaradi sporazuma. V parlamentarnih in političnih krogih pričakuieio, ca bo ta krizmi rešena tekom dveh fini. ker ne vsc-buie načelnih političnih točlc, mar-več ^re samo za rscl'nc i-nrcmciTi-be. Pričakujejo. df. oocasta danes svojo demisijo min\zter ver Jovano-vić in mini«tcr za fzer.ač^ie z^^o-nov g. Marko Trifkovič. Dem^iio-nira bs;e tuđi ir?in:ster pravde Gju-rišič. Stališče ministru r.o^-an*ifi de? i?. S^eic^ana PrihfčcviČa \? ne-izprcmenfeno. G. PriSičevič obdrži še nscsUs svoj portfelj. — Bef>srrad, 14. novembra, ffrv.) Kakor ie izvedel vaš dopisnik, ie skli-cann seja jdavnega odbora SKS na dsn 21. novembra v Ljnblinno. NTa tei 5eM se določi Jtališče SK? napram 5curnji politični situaciji. Seji bo prlsostvoval tuđi mini^ter Pucelj. — Beograd 14. novembra. (Iz.) Z ozirom ns. ?edanio vladno kri^o krožiio v političnih krosih rszličnc kcmbii'aciic cledc oscbni'i izprc-memb v vladi. Tako je biln včcrnj v političnih krocih razširjena vcstf da bo vodstvo zr.ranjcca minictr-stva poveri-jro C- Svetoznrju Pri^i-ceviću in da prevziTiv.1 r.otr?n»c mi-nistrstva dr. Ninči':. Radikalci pimi uvidev;?io, (!:i so šii v svojih r^h'c-vali mcdalcČ in skus.iio položaj omiliti. —- B*cM?r»d, 14. novembra. (Iz.} V rac?ik;imem klubu je prodrla »tru-ia, Ici z:if»tcva osebno i^prcTncmHe v vlsiai. Tako ie rri«Io do deine vlftdre k-i.re. Demiciionirata mini-ster Triflcović in mi^ister prav Je Gjurišić. \ čeraj ic imcl ves d?.r\ radikalni klub selo. na kateri je razpravl"al o politični situaciji. Po-pold^nska debata je bila zelo burna. V debato so posecli poslnnec Srskić. Prodanović, Ter-ž i č minister Uzunović in mi-nister Trifkovic. Poslanec Sr- *kić je v imenu bosanskih mdi*:.if-ccv zelo oštro napadal fedanio \ 1j- do. posebno fin^nčne.'a ministra. 7r»hteval ie r»a tuđi od stop mirl^'ra Tri f kn vica. Po seji «e ie uil\cđt\A radikalna of;ebnost izavila o pnia-.'-iu v radikalnem klubu: ^5r;'inuti! \'si hočeio postati ministri!«* VOMLNI 7AKON. — DEMISIJA MINISTRA TRTFKOVI^A. — Beograd, 14. novembri. (fz;) Ntji današnji t!;ir>o!<* vrsla «eii nv!ni-stiskct-a sveta preJUiSi ir.lnis*t*r /a izenačenje zakor.ov 2. Mark(» Trit-kcvie v ra7pravo volilni r-ikon. V pa»-i27^cntr,--:h kraćih srvzttz'o i. ki jo jj 'JLv-čvM narodov poslaia vladama v Tiraii in v Fie^arradu jilcdc albanskih mej. Pc» vse< prihki je \elenoslaniš!-:a konfcrciicj nrt iucroslovcn^ki vladi energična /ah'Lva-la, da umakne svnie čcic. »Petit Pan-sien* doćale na to, da jo Italija rrr» priznala a;bansk> vlado v Tirani, da *© priznavata dane*< tuđi Franci i« ii Au-sri'ta 7a da so albansko meje dcfnitlv-iK) doloiJ^nc. — Bjy»?rad. \4. novcmhri flrv.l V vtadnih krojjih smatmjo, da ja vlnda ie >' tom oziru prcir'n nd ^avezn'kov iz Pa^iia noto, ki dcfinUirno rc^uj« alb?n>K» vrra?:»nic in dolrt->a dcffnltfrn^ m^'*. Kot mcin je d^ločena ona iz let/ !9J.5-Zavczniki so tuđi v noti fnvili, cH ie Iš imc^rr\-nn,i mcd:r.?vczni^ka ra7r:;»itve-na kcmi?ija za .Albaniio. V noti ra ni na\cdctir>. oziroma do!fčeTK> ra n-i% nobeno mesto v komisi;i. Nfa^:t v!:"!i it jrlede tosra zavzcla ra zadnii scj: tmu-strske^a sveta odločno stalKče. c • se razmc.iitvcnn vpra^anfc ne more re.šitf brez naše nde!ežitvc. Vlnda ie »zda!» noro. kjer je točno formuliralj svoie ^talisče: 1. Nota 7aveznik'r)V ^e vvnm* ra 2nan;'e. 2. Kraljevina SHS i? veutw> dosledno snf>štOTa!a in irpolnieval* vse dosedi^.njle medn»rf>dne vr>voAh* ftak£> tri?nons-ko. sa»n'*crmaf»>Nko in dni£e>. i Kraljestro SMS ne mrup pristati H4i one. v noti določenc me'^2 nroti Albaniji, kjer so r> ero ženi Juini kraj! pa?« kraljevine. Vlada vsled teca nm nr^re prcv/cti nikake od«jovorT>«'i tm. bodoče nemire in nerede v tem delti Evrope. — Peosrađ, !4. novembra, (fzv.)' Oflciielno še ni objavljeno. a!i ic i!r*3» Cl!sđa1II£e9 ob£ln-sžuo, hritilia In drago E^goz, kolikor vem, 8© je kot dra-Tnatičnej?a igralca nažel Sele v Ljub-Ij-ani. Da je prešol v >veliko« stroko, jo bil-d srečna misel in mi ga znamo ce-oiti x pol ni mori. Šest je ognj^vit duh, poln navduicnjja in srka s pridom v se* be, kar kje vidi dobrega in kar je pre-r dober m^st; ni še do konca izvret Zelo smo mu hv*ldžni, da 3G je vrnil v domovino. Kđor primerja današnje režije a predvojnimi, mora konstatirati velikan- -ki pakrBt navzgor, in ne razumem g&- poda V. F. J., zakaj se boji, da bi na« ove smeri glediske umetnoeti zMdle napripravljene. Vse lepo pobigoma. 'arava ne dela skokov, tuđi ne pri [varah, kjar «> udalež«ni človefeki m> gani. Ce pravi V. F. J., da vlada pn na- ?m občinstvu apatija, je to le dolom* /es. V celem j© obiak drame boljši, ne- o je bil preje. Zlasti kvalitativno bolj- t. j. ljudj© hodij > ▼ gledišče iz zani- . anja do stvari, ne iz >narodne dol- ^ostic. To ie posledle* tega, da se s#- daj bolje i^Ta. Čira bolje «■? Ko. h>m raje bodo ljudje prih^jali. Apntični »o Ic jpi, ki n& morejo prcnesti t>troških let našega ^ledisća in redno mislijo le na nnjboljše odre. A kdor hoće gleđišču moike dobe, se mora sprijazniti tuđi z njegovim detinst\T>m. Po drugi strani so apatični ->ni. ki hodijo kar tako v glediščef da ubijao ve&er, a eo preneizobraženi. da bi rploh stopili ▼ k^ko rasrareTJe d*> nmetnostl. Blažiranost (pravo in ie bolj nare-jeno) vidimo Ie tam, zlasti pri gotovem ložnem občinstvu, kjer sede ijudje, ki se pogostoma vozijo po knpčijah in %a-brtTah t tuj ino ter prinaSaj> s sebo| tu-dS mogočne gledi$ke utise, ne da bi bili nnožni, jih pravilno aplicirati na nade gledi&ča. Tako je res AokaJ ljudi, ki ne ega-nejo z rok£>, in naj je bila predstara se • tako ljubeznijo pripraTljena in i^ »e-ghila dafdč nad oni relativno dobroto, katero sracmo danes pri nas sploh za-btevati. Tn zdi se mi. da je zlasti Ona jara gospoda, ki si je zadnja leta de-narno opomocrla, prepri&inja, da je plo-skanje v gledi^u nelcaj >ordinamega<;. kar se spodobi morda z-a galerijo, ne pa m prvi rang. Včasih pl^dam koncem aktov takole na ljudi in riđim po ložah polno 1©-pih dnin, ki pa z dolgočaCTiim obrazom fifrrjie prod F^be in ne ganojo * rok3, in m] je bil nkt £e tako hvalo vred^n. Tuđi v\>peri (tftm ?e bolj) je isto. N"^j Rukavina, pevri, orke^tT delajo ^udeže, nnj Slcružni ustvari dekoracijo, ki bi bila dosti dobra za v??.k prvi *3der — prvi rang prodaja dolsroč>sn» zijala, kedar pade zastor. Pravijo — jaz nd T*>znam razmer tako — da je zlasti gotov abonma pri gledišeu Mmftm že nara vnost razupit Nobene premijere si ne upajo dati na oni dan. ker ne vedo «odelujoci j>o načinu aplnvza nikdar, ali je predstava ngajala ali ne. To mrtvilo je irfibrda r*g delofnu ca-krivila ona kritika, ki je bila r nažih lUtih vedD'3 le za to tuka], da ja imel list tuđi rubriko >Gledisćec napolnja-no ■ črkami. A delonn je poleg Tsega drugega temu kriva tuđi tista gnusna ljubljanska nenavdu^^nost in breztem-peramente^st, ki je vzrok, da se n. pr. pri najsve^anejših iprei^mih včnaih ne izvije na cesti ni «n >Zi\io< le gostih Trst z?j*joMh množ;e. Sneminjara se, to so priSH koroški otrori. Ti so nivdu-ieno klicali in mahali b sastav icami, Ljubljana pa jo ner: ► zijala, zijala, ti-jalT; ra^en r*ir ljudf. To sem napi^al žo ti*^ti čr\n, ko .^m bral članek v 5Jutru-:. >!<»d pi-anirm reo je prijatelj opoz.iril. d-* ima rudi >Jugoslavija< 7, dne 30. okt^Ura člnn^k g. arh. Kre^rja. ki «^ -peču t pltHi-ečem, pravraprav pa Ic z mojo o3oT>o. Zdaj sem stvar pr^oital. G. KregarjTr članek je nastat, to se ja sr?) vidi, v obraiiibo igralca in Icttvi!-ke, kkiterih V referatu o Ljube-zen< niaem krntlr^mnlo kar čezin<"ez pohvalil. Cv» 6fm oflkrito Dovndal, kaj mi ni ugajalo. in če seru rekel, da, bi po mojem čutu vloj^n "VVintrovt* Šari^e-vi bolje pristojala, sem to storil — ka-Ir^r ve vsakdo, ki po^na ton nv>ji!i upi-»ot b gledišou — z vsem r«5pt»ktr>m. * Fso benevolem-o in irrar/ito kr>t i-lovrk, ki hočo delati konstruktivno in s^ čuti saveznika, na pa sovražnika našega gledi^ča. T^a H irk"-nja z ^. Kr^^rrjeni mi kaže, da ne porr-tis-» nič: Itva!i v»^-▼prek. pa Koš pri iprr?lctvu naiduhovi-tejei kritik! Seveda potrm priđe v% f. V. F. J., ki r^ pravici l:on?tft*ira. dn ]*• publ'kn »fnMćn.i. k^p jv onth pnvJalnih pohval do grla si U. Torei kai? Xo, mislim. d% je moja srednja linija v^ndirle edino pravilna, »■ 'pi^iv mi je cr. axli. TCr?ajar !c^zM, da n** razumom o teli stvarali sj>U>h nić*?^?w. Om b«?i«3 najprvo nekak col!(*pium publi-cum o tem, kok>> se postane, r.^kel bi, profesor glodiPk** kritike. Dftlj** iz Gft-.^Ji ima trik** kritika prsio, dnij**,, irct-jič obftoj^ti. To j<*. ?jfprar r.i>uminjtA. maln n* F»Pckm^serja iz Mci-tci^iB-perjev, z«]et > potovo iz fcik<* t'laio im-mst» tftke nkiucvnie-no diplomiran« n*cenz^nte. A jr. Kre-prar *wn pri/navA. A% bi jih bilo ko»Đfi| dobiti. Panimem. ćn mora operni 1 "7*!»ilc brezpopoino imeti prerej fornvalfr arla-^l>cn« i7tib-ra*l>« in ne ^ndoscu 71 i kko iro.^to \tx erla-s^eni uživnlAc. kJ /ni. mor-Ha npkoli'co klavirja in Je -*i, r^f bi pisal ov^mo rer*nr,ije, oc?u»'no odklonil, da?i •"^ra dovolj r^i fiiknlen, da ^i«to natnrtko o^nrin, ka^ je nn kaki muziki n\i njenem prv«ina^a-nju dob:*ga in Trednef*. gfran 1. _____________________* »SLOVENSKI NAROD*, dne 15. novembra 1921. ____________đcv. 257 Hada to noto že odposlala saveznicom. Kolikor je posne ti Iz zunanjih poroci 1, je s to noto v zvezi dejstvo. da ie Zveza narodov v 2enevi poslala udeleženim vladam, t. J. Beogradu, Atenam in tiranski vladi obvestilo. oz. poziv, da takoj odpoSlieio svoje dele-pate na sejo Zveze narodov zaradi ure-ditve albanskega vpraSanja. To obve-stilo je snoči prejel Presbiro. ZAKAJ ANGLE21 PODPIRAJO AI/. BANČE? — Beograd, 13. novembra (Isv.) 2« na londonski korjferenei leta 1913. Srbiji pri znano in od tedaj nam pripala joče ribiško selo L i n ob Ohridskem |ezem ja, kakor smo i* Javili, velepo-Blaniška ktmferenca, sedaj definitivno priznala Albaniji ozirjim, vladi v Ti-rani. Za to odlocitev jfc raačilno dej-stvo, da ee je pred nedavnim Čaeom v Londonu ustanovili albanska - an^leški sindikat — družba za eksploatacijo ri-k»lova na Ohridskem jezeru, ki je zelo bogato raznih rib. AngleŠki strokfrv-!tjak Temperly je v prilog tema eindi-tatu začrtal mejo rv\ jezeru. Za ritnlor sajvažnejšo postojanko salo Lin z 3ko-ioo je priznal Albaniji. Lin je odlo^il-te postaja za razvoj in napredek ribi- štva na Ohriđekem Jezeru. IX* prikrlje-jo Angleži svoje špekulacije, so potem tlovotili korekture pri Prizrenu in v PodgJrici. AKCIJA MIRIDIT0V PROTI TIRANSKI VLADI. — Beograd, 13. novembra. *Po!i-tika poroča Iz Prizrena: Mirlditt so zmagovfto končali svoje posfeđnle uspehe proti četam tiranske vlade. Po zadnjih porocilih besnincev na našem ozemliu so tiranske čete !x>DOlnoma potoiccne ter se je izvedla tuđi raz-orožitev njihovih ostankov ;.i vsem ozemliu, kjer bivalo Miridltl. Desorm-nizacija tiranskih čet je zagotovila po polnl uspeh Mlrldltov. —d Beojrrad, 13. novembra. Iz Podgorice poročajo: Miriditi sa voeraj zavzeli selo Kalmedi na potu međ Skadrom in Lješem. S tem Je pretrsrana zveza med Skadrom in Tirano. V Skadru ie zavladala silna panika. Mislijjo, da bodo mindit^ke Čete v dveh, treh dndi nrišle v Skader. Zastupnik vlade dr. Ašiku je dobi! od Marka Gioitfja, predsednlka miriditske republike, br- Izoiavko, v kateri se kot absolutno ne-resnična dementira vest italijanskth H-stov, da so naše Čete podplrale Miridite. Politične uestf. =* Demokratska stranka !e včeraj V nedelio priredila zauone sestanke na Bledu, v Trebniem, £martnem pri Ll- tiji. na Vrhniki in v Novem mestu. Pri- hodnjo nedelio bodo zaupniški sestan- ki po vseh onih krajih, kjer so se priia- vili žanje. = Suarter£i$ev*kft spletke. V zadnjem Času so vzeli klerikalci zlnsti na piko samostojr*) kroetijsko stranko, ka- tero bi radi na vsak način iztisnili iz vlad©. Zato pi^ejj klerikalni listi neprestano o sporih, ki so haje na dner- nem redu med enmostojnimi knreti in radikalno - demokratska koalicijo. To kampanjo podpira, kajpak tuđi Suster- »ičev iResničar« v >Avfe>nomistu«, ki |> danes eelo serviraj raco, da odstopi ininistsr Pucelj in da se za njegov prrt- felj potesruje poslanec dr. Žerjav, da bi potem lahiro ribaril med samoatojnira! kmeti za — detr^okrate. N» zdi se nam vredno zavračati >ResničArjev»< buda- losti plede dr. Zerkiva, kar pa se tiče gamostojne kmetijske stranke, bo le-ta ie čama obračunala s Sustsršičdvim >ober laj tn^t n 13m<. r= Italija in Jugoslavija, V članku pod tem naslovom v >Edinosti< izvaja Ivan M. Cok nastopno: >Pr^dvsem ne gre p^dcenjevuti Jugoslavije. To je dr- iava, ki je po obee^u Ie malo manJM od Italije in ki ima skoro 14 milijonov prebivalcev, kar \e že samo na sebi vsakepa uv^aževinja vredno število, ki pa bode pri pozna ni rodovi to^ti zdrave ftigoslovenske raee v bližnji bodočnosti gotovo jako narastlo. Pri tem ne em^mo fzpustiti i* vidika dveh važnih dejFtev: prvo je to, di 6© bo v bližnji prihod-posti gotovo izvTSilo zbli£«inje med Ju-goslavMo in Bolgarijo; na tem sbliža-nju dela dnnes vsa Eolmaraka, uradna ln neundnd, s polno paro. Čo do dane? \o stremljerio v Jugofilaviii še ni našlo U6tepa odziva, kl ga Rolgari žele, je razlog v tem, da je vendar 6© preblizu tišti čas, ko so agenti nfemškeg«! hHpca in po nesreči bolgao-skega kralja Ferdinanda hujskali proti Srbiji na najsr*-motnejši način. Toda danes etojijo ti zločinci, na Čelu jim bivša odgovorna Ferdi ivmdova vlada, in » tem moralno seveda tuđi Ferdinand sam, pred ob-tožbo celega bolgarskega naroda. Če s« Bolffarom posreći — in danaSnj-* vlada ima naiboljM namen — da bodo to-Uno izpolnievali ^inkcije, kl jih jim na-kipa neu\rillski mir, potem pri erbijan-flkem eeljnku, ki ne satno im pozna sentimentalnosti, ker je preveč realon, anipak zna v svoji realnosti biti tuđi io skrajnoati požrtvovalen, ne bo več ovire, da. se srne B^lrarska prihližati Jugoslaviji. Taka Velik«! Jucroslnvlia bo velesila, ki bo suvereno r^>si?odorila na Balkanu in bo moiila na Jadransko, Egrej3k>, in Crno morje. To mora zlasti Italija imeti pred očmi, ker bo to njena »oseda. Drugo vižno dejstvo, ki danee De prihaja v po§tev, Je Rusija, čim sa ttjene razmere konsolidiralo. Ni dnrmw, da bo Rusim, ki je bila v^^no r«??itnl-6* balkanskih Slovanov, pr^neela svojo zaščita nft Juj^oslavijo, odnosno na bodočo Veliko Jugoslavije (z B^lgari-jo), zlasti ker med Rusit& in Jugo^lavl-jo ni nikaklh interesnih naspmtij!. Velika pogreška je tjrej podcenjevati Ju-goslavijo.< z= Plemenitaška Spelrailaeija z av-ivtrijsko krono. >Tribuna< je lsvedela Iz dobro informfranega vira. letom Karla Hababurcra na Mwdžar-sko oprromn'd množine kron, misle?1, đa poskočijo v ceni. To pa se ni ^eodilo fn Wk& imajo prizadeti plem?nitnši reli-kansko lkr>do, ki mala milijarde, no-kateri so eelo zaigrali svoje imelja. Najbrže je tudl poroČllo o nnkunu >hnhsbur§kihc posesier na Ce&ta>slo-TaSkem potom neke^a Inozrmrske^ra kon-•orcija v rveia s finanČnim polowJr>ra pfemenitflSkih larralcev, ki nujno in hitro potrebujejo n^dnar. — TsenemSka l.indska stranka na CeSkoslovaSkem. V Chehu bo 20. t m. velika proslavi v «pomiTi FVhOnererja, Slavrostni rovor bo imet Fran Stein. Isti dnn rn vrSi tam sestanek vsenem-3kih »nn^nfkov iz češke. Moravske ia glezke ter p© obnovi vseneTrSka »trunka pod naslo\-?>mi' Vsenemška ljudska ajtraak« sa &66&H* Mor»Yito Ia 61«- ko«. Tako oživi stranka, ki je svoj Sa« Badenijevi, Thunovi in KSrborjevi vladi s svojo pniskt> politiko in protiknto-liško apitacijo provzročila velike nn-vgečnosti. rr Stiri leta mskega boljševizma, Predsednik vrhovnega izvrševalnega odboru v Moskvi Kalinin je lzdal ob če> trti obletnici boljševiškega režima pn> gla», v katerem pravi: Na pragu p^t©-p^, leta odkar obstoji d3>lavsk> - kme-tijska vi na ft. mora resiti delavno ljudstvo gospodarska vprašan$a. Praana-gati moramo lako to in pDvzdigniti za-družno produkcijo in trgovino napmm produkciji in trgovini zasebnega k*pi-tala. Pomagati m>ranio sovjetski vladi pri hitri t)bnovitvi državno veleindu-strije v svrho odetranitvv* zasebnih podjetnikov in njihovega posredovanja med đeKvcem in kmetom. List >Roctf!« priobčuje pod naslo\t>m >Odpuščanj© prevaranim bratom v meščanski vojni« razglas vrhovn^jra centralnoga iivrSa-valnega odbor% ki podeljuje amnestijo vsem frontnim vsjakom vseh belih čet, ki 95 sedaj na P^ljskem, v Romuniji in drugih obmejnih državah. Pod naslovom >Usmiljenost sovjetske vlade ne pozna nobene mcjec. se proglaga arnn^ Etija za vse one. ki bo jih ob-odil* ljudska in revolucionarna sodišca. Kazni &y enega leta se epregledajo, od etiega efe pet let na tretjino. 7A, viSje kazni se bodo revidirali procesi. = Pred novo vojaško akcijo proti sovjetski Rusiji? K^munističnl listi poročajo baje iz nopolnoma zanesljivega vira, da orjranizirvi m.iršal Foch v Ane-riki močno propagando za novo vojfeko intervencijo proti Rusiji. Maršal Foch je baje izjavil pređsedniku Hardingu, da obstoj sovjetska Rusije po meni n#-prastano nevarn^st zh evropsko raivno-težjo in gospodarsko obnovo. .Nadalje poročajo, da imajo franeoski delej^nti za rar^rožitveno konfereneo t Washin-gtonu nalo^, nPrager Taffbldtt« piše Česar je Nenv Čiji in drugim deželam nujno trebe, to nišo Ijubezjiivi iz^lajcvalci T>^^lom-*n-tarnih sporov. Cesar nujno r«Dtrebuje-mo, to je studen človek, hlapeo, ki se postavi široko na svoj'a noge, ki ne govori kakor to v5eč Ijndem, ker nam je treba svo^plrtvneca, zoprnega, ostrega moža, ki bi se trn p^rlumentami elcp-tr-ji nekoliko bnTi! — Treba mrt% brezob-zirne enercije in trdnih na<^»l! = Svečana snominska ?>ros!av« ita-lijanskih novinarjer, padlih ▼ srefovnl vojni. Te dni se je vršila ▼ Rimu sve-6>tT» sp>minflka proslava italijanskih novinariev, ki so bili žrtve svetome vojne. Proslave se je udeležil tuđi mi-nifltrski preds^nik Bon >mi in drugi državnik!. Novinar Barzilal «e je v le-rtem govoru K7>omSn5a1 naro^n,jo am<*rl-fckl listi, je dospelo v Washington 500 novinarjev iz vseh delov svef^i, d.» pri-soatvujcjo razorožitveni konferonci. rs KongTes bolirarskih »srar<^T, kl bi se intel vT^iti 21. t. m. v Sofiji, }s> odgođen na ncdoloč^n čas. ss MadŽarsld dnevnik t Pra*i. >Slovensky Dcnikc poroča, da nameira-vtejo madžarski kršćanski socijalci iz-dfij^ti v Pragi svoj madžarski clne\-nik. =r Kako je italiianski irenera^ ne-karalirsko p©5topnl » kraljem Pevro«. Italilan. general Bertottl w je koncem oktobra v neki časnikarskl polemiki nonaSal s -svojim p3*. Tam je karal, kakor Aa hoče ritati dalje čas«. Bertotti pa ga Je bltro orKJZoril, da to ni moj»o??. kar j(e kralja, PetiM jako raebarilx Bertotti pravi dalje, da. je kralj hotel spraviti v Va-femo svojo konjeniiko divizijo in neka* terd drnee vojagkd oddelke, kar J« njega napotilo, da je Sel tak^t n kralju Petru in mu ufoMsal, d* mora tektrm ftti-iih dni odpotovatl. Pravi, da Je bil kralj radi tega znova eelo rftzburjeii. P.wtotti izvaja iz te*af da rt> «e Srbi ft* tnkivit hoteli pola»titi Albanije đ> Ja-dranskecra morja, ksr pa j« on, fen* ral Bertotti, preprtčU! JUlijaaste }ar* »ost mu seveda tega ne verjame. Ber-lotti pa ae je vendar javno pobahal, da io poBtopal s kraljem Petrom precej n^-kavallrako, kar postavlja teg« Kali jao-sk^ga generala v prav nečedno luč. = Avionom i jm za Ukrajince? Nem-&ki listi poroča r>, da bo dala Piliska. na pritisk Francije Ukrajincem nvtono-mijo, kar pa je mnikal sun*nji mini-ster Skirmunt, Sorijalistični >Robotnlk< pn piže^ dd je Bri«nd ep^rooil pr>lj?ki vlftdi, da mora hiti vpraŽani<» avtono-niijo do sredi đivembra ugodno re'^r.o, kor bi Franciia v nnBprotnrm aln&iju no r«>dpiraln več poljskih Rdhtev py v?.!io(lni Galifiji. = Milerand o franeosk! politiki. Predsednik republike MiloranJ je imel n* dijaSkem konsrrr-n v Mont ^'»llipni g}vor, v katerem ic izjavil, da je Fran-eija nft-clvae miroljubna država, da p.% Y'\'v.: ;.TijBprosno ir.polnitv^ ohvc/Mo-pfi, J i i sviraju r« r\\o ir repsr^'-ijj in Y»o'*oin> v;inio«t. Knkor hitro bo T"i\wi-tl*^ C^s^-Ttln svoio pravice, je n^> h t ni-čfri»r veo ::-;lvr:u---:lo oT*J:> dalmatinsko rono? Italijanski po^linik v Bpoerradii £^rof Munzoni je Izi^vil nredniku >Politike<, dA b> Ttnlijn \z-praznil^ tretjo dalmati«;Tin cono fnkoj. ko priđe do dini om etičnih ©dniS-?j(^v jugoa!oven*k© vlode. = Italijani p*x>ii?ava.?o nacionalna vpraSanja v Pr.i^i. K-nkor ty»ro.Tajo iz Pra^o. je ^osnri tia tirolski crnver-ner Crcdaro, kl ho?a pTt>n?ava-ti N-^ra-šanfa narodnostnih TnanjSin. kncCklli ofrost n polleife!- B e o z r i d, 13. novembra. Na Inicijativo pollcde skcc» minlstr-strm ili poiiedelskih fadrug ic v Beocsradu ctvoriena prva poljedelska razstava po amerikanskem vzorcu. Slsvnostnš otvoritvi sta orisostvovala mc-d dmsiral poljsdclskl minister Ivan Pucelj in patrijarh D i m i-t r i) e. Razstavo Je danes obiskal tuđi Nj. Vel. kra'} Alcksandcr. Zani^nlvi ?o polje-delski prldelki srbskih kmečkih otrok, organiziranih v poljedclskih klubih po ameri-kanskem vzorcu. Množi ekonomi, duhovni tu učitelji so v svojih vaseh osnovali oiroške ktabe. Va-ika lolska mladina h remljo, kl Jo Je dobila od svojih rod!t?!iev, obdelovala za najraznovrstnej^e pr>!5cdc!fke prldelke, kakor flžoU kromp!r. koruro Itd. ki se tako ačtla eiodemesa In rsc^on^lneira obdclova-nja zemlje, Dnsedal se Je v Srbili ustanovilo 38 t*k& k!ubo* c več krt 2000 članl. Niškl okraj Ie v tem po$!rća pokazat nafveCjo j aktivnost. Dfca je tam prlđelala za dve tretitnl več Krr.rr.pTja, ka\or njihov! star-5!. Mcrođajnfm faktorjem v kmetfjjfci «tro-ki pripcrcčanio, da Studiralo to novo vzgof-no metf&r) v krnetfJ^kem poukn, metodo, kf !e ?rakt*čna fn dovede fonetsko deco do krasnfh o^ehov v timnem eospodar«rvu !n kmciljstvn. Iz KSŠ2 I>ralle0lne. — Vettk! vfharil ob dalmatinski oba!l. 12 Splita javljalo, da ic dne 10. in 11. t m. ves čas besnela na morjti silna burja. Pamikl ni^o mogli odpluti Iz luke. Pr! Zadru ie nasedcl parnik »MctkoviČ«. Radi siinejra viharja na morju se je potop:} v četrtek med oto- Ikcma Morterjem in Vrša do. severoza-padno od Sibciika parnik »Zenit«, kl ic ph:! pcln sHl iz Pasra v Split. Usoda possdke^ kl Je obstajala iz kapetana !n 12 ljudi* 5e ni znana« Verjctno je, da so vsi i7jci:bljenf. Dalje jn.vljajo, da je v četrtek popoldne bu^Ja prevrnila Stembci^ov v!ak na potu \t, Knina v Drvar. Prcvrnili so se vsi notniški vagoni nedaleč od postaje Golubić. K sreči se ie rc-goda pripeflla v ravnini ter sta bili samo dve oseb! tcžko ranjeni. Nekoliko oscb 1> lahkr* ranjenih. — Mednarodnl ?nv?ud§k5 kongres v Beogređtt. Medzavczn^i odbnr v Parizu, ki ima reSevafi invalidsko vpraSanfe. io preko nnše d derači Je poslal vladi v Beogradu predio.e, na] hl bil prvi njegov prlftodnjl kongre« I. 1922. v Beo«=r**ada. Ti koneresi so se >5r>s!ef, knMkor ie znano. v«t!rt parilo. Ie fleoprađa p sr^*j<*l* dobavo prrilA tu novi dvor. Komisija Je konstatirala, da je (!>«>arti popolna in do je vr** pr-rilo iz nftifin^iF^n nlatnn. Posebno lopo je lzđf»icTrt-bunA< pid» o raeniprah v Južni Srbiji tu »ahteva, da vlada kiDltkor mopoče» hitro poroagfe, Bitolju, ki j> med vojno velo trpel v v*ak?m orim. Bitolj J^ sa vso na§^ kraljevino velikeira po«r»ođar-nkegB ponoena, ki pa ostan« ihizore**, dokler m ne razgiri Selerntiko omrežje t jntnl Srbiji. — K za*r*bgkt irfcHJl fait©«l?k v Kima Ojoka Pavlovih Pokojni Je bil s^eJa-no tur di predtfidnlk kasaciiakega sodižč*. Zbor nofarjeo Slouenlfe. Odločed protest slovenskih notarjev proti nuvcinti nristojbinskemu zakona in proti zakonu o poslovnem davku. Lubljana, 13. novembra. V scjnl dvorani rneatnega masrf-strata je danes ob 11. dopoldne otvoril predsednik notarske zbornice v Ljubljani, notar g. Aleksandcr li u d o v e r-n i k zbor notarjev Slovenije. Zborova-nja so je udc'ežilo 35 notarjev iz raznih krajem SU venijc. Kot zastopniki in-teresirani.i Javnih korporacii in držav-nili obbsii so bili prisotni: dvurni svet-nik dr. Janko II a b n i k. načelnik od-dclka rmnistrstva pravde v Lj ibljanl. nadsvtlnik Jeruvc in P a J n i č, za-stopnik delegacije miniftrstve financ v Ljubljani dr. Danilo Majaro n. predsedni!, fK'vetniške ubornice v Liublia.ii, dr. Viljem Krcjči. odvet-ntk, 5nd. «vct. Laj o vic za »Društvo slav. siuhiikov-, tajnik Ivan Mohorič za Trgova ko in c-brtno zbornico, okr. K'avar Skarja za SKS. sr. Gustnv Pire, predsedrilc *Kmctijskc družbo^ in pn*l. Brandtncr. Zbfir ic oivoril nredstednik notir-ske zbornice r. Aleksandcr II u d c-vernik 5 kratkim otvoritveTvm ra-Kovomm. poudarjajoč, da so b li slovenski notarji v Avstriji vedno v prvih bojnih vrstah za pravice slovcnsVe^a naroda in da 5edai. ko so svobodnl v svobodni državi, prvič po dalvd3r*ko divljenje kcm zakonu, kateri referat priob-imo v naslednjih dueh, se ;e zbor izrekel preti sedanje-inu začasnemu zakonu o državni trošarini, taksah in pristojbinah iz slcdo-čih razlos:t>v, ker zakonu manjka sistematika in preglednost, ker ne ustrc/a v Kotoviii pra\Tiih slućaiiii modernim naćclom odmerc pristojbin, ker se mo rajo pri^tojbine plačati v naprej, ker se je ocfmcra pristojbin odvzcla juridič-no in finanCnopravno izebraženim fi-nančnim uradnikom in Se iz drugih praktičnih razlojrov. Na podlaci poročila e. dr. Andre5a Kuharia o davku na poslovni promet se ic zbor v zade\Tii resol'.iciit iz-rckcl za to. da je zakon v formalnem oziru potresen, ker ni odobren od za-kr»nodajne skup^Zine, ker ta davek o;rro;:a ck5>stcnc> prostih prk'icev z akademsko izobrazbo, zlasti eksi^tenco notp.riev. odvetniknv. zdravr^ikov in drugih sIL-nlh poklicev. K re^oluci.ii ie bil sprcet tuđi dodaick notaria Ušla-kar.ia. d.i se davek na poslovni riromet notarjem PrcdpiSe pavSalno. doklcr s€ zakon ne nk'nc, oziroma izrrcmcni. Zbor ie nadalie raspravi a! ?e ne-knten dnrxa xtanovs!;a vpra^anja. K^p'nn j© l>ik> po sprejotih refprv tih off-rvvnno >l>nj^tvo slovcn*kiT, notarjev v Ljubljani.« V od>>or w» MU izvohif-ni co.*podi^: dr. Amlrei K u h a r, r»rHse*!nik; »ir. Fran H ) r v a t, por]r>recl5^inik; dr. Trudovi* G robeln ik, tiiirik-, Niko Lenč^k, lilT^ft-inili; dr. Anton B «i r-1 <*. dr. Tro 5 o r 1 i in Tvan U š U k a r, odbornik i. <~Gfmo^rsfcs v^sil. —g »rijoiifiliratija tovam za sardine v Dalmaciji. Picd vojno ?o bil** vse tovarne ea šrrdine v tnjili rokoh. Bile ?=o Ipjit tvrc'-ke C. Warhanek flii >Socict(? Gonernlec, Warhanekove tovarne je prevzein loto«? splitskr >lndu-•trijsko b«nk-<. ki j^ oen3\*aJi» ctelni-iko družbo >Snrdinna |x>rr>-čajo, d» bo ljubljansku >Siove»n*ka bankac Izvctćla n&riion5li7«ri.k) to-^srnt ki *o faet >Societo Gener*»lp<. >Sl3ven5ka bsnka j.* tuđi laMnica tovarne za konzerve na Vrhniki. —g Jugoslavija ns žepov.-ki r»z-stavi. V Žrnevi te jL*3 otvoriU velika rdzsrava r korist ta^knj^njcfirft Osrednjega dcbrotrom^g-5 rvdbora. Po melu->fi nakrca konzul* P^trcrif«* im^ na?a država na rar.Biavi p>3ehen oJ»>lek. R*azstavijena je domact ohrt In narodna umernost: čipke, keramioni proizvo-j di, irrr^Č© iz S^vcnije, naredne vc^e-j nino itd. Rasatovljeni prodm*ti so v*bu-! čili cplošno primanje. ! —g Priglasitev zasebnih fcrtbe*v k I IicenocvADJu. Ka podstavi zakonitih I prodpifov o lirencevanju žrebe^v at© ! razglaba, tl.i moraju lnstniki žrehcev. \ ki naiP^rAvajo v priliodnji plonrcMnlni : dobi p^u^i.iti svoje žrehcft za pU»m^ni-! tcv rtijih k?.'bil, i>ri?ln^iti to žrc^c? nnj-i ^x>«ne]e do W de<*;vftti>rrt 1021 rri onom j okrajnom plnvarstvu (T>oliii«"ni ek«po-i r.iruri, m^fttnomu magistratu) r čigar | okolišu je žrebec po*»t^vl?en. Pri pri" } glasitvi žtsvvm. ki se ixvrM piamrno ali i u^trđrnn. n© >i:t»ra ober.rm nar-naniti: a) S im^. priiniek in blvaliSće LvpKevoj:a i lastnikn. b) pn^mo in rod. strrost \n ■ barvo. kakor tuđi kr.ij. v k.iterttn stoji žreboc OrjoT.irjla p, d% «e 7.x. str*»b<»* \ toplokrvnih t>a.«^m r-> i šlirfmi leti in | z* mrzlokr\-rif> f:rebi*«» rv-d tvcm\ \H\ \ «pV">šno ne tl^.je drtppuctilj» trs sptišrfinj^ i Svoje.**sno «e bodt^ mrgln^ife, kie In ; kdRj bo -:■•.*?::nMove!^, lif»mi«ij.? prifrH-| Srac »roT-bc-e" in oniaU dopustilo ^ii-; rerteo). | — Po?r?ševanje (^mal« čfpkarsbe ' cbrtL Opa/ariamo ra tr^ov'no i Čipkarni. ' ki izvlra \r. na>e dor.ir»c? obfii. Glavno deto i v ttm o?tm opravlja «lede orjjnnifncije 1 čfrkaHc v S'oveniii: Osredn'a Ctpkarska 1 ZKJnisi ▼ L!uWIant, Stari tr« 2, 1. /^cietl j bi bilo. đ« bi ončinstvn uvideV*. čn treba naJinten«Ivne!8 »>odp!rati ra^cvit doma Se prodi'kdk. CipVf-rska v^drr.jca ima seđal 10 poslovalnlc. katere «e nafiajalo na Oo-rcnjskem in Notranffkcm. Naročila *pre-j ierna rad uJna plserna r MuVianf. Stari I tr« 2, I. vsftk đelavnilc od 9-12. In od 15. i đo I«, in *ie*r PO viorcih. kl %o v pf^arni J na vpofled. NeJcsterl vfnrcl «e lahko takoj 1 kupilo, drtiti se oo Irberi narobe. Kleklane { čipke so bro« konkurence v vsakeiti oziru, j trdne In lepe. Ird^lant i« najho1|še»Ea la-neneit sukaict ter tako prliliibljcn-. da ni đosedal tađruci irgubila nftt tnexa na-roCnlka, kt ic «nkrat kupP pri nlej. Kot »idrilske «ipke^< vžfvtfo nvctoven slove«. Zadruga dobavlja fKJclke v cc!o Jujcoslavi-Io. ni Tranco^ko in ie sedal celo i Amcii-ko V najfibnc]51 kupčiji. Oporariamo pri ttl prilikl na ponareleno čipke, kl so na videa podobne pristnim od Osrednje čipkar-ske sadnice «er krožijo brez firme, a so Is t>omba2a*teca ankanca. ne drže dolfo 111 tud« nlmajo tistejca maCTlneta 1eska kot CIpke li lanu. Osrednia eipkarska zadruga nlma samo namena nerovatl domaCo obrt, nego tudl obraniti Izdelkom dober «1as, ra-io opoirarjamo pr©d nakupom ponareiendi neprlstntli čh>k. Trfr^vcem in posredova!-lem daje sadruga znatea popast ~p Muo^na £ivine v Srbiji in Cr-B*fiuri. Po 7.adr>.VM r-tini»ov«Tiiii divine v Srbiji in Crni pori *^^ mtoja t*\mkaj: 1.C9O.00O goveje živina, 4^(Vki bikov, V17.0O) koni. lO.OOf) irul. S23 XK> svinj, n AOO.OOO ri turil '222X00 rebelnih pB nj er. — g Kova direktna proga Split-Am«-rika. P-rtroVirodna dm?.bs >Jut(osloven-uki Transatl«.ntik«, ki jp kupila tri par-nike biv.-cr^ >N*orth Gerrnr»a Llovdi« % S00O—lO.OH) ton in ki *e sMaJ po-pravljp^o v Glaegoirvu. uvede s koncem Ifta r«dr.n rrofTf> m*d D^lnvrijo in N>w VorkojT.. Pftmiki Kolo vozili pod jugo* Aloven9*a> ea^t^vo. —r Tranzitni ornm^i preko Solana*. Atenski lipti it>roča;,o. da j© nai r>oplv nik Zivojin Dslucdžić odpotovnl v So lun v avrho prou^avnnj'k tranzitnog* prometa preko Soluna. —g Prost uvoz v FomaiMJo. Iz B©» ocrrsd% javljnjo, da io dovodila, romun-«ka vladrt prcet nvox iz n«?>* državo. T*voa «e Ho za^ariril po r*>vi uvozni c*rin?ki <^rlfi. ki je zvi^flna od 20 na — sr ^rc^rje iiali.imi«!cr|?a drzar-nf/t?\ drfioitA. Knkor porornjo iz Rim%, (««> je* skrčll i^rirtvni deficit za prorar čiin*kt> leto 1921—22 od 5 na. 2 nUlij-vr-di lir. —e Od povod nn a trsro\1nslca pcJTod- i ha med Franclj^ In Ital'jo. Iz Pariza f jnvljaio: Frnpcoski vhda ie odnov^- i dala franeosko - it^Tiprt^ko tr5rnv;nsko norodho, kf ie b:?n «;kle^icna I. T**9S in veVa do 3\. iannnrja 1022. Med itnli- fanskrv In fr^nco?kr> vhdo so se začela Tvv^aianJa, da ^e ?Vlene nova pocrndha. Francn^ka vlada je morata ndnovcdatl sedanjo nojrodbo. ker ni več odsrovar- iala načelu naiveciih ujrndno^fi. ni ka- tcr«:m tcmeVn je bila vklcniena. Itnliii j je bila nnmrcč večerat znatno novi^ala ( carinsko postavko. tpVo di ic bila Fran- čija rri^clirni, odnovediti to pos:^dtv>. j Doktor se n«? skic^e rova trjrn^Mnska j rocrodSa. Je fr?^co«Va vbda predbjra- 1^ ita1?.!arskl v'ad! »rrod:^ vivendi«. S Vn*er!m r?i hl «e urediti ♦rrrov^ki ^dno- 5aji međ Francv'o in Italffo do defini- tivnesji '•vjnhrepia nove po^odhc. —t: LJovd fJeorcrr o i^n^podrir-ki *cr'.ri. V.in^tvzk] prri «rf>iem !»rtrc^. ki gn ]<* imel v n>**=*ni hAH fOnHd-nnllS. izvn^l med (fnicint n^.*topno: T\^«i i> neS> 5e \*edno nrir^ro. rrrffm. r1* i« r?njhnj^ v po-«pn^ar«-ki krizi fr#*?*!o In d?i bW.\ zbolj-Snnje. Tr^oririf*. kl .^> ^e po vojni n«it.v vU% v rpeh drž^vfth. *e repef o*ivlja* T«*roHjH kredit-»v Vr^Vf. r>rlt*Ti*i> fo o^tuli trdnl in nepr.Jkodovimi. Nikdar p^ n!pm« vrffli v nc^psrr.ctnn lnfl*.Hj-fko politiko. Tv?r celo oni, k? ^o to *trv riH, b«v!r> prfSH preko t?*r*. ker Mnajl-njja d«*lo>-n?pft ljn^tva v^no ritane. /nsrle^ki izv^s rne^ec* oktobra p bil naj bol j §i od mnren. —^ Darek T^a vojne ^ot^^e v Ttol-rarskl. Ix Sofije p.iro^io. dn je \^vt-£ena revirlja rnfnih doS'^kor v H****- tiahralo pa se 1- ff ?7,i03,i80 le^v đavka n« vojne dnHFke. —jr Monor^l na vžip*l?«» v Kaliji trn otpravi. Tz Rim?i porofajo, dn name-rav<% finanfno irir.lctr^tvo ^(!^^^arUi nv>nopol na vžlr*!ire, p«? pa h>d^ morale tovarne \žigalic plačcv&ti državi primeren davek. "«_-■ **■ ■■ *"--•»- *~*^ ■** 257. Stcv. SLOVENSKI NAKOLT, aiic 15. novembra itril. suan 5 Dnevne uesti. V Ljubljani, U, novembra 1921. — Sprtjtm prri pokrajinskom na-utestniku. V torek 15. in srode 16. t m. e. pokrajinski namestnik ne sprejema, ker je službeno >dsoten iz Ljubljane. — Nišo proti državi! Klerikalni listi, na čelu jim >Novi Cw«<, eistema. tienfc rujejo proti državi Dan sa dne-rt>m priohčujejo članke in beležke, v kateri h narsvnost na lopovski način Izpodkopavajo ugled državi in žirijo mržnjo proti rsemu, kar Je v zvezi i i3$>. Ako se to dejstvo konstatira In podpro z dokazi lp citati, takrat ti klerikalni poštenjaki hin^vuko zavijajo Dči. češ da ni bolj poštenih in navdu-tenih državi jrtnov kakor so toni, da ne sroji nihee vecje ljubazni do Jueroslavi. j^, kakor oni in da samo iz velik© ljubazni do države oprsvljajr> »tvarno kri* tiko, fcnteč s tem samo kori6titi državi in narodu. A koliko je verj^ti tem klerikalnim trditv«rai, se lahko vsakdo prepriča v toh listih. Vzemirrs> klerikalno novostrujarpki >Novi C&6<1 Ks je naša valuta v Curlhu padala, ja Go_ sarjevo glasilo d*n za dnevom priob-čevnlo >izvima« fOnčila iz Curilia o padanju nnše krone in našee* dinar ja ier papriciralo tb svoje porobilo z na]L nesramnejširai opazkami in komontarji, napovedujoc finnncm bnnkrot nači dr. savi. Cim pa se fa naSa valuta na rnjem trsni opomogla ter jela zopet naraSfatl, 50 mahoma izostale v >Novem CV*_ #u< ta borznft porbčila in li>t ni smnt. ral za potrebno, da bi svoje čitatelje obvestil ne samo, da ne pada yc? kiirr ! naše valute, marveč da J»e ćelo vidno in nevzdržno boljša ter narašč.v Dnne« ie na primer naŠA krfcrta. in sorazrofor-no seveda tuđi dinar, v Curinu posko, čila ni 180. Stavimo, dn Noti Ča* danes ne bo ime! te ve^ti. In zak&i re? I no ... Pa naj £e kdo pravi, da «0 kle. ? rikalni 1i«ti proti državi! I — SKS in občinskl §v<« ljnbljannki. S\>"kr>r izvorno, fe občinski svetornlec SKS jr. M^lik javil stranki, da odla^a svoj mandat v ljubijjanskem občinskrm avetu. N* njeg^vto mesto priđe njegov namestnik g. inž. K o s m & $. — Jng*>slovoiisko m če^ko*!va?1?a liga je imela včerajj svojo prvo ?ej>. Za tHJnika je bil izvoljen g. dr. Arnbši F> r i 1 e j. za blagajnika pa g. ravnatelj Hs-nuš Krofta. Nadalie pe je v okri-liu odbora izvolil gospodarski, knltnr. ni in žnranlistični ods^k. Z? pred?edn?-kn kulturnoga odjeka je bil izbran g. Viktor Z a 1 a r, «a predsednika £urti«v-Hetičnega bdseka *. Fran Gorekar. ra pređse&nika cospodarskega J^dseka pa g. Iyhx\ M .1 h o r i č. — SJovcnsko repubincansko stranko smne fcivži urednik dr. SustenSiče-^c »Pesnice* Jožc Petrič, kl nada-i'iije Šusterš!<5evo poHriko v »Avforio-mistu«. kateri list seda! ureinje. Petri-?n se da spari Radičeva — slava, za to hoče trdi on na dr. ŠusterSičev uka* !z Voldcrsa proglasiti republlko — 5=loveniio. Za bndočeKa t5redseđnika ^Im'cnske republike je določen btvSi j nekronani vojvoda kranjski dr. Štister- | sic. za njegovesra ministrskejra Dred- 1 sednika in ministra zunanjih del pa j bivši profesor In blvSi nradnik b«o~ : vzlistva. naredbo, naj ^ o<1iM*ste do- " nov vsi vpoklicanc?, kl so bili oozvanl : r.p. ?esttedenske vojaSfce vaje. Na meli I Mnđ^nrske ostanejo ?e srotove čete, ki ! rn rekrutirane iz mirovnejja sta!nes:a i kadra. { — V Taim stanoTski zade\n se ; sV?»ciiie sestanek čfanov »Slov. zdrav- i pv5Ve«ra društva« v Ljubljani na med. i o-jdclku prim. dr. Jenka v četrtek dne ! 17. t. m. nb 5. popoldne. Odbor. | — Poroka. Gospod Joi^ki) je umri offcial drž. že!. ir. Josip \ Urbane. Blajr mu spomin! — ^-Jni kolek družbe sv. Cirila in M?toda !n rudi dniffi, ki j?h fe ta ^m-rhn založila, se vedno prodajaio t tra. fikah v Selenburspvi nlirf. na Knnsrr.*s. nem tr^u in na južnrm kolodvoru. Sl*>- rnri in Llovenke. ne zabite se f*>£ln-žovnti teh lcolrkov, k^r & tem podpirate našo važno fir3l?k» družbo! — Cene kroha. Dnnes v ponede. ]ir>k zvečer »e vrši na meetnem nviet-ftratu seja občinskega f^>diSča za pobi-i nje c^n, na kateri «e bo sklepalo o 'loločnnju **^n krub-i zn b>do5nost. V ^raksi se dosedanjih een ni kdo ne drži. r!e<« fo, da se mfc>kn od dne do đne čra-ri in v tem oziru ne bo moelo ^bčinpko •'oflišde mnoero ukreniti. Pač pa bi iaH-Vo množio nkrenila zneetna aprdviz^ci. ^ xa Ljubljana vlada pa «a ćelo de-i"Alo. čo bi pravofasn^ poekrbcla ra n«. J Jvup moke na debelo in Jb ft>đd«j|al» n>oj3trom po primernl eeni pod poro. j m, da se pošteno drž« -«p^n« nblaat v T^uMJan? «n«nff«fA < npinskntarskeffa odvetnika dr. Juri- J t-rlm v Mariboru, k?r ja pri fcbrtaSenju i ^nnr^ft pofrodbe 7t\ Gebrin^or^ b??o ▼ ^ -Priboru, ki io je kupil zlatar Glumac, I naveci^l lažnjive podatke. # I — Sprememba imena. Pokrajinska r \lada za Slovenijo, oddelek za aotranie 11 sadtove je dovtoll! * edlbiten đne 99. okt. 1U21, štev. S13S8 rodbini Olfaelus (Of-facio) fipremembo rodbinskeg^ imena y slovensko ime Ušeničnik. — Obratno ravnateljstvo Južne ielec* niče Ljubljana bo nabavilo za svoje usluž-bence cm. 800 dolgth in 1500 kratkih kožu-hov s sukneno prevleko. Intcresentje naj predložijo svoje oferte obratnemu ravnateljstvu, ođd. fII/4 Ljubljana, kjcr dobijo potrebna navodila. — Gremij trgoroeT v Ljubljani obve-SSa vse svoje Clanc, ki so stasom obrtnejm Hsta, odnosno od 1. lanuarja 1916, dalje glasom koncesijske listine opravičeni ta trgovino z mlekom, da !ti smelo mleko nabavljati, kjer hočejo in nišo prav nič vera-til na razftas tržnejra nadrorstva t dne 9. novembra t. !„ ker \t le-ta brezprcdinetea in protfpostaven. —-Stiridesetictcico svofe poroke sta včerai slnvila ▼ Loc^tcti g. Anton de Gl c r i a in nfegova co-spa sopros^a v krotfu svoje rodbine. Jubilanta st* vzsjofila vse svoie otrokc v vrlo narođnem duhu. Se nji mno£*a let«! — O mestai nlefcarfll. Pi5eJ« nam: Ce Ljubljana heče, da preneha seJanja mizerija mlečne aproviracije, da postanemo neodvisni od nebroj zakotnih verižnt-kov z rnlekom. kl na vsako kontrolo od-jcovori 2 bojkotom trga, in vsako pomanf-kanie Ixrabi v navfjanie cen. ki se na iihem plačujejo, je jasno, da mora fmeti mestno mlekarno, Ce hočemo veljati kot mesto, H stremi fa f^apredkom. Wed nesnafne-sti z ravnanjem mleka in nepončenosri na de£ell, se mora mfeko v mestn osnaFiti v?eh bakterUelnlb fn drugih prhnesi, kon-trollrati na Knkovost m 5e!e potem odtlatf . konsument«. To je pređpo^nj in se ne da I na njem niCesar preobraćati. Ker tnesto j ne more iz materijeinih in Se bol! tetmlC-nfh crrirov napraviti lastne mfekarne, |o moramo napraviti na podlaci dela redkih nnSIh strokovnJakov na tem polju, ki se jim je Še po»reČ!-t> ohraniti eksLstenco đo dane^. Naivno je pa, Če mf«l!.if> pri ored-nfStvih nekaterih listov, do bodo oni dik-tfra!i privatnim drufbam, ki imalo plemenite namene fn hočejo nekaj koristnejca ostvarit!. Kapital igra Se vedno glavno v!o-Kovnjake na tem poT!u. Na vsak način ua |e treba prepreciti, da bi ustanova meMne mlekame na nevtrafnfh tleh propađla vsleđ tega, ker to morda ni v^rč kaki r>o!!tfčn! stranki, ki hoče organizirati ▼ r*o!j stran-karske namene ml-karstvo v n3§l pokrajini. Jcar je !e nrtffio obetanje. ker \t, ni5 se ne da napraviti nič. mi p§ moramo delati na tem, kar Je. SvctuJcmo mrt^go več premio- , leka vsem Eajrovornfkom In ns^protrikom, posebno pa ne^oMko stroko\T»e ori?cntaci- ■ ie. Interesi par prekupcev nam vendar ne | smeio bi« svetejši nego vse ostalo. j — Dvalset n^tanor po 100 frran za ob!!bozar?e ?!wM?af?fke obrtmke ima odd?tl m??n^trat. Pro?r?fe Je v!?*ati do 5. decembra 1921. Podrobnosti, kdo fma pravteo In kak5ne moraio rrošnle biti, ?e izbrati iz razglaba, kl Je javno nabit n?» maristratn. — Barok© proda O^^podafska kr> misHa r& stvarno demobilizacijo ob Vodovodni cesti fa l!ubljar»«kem polju. CenJena Je na 18.000 K. Pismene 00- i nudbe t naveđbo cene Je vposlati do ' 25. novembra 19?!. j — Vrjorab^i starfli fjrlnskni potnJH j flstov. DeTejracfJa minfstrst\'a f'nanc v Ljubljani cb.tovita uradno: »Finančno ^i.inHtr.srvo je dovolilo, da se sir.-ejo rfo 1. .'anttarja 10?2 ur»or^r)I}ntl ?e «t??rf ] žfvlnskl patit! listi s no^ojem, đn se jfh j doknlkuje do vrednosti po tarifni 00- i stavkf HO račasnesra znknna 6 držsvn* trošarini, taksab in pnstofbln^fi 7 dne 27. ilirka 1921 (Uradni Hst ^t. I00> in da f>bfastvo kolke unići in pristavi predpisano klavzulo.« — Razpisftne toba&ie trftfike. Do dne 25. novrrnbra fo ra7t>'P»ri^ tobs^ne trafike v nrtE'opnih krnjili: ▼ Za-kljn £t. 19 v ptnjskem davtnem ©fcftiju; ▼ relj«?k^m dav^ner« r>kr-»int v V5r»^h ?t. H.H in v Zavrim št. 2H: v KoT-.iHrb &t. 81, 41 in 107 v dolnici^rvlevsksrn d^v-cnrm ©kraju (te tri trn,'?!:« «e s^mžijo v ^no «^?n-» novo traflko): v irrt-ibor-sk.>m đflvCnem okr?».ju: v R*ir*ffh M. *7. v Smolnik« ?t. ?2 in v S-odr/'h H^'-ib St 5; v prevaljskem davcrtpin ^kraiu: v Crni 51. 10» v Crni St. no in v Kopriv-ni eL 3; v dftvr-nem okraju Mnr^kd 5>n-beta: v Lemerjah št. 1 ter v Mur.-ki Ro Ix)ti žt. 54 in 111 (oh© tmfiki (»e rdni^i-ta v eno sam) novo trafiko). Nfttar*5-npjSi rargla« o rnzpisu tr^fik je obj«iv-Ijdn v >Uradnfttn Li?tti< 6t. 184. — Napad na eesti. Anđrej Kuhar, posestnik « Klrmenč^vc^a pri Kanoniku, r* Je vmčal i* Km nj« proti đomn. NA f.Dtu «e mu je pridrnžil Nare 8l*\U nar od Sr. Ambroza nnd Cerkljansl. Kmnlu sta ee sa^eln pr%pirftti in S1*t-nar je pri t^m udari 1 Kuharja % nekim topim predmetom po jrKvi in ^esni r*>-ki. Kuhar je m>^no poškođovan. — V roko «e Je ▼i«wl. Leopoid Er^ žen, mesarski vajdnoc pri KoAenini, 9% Je na klavnici pri delu vrezal v de#no roko. — AretacIJa rloraTIca. Drzen rr2a-šid svedrovec. 401etni Prancc Selcs je malomarno. a nekam sumijivo stlkal okoll tovornlh VT>tov nt rlavnem kolodvoru, bil je po brbta ves bel od moke. Straže so ita vpralale: »Kai de'ate tu? Ali nosite moko?» Scies osorno: »Ne!« V imenu zakona so ua odvedli na policijo. Tam so imeli ie zbran lep mate-rial njegovih vlomov.»Zaka) imate suk-niTČ na hrbtu bel od moke?« Setes: »Zakaj2 Ponoči sem spal v vagonu. kjer je bila popreje moka!« Mu nišo verjeli, pac pa dognali, da je Seies kra-del vreče moke. V' zadnjih dneh ie Se-les IzvrŠil ponoći pet drznih vlomov. Knltttra. REPERTOIR NAHODNEGV GLEDA-IASCA V LJUBLJANI. Drama: Ponedeliefc, 11 novembra.- Tvevij:or. C. Torek. 15. novembra: Zaprto. Sreda, lii. novembra: Komedija nue?l- nj*iv. B. ćetrtek, 17. novembra: Rfevisor. Izven. tVt"*k, 1S. novembra: Kometi i ja zmeS- njav. D. Opera: Ponedeljek, 14. novombra: Xaprto. fiJ.-»rek, 15. novembra: RigoK tto. A. Si eda, 16. novembM: Evangeljinik. D. Četrtek. 17. novembra: Carmeu. Petek, 1S. n^vombrs: Zaprto. — »Zbornik eoansrvetiTh rarprav«. Pravkar je izSd 1. letnik »Zbornika znanstvenih razprav«. kl ga izdnja profesorski zbor Juridične fakultete v Ljubljani v samoznložbl. z nasiednjo vsebino: 1. prof. Bilimovič: »No-koliko misli o narodnojf05r>odarski ve-di. 2. Prof. Dolenc: »Pravo^odstvo pri novome§kem inkorporiranem ura-du nemSkesa viteSkejja reda v Ictih 1721 do 1772.* 3. Prof. Jasinskij: »Kaj je najpotrt-bnejSe z* slovarjsko prirrcrjaino pravno zgodovino?« 4. Prof. K r c k : »Pomeo rim^Vega prava nekda.i in »edaj.^ 5. Proi. K u š o j: »Codex iuris canonici in njc^<;v pomen za cerkev in državo.« 6. Prof. La-pajne: -»Ko!izei?ke norme civilnoga medpokrailnskesra prava v kraljevini SHS«. 7. Prof. P i t a m i c: »Nove srnc-rl v pravni filozofiji.* 8. Prof. Sku-movič: O dokazni moči trgovskiu knjtg.« 9. Prof. Škcrlj: Uredba o zaščiti industrijske SA-ojine.« Knjiga se naroča pri vseh knjiga mah v Uub- j iiani ali naravnost pri dekanatu juri- \ dične fakultete. — Po UublfenS rs Siriji srrrvorlce. da so rstopnlcc 2a ia'r:: -»oncert (llasbctie Matice, ki se vrši danes v poncdr!?fk. 14. r. rru oh ?0. zvečc^r v Un!on«ki dvorani, že rasprodane. Odbor (Tasberta Matice opo- | sarta slavno ob^instvo. da so te gervoric« I tvopcin^ma nec*novar«e hi rtirsrda raslcdu-! jelo rnd! »otov rs^en. Sedež:. tb trt Salno I r>rireditsv so v prcdnrrdaii v rfs^rni Ola-! sbene Matice, Go^po^ka ulica 8, h nadstr. I !n to đanrs v ponedcljek od 10. do 12. in ! od S. do 5. pop. j — V?tcp k ratedtnskffa koncert«« I -Glazbeno Matice ie t vsfcpnfco dovnHen I isključno I« mladin! ?« od Solskih vod«tev i določenerpo fiađzerstverenni esobju. Pre- nos ▼storiRfs fit d-Tics oseb* Ie ©fenove- da »i !n bo taKim oscbtm vitop ▼ dvorano zabranftn. i — UrfonsV-a cfrorana Je za žaini koncert Gfosbsne Matica Žafni prircdirvl pri-S rnern« dekorirana. Običaf je, da pri takfn f^stifli prlredftvafi opa?£a obBnrhro plo-sfcanie in odobravanje. Pnsebno bf b!lo to 3e!et! ?e med pf^amemimi odstavk! »Ope-Ta«, ki tvorijo vsi skupai harmoničtto ce-loto. — Vtfcar v Hfr«tn«?m domu, 5?no?i o^> 20. je bil ▼ Mestnem d^mu recitncij-^k1 ve^-er, kwt*»r©ffV* «0 prirodi li mladi n?.M p?«niki rvhirij>tl«"n« •ttt«^. BH $© wnirniv vihar, lf«r Ja pr<*lo do resnih konrrave?i! med sr. Pođbrr£kr>m In naj-Tn??»1?f> ptni^f). Glrdp t^frn. irhf*!ne>c*i rj».^. f!ora «;> nnm p'o«In!! *rrr. F nn Oni?, VJa- ■^rnfr Frmni in linrtol SMrte i»ledr'-o i?:jftvof ki jo priot^r^rrv^ v ir*fo"nTTir*ijo ?»*.š?m kiTlturnim kromom: >T.riav!jf»ni v im-Tm «\t>ji dv *fo seć.ti* 5» n!^> o>d:"»v»všlM na dosed*-r\i':h. r^cift«'*TJ«ki!'» vr'orjh irrpiVno *!r-dpiV: Z nfejrovimi iBv^Janti. Irt nosilo r»^ p^bi rn.ike f ropr«r»a. pa š ??" m-nfPTnnti^nr* prerT^mio-»in VoTrbin^r-i^A rjfatov. xCoT>5t«ttramo, d* f«» PranJoHa p€*c:s rto kulhiri slov«n-sk^ir«, n^rod^ in -».a kulturi Wove5tr«% fiT>V»v., ria j^ uv^!]avl?n1o taV5 ptojlavi ffkrobfltizma. Vee to rr^re;cnnj?rno yn*»-t&n*e v areno Javnosti v BVTho Kstn© r^':t*m?tojno k*1*e£a j z'ortcl^iHi«. k^r dti.^fivni razvoj n^ rr>rnn artist!'?nih §kok>v. Na r»Vpr«va ^v*»ntn--slna vnraSnnJa in n*vT>«^^ odeovan'am* | 7, nfiSIm vptvarjnrii^m. k^!ti to je edina ; T)C9erl«i n«tvnrja*r»Je«»a duhn.« flnilfii£sf£ nesff. — llf. BMdicInskl ples. Društvo jnsrc-slovenskfh međ!clncev v I.iublianl priredi v ^ob^to !•. t m. Hl. redni medicinski ples v /gornjih pmsiorih Narodnczi doma. Vatop Ie proti vabllu. — Plesni tečaii ženski* tefovađnera đn»?rva se pri5nf jo v sredo, 16. t. m. v 11-CeJski telovađnlcl in «lcer v sledečem re-do: I. Klasfčai plet: vsak detavnlk od po] ». do pol «. rttčtt. II. Otrolkl t»Sa|: ▼ sredo od trieetrt na «. do T. avečer. in. Nara^a): v poneđelek od 6* do T. svcCtr. IV. Oojenke: četrtek od 6. do 7. rreCef. V. DeCkl: petek od 6. do T. tvefier. VI. UrađiSkl ple^: torek od tetrt na 7. 69 pol 8. zvečer. V ponedeljek, 14. t m. te po-izve v telovadnlci na II. drž. flmnatill cd pol 6. do 7. rvečer h kateremu oddelku tt io đodclfio posamcene prlfYalenc«v Isto« ft««o %% Ithko dobi v^a dnifi poUsnlfa. Prisnevek ra kla^fčen pfe« cnaia mesetito K 100, ni pa obvezno posetatl dnevno teCaf. RotekB^e plina i latartn koickom m km-tet DratM KL CMU li IDBlMl! 1 RAZPRAVA O ALBANSKIH MEJAH. ! __ Zcaeva, 14. novembra, (lzv.) Razprava o ureditvi albanskih mcj v Zvezi naredov je določena na 16. t. tti. Anglija vztraja pri mciali izza leta 1913. VOLILNI ZAKOiN. — Boo^rad. 22. novembra. (\?.v) Ministrski svet je danes razpravlia! o ; volilium «akt*nu za ski pi^ino. Nacrt i zakona se izdela po naCclu proporca. Uvedu se državne liste po strankaii. ZMAGA JLJGC. OVEK3KE AKADEMSKE C ILADINE NAD SEPARATISTI. — Zagreb, 14. novembra. (Izv.) VCerai dopold. so bi'c na i:nivcr/i ranimive volitve, ki so nam poka- i zalc. kako ^loboko ie /c prodrla ! ideja drzavnega edinstva irs popol-i ne cclokupnosLi v akadems^ili kr;»-! &ih. Treba je bilo voliti nov uprav-j ni odbor Junos!ovenskc2a akaricm-j skega podnorneaa društva. Prcd-i seunik tetia društva ie po starih ■ akadeniskili pravicah c/oenem rc-i presentant akademske cmladine [ naprsm akademskim ciblastem in j javnosti. Separatisti so se zx te volitve skrbno pripravi:^!i. Ra-Tprcdli so žilavo a^itcciio od člana do Cla-! na in sktjšali v koaliciji s kkrika!ci \ t naskokom debili cr-ravo društva ; v svoje rolce. Gl^.soin društvene ja '■ seznama ic bi!o volilnih unravičen-; ccv 1350. Od tzh se je volrtve udc- ležilo 1029. ^bsoli tno vejino :e t'o-1 bil združeni jugoslovenski blok. Ju-i goslovcni. tvoreni ta hlo-:. nrinada- jo demokratski in socialno-demo- kratski stranki, dalie ?krr)ini »Se!o« in »Janušić«. Ta blok je dobil 547 ,' gUsov. Hrvatski separatistični blok, obstoječ iz Racićevcev, frankov- ccv in za;ednit-ariev je dobi! 277 ^lasov. KIcrikalci (Domaco^ so dobili 12S giasov in neodvisni Trumbi- ćevi Dalmatinci 77 slasov. V urri-', vo ie bilo na podlaci preporca iz- ! volienih 14 članov iuj;os!ovcnF?:c^a ' ! bloka. 6 ser>aratistov, 4 klerikalci j in 2 neodvisna. I RAVNOTE2JE V NAŠEM ! BUDGSTU. — Beograd, 14. novembra. (Iz.) V finar.čncm ministrstvu sistema- i [ tično izdelinejo nacrt rc?? finnn- ! I čne politike, kako doseći v budgetu i popclno rAvnotezie. Sedai rarprav- | • ljajo o nacrtu zakona glede duvka | ! na imovino, ki bi zmašal 1 čo 3 od- j j stotke. Del dohodkov teca davka ' se ima odkazati v kritje dolca pri Narodni banki, de! na ta bilancira-t nje btiddeta pro 1022. ODZTV NA MOBILIZACIJO NA CE-SKOSLOVASKEM. j — Praga, 13. novembra. V prora- I Cunskem odseku je lzjavil minister za ; • narodna obrambo, da ^e je odzvalo na ; ' Čc§koslovaškcm mobilizaciiskemu po- | I živu v vsch deželab povpre<5no 00° • \ ebvezancev. Glede \T>ra^anja nem- I ških častnikov je izjavi! rrinister, da ie : bilo od 70.000 prijav že §tiri petine re- ; šenih in da je Cisto naravna, da bo ; treba odpustitl velik del častnikov. ker j Če§kos!ova5ka ne potrcbu.fe toliko ' I Časinikov. j I ODPOVED ITALIJAMSKO- FRANCOSKI^ POGODBE. ! — Pariz, 13. novembra. Agencija TTavas poroča: Potrfuic so odpo- ved italifanslco - fr^-c*r"'-.c^-i tr-| govskega dogovora, Ne gre za pre-kinienjc rrc!ovskih odnos*«;cv. rn^r-več za pri!*soditev trcovine soda-njemu fiosnodarskemu noloraju. | Francoska vlada hočc uveliaviri tr- j govsko pogodbo, ki bo za I talilo mjKKo trsa nego ie sedania. BOJI MED FAŠISTI IN 2ELEZ-NICARJI. — d Rim, 13. nov. Predvoerai-Snjim in včerai i© prišlo še do rc-katerih mslih incidentov med fašisti in stavkuiočiiri delavci v Rimu. Na nekaterih krajih so strcliali. Vlada je odredila naistrožic korake, da se obdrži mir in red, in ^torila vse mogoče. da bi se fašisti transportirali na2ai v kraje, od koder so doSli. Odpcliali so se različni v!aki. na katerih ao opravljali službo prosto- j voljci. Vrnilo se ie tuđi mnocio de-lavcev na delo in je t:pati, da se bo danes vzpostavilo v Rimu normalno življenje. Iz provinec prihaiajo vesti, da vlada povsod naivečii mir in red in da železničarii stavkajo samo v rimski pokraiinL GENERALNI ŠTRAJK V MU. — Rim, 13. novembra. Generalni štraik se nadaliuje. Ponavliaio ge Itevilnl izgredi. Število mrtvih in ranjenih narašča. Ko fašisti od-hajaio, priđe po gostom a do krvavih spopadov. Okoli 1000 fašistov se je odpeljalo s posebnim vlakom. Na postaji Orvieto je prišlo do in- [ cidentov. \ fašist ie bil tcžko ra-nien. Pnsl. Fi'rinacci ie podal na ministrs!:ci!a predsednika vr^ia-nie. kaj misli *tj i ti naprnm žclcr-ničarjem, ki so vTrizorili štraik zboc fp.šistovskcca zborovania in ki hočc ukreniit napram onim žclcza^-čarjem, ki vrše svojo službo ob ved* ni nevamosti. V političnih kro^ih sodi, ela rimski docorlki iznodkopu-ieio tla scr.r.nii vla ii radi nienega kolcbnnia in prevelike obzirnosti co faSistov. Rimski t!ocodki pa so tuđi povzročili vest, da bo kraliev* ska dvojica najbrže zopet odgodila potovanjc v Trst. \YINDISCHCRXTZ OBSOJEN NA 3 MESZCE. — Duna?, 14. novembru. (Iz.) Kakor poroča »Montasszcituns;^ je bil knc<: Lud vi e \Vindir»chs:rati obsojen ti;i tri mesece raport keF je brez potncUa tlovolicniu prcko-račfl čcškcsIova'Vo mcio m svojem potu iz Pariza v Budimpešto. 2ELKZM&KA NESRrCA XA JU2NI* 2ELEZN1CL ~ Ljubljana. M. r>»v. Vbir.l vclifc* sftkii.criitv^ 8cl)Ot2iega cl,i:i«i k^ga brza«.' rl.ika 60 se včeraj po Luiblj«mi raz^iriV \o ve-'ti, da Je biK v sobot) na piistnji |ii'?.ne železnu-*; dio ;nitz pri Dunajskeni Nov cm inpctti velika ii*leznip»ka kata« otrofn in da so posudi žrtvo jii^oalo^ venski potiiiki duuajskP^A brz>vlaka« 0 tj-2 nesreći eno prcicli alotie&> poio* čilo; — Cloitnitz, 14. nor. (Izv^ G^ebnl vlak fct. 101, vo.T(v i3 Miirza^cIiHgii, i* na tukaj^njt po«?taii v sob >to ob pol 9L dopoldnt> o»l zadoj zadcl n-* stojeći to* vorni vlak. LokotLotiva in ^^o va^ondvi ]e !>ilo rfv7.biti)i. Neki žrlozinaki Lijilui. Lciioc: je na m'.—, ievi 40.—, PiTd.ua To.—, Duiia) 1.20, Ii«rlia j 2i?.—. M i lan i*7u.~. * — Corih. 14. rov. Crnilni t*l*l t pređbor/no d?.it>* deviza ZairrcU 1.S0. j — LjaMjana, 14. nov. V zadnjih i Cosih so bili v Ljubljciui in Zagrebu ii*; ! vrioiii milijonski znkijufki za nnkup j nem^ke roaike. Ker J^ ro^.rka dose^li^ j 6kor> kurz oa^e '»ione. Spekulirnjo go^ j tovi krogfi cl^d** imirk«» a baustsfl, naireSna ofjranaT^ — OpsrrJ orkester narodne k* strdaO« Iča v Ljab'janl ie iiroM Ju^os!oven*ki Matici celoten svoj honorar v inesku 10000 ■ K. katerv?i:a ie preje! isti ta. svoie soddo-! varje Pri proslavi 2& oktobra. Fokralinskf odbor Jutoslovenske Mitlce ▼ Ljubljani \ sporoča ta rodolmben čin Čfanov opernesa orkestra slovenski javnosti, obenem pu I*-! reka tem potom vsem članom svojo naj* . giobokCi.^o in javno cahva'tx • Sovjcrbiiji dckletJL V n^kero loff , (feuifkcm listu pripjveduje neki An^tol«, ] ki Sv> je pred kratkim vrnil \z M<>tvkr<% • >.clo interesantne stvnri o 6^dajijem ru*' sketn Jeruakorn svetu. Ktiiminj tri ćrtrtl-i\^ rti^I^^a žfn^tva živi v mnopo.st<*vil»: nih •■.'»vjMskth uradih. kjf»r d.-li tivft*' dvomd dama ikupno z navadnim de^ kletom, Izobračena priletna dama pa !»• j>olr.]^jio ^adc^•~>ljn^ ukaze mlade kumu-nistinjo iz najniijega proletarijata. Vte pomncM^o 1 združenim! mofmi, da sa j povetuj^jo zmefniave v labirintu boljr ! Scvi^!;e birokracije, Vkljub veliki ra»-; likl stanu in svetovnegn lmziranja p* po vse Ijnbk^. Mo?kd\-Fke Ženske ft> med naijl^p^imi ha »vctiL K.iravn.* 1^ potn triumfir.i tildi br**z toal**tn'» umefc* nostf, pnj ninv5jo v IvU^iji ž© tri let* nobonr^a blaga in modnih čaeopisov, Vkljub leiuu jo obranilo f^vj^tsk,-* d*kl# elecvnico v oMi^enju. Toilpfe fi na-, prnvljajo i?. Ptnrih zaptorov itd. toda nv način, ki p^ zdi nainoveJSa moda. Sot-jrtsko dckl(?, pa naj >.'> aristokrnt^ka •ili r»roIctr»r?koT iivi vedna v .-t^nju zt* ljubijtMiopti. Med uradnlmi urimi se go*. vori •amo o ljubezni in ljubi mcih. V1 ljubeznl po otr*>§ke in priproste, thdm, prevaran obupnne. Anglež meni, da j© bilo zadnja tii l^tr. r Kuriji v^6^ finrnomorov tar^di prehrane ljul>ezni kakor pa smrtnih sludajev vsl«xl p*-manjkffnifi. • Ban!:ir!cv samoraor. !z Bukarfili ravljajo da 1© 11. t m pred«cdnik Uprav-ncj;a sveta Narodne banke izvr&U »arno-mor zaradi težkoč banke. * Mizerija ruskih cmlzrantor. Nedavno se ie zs:odil v Parizu na«;topni slučal: Ob Scini je razd?!jcval starček rekbmnt ll^tke za neki restavrant. Njegov ponos ta neiiavaden obraz sta vzbujala sploSno pozornost. Pden od pa^antov se Je ustavi! pred starčkom. Ka opazoval in se mu ođ-krlte ff'ave pribHJal. Starček mu je položi! mirno rnVo na ramo. Spornala sta ne. Ol>-člnstvo Je kmalu na to zvedelo. da Je »tar-CeJc blvSi ruski general mltd pasant pt njefov blvSi poročnik. stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 15. novembra 1921 štcv. ^7)7 Darila. — Za Jngoslor. Matico sta darovala neimenovana iz neke ka ženske po-jarnave 1000 K in 40 K. — Iskrena hvala! Pjsnemajte! Upravi našega lista so poslali za: »JniCt>sIovensko Matico«. Gosp. Matija Kanič, trgovac v Ćrensovcih v Prek-murju zbirka pri fcrožnikih na domar 4em prazniku (koline) K 200.— in gosp. •V. Karei Gelingsheim, kazenski zagovornik v Kozjem K 50.— iz pDravnave TJ 564/20. Sknpno K 250.—. >Vdovo na snhem bajarjn usćrelje-aega Kromarja,« Obvezniki 4. čete dop. baortd 40. p. p. >Triglavskog< darovali K 240.—. »Slepe v Ljubljani«. Ob poroki g. Pepce Lavrenčičeve se je nabralo K 3S10.—. Srčna hvala! Polzuedbe. — Dne 8. t m. t* 1* Izcubil pat Do-berman, ki stiši na Ime »Pil«. Prosim, da sa pošten najditel] prlpcIJe v buftet »ThrolU proti nagradi. Pristupajte k „Jngo-slooensM matici"! Glavni orednlk: Rasto Pnstosletnlek. Odgovorni urednik: Ivan Podržaj. Kal Ie Elsaflald - ta se Leftarnsr FeDer — StaMc tzjaoa.* Podpisani pripravUalni odbor »OHentc med. trs. spcd. d. d. v Mariboru lzjavlja na »Poslano« (v Slov. Narodu z dne 6. novembra 1921.) S»-veza špeditera Jugoslavije«, sekcija Maribor, sledeče: Đesede. ki so nehote dobile tako oštrino, da se nad njim sootika »Savez špeditera«, nimajo žalilnega namena in nišo ter ne morejo biti agi taci jsko sredstvo proti »Savezu špeditera«, ker Izraiaoo samo to. kar ima trgovski stan pravico pavedati v obrano svojih inte-resov. Kakor Imajo špediterjl svojo sta-novsko organizacijo, tako so si tuđi industrijalci, trgovci in obrtnik! iz svoje srede osnovali to družbo v prospeh in zaščito svojih stanovskfb lnteresov. Posebno se ne moreio odreći pravici, da med seboj in za svoje stanov-ske tovariše grajajo posebno nedostatke, izvirajoče iz zvez domaćih Špediterjev z inozemskimi in da sku-šajo potom lastne orscanizacre nujti v inozemstvu take zveze, ki jih ne bodo izžemale. Potemtakem ta osamosvoiitev ne more in tuđi noče biti aaritacijski a'i žalilni napad na celokupno orcnnizaci-jo »Saveza špeditera Jugoslavije* ali na njene posamne elane in podjetnikc. »Savez Špeditera- kot oosebna stanovska organizacija naravno ni ne reprezentant trgovskega in industrifal-nega sveta, ne tolmnč njegnvega mne-nja. Nasprotno pa so v nripravl'alncm odboru d. d. »Orient^ izkU'.icno le ose-be, izhajajoce \z trgovskega, industrii- *kega in cb' r .*a stanu, ki varufefo svu.ie interese po svoii!i ć;; -cJ..:.ji!i iz-kušniali. re da bi jim bilo treba poslu-ževati se fraz. Ker *o ustanovite!/! osn >w»~!e družbe sami trg' vci. obrtnki in indirtri-ialci tuđi o »zavaianju* ne m re biti govora; vprašanje povedi in vodi Inih poslcv se ca rcšuie in se je rcš'lo ro naCeMh stanovskega in zadruzniskeca pokreta. To Izjavo dniemo trdi vskđ ten. da vidi *Snvez šncdltcra«. da rrma rnravka s kakšno konkure"!čno utuaI), temveč z o«=rmc-svoji!nim korakom tr-ffovskega stanu. jMaribor. dne II. novembra 19J1. Pripravljalnl odbor. * Zn vsfhino tori ?i-isa }(* uredni-?.t~o odc^vornn. ko'ikor dr»lcu"a zakon Kredit« zavod u irgiviia ii iilisti, LJUBLJANA, Prešernova ulica itev. 5, v lastnem poslopju. Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. ».....ts Telefon Stev. 40 in 457. Obrestovanje vlog. nakup in prod.ija vsakovrsinih vrei-nostnih papirjev, deviz in valut, borzm narobila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menle in kuponov, nakazila v tu« in inozemstvo, safe-deposits itJ. Proda se peč U Utega želez«, skoro nova. Poljart-•kl nmmlp 80 b-______________186S Mebllrano sobo 81SI s posebnim vhodom v blizini po-3te 15*6 trgovce. Plača postran-ska stvar. Ponudbe pod „Soba 8181" na upravo Slov. Naroda. Ježiće vsafco mnotino kapale Alojst] Papotf trgovec, Sladka gora, p, Smarje pri Jelšah. 8192 Traino mesto ia knilgovodio Znatna tvrdka želeia na veliko in malo v večjem mestu Jugoslavije iiće ob čiina natakarica 8195" na upr. SU Nar. 8195 Uijaibi! piflib prvo moc*. za velike kose, sprejme ta* koj Joako Satolk, LJ«blIanav Sv. Petra nasip 15. 8171 \\imiw t hiiii (2 s bi. klet fn podsTelje) najlepša lega ! v rarku sasaonjam s •aaklm « Ljubljani- Ponudbe pod »Maribor 8170* na upravo SI. Naroda. 8170 Sobo s brano ali brs* nja v sredini [ mesu ali na periferiji l*6o akado-■tik viijega sen. Ponudbe pod .Pit. 8169" na upravo Sk>\\ Naroda. 816^ Zenit na ponudba! Z mlado, Inteligentno in simpatično gospodično se želi poroci U mlad skeku IzvrSuje točno in najhit-reje vsc v to stroko spada|očc posle. tud! oeariajmij«« 2535 Đivjačino in perutnino: zajce, srne, Jelene, fazane, jerebice, di-vje race Istotako plSčance koko-51, goske. race, pularde. parane itd.! kupi v vsskt množini po nsjviiith cc- nah ekspoft perutntne fn divjačine, C. V^jtfa, fta^ovte, Medtmurje. Brzojavni neslov: Vajdi Čikovec Interurb. telefon: It 59. 7926 Bukovo oglje in bukova drva rudi mesana kunlm vuUo množino-Ponndbe pod „Oglje" na Aloma Com-panj. anončna dro lb« z o. a. Ljubi i^-na. Kongresni trg 3. 816 itiST Psića *^1 čiste nern"l;f? volCjc pi T^e, .3 in pol 'ct^ stara, do^ra č«v*'k-». se proda. Cena "200 D. Cg JagllĆ, 1 rovnea. Gr. Proda s3 foto«ročnf zložljiv aparat z rnz- n mi pritiki na t!, jsko dobro ohranien. Več se ro;zve ori: »Stre!a\ anon-lna pisama. Novo mesto. 6i76 izvrstnega za 2e!ezno stroko iSćr* ob čimprejšnjem nastopu znatna tvrdka z železom na ! vel.ko in rr>a!o v velikem mrs'u Jugo- ; slavlje Znati mora popolnoma hrvatsko j in nerrlso ter mora b ti posebnu zane* I sljiv. Samo si'e z večletno prakso in spnčevaii trajne delavnosti in prima referencami prde;o v p&S'cv. Pcn.^dbs z označDo plačilnih zahtev, prepis! sp>_l- j Čeval ii referencami pod š fro v9Detaj- i llat III—*" na oglasni zavod „Interreklam d. d."v Zagreb, Jurjevska SI. 81^7 Eb 12 MU taiar PnnuJb« r^cJ .A!r-o 8177* r.i tpr-va Slov. Narodi. fel/7 !■ 5—1 H"> 3r0 vn't kupi tvornica kn. vert. 5c!enburqova ul. S. 8179 ; g •»* V^ #% f 1 «% I v zabojih od 30 k£ naprej, raz-pošilja tvrdka: iKlIlUO - U^flšil, Cb«5^. 8100 bukova, hrastova, nad štlri mesece itari. kupi vsako množino franko postaja izvozna tvrdka. Pcnudbe je vpcsiaii rod ,[>va# na A oma Company, anončna đuiba l o. z. Ljub.jana, Kon- giesni trg 3. Proda se: velika, prostorna, snonadttopna hiia v padini Marib ra, z 3. trgoviklmf lokali, dvorliĆP.o stav do, lerm konjsk.m h!;vom, veliko kletjo, Ieplrn vrtom i\ zelen'avo, in prltllčna hlftloa, z ve ikim gospodarskim pos'^pjem, 10. m«-nut od glavne ga trgi z 2 vjtj zs zelenjavo, »adonosrnkom. ter dva kon;a skupno o opremo in vozmi, in 2 mojzni kravi. — Pojasnila da,e Ugovina na gSavncm trgu 4. Maribor. 8196 FiDimijera-toipaspa za 700.000 do 800.000 dinara traži radnja pa!anteri;5ka u Beogradu. Javiti se na „Oglasni zavod" Beograd ulica Miloša Velikog br. 111- 6173 Zimskih moiSsili kaputi, u.^tera moiara.ii a više boja br. 44. 46, 48, 50 i 52 1 komad dinara: 3OO. Na više znatno jeftinije Šaljem poš'.om sa poštarinom po dinara: 310 kO3X3d. Kolonijalna radnja Djordja Gauriloviia, Krali« Petra 62. TeVfon 1:~ Usnlorlem mmm rl&je olje (Flachtt*an). Zahtrvate oferte in vzorce. Drogerija „samtu", csije. (siovemio). Prometni zavod za premoć, d. y ijuiSni prodala Iz tloveasklli premogovnlkov velenjski, šentjanški in irboveljski premog vseh kfikovosti v ce!ih va^onih po originalnih c(Mi'ih f>remo-govnikov za doiuačo vporalio, kakor tuđi za industrijska podjetja in razpečava Ia fehosIovaSki in angleški koks za Kvarne in donuco vporabo, kovaški premog in crni premog. ■astevt raOSiaTRl UVOD ZA PBKMOS đ <. IJibMaMa, Runska ul cx 13. Lastnio* in '.i »Narodne tiskarne* Za inaeratni del odsovorcn Valentin Kopitar.