ploZono v gotovM. Leto LXXIL, št. 228 Lfovtlaiia, Cena Din L— SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne brvzemil nedelj« ki praznike. // Irusrori do 80 peti! vrst a Din Z do 100 vrst a Din 2_50, od 100 do 300 vrat 6 Din 3. večji inserati petit vrsto Din 4.—> Popust po dogovoru, tn se ratni davek posebej. W slovenski Narod* voljo meiečno i inozemstvo Din 25.— ▼ Jugoslaviji Din \2j—> J|f Rokopisi ne vračajo HEDNBIVO nM UPBAVNISIVO LJUBLJANA, rOtcnVva vica sWr. S fetefonT 31-2% 31-23. 31-24, 31-25 ki 31-21 Podružnice* MARIBOR. Grajski trg iL 7 U NOVO MESTO, Ljubljanska cesto, Iniefon ft. 76 H CBJE, cefoko urednStvo: Srrossmaverieva ulico 1, telefon it. 65; podružnico uprave: Kocenova uL 2, telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 U SLOVENJ GRADEC, Slomškov ti? 5 f Poštna hranilnica v Ljubljani it. 1CU5L Po Hitlerjevem govoru: Vojna se bo nadaljevala Pobude, ki jih je v svojem včerajšnjem govora dal kancelar Hitler, smatrajo v Londonu in Paricu za nezadostne in nesprejemljive, ker ne ustrezajo osnovnim načelom, zaradi katerih sta se Anglija in Francija odločili, da stopita v vojno Berlin, 7. oktobra, r. Kancelar Hitler je imel včeraj v državnem zboru 87 minut trajajoč govor. V začetku je govoril zelo monotono in izredno hitro, tako da ga je bilo jedva razumeti. Sele proti koncu, ko je opisoval grozote vojne, ki bo nastala, če zapadni velesili ne bosta prenehali z vojno proti Nemčiji, je govoril z večjim poudarkom, V prvem delu svojega govora je Hitler opisoval zmago nad Poljsko in ponavljal znano nemško stališče, da je morala Nemčija seči po orožju, ker je Poljska odklonila vse dobronr.marne nemške predloge. V drugem delu je pojasnjeval zavezništvo med narodnim socializmom in komunizmom ter podčrta val sklep Nemčije in Rusije, da bosta sami odločali v vzhodnem delu Evrope, zlasti glede Poljske. Ni pa navedel nobenih obveznosti, ki bi jih bila Rusija prevzela v tem pogledu. V tretjem delu svojega govora je kancelar Hitler izrazil željo po sklicanju med- narodne mirovne konference, ki naj bi priznala nemške in ruske osvojitve na Poljskem, vrnila Nemčiji kolonije in no rešitvi teh problemov rešila tudi vsa ostala sporna evropska vprašanja. Predno pa bi se mogla taka konferenca sestati, bi morali Anglija in Francija ustaviti vojno proti Nemčiji, ker da ni mogoče razpravljati o miru med grmenjem topov. Na koncu je razvil kancelar Hitler svoj načrt o preselitvi vseh nemških manjšin iz držav južne in južnovzhodne Evrope, da bi se na ta način odstranil sleherni povod za morebitne konflikte v bodočnosti. Pozornost je zbudilo dejstvo, da Htler ni z nobeno besedo omenil možnosti vojaškega sodelovanja Nemčije z Rusijo in Italijo. Splošno ugotavljajo, da kancelar Hitler ni stavil, kakor se ie splošno pričakovalo, nobenega konkretnem n^p^ln^a glede sklenitve miru. »New Chronicle« naglasa, da Je Hitlerjev govor zaprl vrata za vsako razpravo o poljskem vprašanja med zapadnima demokracijama in Nemčijo. »Dailv Express« pravi, da ni nobenega dvoma, da Anglija in Francija lahko razpravljata samo o takem miru, ki bi bil v sklada z glavnimi cilji, zaradi katerih sta zapadni demokraciji stopili v vojno. PARIZ: Poskus mirovnega diktata aj pričakuje Berlin Nemški krogi računajo predvsem na posredovanje nevtralnih držav Berlin, 7. oktobra e. V Komentarjih Hitlerjevega govora v Reichstagu poudarjajo berlinski listi, da je brez dvoma predvsem to. da je kancelar Hitler, ko je apeliral na treznost in razum vseh državnikov, s tem odvrnil od sebe odgovornost za vse posledice, ki bi jih lahko imelo nadaljevanje vojne v Evropi. V berlinskih političnih krogih pravijo, da je bil to zadnji izraz pri-pra\Ijenosti Hitlerja in Nemčije za mirovno akcijo. Več kot take pripravljenosti Hitler ni mogel izreči. Vse nadaljnje je odvisno od tega, kako bodo drugi sprejeli njegov govor in njegova predloge. Hitler tudi m določil nobenega roka, v katerem bi morali hiti njegovi predlogi sprejeti. Listi poudaridio zlast: moralno ozadje Hitlerjevega govora m zadržanja, kajti Nemčija je danes po zmagi na Poljskem v prestižnem in najbo'jšem po'ožaju in v takem položaju je pokazala pripravljenost za ustavitev sovražnosti in za sklenitev trajnega miru, kar je najboljši dokaz, da Nemčija od zapadnih držav ničesar ne zahteva. V Berlinu mislijo da bodo nevtralne države Hitlerjev govor sprejele z zadovoljstvom, kar bo omogo!ilo zlasti Italiji pa tudi Rusiji, Šprniji in morda tudi Ameriki, posredovati za rešitev vseh mednarodno političnih vprašanj za zeleno mizo namestu z ognjem in mečem. . •. in kaj pravijo drugi Hitler ni stavil mirovnih predlogov, marveč nove grožnje, če ne bo obveljalo stališče Nemčije London, 7. okt. s. Današnji listi v Angliji kakor tudi v dominionih ugotavljajo v glavnem k Hitlerjevem govoru, da predlogi v govoru niso mirovni predlogi, temveč nove grožnje. Mir je možen, toda samo % vlado, ki ji je mogoče zaupati. V slič-nem smislu se izraza tudi francosko časopisje in tisk nevtralnih držav, zlasti Ame- rike. Japonsko časopisje ugotavlja, da so Hitlerjevi mirovni predlogi za Anglijo in Francijo nesprejemljivi. Samo italijanski ruski in madžarski listi odobravajo Hitlerjeva izvajanja, dasi tudi ti listi priznavajo, da Hitler ni stavil nobenega konkretnega predloga. Pariz, 7. oktobra e. V komentarjih Hitlerjevega govora podcrtavalo francoski listi, da ni bilo izpolnjeno upanje, da bo Hitlerjev govor močno vplival na nadaljnji razvoj položaja v Evropi. Pomen govori* je po mnenju francoskih političnih krogov toliko manjši, kolikor so bili večji uspehi, ki so jih zavezniki dosegli v poslednjih dneh. Nemško-ruski sporazum pred vsem ni imel takih uspehov in rezultatov, kakor so jih v Berlinu pričakovali. Posledica tega sporazuma so bile, da so se nekatere države še bolj trdno postavile na stališče, ki ga zastopata Francija in Anglija. Čedalje več je držav, ki nočejo priznati no-v2 delitve Poljske. Poudariti je treba, da niti Mussolini, niti Rooseve't nočeta posredovati za taksen mir in pod taksnimi pogoji, kakor jih zahteva in prcH.Va^a Nemčija. Rusija utrjuje svoj položaj kljub vsem pogodbam, ki jih ima z Nemčijo, kar pa se seveda ne dogaja v korist temveč v politično in gospodarsko >kodo Nemčije. Rusija si prizadeva še po^lubiti svoje gospodarske odnošaje z Anglijo. Anglija pa dela Nemčiji na gospodarskem podrečju veliko konkurenco v nekaterih nevtralnih državah, ki imajo z Nemčijo gospodarske in trgovinske pogodbe. Omeniti je treba tudi velik usrpeh, ki sta ga Anglija in Francija doseg- li v borbi z nemškimi podmornicami in z blokado, i . upoštevamo vsa ta dejstva, trdijo francoski listi v svojih komentarjih Hitlerjevega g >vora. je jasno, v kakšnem položaju je danes Nemčija in zakaj je Nemčija indirektno prosila tudi Ameriko, naj podpira njene mirovne predloge. V svojih končnih izvajanjih pravijo komentatorji Hitlerjevega govora v Parizu, da so Hitlerjevi predlogi za Francijo in Anglijo popolnoma nesprejemljivi in da je ves Hitlerjev govor bil samo poskus, da bi Nemčija diktirala Kvropi svoj nemški mir. Polurad-ni krogi naglašajo, da bi se pristanek na Hitlerjeve pobude moral nujno tolmačiti v tem smislu, da sta Anglija m Francija klonili pred nemškim mirovnim diktatom. V zunanjepolitičnem odboru senata je govoril snoči ministrski predsednik Dala-dier. Izjavil je„ da se Francija in Anglija borita za to, da preprečita večne nemške napade, in da omogočita, da ne bo treba vsakih 6 mesecev znova mobilizirati. Nadaljevali bosta vojno, dokler ne zmagata, tako da bo zagotovljena vlada pravice m trajen mir. Trajen pa je lahko samo mir, v katerem dana častna beseda velja. Izključena je vsaka dominacija. Vsi morajo imeti pravico do življenja in svobode. RIM: Samo bilanca dogodkov LONDON: Absolutno nesprejemljivo London, 7. okt. s. Angleška vlada je izdala snoči prvo uradno izjavo glede Hitlerjevega govora. Uvodoma ugotavlja, da vlada še ni podrobno proučila Hitlerjevih izvajanj, da pa mora že na prvi pogled ugotoviti, da je Hitlerjevo stališče absolutno nesprejemljivo. Angleška vlada zavrača Hitlerjeve navedbe o poljski državi in o načinu vojevanja na Poljskem ter trditev, da je Anglija kriva za vojno. Glede mirovnih predlogov, ki jih ie omenil kancelar Hitler, pa ugotavlja: Predlogi so v sedanji obliki v mnogih ozirih nejasni in ne vsebujejo nobene sugestije za popravo krivic, storjenih drugim narodom. Kljub temu bo angleška vlada, kakor sta to v svojih govorih že napovedala ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister Halifax. predloge skrbno proučila, skupno z vladami dominijonov in zavezniških držav. Izjavlja pa že sedaj, da 1. ne pride v pošte v noben mirovni predlog, če ne reši Evrope grožnje večnih napadov; 2. zagotovila nemške vlade so se ie tako pogosto izkazala brez vrednosti, da bi bilo potrebno nekaj več kakor taka zagotovila, da se ustvari zaupanje, ki Je neobhodno potrebna osnova za mir. Poluradni krogi naglašajo, da bosta angleški parlament in vlada proglasili Hitlerjeve predloge za nesprejemljive. »Eve-ning Standard«, ki to beleži, piše v svojem komentarju: Kaj bi ostalo od sedanjega sveta, če bi velika velesila napadla svoje sosede in zavzela njihovo ozemlje pa se nato proglasila za pobornico miru? Angleški tisk naglasa, da bodo zapadne sile do kraja ostale zveste svojim vojnim ciljem. Listi tudi opozarjajo na to, da se Hitler ni strinjal s stališčem Italije, ki je svetovala kancelarju Hitlerju naj ne izreče mirovnih predlogov s tako vsebino in obliko, s kakršno jih je izrekel dejansko v svojem govoru. Ob priliki svojega zadnjega obiska v Berlinu je grof Ciano predložil kancelarju Hitlerju strogo zaupen načrt, ki ga je izdelal sam Mussolini, in v katerem je bila naglašena potreba po obnovitvi Poljske ter predlog, da naj bi se o vseh aktualnih mednarodnih vprašanjih pogovorilo pet evropskih velesil na posebni konferenci. Mussolinijev načrt se je tikal vseh vprašanj, tako vprašanja narodnih manjšin, kolonijalnega vprašanja in tako dalje Grof Ciano je ob svojem obisku v Berlinu dokazal, da bi Anglija in Francija težko odklonili tak načrt, kakršnega si je zamislil Mussolini. Toda Hitler ie na Ribbentropov nasvet ta načrt odkloniL V ostalem pa naglašajo v političnih krogih, da so Hitlerjevi predlogi popolnoma nesprejemljivi že zaradi tega, ker ne vsebujejo dveh glavnih zahtev Francije in Anglije, to je obnovitev Poljske in Češkoslovaške ter odstranitev hi-tlerizma. Te zahteve Francije in Anglije je Hitler odklonil. »Times« pišejo: Chamberlain in drugi angleški ministri so ponovno izjavili, da bi bili prinravljeni pogajati se glede problemov, ki jih je Hitler omenil v svojem govoru. Toda sedaj ne gre več samo za vsebino predlogov za pogajanja, temveč predvsem za osebo, ki predloge postavi. Rim, 7. oktobra, e. Vsi tukajšnji listi so objavili v celoti govor, ki ga je imel kancelar Hitler, toda brez kakršnihkoli komentarjev. Polslužbeno izjavljajo, da na merodajnem mestu Hitlerjev govor skrbno proučujejo in da bi bil zato prezgodaj Še vsak zaključek. V splošnem se more smatrati, da predstavlja ta govor v glavnem samo bilanco dogodkov in da ne vsebuje nobenih konkretnih predlogov. Pozornost v diplomatskih krogih pa je zbudilo dejstvo, da je agencija Štefani baš na dan Hitlerjevega govora v posebni noti uradno objavila, da ni bil o priliki sestanka grofa Ciana z Ribbentropom dosežen noben sporazum glede morebitne skupne mirovne akcije. Italijanska vlada je ie svoječasno podvzela velike napore, da bi ohranila mir, a je kljub temu izbruhnila vojna. Zato se tudi ni hotela vezati za nobeno novo zadevno akcijo. Mussolini Je ie v svojem nedavnem govoru poudaril, da Italija ni z nobeno besedo vezana, da bi se udeležila vojne. Italija ima popolnoma miroljubne namene in dela zdaj, sredi evropske krize, z vsemi silami na notranji ureditvi države ter je v ta namen razpisala velika javna dela. Pariz, 6. okt. br. Včeraj je zunanji mi- Glede na ta govor so prišli izolacijo-nisti do sklepa, da se je treba izogibati vsemu, kar bi moglo zaplesti Zedinjene države v vojno, na drugi strani so pristaši Roosevelta tem bolj prepričani, da je bolj kakor kdaj potrebno izpremeniti nevtral-nostni zakon, ker je treba onemogočiti vsako podporo Nemčiji, ki se ji po izjavah senatorja Boraha ne more verjeti. Zedinjene države že zaradi tega ne morejo pristati na mir. kakor ga je Hitler predlagal, ker ameriška vlada ni priznala nove delitve Poljske, kakor ni priznala češkega protektorata. »New York Times« prinaša uvodnik, ki v njem med drugim poudarja, da so simpatije vseh držav severne in južne Amerike na strani zaveznikov. Ne predlog, temveč opravičilo London. 7. okt. s. Avstralski ministrski predsednik Menzies je izjavil k Hitlerjevemu govoru: To ni mirovni predlog, temveč poskus opravičiti vojno. Menzies je postavil vprašanje, ali Hitlerjev govor predvideva neodvisno poljsko državo, nacionalno integriteto Cehov in Slovakov, konec napadov ter razorožitev in ugotavlja, da vsega tega v Hitlerjevem govoru NEVTRALCI: posredovanje izključeno Amsterdam, 7. oktobra e. Večerni listi so objavili Hitlerjev govor in tudi komentarje h govoru. List »Telcgr^ph««: meni, da pomeni Hitlerjev govor nadaljevanje vojne. Iz govora ni mogoče črpati nobene nade, da se bo stališče Nemčije v doglednem času približalo stališču Francije in Anglije. Iz govora se lahko tudi posnema, da se bo Nemčija še nadalje potegovala za prijateljstvo in sodelovanje z Rusijo. O kakem nevtralnem posredovanju med Nemčijo in Anglijo ter Francijo spričo Hitler je\*ih izvajanj ne more biti govora. Drugi amsterdamski listi so v svojih komentarjih naglasih, da Hitlerjev govor ne vsebuje nič takega, kar bi lahko služilo za vzpostavitev miru v Evropi in zelo razočarani so tudi vsi tisti, ki so pričakovali, da bo po Hitlerjevem govoru razčiščen mednarodni položaj v Evropi. Bruselj, 7. okt. br. Hitlerjev govor tolmačijo v belgijskih političnih krogih bolj kot opravičilo in samopoveličevanje. Po njihovem mnenju ni prinesel ni lenega novega elementa v mednarodni položaj. Hitlerjevo stališče glede usode Poljske in Če- nister grof Ciano sprejel francoskega po- j škoslovaške ne daje po mnenju istih kro-slanika Francoisa Poinceta in angleškega gQv zapadnim demokracijam nobenega raz-poslanika sira Percvja Loraina. O tem je , i0ga jn povoda za mirovna pogajanja. Mor- bilo izdano uradno poročilo, da ie Ciano povabil oba poslanika k sebi. da bi ju informiral o stališču Italije. Rim, 7. okt. br. Zunanji minister grof Ciano je snoči sprejel poljskega poslanika, ki mu je uradno sporočil osnovanje nove vlade in izvolitev novega predsednika poljske republike. Italijanski zunanji minister Je vzel to na znanje in izjavil, da italijanska vlada še nadalje priznava poljskega poslanika kot pravomočnega zastopnika Poljske. Italijansko poslaništvo v Varšavi ni ukinjeno in je tajnik poslaništva odpotoval nazaj v Varšavo, d oči m bo dosedanji italijanski poslanik začasno ostal v Rimu. AMERIKA: Pod nobenim pogojem VVashington, 7. okt. s. Na konferenci tiska je izjavil predsednik Roosevelt, da ne more dati nobene izjave o govoru kan-celarja Hitlerja, ker govora sploh ni poslušal. Reuter poroča, da do mnenju dobro informiranih korgov, ki so blizu Roosevelta. Amerika pod nobenim pogojem ne mere sprejeti Hitlerjevih mirovnih pogojev, ki jih je in v kolikor jih je izrekel v svojem govoru v Reichstagu. Po Hitlerjevem govoru sodeč hoče imeti Nemčija še nadalje Češkoslovaško in Poljsko kot vazala, na kar pa demokratična Amerika ne bo nikoli pristala. London, 7. okt. AA. Reuter poroča iz VVashingtona, da dobro obveščeni krogi trdijo, da ni verjetno, da bi Roosevelt predlagal vojskujočim se državam premirje preden M dobil od Anglije in Francije vnaprej zagotovila, da bosta njegovo po- Vojni cilji britanskega imperija Govor ministra Edena pa radiu London, 7. okt. s. Na koncu radijske reportaže pod naslovom: »Imperij v vojni«, ki je prinašala poročila z vsega angleškega imperija, je sinoči govoril minister za dominijone Eden. Izjavil je, da vso veliko družbo svobodnih narodov angleškega imperija danes druži isti duh. Vsi so odločeni, da morajo prenehati nadvlada sile in večne grožnje proti svobodi narodov, tako da morejo narodi zopet Živeti svoje lastno življenje v svobodi in miru. Da bo to doseženo, bo stavil imperij vse svoje moči na razpolago. Ce bodo potrebne Žrtve, jih bo vsakdo prenašal z odločnostjo m mirom. Morda bodo prisil še temni dnevi, toda moč in bogastvo imperija morata zmagati V ae~ danji vojni gre za več, nego samo za imperij, gre za to, da sam duh človečanstva in civilizacije ne podleže. Imperij se ne bori za to, da bi br nil sedanji sistem na svetu, temveč, da zgradi novega. Prihodnjim generacijam naj bo zasigurano življenje na podlagi morale in duhovnih vrednot, r * i f ar* , ' i / i t x 4 * t _ ..■■Ln t t ud. „ ^ l L . #j. i t le r" ;: .«f » . r-. te J J -*» p —- ^ ._v«>^. Ideal in osnova imperija je svoboda ter volja živeti in pustiti živeti druge. Treba je ustva riti trajen sporazum med narodi in trajen mir. Zato je sel imperij v vojno in s takimi ideali no more biti poražen. budo v načelu sprejeli. Isti krogi trdijo, da je predsednik Roosevelt sprejel z gotovim presenečenjem sporočilo o Hitlerjevem govoru, posebno zaradi tega, ker Nemčija nI sprejela prejšnjega predloga za posredovanje, ki ga je predsednik Roosevelt poslal evropskim narodom. VVashington. 7. okt. br. V kuloarjih kongresa so popoldne poudarjali, da Hitlerjev govor ne predstavlja nobene izjave za ii i i in --------r----rmi-1 da bo kaka druga država konkretizirala nemške mirovne predloge, vendar pa je to malo verjetno. Končno so v Belgiji presenečeni nad kratko Hitlerjevo izjavo, ki jo je podal v svojem govoru o Ital:ii. ' »> i * & > i' 9 V i \ r m ■ ' Madžari za Hitlerjeve predloge Budimpešta, 7. okt. br. Listi so nocoj objavili Hitlerjev govor v daljših izvlečkih. Prvi komentarji izražajo mnenje, da je bil Hitler zelo zmeren. Po njihovem mnenju se Hitlerjeve ponudbe za mir ne smejo kratkomalo odbiti. V nekaterih madžarskih krogih so komentirali Hitlerjev govor tako, da ga je treba smatrati kot konstruktiven mirovni načrt. V teh krogih poudarjajo, da se smatra tudi Madžarska za žrtev versajske pogodbe in si ne želi. da bi se Versailles kakorkoli v bodoče ponovil. Zlasti ne kaže odkloniti Hitlerjeve predloge, pravijo v teh krogih, v kolikor se tičejo vprašanja narodnih manjšin. Demarša oslskih držav v Berlinu Zahtevale bodo jamstva za svobodo svoje AMSTERDAM, 7. okt. br. Tu so *e da. Iz zanesljivih virov razširile vesti, da so se pričela zunanja ministrstva držav, ki so sklenile znano nevtralno konvencijo v oslu, med seboj posvetovati o skopni demarsi v Berlina zaradi nemških napadov na tad Je teh držav. StocKholm, 7. oktobra, s. Po tu objavljeni statistiki so nordijske nevtralne države od začetka vojne pa doslej izgubile 11 ladij, 4 od teh so zadele na mine, 9 pa je bilo torpediranrih od ^fpjjrih podmornic, od tega 4 švedske. Nad sto ladij je bilo odvedenih v angleške m neenake tuke v preiskavo, nekaj od teb je bilo sonet izpuščenih. Po tonaži potopljenih ladij je izgubila Norveška 15.000 ton. Švedska 9000 ton. Finska nad 5000 ton, Danska nad 1000 ton. London. 7. oktobra, z. Z velikim zanimanjem čaka angleška vlada na točno besedilo sklepov panamske konference glede ameriške pomorske teritorialne zone, ki naj bi segala 300 do 600 milj daleč na Odprto moč je. y krogih angleške vojne mornarice dvomijo, da bi hfla vojna mornarica dovoljna, da bt mogla s uspehom zaščititi tako ogromen obseg> Rasen tega so mnenja, da je ta sklep v nasprotju z mednarodnim pravom, ker bi bila po tako razširjeni zoni teritorialnih voda n. pr. Anglija odrezana od svojih lastnih pomorskih oporišč na Tihem ki Atlantskem oceanu. Todd glede Kanade Je treba to vprašanje še razčistiti. Berlin, 7. okt. br. Po vesteh iz Amsterdama so se sedaj tam zaključila pogajanja med nemško, nizozemsko in belgijsko delegacijo o ureditvi problema belgijskih m ntaaasssstJa v Nemčiji zamrznjenm kreditov. Nemčija bo Belgiji m Nizozemski odplačala svoje dolgove v blago. Borzna poročila. Čarih, 7. oktobra. Pariz 10.17, London 17.94, New Tork 445.50, Bruselj 74.50, MIlan 22JS0, Amsterdam 236.75, Berlin 177.—. Stockhobn 106,15, Oslo 101.05, gen 86.— Stran 2 »SLOVENSKI NAR6t>«, sobota, 7. oktobra 1939. §tev;228 Prevoz angleških čet v Francijo končan Ves angleSld elupedlelj&kl %hor ]• brez Inrirt— f prišel preko Rokavskega preliva London. 7. okt. br. Danes je angleško propagandno ministrstvo objavilo, da je prevoz angleškega ekspedicijskega kora, orežja in drugih vojnih potrebščin v Francijo zaključen. Potekel je brez vsakega večjega incidenta. Posvet vrhovnih poveljnikov London, 7. okt. s. Po uradnem porečilu se je včeraj vršila na francoskem ozemlju seja vrhovnih poveljnikov* angleške in francoske vojske. Z angleške strani sta seji prisostovala šef generalnega štaba Ironside in poveljnik letalstva Neil. s francoske strani na vrhovni poveljnik francoske vojske general Gamelin, poveljnik letalstva Vuillemin in general Geor-ges. Razpravljali so o tekočih zadevah Ugotovili so popolno enakost stališča. Krajevni spopadi na zapadni fronti Pariz, 7. okt. AA. Havas: Navzlic slabemu vremenu je vladala včeraj na bojišču med Mozelo in Renom mnogo večja aktivnost kot pred 2 dnevoma. Toda to še niso operacije večjega obsega, temveč lokalni spopadi, streljanje s strojnicami in podobno. V borbah te vrste sodelujejo samo predstraže na eni in drugi strani. Včerajšnja aktivnost je obsegala bojišče v dolžini 160 km. V pokrajini zapadno od Wie-senburga je sovražnik izvršil napad na francoske predstraže, toda napad je doživel isto usodo kakor napadi, ki so bili izvršeni nekoliko dni prej. to je, da je bil ustavljen že v samem začetku. Nemci že od zadetka sovrajmosti izvršujejo napade V gozdnem predalu okoli WiesenburgS, Izza katerega se v razdalji par kilometrov začnejo dvigati Mali Vogezi. Verjetne«, je. da se skuša nemško vrhovno poveljstvo polastiti tega ufodnega terana, vendar nemška vojska m imala doslej v tam pogledu nobenih uspehov. Novinarji na fronti Pariš, 7. oktobra, p. Francoski in angleški novinarji bodo smeli odslej kot posebni poročevalci svojih listov na fronto. Angleško informacijsko ministrstvo je izdalo več angleškim listom že dovoljenja, da pošljejo svoje novinarje na zapadno fronto kot posebne vojne poročevalce. Tudi nekateri francoski novinarji so že dobili dovoljenja, da se odpeljejo na fronto kot poročevalci francoski listov. Izgube angleikega letalstva London, 7. okt. s. Novi seznam žrtev angleškega letalstva navaja od začetka vojne pa doslej 27 mrtvih, 2 ranjena In 19 pogrešanih. GledaliSča in kino v Londonu zopet odprta London, 7. okt. br. Omejitve o gledališčih in kinematografih so bile danes znatno omiljene. Gledališča in kinematografi so bili razdeljeni v dve skupini. Vsaka izmed njih bo smela izmenjaje po en teden prirejati predstave — gledališča do 23., kinematografi pa do 24. ure. crnomorski pakt Pogajanja turškega zunanjega ministra v Moskvi V Moskvi so zadovoljni Bukarešta, 7. oktobra s. V tukajšnjih političnih krogih izjavljajo, da je težnja Rusije po Črnomorskem paktu glavni predmet razgovorov turškega zunanjega ministra Sa-radzogla z ruskimi državniki v Moskvi. V diplomatskih krogih trdijo, da je podaljšanje Saradzoglovega bivanja v Moskvi v zvezi s temi pogajanji. Treba je razčistiti mnogo problemov, ker se Saradzoglu ne pogaja samo v imenu svoje vlade, temveč tudi kot zastopnik vsega Balkana, obenem pa si prizadeva, da bi spravil v sklad turške obveznosti do Francije in Anglije. Rusija želi, da bi smele vse njene ladje nemoteno potovati skozi Dardanele, v primeru vojne pa, da pomorske vojne sile vojskujočih se držav v nobenem primeru ne bi smele skozi Dardanele. Ker Rusija ne zahteva od Kumunije Besarabije, ni mogoče govoriti o kakem ogražanju Rumunije od strani Rusije zaradi Besarabije. Nevtralni blok na Balkanu London, 7. oktobra p. V londonskih političnih krogih je izzvala izjava rumunske-ga zunanjega ministra Gaftnca, da Rusija Rumuniji ni stavila nikake zahteve .glede Besarabije, veliko pozornost S prav toliko pozornostjo slede tukajšnji krogi Gafen-covim prizadevanjem za ustvaritev nevtralnega bloka na Balkanu. Izvedba tega načrta bo odvisna od rezultata Saradzogio-vih pogajanj v Moskvi Rumunska vlada je dala svojemu poslaniku v Budimpešti navodila, naj se informira o stališču Madžarske do takega bloka Končno so bile tu s poudarkom zabeležene vesti, da je sovjetska vlada izrazila v Bukarešti celo željo, da bi se ohranil status quo v jugovzhod ni Evropi. Angležko-turška pogodba podpisana London, 7. oktobra e. Izvedelo se je, da je bila včeraj podpisana med Anglijo in Turčijo pogodba o medsebojni pomoči. Pogajanja z Litvo Kovno, 7. okt. s. Litovska delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Urbsisa je davi z letalom odpotovala na nadaljevanje pogajanj z rusko vlado v Moskvo. London, 7. okt. s. Iz Stockholma poročajo, da v tamkajšnjih diplomatskih krogih pričakujejo, da se bo rusko-litovska pogodba Ie malo razlikovala od pogodb, ki jih je Rusija sklenila z Estonsko in Letonsko Rusija bo Litvi sicer odstopila del ozemlja okoli Vilne, zahtevala pe bo za tO baje ozemlje za zgraditev pomorske baze ob litovski obali. Rusija namerava tudi sama utrditi litovsko mejo proti Nemčiji. Nov državni blok v Srednji Evropi? Zanimive madžarske informacije Budimpešta, 7. okt. br. V tukajšnjih političnih krogih, ki so običajno zelo dobro informirani, se zatrjuje, da so v teku pogajanja za osnovanje posebnega bloka, ki bi ga tvorile Italija, Jugoslavija in Madžarska. Pobuda za tak blok je prišla iz Rima, ki želi obnoviti v Srednji Evropi poprejšnje ravnotežje in zagotoviti gospodarsko sodelovanje, ki bi bilo koristno za vse. Ker so pogajanja med Madžarsko in Jugoslavijo že tako daleč napredovala, da je v doglednem času računati s sklenitvijo sporazuma, so v budimpeštanskih krogih prepričani, da bo tudi ta blok v kratkem osnovan. Namen tega bloka Je ne samo medsebojna gospodarska Izpopolnitev, marveč tudi gospodarsko sodelovanje s balkansko zvezo; na ta način bi se ostvarila na jugovzhodu Evrope močna organizacija, ki bi mogla z uspehom čuvati svojo nevtralnost in odoleti slehernemu pritisku. Položaj Ukrajincev v Rumuniji Sporazum z vlado — Ukrajinci dobe kulturno avtonomijo Bukarešta, 7. oktobra e. Rumunska vlada je pozvala bivšo ukrajinsko narodno stranko v Rumuniji, naj pošlje svoje delegate na pogajanja in naj postavi konkretne zahteve. Vodstvo stranke je sestavilo spomenico, ki obsega 20 točk. Včeraj je bil dosežen sporazum med rumunsko vlado in predstavniki ukrajinske manjšine v Bukovini in Besarabiji na podlagi spomenice, katero so predstavniki predložili. Rumunska vlada je Sristala na to, da se Ukrajinci, ki žive v umuniji, organizirajo v nacionalni stranki fronte narodnega preporoda. V vodstvu stranke bodo Ukrajinci imeli štiri zastopnike, v parlamentu pa tri svoje zastopnike. Rumunska vlada je sprejela tudi zahtevo Ukrajincev, da se uvede osnovni pouk v ukrajinskem jeziku in sicer v krajih, kjer prevladujejo Ukrajinci, po 6 ur tedensko, v krajih, kjer so v manjšini, pa po 2 uri tedensko. Rumunska vlada je nadalje ugodila zahtevi Ukrajincev, da se ustanovita dve učiteljišči za ukrajinsko manjšino in tudi dve popolni gimnaziji Na univerzi v čer-novicah se bo ustanovila stolica za ukrajinski jezik namestu dosedanje stolice za poljski jezik. Glede nameščanja v državnih službah bodo odslej Ukrajinci uživali popolno svobodo in enakopravnost s Rumu* ni. V omejenem številu je Ukrajincem dovoljeno izdajati liste in revije ter ustanavljati kulturna društva in gledališča. Strogi ukreni proti prevratnikom v Rumuniji Bukarešta, 7. oktobra, e. Z namenom, da bi zatrla sleherni poizkus zarotniškega delovanja v notranjosti drŽave kakor tudi ▼ Inozemstvu. Je rumunska vlada spremenila dosedanje določbe državnega kazenskega zakonika. Po novih določbah grozi f urtna kazen vsakomur, ki sodeluje ali c.ganizira v inozemstvu zarotniške akcije proti obstoječemu socialnemu in driavne- redn t tndl vsakomur, rot udeleien. •tim, ki bi skušali li prevratnim v Romunije. Nove šajo tndl na mlajše in nike od 12. do 18. leta, letnike od 15. do 18. leta veljajo odredbe brez izjeme, nike od 12. do 18. leta, kt M zarotniških akcijah, pa po 5 do 20 let robije. Inserlrajte v *SL Naroda"! Moskva, 7. oktobra, P Ruski uradni krogi niso zavzeli še nflukega stališča glede Hitlerjavaga govora, kar še nimajo njegovega uradnega besedil*. V privatnih krogih pa izražajo zadovoljstvo spričo Hitlerjeve izjave o vzhodni Evropi, po kateri Nemčija ne bo dopustila nikakega vmešavanja zapadnih ali v interesno sfero Nemčija in Rusije, kakor tudi izjavo, da pomeni obnova naraiko ruškega nriia-teljstva pričatek novega razdobja v evropski zgodovini. Indija postane dominijon Rim, 7. oktobra, e. V svezi z razgovori, ki jih je imel podkralj Indije s predsednikom indijskega kongresa, je prtila vest iz Londona, da bo Anglija dala Indiji položaj đominUoha in bodo na ta način v bodoče onemogočeni socialni pretresi, ki bi utegnili škodovati Angliji. Čsl. armada v Franciji Pariz, 7. oktobra e. V svojem govoru, ki ga je imel češkoslovaški poslanik Osuski v Parizu, je dr. Osuski naznanil, da je dosežen sporazum s francosko vlado in da je Francija priznala obstoj Češkoslovaške dr- sava v pravni, politični in diplomatski obliki. Češkoslovaška vojska se je v Franciji organizirala na podlagi zakona o ustroju vojske, ki je veljal v bivši češkoslovaški državi, češkoslovaškim četam v Franciji bodo poveljevali češkoslovaški oficirji, ki so odgovorni češkoslovaški vladi v Parizu. parim, 7. oktobra, mp. Francoska vlada je izjavila, da bo priznala novo češkoslovaško vlado, ki jo namerava sestaviti bivši ceakoztovaak: poslanik v Parizu Osuski. V svrho sestave vlade je danes odpotoval is Anglije v Francijo tudi drugi predsednik Češkoslovaške dr. Eduard Bena*. Komunistični voditelji v Franciji pobunili Pariš, 7. okt. br. Francoska policija je pričela sedaj v smislu navodil vojaškega sodišča postopati proti komunističnim poslancem. Več glavnih komunističnih voditeljev pa je zbežalo. Tako policija zaman išče generalnega tajnika komunistične stranke Tanteja. Tudi predsednika in tajnika nove parlamentarne frakcije, ki je nastala po razpustu komunistične skupine v francoskem parlamentu policijski organi doslej še niso izsledili. Japonski poslanik v Berlinu odpoklican Tokio, 7. okt. s, Agenicija Domei javlja: V okviru najnovejših premestitev japonskih diplomatov v inozemstvu je zunanji minister Nomura danes popoldne odpoklical japonskega poslanika v BerLnu generala Hiroši Ošimo. Državni dohodki nazadujejo V prvih petih mesecih tekočega proračunskega leta so Mil skoraj za 450 milijonov manjši kakor bi morali biti po proračunu Ljubljana, 7. oktobra Po najnovejših statističnih podatkih so znašali državni Izdatki v avg. 1.022,076.877 odnosno 94.78% sueska določenega za en mesec proračunskega leta 1939/40. Osebni izdatki so znašali 466,818.697 din, materijami pa 602,460.712 din. Dohodki M bili morali rasisti po proračunu 1.078,916.666 din, v resnici so pa znašali 1.140.648.695 din ali 10fi.72% po proračunu določenega zneska za 1/12 proračunskega leta. Dohodki so bili torej za 61,732.029 din večji, kakor je bilo določeno v proračunu. V prvih petih mesecih proračunskega leta 1939/40 so znašali državni izdatki 4.628,658.648 din odnosno 85.80% po proračunu določene vsote, državni dohodki so pa znašali 4 m 11 jar-de 944,031.407 din, dočim bi bili morali znašati po proračunu 5.394,583.333 din. Bili so torej za 449,651.925 din odnosno 8.34% manjši, kakor je bilo določeno v proračunu. če pa primerjamo dosedanje državne dohodke z izdatki, dobimo prebitek dohodkov nad izdatki v znesku 316,272.758 din. Ta denar se bo porabil za tekoče državne potrebe. Državni dohodki »o bil najmanjši v aprilu in maju, ko so bili za 312.8 milijonov manjši kakor je bilo določeno v proračunu in so znašali samo 85.50% v proračunu določene vsote. V juniju so znašali 90.10, in so bili za 106.8 milijonov manjši, kakor bi morali biti po proračunu. V juliju so bili za 91.7 milijonov manjši. Sele v petem mesecu tekočega proračunskega leta so bili državni dohodki za 61.7 milijonov ali 5.72% večji kakor bi bih morali biti po proračunu. Drzen vlom v novih Jaršah Vlomilec Anton Hace se klati tudi po Ljubljani Ljubljana, 7. oktobra Včeraj ponoči so vlomilci vdrli v trgovino Antona Baua v Novih Jaršah. Pomagali so si z mizarskim -orodjem in navrtali vezna vrata ki so jih potem pri ključavnici izdolbli in odrinili zapah. Iz veže so vdrli v trgovino in jo dodobra oplenili Odnesli so pet kosov rjavega moškega sukna za obleke, več kosov sivega sukna, in kamgarna za moške obleke, večji kos težkega sukna za zimske suknje, dva svetla svršnika, zelen svršnik in nekaj Hubertu« plašče v. Zalotili so se tudi i srajcami in drugim perilom ter posteljno odeje. Vlomilci so bili izredno previdni in niso povzročili nobenega ropota Svedre in ža-£*o so namazali s oljem, nakar ae jim je posrečilo tiho odpreti tudi vrata v trgovino. Med vlomom je najbrž tudi močno deževalo. Vlom je gospodar opazil šele zjutraj. Škodo ceni nad llJOOO din. Vlomilcev je bilo najbrž več in so ukradeno blago spravili v skrivališče v bflimi mesta. Razpečati ga bodo skušali pozneje, nekaj pa ga bodo gotovo pridržali, ker postaja Se hladno in so tudi vlomilci radi toplo oblečeni. Dobro jim bo služila tudi posteljna odeja. Vlom v Novih Jaršah bi utegnil imeti na vesti Anton Hace, ki postaja Čedalje pr.e-drznejšL Oblasti so ugotovile, da se je poprej klatil po Gorenjskem, nekaj časa rudi po gornjegrajskem okraju, a da prihaja večkrat tudi v okolico mesta, kjer ima svoje zaupnike- Hace je bil celo tako predrzen, da se je ta čas, ko so ga orožniške patrulje zasledovale po vaseh okrog Kranja in Kamnika, napotil v Ljubljano in popival v družbi svojih pajdašev. Nedavno je posedal z nekimi delavci na novi stavbi v Šiški, kamor je prinesel steklenico žganja. Pri tej priliki se je norčeval iz orožnikov in stražnikov in se potem izgubil delavcem izpred oči šele v mraku. Hace ima svoja skrivališča ravno tako' po vaseh okrog Ljubljane, kakor daleč zunaj na deželi, na Gorenjskem ali na Notranjskem, kjer je doma in pa v hribih, kamor se zateka samo, Će sluti večjo nevarnost. Naše gledališče DBA M A - Začetek ob 20. uri Sobota, 7. oktobra: Kozarec vode. Premiera. Premieraki abonma Nedelja, 8. oktobra: Številka 72. Izven Ponedeljek, 9. oktobra: Kacrjanar. Red B Torek, 10. oktobra: zaprto Sreda, 11. oktobra: številka 72. Red Sreda * Drugo leteanjo operno predstavo bo premieraki abonma imel v sredo 11. t. m., ko bo premiera ljubke Leharjeve operete »Kjer tkrjanček žvrgoli«. V Zupanovi režiji in pod žebretovo taktirko bodo sodelovali: gdčna Igličeva iz Maribora, V i dali-jeva, Barblčeva, Sancin, Janko, Peček, Zupan. Opereta Je sicer starejšega, a solidnej-iega kova in je zlasti v muzlkalnem oziru izvrstna. OPERA Začetek ob 20. Sobota, 7. oktobra: Sabska kraljica. Red A Nedelja, 8. oktobra: Prodana nevesta. Izven. Zaizane oene Ponedeljek, 9. oktobra: zaprto Torek, 10. oktobra: zaprto, (generalka) Sreda, 11. oktobra: Kjer fkrjanček zvrgoli, opereta. Premiera. Premierski abonma Iz Trbovelj nezgodo je imel v četrtek popoldne avtoprevoznik Kovač, ki je s teško asdjosot3onini tovornim avtomobilom privesti po cesti od Radeja proti Požunu. Tu je hotel okreniti avto na cesti in se vrniti v dolino, kjer je imel dostaviti blago še raznim trgovcem, ko sta se pri obračanju mahoma obe zadnji kolesi vdrli globoko v zemljo. Avto je kljub večnrnim naporom, da ga spravijo na trdno cestišča, obtičal v jami ta se ni premaknil nikamor. Prevoznik Je a tem izgubo pet ur na času In nepotrebnem delu. Nezgodi je bSa kriva slabo popravljena cesta, ki so jo dan poprej bes na tistem mestu razkopali občtaski delavci da najdejo defekt v vodovodu. Občinski vodovod, ki je speljan pod cesto v delavske kolonije, je bil tu več let zaprt Odkar pa so vsled infekcije rudniških studencev zaprli več izvirkov, je ta del občinskega vodovoda zopet v obratu ter se je izkazalo, da je cev ob vsej cestni progi pokvarjena. Vsa cesta je sedaj razrita, ranoga na novo zakopana mesta pa.so površno zasuta. Dež je zrahljal zemljo in avto ae je valed velike teže pogrtznil v tako prisilil zasuto jamo v visini celega kolesa. Svetujemo me roda j-nim, naj pazijo na pravilno zasipanje kotlin, da ne bo ob prvi priliki večje prometne neygode. Promet, zlasti tovorni, je namreč po tej cesti zelo živahen. — Žalno svečanost pred kraljevim spomenikom priredi Sokolsko društvo v Trbovljah za obletnico tragične smrti Viteškega kralja v nedeljo 8. t. m. ob 20. Ob liku našega velikega kralja Zedinltelja naj se zbere ta večer vse trboveljsko prebivalstvo, da ponovno pokaže svojo u dan ost ln ljubezen do velikega pokojnika. V primeru slabega vremena se bo spominsko slavje vršilo ob istem času v dvorani Sokolskega doma. Pozivamo naše nacionalno občinstvo, da se čim številneje udeleži spominske prireditve, ki naj nas zlasti v današnjih težkih časih združi v močno Jugoslovansko skupnost, vredno velikih državniških te-kovin kralja borca in mučenika za veličino nase narodne domovine! — Športne vesti. SK Amater bo igral v nedeljo 8. t. m. svojo tretjo prvenstveno tekmo v letošnji sezoni in to z SK Olimpom iz Celja. Trboveljski športni krogi poznajo nasprotnika še Izza lanskih prvenstvenih tekem, v katerih je bil v Igri dober in požrtvovalen ter si vsakokrat zasigural kako točko iz Trbovelj. Domačini bodo tokrat morali napeti vse svoje Igralske sile, da si priborijo vsaj časten rezultat. Želeti je, da se bo igra razvijala v mejah dopustne živahnosti ter da na nobeni strani ne bo pritožb, ki bi Izzivale nepotrebne kritike ln ohranile nogometno športno disciplino na dostojni višini. Prepričani smo tudi, da istotako gledalci ne bodo dali nobenega povoda k neupravičenemu mišljenju tujih gostov, ki morajo uvideti, da so naši nogometni publiki zadnji čas le delali krivico! Vabimo prijatelje nogometa, da se čim številnejše udeležijo nedeljske tekme, ki se bo vršila ob vsakem vremenu v nedeljo popoldne ob 15.80. — Krsti, poroke In umiranje. V Trbovljah je bilo pretečenl teden devet krstov, ena poroka ta dva smrtna slučaja. Poročila sta se: Ferlie Anton, rudar ta Pfelfer Marija, zasebnica! Bilo srečno. Umrla sta: Skorjanc Franc, upok. rudar in posestnik, star 70 let ta Hočevar Mihael, novorojenec. Naše sozalje! — Radi ljubosumnosti je te dni prišlo v neki tukajšnji gostilni do hudega prepira med dvema prijateljema. K nekemu tukajšnjemu slaščičarju je prišel na obisk njegov ljubljanski drug N. S., ki je bil po opravkih v Trbovljah. V spremstvu prijateljice ao jo mahnili v gostilno, kjer so pri dobri kapljici menda postali preveč razgovorni. Alkohol je pač vsem trem stopil preveč v glavo, ter zlasti trboveljskemu tovarišu prehudo razvnel kri. V hipu je poskočil, potegnil samokres ter pomeril na svojo spremljevalko. N. S. je bil še dovolj prisotnega duha, da je takoj zgrabil svojega prijatelja sa roko ta ubranil, da bi strel pogodil devojko. Strel pa je nevarno ranil N. 6. v roko. Ranjenca so takoj prepeljali v LJubljano, kjer so mu v kirurškem oddelku nudili zdravniško pomoč. Devojka, kateri Je bil namenjen strel, pa je od strahu omedlela ter ae gotovo ni zavedla a prijetnimi čustvi, ko je čula za zle posledice vročekrvnosti in tudi ljubosumnosti nepremišljenega napadalca. KOLEDAR DANES: Sobota, 7. oktobra katoličani: Justina JUTRI: Nedelja. 8. oktobra katoličani: Brigita DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Union Pacific KINO SLOGA: Car Bohemov KINO UNION: Povratek ob zon KINO MOSTE: »Žigosana* in »Paglav-ček« KINO ŠIBKA: Tajne Rdečega morja STOMATOLOŠKO DRUŠTVO proslava 20 letnice ob 20. v dvorani restavracije Slamič PRIREDITVE V NEDELJO KINO SLOGA: špijoni na delu OSTALI KINEMATOGRAFI ISTI SPORED ZVEZA STOMATOLOŠKIH DRUŠTEV glavna skupščina ob 9. v restavraciji Slamič OTVORITEV V. UMETNOSTNE RAZSTAVE KLUBA NEODVISNIH ob 10.30 v Jakopičevem paviljonu DEŽURNE LEKARNE DANES: IN JUTRI: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62. Gartus, Moste -— Zaloška cesta MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljala od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestna mestna zdravnica dr. Jožica žitko, Pleteršnlkova ul. 13/1, telefon št. 47-64. Živilski trg Danes je bil eden izmed zadnjih v tej sezoni zelo živahnih tržnih dni v Ljubljani kljub neugodnemu vremenu. Bil jo takšen naval, da so mnoge prodajalke bile v zadregi, kje naj razpostavijo blago in zato je bil delno zaseden s tržnimi mizami tudi Pogačarjev trg, ki ni sicer določen za prodajo zelenjave in sočivja. Bilo je tudi nekaj blaga na Sv. Petra nasipu, kjer prodajajo zelje in krompir na debelo. Zelja Je bilo nekoliko več kakor krompirja, če bi bilo suho vreme, bi bilo najbrž naprodaj znatno več krompirja ln prodajalci bi ne vztrajali pri tako visokih cenah. Kmetje se zdaj prav dobro zavedajo, kako važno živilo je krompir, zlasti še, ker je bila letos pri nas zanj zelo slaba letina. V nekaterih krajih so pridelali samo toliko krompirja, da bo komaj dovolj za seme. Zato se ne smemo Čuditi, da je zdaj krompir na debelo na našem trgu dra*J! kako na drobno. Na splošnem živilskem trgu prodajajo krompir na drobno po dinarju, med tem ko je bil danes na debelo po 1—1.10 din. Krompir na drobno prodajajo okoličani, ki dovažajo na trg le manjSe količine blaga, na debelo ga pa prodajajo kmetje iz oddaljenejše okolice ter ga skušajo prodati Čim dražje že zaradi dolge vožnje ln ker je zdaj pač veliko povpraševanje po večjih količinah krompirja. Doslej se meščani niso založili s krompirjem za zimo, pa tudi trgovci in gostilničarji pa še nimajo vsi dovolj, zato bo cena os' nekaj časa še precej visoka. Vsekakor se pa letos krompir ne bo pocenil tako kakor lani, četudi ga bo mnogo več na trgu. Danes je bil trg rekordno založen z gobami. Zato so se tudi g-obe nekoliko pocenile. Zdaj jih gospodinje ne kupujejo več tako kakor v začetku; meščani so se jih najbrž že preobjedli ln razen tega so gospodinje že nakupile gobe za vlaganje. Danes so bile zdrave, lepe gobe po 6 do 10 din kg, med tem ko so jih pred dnevi prodajali po 8 do 12 din. Trg je bil posebno dobro založen tudi s sadjem raznih vrst. Pač pa je Se malo kostanja. Domači kostanj slabše vrste prodajajo od 3 din navzgor. Stalni prodajalci sadja tožijo nad slabo kupčijo. Odkar zalagajo trg s sadjem kmetje in prekupBe-valcl, se ustavljajo le redki kupci pri prodajalkah na Pogačarjevem trgu. Pri stalnih prodajalkah je sadje nekoliko dražje, a naprodaj je vselej lepše blago Stalne prodajalke plačujejo davke, ker Imajo obrtne liste in zato tudi ne morejo konkurirati kmeticam ln prekupčevalcem, ki plačujejo samo trošarino ln tržnlno. Zadnje čase se tudi dogaja, da nekateri začasni prodafalei sadja prodajajo popoldne sadje po hišah, ko je končana prodaja na trgu. Iz Male nedelje — Sokolska tombola, ki je bila vsied nastalih ovir dne 3. septembra preložena, se vrat v nedeljo dne 15. oktobra ob 3. uri popoldne nepreklicno in ob vsakem vremenu. Sokolska četa, ki Je z dozidavo doma zelo veliko žrtvovala Je potrebna vse podpore. Pridite! Iz škofje Loke — 9. oktober. . . Pete obletnice tragične smrti nepozabnega Viteškega kralja se bo spominjala flkofja Loka v ponedeljek zvečer v Sokolskem domu. kjer se zbere vse članstvo, naraščaj in deca k žalni svečanosti. Poleg govora in recitacije so na sporedu glasbene točke. Med drugim bo nastopil celokupni orkester I. planinskega polka, ki bo izvajal simfonične kompozicije. Samo po sebi se razume, da bo imela glasba strogo resno turoben značaj, kakor ves večer sam. Vstop prost. Naša ljubezen do kralja-mučenika nam narekuje, da pridemo val! — Učiteljsko zborovanje bo v soboto v •kofjl Loki. Na dnevnem redu so poročila o učiteljskih skupščinah, nadalje poročila društvenih funkcionarjev, izvoljena bo nova društvena uprava, predavanje pa bo imel nastavnik g. Jelo Janežič iz ftkof je Loke, ki bo govoril o borbi slovenskega učitelja za narodno šolstvo. — Neuporabni pločniki. Pri Lahov em mostu Imamo pločnike, ki so menda samo -» parade Ob količkaj v*jem deževju se razlije voda po asfaltu in na-star.ejj tako lepe kotanje vode. da stori pešec najbolje, b ko jo ubere kar po sreui modtu na drugo stran. Pa bi se vend.-i <:j;anil. ir hodnike sa pešce uredili! Stav. 228 »SLOVENSKI NAtOCK «*«*», 7. oktobra » Sron t 33 modernih stanovanj in 8 trgovskih lokalov |e v palači „Slavlje", kamor sc vselil« stanovalci nov« ie v Ljubljani so v ft__ veljavi kaj skromna i^t erila. kakšno je moderno stanovanje. Za moderno stanovanje je že do volj parket in elektrika. Po vojni so nekaj časa veljala za moderna stanovanja prostori v no vejših hišah, kjer so bile sobe povprečno po 16 ra2 velike. Po 4 m dolga in 4 m široka soba se je stanovalcem v > modernih« nišah zdela Se velika. Tedaj so stavbni gospodarji zelo varčevali z za zidano ploskvijo ln večina stanovanj iz tistega časa je tesnih skoraj v vseh hišah, ki so po zunanjosti precej bahate. Celo v neki tako zvani palači sredi mesta so stanovanjski prostori tako tesni, da mora stanovalec imeti le predpisane, normirane kose pohištva, ce se hoče vseliti. Zato bo nase meščane nedvomno zanimalo, da s ose naziranja o modernih stanovanjih zadnja leta že znatno spremenila to da tudi sleherne nekoliko večje stanovanjske hiše ne imenujemo več palače. Ob tej priliki hočemo opozoriti kakšna so moderna stanovanja v pravi palači. Novembra 5« bodo srečni stanovalci že vselili v nova stanovanja v palačo > Sla vi je«. Ta palača budi mnogo zanimanja že po svoji zunanjosti, saj je v resnici impozantna celo v senci nebotičnika. Ne le višina poslopja in njegov obseg, temveč tudi mirno, a vendar bogato, stilno enotno pročelje, obloženo z lepim in solidnim obdelanim kamnom se znatno razlikuje od večine novejših večjih ljubljanskih hiš. To je vsekakor palača po svoji zunanjosti in je ne moremo prištevati med stanovanjske hiše. Palača ima sicer tudi stanovanja, vendar ni pred- vsem stanovanjska hiša, četudi je v nji nad 30 stanovanj. Stanovanja so razne vrste, od samskih, krasnih garsonjer do reprezentativnega deaetaobnega stanovanja, a kakršnim se najbrž v Ljubljani ne more kosati nobeno drugo stanovanje. Velik del poslopja bodo zavzemali bančni, odnosno zavarovalniški prostori, in sicer ob vsej novi ulici med Dukičevim blokom ter do polovice Gajeve ulice do višine četrtega nadstropja, to se pravi v kleteh, pritličju in treh nadstropjih. Pritličje ob Gajevi ulici in Tvrševi cesti zavzemajo prostorni trgovski lokali, ki so po večini že uporabni, vseh je 8. Trgovski lokali so zelo visoki, tako da so v višino razdeljeni še na galerijo. Podstrešna etaža ali sedmo nadstropje ima. skoraj normalno višino, tako da bi lahko vso uporabili za stanovanjske prostore, toda potrebujejo tudi prostore za shrambe, pralnice in stanovanja hišnikov. Poslopje ima tri stopnišča, dva ob Tvrševi cesti in enega ob Gajevi ulici. Ob vsa- — Celo v senci kam stopnišču v podstrešni etaži Je hisni-kovo stanovanje, ker ima hiša tri hišnike. Hišniki hkrati nadzirajo stroje dvigal. Razen tega Je ob vsakem stopnišču Se velika i pralnica s sušilnico (z uporabo pare). Novost je, da »o v podstrešni etaži tudi kopalnice aa posle. V LJubljani najbrž taksnih kopalnic Se ni v nobeni hiSi Stanovalci imajo shrambe v podstrešni etaži ha v prvi kleti. Kletne shrambe bodo Uporabljali za drvarnice. Kuriva pa ne bedo mnogo potrebovali, ker je povsod cen-trama kurjava in ker bodo lahko kuhali tudi s prtnom. V stanovanjih je človek najprej prijetno pteasssteen nad velikimi prostori. Nobene sobe ni manjše izpod 25 m=. Večina sob Je po približno 30 m3 velikih. Samo po sebi se razume, da bodo vsa stanovanja ywd"a vse moderno udobje. Novost Je poseben sistem za spuščanje smeti ln odpadkov iz stanovanj, ne da bi Jih bilo treba prenašati v ametarskih zabojih po stopnicah na cesto. V Martinih ložah so vratlca v zida; gospodinja jih odpre, vzame iz vdolbine pločevinast zabojček. ko ga potrebuje za smeti, nakar ga potisne zopet v vdolbino, zapre kovinska vratiea in obrne na njih vzvod. Zabojček v vdolbini se je obrnil in smeti so zdrknile po cevi v klet V kleti smeti padajo v velik zaboj in hišnik skrbi, da smeti spravi iz kleti po posebnem dvigalu na dvorišče, odkoder jih odvaža smetar. Med drugimi številnimi udobnostmi modernih stanovanj je treba omeniti vzidane omare. Ni pa treba še posebej omenjati solidne izdelave v vseh prostorih, oblog s keramičnimi ploščami v kopalnicah ln kuhinjah, dobrih izolacij itd. Takšnih stanovanj je v LJubljani v resnici malo. Zadnje desetletje smo sicer pridobili mnogo stanovanj v novih hišah in nekatera so v pravem pomenu besede moderna ln seveda precej draga. Stanovanja v > SI a vi ji« so v primeri s povprečnimi stanovanji v LJubljani razkošna. ^tu>jH1t»q je, da so bila vsa oddana že mnogo prej kakor so bila končana stavbna dela. To kaze, da pri nas še ni preveč udobnih stanovanj ln da marsikdo rad plača za taktno stanovanje tudi nekoliko višjo najemnino. Uspehi na polju reje malih živali Prihodnjo nedeljo bo v Ljubljani veliko zborovanje rejcev malih živali LJubljana, 7. oktobra. Ze od nekdaj so se naši ljudje pečali z rejo malih živali. Predvsem s perutninar-stvom in kuncerejo. To zanimanje se je pa v zadnjih desetletjih precej dvignilo, odkar smo tudi pri nas pričeli ustanavljati društva za pospeševanje reje malih živali. Prvo tako društvo je bilo ustanovljeno leta 1906 v Tržiču, kjer je navduševal delavce in male kmete za gojenje malih živali idealist Lehrman Anton. Njegovo prizadevanje ni bilo zaman. V letu 1913 je zraslo novo podobno društvo v Ptuju, pozneje leta 1916 na enako društvo v Mariboru. Sele z letom 1928 se pričenja zopet nova pobuda za smotrno širjenje umne reje malih živali, kar je povzročil znani rejski organizator Inkret Alfonz s Sen kove ga turna pri Ljubljani. V tem letu sta bila ustanovljena pri Kmetijski družbi v Ljubljani kun cere j ski in perut-ninarski odsek, ki sta živahno pričela z delom. Posledica tega je bila v letu 1932 ustanovitev novega društva Živalce, ki je prihodnje leto že pričelo izdajati svoj list »Živalca«. Leto 1934 je prineslo ustanovitev novega lista: »Rejec malih živali«, ki je skrbel za ustanavljanje samostojnih rejskih društev. Taka društva so bila ustanovljena v letu 1935 v Mengšu, na Jezerskem, v Kočevju, v Kranju, v Trbovljah, v Grobljah. v Guštanju ln Tacnu. Se istega leta v jeseni so ta društva ustanovila svojo Zvezo društev rejcev malih živali z delokrogom za vso dravsko banovino. V letu 1936 so bila nadalje ustanovljena društva v Mariboru II., v Kočevju II., Laškem. Polzeli Ljubljani n., Velike Lašče. Tržiču. Grahovem mi Rakeku in Šoštanju. V letu 1937 so bila ustanovljena društva v Preval j ah. na Vrhniki, na Fali. na Iffu pri Ljubljani v Nazarjah, v Litiji v Morav- čah, v Vuhredu, v Ptuju II.. v Celju, v Konjicah in Vodicah. V letu 1938 so bila ustanovljena rejska društva v Ribnici v Mengšu, Črnomlju in v Šmarju pri Jelšah, V letu 1939 so bila ustanovljena do sedaj društva v Medvodah, v Brežicah, Grižah in Crni. V pripravi je ustanovitev 14 ncvih društev, tako. da bo Zveza štela z novim letom 1940 že nad 50 včlanjenih rejskih organizacij. Zveza in včlanjena društva so priredila mnogo razstav, predavanj, tečajev, raznih prireditev, dalje so razdelila veliko število brezplačnih živali med svoje člane ter tako uspešno propagirala rejo malih živeli med najširšimi plastmi naroda. Vse delo je bilo izvršeno iz zasebne pobude požrtvovalnih delavcev na polju Širjenja rejskega pokreta. V zadnjem času je dosegla organizacija rejcev najlepši uspeh v tem. da so se združili vsi slovenski rejci pod Svojo Zvezo, ki vodi smotrno širjenje rejskega pokreta no vsej Sloveniji V nedeljo 15. t. m, prirede združeni slovenski rejci malih živali veliko manifestacij sko zborovanje, na katerem bodo obravnavali zgodovino slovenskega rejskega pokreta ter organizacijsko delo ln smernice za bodoče delovanje. V okviru tega zborovanja bo odprta v času od 14 do 16. oktobra razstava kunčje kofuhovine m volne, ki ima namen prikazati vsemogočo uporabo proizvodov iz reje malfh živali Razstava bo nameščena v veliki dvorani restavracije »Pri Šestici« v Ljubljani nasproti nebotičnika, ter bo prosta vsake vstopnine. Razstava sama bo pokazala uspehe naših rejcev malih živali, ki se trudijo, da bi v okviru umne reje malih živali dosegli skromne dohodke za vsakdanje preživljanje. Zato bodi naša dolžnost, da z obiskom in nakupom podpremo to orekoristno panogo našeffa malega go-spc Pratio«, prepeljanih v Ženevo t med drzav-lj&OMko vojno). Val so pa- tudi ves Ca« marljivo delaH in ne le potovali, tako da bodo razstavili v vseh štirih prostorih Jakopičevega paviljona 80 samih novih del. Razstavljali bodo vsi dlani kluba (121 tudi tisti ki so zaposleni v drugih krajih, n, pr. prof. Zoran Dedek iz Zagreba. Zoran Music iz Maribora in France Miher-cic, ki je profesor v Ptuju. Prvič bo razstavljal svoja slikarska dela novi član kluba Ev gen Ssjovfe. — Razstava bo odprta tri tectoe. — Otvoritev bo Jutri ob 10.30. Danielle Darrienz zopet v Ljubljani LJubljana, 7. oktobra Gornja slika predočuje našim čitateljem slavno Francozinjo, pri nas v Ljubljani zelo popularno filmsko igralko Danielle DaJTfeoz, ki Igra baš te dni v filmu »Povratak ob zori« v kinu Unionu. Danielle Darrieuz si je s svojimi nepozabnimi filmskimi deli »Zloraba zaupanja« in »Katja Dolgorukova« priborila simpatije povsem svetu ter si bo te svoje simpatije z najnovejšo vlogo lepe, mlade Anite v »Povratku ob zori« Še bolj utrdila. Film je izdelan po noveli pisatelja V. Bauma »Retour 4 T aube« in predstavlja eno najlepših del franc. filmske umen osti. V njem predstavlja Danielle Darrieu* tip malomeščanke, živeče v skromnih vaških razmerah: njen večni sen je življenje v velemestu, ker smatra v svoji naivnosti, da je tam doma še en uspeh fotoamaterjev Ljubljana 7. oktobra. Pred dnevi smo poročali o izrednih uspehih pasih' fotoamater j ev na mednarodnem torišču. A komaj je bilo poročilo o najnovejših lavorikah ljubljanski foto-amatarjev tiskano, že je prispela vest iz Debrecina na Madžarskem, kjer je pred dnevi končala delo žirija na mednarodni fotoamaterski razstavi. Na tej razstavi, prirejeni ves september, ie sodelovalo 30 fotoamaterskih klubov iz 27 držav. Med našimi klubi sta bila zastopana ljubljanski in zagrebški. Posebno dobro je bil zastopan ljubljanski klub. sai je razstavljalo 10 njegovih članov svoja dela na razstavi Konkurenca je bila precej ostra, saj je bilo razstavljenih 585 slik. Upoštevati je pa tudi treba, da so madžarski fo-toamaterji prvi na svetu. Po uspehih zadnja leta se pa naši fotoamater j i že približujejo Madžarom, če jih celo ne dosegajo. To je Dokazala tudi sedanja razsatva. Odlikovana sta bila dva naša fotoama-terja, in sicer Ante KorniČ in Janez Ma-renčiČ. Med najboljšimi, v razstavnem katalogu razstavljenirni slikami je objavljena tudi Korničeva slika »V rebri«, ljubljanski posnetek. Na mednarodnih razstavah je ta slika znana pod imenom »Pod meglenim zastorom«. Slika je naši javnosti že znana, zato ni treba še na glasati njenih odlik. Ob tej priliki naj omenimo le, da ie bila Korniču prisoj ena srebrna medalja. MarenČiču na bronasta. le razkošje, eleganca m udobje za katerim tako brezmejno hrepeni, želja se ji izpolni, toda le ena sama noč v mondenem nočnem zabavieču, v družbi velemestnih pustolovcev ji prinese razočaranje in Anita mora spoznati da je bil njen sen le varljiv blesk. Le naključje jo resi iz rok policije in strta, razočarana se vrača »ozdravljena* kmetica v domačo vas .. • ob jutranji zori .., To snov predstavlja fflm — krasno ln tako umetniško podano da ga bo z veseljem in užitkom gledal vsakdo, tudi najbolj razvajeni izbirčnež. Vlogo Anite pa podaja Danielle Darrieux z izredno fineso, z globoko prepriče varnost jo, z notranjim doživetjem. Ta film se splača pogledati! 2920 % Jesenic — Krajevni odbor za zaščito pr***val-stva pred napadi iz zraka na Jesenicah priredi celo vrsto predavanj o vprašanju zavarovanja pred zračnimi napadi. Prvo predavanje se bo vršilo v ponedeljek, dne 9. t m. ob 20. uri v risalnici osnovne šole na Jesenicah. Predavanje Je predvsem namenjeno hišnim posestnikom, ki so od odbora prejeli nalog, da naj urade zračno zaščitne naprave v svojih hišah. Na tem predavanju se bo hišnim lastnikom razložilo, kako naj si urede zaklonišča. Ker je to predavanje zelo velike važnosti se vsi hišni posestniki vljudno vabijo, da se predavanja poraosievilno udeleže. — Sokolsko društvo JesosJee vabi vse svoje Članstvo, naraščaj m deco ter pri. satelje društva k žalni svečanosti ob peti obletnici m uče niške smrti Viteškega kralja Aleksandra L Zeclnrtelja. Svečanost bo v Sokolskem domu v ponedeljek dne 9. oktobra ob 20. url Članstvo v slavnostnih krojih s talnim trakom na levem rokavu. Po žalni svečanosti odkorakajo vsi sokolski oddelki pred spomenik kralja Aleksandra I., kjer bodo polotOi venec. — Zvočni kino »Radio« otverja aasono 1939-40 s prvini poljskim fltoiom na Jesenicah, krasnim umotvorom »Pota ust de«. Remek delo genialnega Mihajla Vi finskega. Po znanem romanu Mostovisca. Kdor čuti usodo poljskega naroda, si bo ta ski film gotovo ogledal Pomen besed Vodoravno: 2. Del opreme bojevnikov v starih časih, 5. del gledališča. 7. morska riba, S. hrvaško mesto, 11. nadnaravno bitje, 12. moški glas, 14. moško ime. 16. azijska država, 17. kazal rti zaimek, 18. del obraza, 20. dve prvi črki v abecedi 21. najmanjši delci materije, 22. osebni zaimek, 24. veznik, 25. kratica za številko. 26. grška pokrajina, 28. vrsta bonbonov. 30. afriški ve-letok. 32. glas. 33. ptič. 36. moško ime, 33-vrsta barve, 38. češki skladatelj. Navpično: L Srbsko bojišče, kjer ie padel knez Lazar. 2. prislov kraja, 3. drevesna skorja, 4> staroslovanska boginja, 6. mizarsko orodje, 8. azijska puščava, 10. del voza. 1L zmes za tlakovanje cest, 13. gora na Primorskem, 15, pravniški poklic 16. vrsta gledališkega ali filmskega igralca. 19. ospičen kos lesa, 23. grški modrijan, 25. ptič, 27. mesto v Vojvodini 29. tako in tako, 31. oziralni zaimek. 34. moški glas. 35. starodavno orožje Rešitev križanke, objavljetie danes teden L Avignon. 7. Ural 8. Abel 10. leto, ti sape. 12. Ana, 14. dan, 15. na. 16. bor. Iz. 11 19. Sokol 2a aj, 22. Rok, 28. M. G. (Ma-ksizn Gaspari! 24. tek. 26. Kir. 27. Uran, 29. Mara, 30. reva, SI. Arad, 33. Badajoz. i- arena, z. vata. 3. ilo. 4. nas. 5, obad, 6. Nepal 7. Ulan-Bstur. 9. Leningrad. 12. sokol 16. bor. 17. rok. 21. jereb. 23. »ANIELLE |c zopet navdnilla Ljubljano Sen vsake žene: elegantne toalete, udobno življenje velemestnega razkošja, ples, koncerti, gledališče! Vsaka žena hrepeni po tem udobju, ki ga vidi združenega z življenjem v velemestu ... Tudi Anita je hrepenela po takem udobju ln po lepoti velemesta, — — — — - — —--— —- Tujski promet bi bil letos še Živahnejši, da ga nso ovirali burni dogod- i vembra 1939. ki v mednarodni politiki. Posledice mednarodne napetosti so se jele kazati že v začetku lanske sezone. V primeri z lanskim letom se je povečalo število domačih letov ščarjev samo za 0.99VO, tujih za 20.93° c, a nočnin domačih za 8.15%, tujih pa za 24 odstotkov. — Prepoved iz\oza iz neKlirinšklh držav uvoženega blaga. Na podlagi sklepa deviznega odbora pri Narodni banki je izdala devizna direkcija Narodne banke pojasnilo o prepovedi izvoza iz neklirin-ških držav v Jugoslavijo uvoženega bla-£:a. Po tem pojasnilu se ne more iz nekli-lirskih držav uvoženo blago pod nobenim pogojem izvažati iz naše države ne glede na državo, kamor bi bilo namenjeno. — Nova uredba o sirovinah. Po sklepu minstrskeera sveta je trgovinski minister pooblaščen, da more v sporazumu z drugimi pristojnimi ministri zmanjšati ali prepovedati promet, proizvodnjo in porabo sirov n, fabrika tov in polfabrlkatov. — Sin prc V ruta MCseickega napoveduje \::-»? dogodke, iz Pariza se je peljal 30. septembra skozi našo državo sin b-v-čerrn piezidenta Poljske republike Mihajlo Moscicki, poliski poslanik v Bruslju. Ostal je dva dni pri svojem očetu v Ru-muniji, potem je pa obiskal bivšega poljskega zunanjega ministra Bečka. V pogovoru z dopisnikom beograjske »Politike« je izjavil, da se obetajo v kratkem važni dogodki. i — Kmetje plačali nad 814,000.000 0°1-gov. Od začetka plačevanja anuitet do 1. septembra so plačali kmetje, ki so bili njihovi dolgovi preneseni po privatnih denarnih zavodih na Agrarno banko 314.801 tisoč din in sicer do 31. decembra 1937. 143,475.000, do 31. decembra lanskega leta 130.425.000 in od 1. januarja do 1. septembra t. 1. 40,901.000. Od zadnjega zneska odpade na podružnico Agrarne banke v Ljubljani 11,709.000 din. — Iz »Službenega lista«. > Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« Št. 80 z dne 7. t m. objavlja odločbe državnega odbora za volitve senatorjev, uredbo o podpori rodbinam oseb, poklicanih v vojaško službo, uredbo o odkupovanju živali ln vozil za potrebe aktiviranja edinic vojske in mornarice, uredbo o izjemnih vojaških nabavah, uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o sodnih pologih, (depozitih) ob izdajanju denarja in vrednosti in o postopanju z vrednostnimi pošiljkami, poslanimi sodiščem, uredbo o spremembi in dopolnitvi uredbe o voBtvl svetnikov trgovmskih, industrijskih in obrtnih zbornic, dopolnitev pravilnika za Izvrševanje zakona o izdelovanju, izvažanju ki prodajanju smodnika, raznesli in ostalih razpočnih zmesi, streliva in orožja, avtentično tolmačenje zakona o volitvi senatorjev, odločbo o ustanovitvi postaje za kontrolo sodov v škof ji Loki, spremembo hnen vasi v konjiškem srezu, odločbo o nabavi sladkorja brez plačila državne trošarine za prehrano čebel in popravek uredbe z zakonsko močjo o gradnji in opremljanju sodnih poslopij in o urejanju nemijiških knjig. — Oskrbovane planinske postojanke SPD. Slovensko planinsko društvo obvešča svoje člane, da je obisk naših planin do državne meje dovoljen in neoviran, ako se planinec izkaže s člansko izkaznico SPD, opremljeno s člansko znamko za leto 1939. Stalno so oskrbovane »Zlatorog« ob Boh. jezeru (od postaje Bistrica-Boh. jezero je *veza z avtoizvoščki), Dom na Komni (od %Zlatorogac tri ure), Dom na Krvavcu (do Serkelj avtobus za člane SPD, 33% popust pri voznim), koča na Veliki Planini dostop 2 uri od gostilne, pri »Jurčku« v Crni ter mimo Podkrajnika do koče na Veliki Planini, Dom v Kamniški Bistrici, avtobusna zveza do Stahovice, odtod pešpot, Valvasorjev dom pod Stolom, izhodišče Žirovnica, planinske postojanke v Zasavju in na Pohorju. V oktobru so ob soka rmrrHjrifr oskrbovane Erjavčeva koča na Vršiču, kamor prideš iz Kranjske gore v dveh in pol urah, Cojzova koča na Kokrškem sedlu in koča v Jermanovih vratih (izhodišče v Kamniški Bistrici) ter Spodnja koča na Golici, ki bo redno oskrbovana ob nedeljah in praznikih. Planine v jeseni nudijo edinstvene užitke, zato ne zamudite prilike, ob lepih oktobrskih dnevih. Podrobne informacije o planinskih izletih v jeseni in o planinskih kočah dobite v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/1. — Razpis zdravniškega mesta v Sevnici. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje mesto pogodbe- i skega sluge. Gor šek Karel, 57 let, učitelj nega zdravnika za zdravniški okoliš Sev- v p., dr. Vagaja Anton, 58 let, poštni di-nica. Rok za vlaganje proženj je do 4. no. rektor v P-, Topolenjak Maks, orožniški kaplar, Beograd, H. o rož. četa. V ljubi jan- piral zaboj z blagom m se občutno vsekal v levo roko. — Frančiška Bele iz Vižma-rij se je včeraj peljala s kolesom proti mestu, ko se je pa hotela umakniti nasproti vozečemu avtomobilu, je padla in se pobila po glavi. — Najprej se je napil vina, potem pa octove kisline. V Ivanjcu se je zastrupil včeraj ugledni obrtnik Anton Canjuga, star 65 let. Najprej se je napil žganja in vina, ter se poslovil od znancev, potem je pa popil toliko octove kisline, da je v silnih mukah kmalu rzdihniL Kaj ga je pognalo v smrt ni znano. — Stavbnik ustrelil delavca. Stavbnik na unski progi Nikola Sudjukovič je včeraj zgodaj zjutraj ustrelil med delom v rovu delavca Nikolo Novakoviča. Id zapušča pet nepreskrbljenih otrok. Stavbnik In "delavec sta se sprla in nihče ne ve kaj je dalo povod prepiru, med katerim je Sudjukovič potegnil samokres in dvakrat ustrelil nesrečnega delavca v srce, da je bil takoj mrtev. Po zločinu se je Sudjukovič sam prijavil orožnikom. — Smrtna nesreča. V vinkovlki okolici je umrl včeraj 28ietni G juro Kovač iz Novega Sivca blizu Sombora. Kovač je stal ponoči na straži ob železniški progi pri Bogojevu pa je zaspal. Glavo je položil tik tračnic. Privozil je vlak in lokomotiva ga je udarila v glavo, da mu je počila lobanja. Nogavice rokavice KARNICNIK Nebotičnik. Iz L?«"M1*iiie —Ij Umrli so v Ljubljani od 29. septembra do 5. oktobra. Košentna Marija, roj. Reven. 90 let. zasebnica, Mlklavčič Uršula, rojena špendal. 421et. žena šol- Danes oh 7. url zvečer otvoritev grillroooa (kleti) hotela »SLON« Prijeten in lep lokal bo sigurno zbirališče vseh ljubiteljev prvovrstne hrane in pijače po izredno nizkih cenah. — Vsak petek velika izbira morskih in sladkovodnih rib. Vsak večer od 9. ure naprej koncert s plesom! Za mnogoštevilen obisk se priporoča RESTAVRATER — Velika Britanija bo oskrbovala našo državo s sirovina mi. Angleško ministrstvo za informacije je demantiralo vesti, da to naša zunanja trgovina utrpela veliko škodo zaradi vojne. Anglija se pripravlja na dolgo vojno, a zastoj v zunanji trgovini med njo in drugimi državami je le začasnega značaja, ob prehodu iz mirne dobe v vojne razmere. Sicer bodo Velika Britanija in njeni zavezniki oskrbo-vali našo državo redno s sirovinaml in drugim blagom. Za prevoz blaga po morju s trgovskimi ladjami Anglija uvaja posebno varnostno službo; trgovske ladje spremljajo vojne na njihovem potu in izkazalo se je, da je ta sistem najboljši ter da je nevarnost pred podmornicami zelo zmanjšana. — K on ku rti in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 1. do 30. septembra naslednjo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na september lanskega leta). Otvorjeni konkurzi v dravski banovini 1 (2), v savski — (1), v drinski 1 (1). v dunavski 2 (3). Razglašene prisilne "poravnave izven konkurza v dravski banovini 1 (4), v savski 6 (13), v vrba-ski 1 (1), v dunavski 3 (3), Beograd, Zemun, Pančevo 3 (2). Končana konkurz-na postopanja v dravski banovini 2 (2). v savski 4 (1), v drinski — (1). v dunavski 4 (3), v moravski — (1), v vardarski 1 (7), Beograd, Zemun, Pančevo 3 (2). Potrjene prisilne poravnave v dravski banovini 4 (8), v savski 2 (11), v primorski — (1). v drinski 2 (1), v dunavski 2 (6), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (1). * Večerni trgovski tečaj na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, LJubljana, Domobranska cesta 15, prične z rednim poukom v ponedeljek dne 9. sept. Prijave se sprejemajo do tega dne vsak dan dopoldne, popoldne in zvečer do 8. ure. Pojasnila in prospekti brezplačno na razpolago. Dovoljen ie tudi obisk posameznih predmetov (knjigovodstva, računstva, korespondence, stenografije, strojepisja, nemščine itd.1 Šolnina zmerna (—> — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, deževno in toplejše vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Beogradu in Visu. Najviija temperatura je znašala v Splitu Kumboru ln Dubrovniku 25, v Sarajevu 23, na Visu 21, na Rabu 20. v Zagrebu 17, v Beogradu 16, v Mariboru 153, v Ljubljani 13. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758, temperatura je sassals 9.0. — Najdeno kolo. v Hruška pri Jesenicah je bilo najdeno črno pleskano kolo znamke »Viktoria«. na katerem js bila tudi rdeče plsskana svetlika. Najdeno kolo, ki ritma evidenčne številke, je še dobro ohranjeno, vredno okrog 1000 din. — Nesreče. V Mah Reberci pri Zagradeu js konj brcnil posestuikovega sina Vinka Bradača v trebuh in ga težje poškodoval. — Delavcu Stanku Grooniku, zaposlenemu ▼ »Jugobrunic v Kranju, js stroj poškodoval levo roko. — Trgovski vajenec Alek- Battaaca iz Kooovje Js včeraj od- ski bolnici so umrli: Avsenik Marta, 13 let. hči kočarice Zgoše pri Begunjah, Vera Zaje, 11 let, hči delavca, Vevče, obč. Polje. Podobnk Marija, pol leta, hči poljskega delavca, Trzin, Sodja Anton, 19 let, sin posestnika, CeŠnjica, obč. Boh. Srednja vas, Krušič Adolf, 54 let. nižji godbenik v p., Fujan Anton, 19 let, hvarski pomočnik. Jug Juliana, roj. Strmsek, 56-let, žena žel. vlakovodje v p., Svarz Viktor, 3 in pol mesece, sin delavca, Devica Marija v Polju, fitefančič Jože, 47 let, posestnik, Svibnik pri Črnomlju, Radi Marija, rojena Turk, 53 let, vdova žel. delavca, Blej Janez, 60 let. delavec, Radeče pri Zidanem mostu, Marinka Avgust Jernej. 48 let, sluga, Brdo, Ljubljana, Braz Josip. 73 let, finančni pregled, v p., černe Franc, 28 Jet, posestnik. Orle, obč. Rudnik, Orehek Marija, 80 let zasebmea, češnjice, obč. Moravče, Osimek Ivana, 50 let, užltkarica, Jurjevica, obč. Dolenja vas pri Kočevju. —Ij Dojenčkom jopic ln plenic, bosim obutve, golim In raztrganim toplega oblačila in pokrivala ter v veselje malo igračk. Vsega tega nam bodo gotovo nanosile darežljive roke Ljubljančanov v postavljene košare na križiščih v soboto in nedeljo, pred pošto, Zvezdo, Evropo, sod-nijo, na frančiškanskem mostu, zmajskem mostu, glavnem kolodvoru itd. Padel bo pa tudi marši kak dinar in kovač v naš nabiralnik za defektno deco. K prostovoljnemu delu za zbiranje darov za severno mejo eo se prijavile žene vseh stanov, visokošolska in srednješolska mladina. Dajte, da bo tudi to pot zaslovelo zlato srce bele Ljubljane. —Ij Plesna šola na Tabora ima jutri ob ZO. url redno plesno vajo. Pouk začetnikov se prične točno Va ure preje. 493 —Ij Smnska telovadba za člane SPD prične v sredo dne 11. t. m. ob 19. v telovadnici n. drž. realne gimnazije na Poljanah, vhod iz Strossmajerjeve ulice. Dostop imajo tudi nečlani. Poučeval bo smuški učitelj g. ćernič, ki je smučarjem znan iz stalne smuške sole v Domu na Komni. Za smučarje začetnike kot tudi za izvežbane smučarje je priporočljivo, da se razgibajo mišice, predno bodo drseli s svojimi smučmi po belo blestečih smučiščih. Prijave sprejema pisarna SPD, Ljubljana, Aleksandrova c. 4/1. Ker je število omejeno, hitite s prijavami. —Ij Parastos za blagopokokilm kraljem. V ponedeljek ob 11.30 bo v pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda parastos za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom L ZeRin-tintina« Bučka. Kot bogat dopolnilni spored bo v kinu Slogi predvajan Še najnovejši zvočni tednik Me tro žurnal, nadalje lep, v naravnih barvah izdelan francoski film »Pariz«, ki nas vodi po francoski prestolnici in nam razkazuje zanimivosti svetovne razstave. Za smeh in zabavo pa se predvajata še dve Micky miški in zabavni »Popaj mornar«, prvi film v naravnih barvah, drugi pa izredno komičen in zabaven, da se bo publika smejala do solz. Zanimivi in pestri program kina Sloge bo torej vsakega zadovoljil, ker bo nudil občinstvu vse kar si želi od dobrega kinematografa. 2923 —Ij Na vprašanje aboncntov reda sreda sporoča gledališka uprava, da je bil član Drame g. Cesar Ivan poklican 25. septembra na vojaške vaje v Nikšič. —Ij Tramvaj k izletniškim vlakom preneha voziti z jutrišnjo nedeljo, ker so izletniški vlaki ukinjeni. Doslej je tramvaj namreč ob nedeljah pričel zaradi izletniških vlakov voziti že ob štirih zjutraj, odslej bo pa pričel z rednim prometom vsak dan ob šestih zjutraj. —Ij Zasledovan slepar. V stanovanje Marjete Lokarjeve v Vrhovčevi ulici je prišel oni dan okrog 301etni moški v čedni sivi obleki. Dejal je, da je vojaški šofer in na zvit način je izvabil od nje 450 din. Po slepariji je izginil in je Lokarjeva šele kasneje ugotovila, da je osleparjena. —Ij Drugi veliki filmski šlager v kinu Matici »TJnion Pacific«. Za filmom >Po-slednja zapoved« prinaša kino Matica drugi veliki šlager, mojstrsko pustolovsko monumentalno delo v režiji Cecil B. De Milla >TJnion Pacific«. Ta slavni režiser v tem filmu prikazuje ustvarjanje gigantskega' projekta, kateri spada med najsen-zacionalnejša dela prejšnjega stoletja, to je gradbo železnice, ki je spojila oba oceana Zedinjenlh držav Atlantik in Pacifik. Ta gradba ni bila po volji mnogim špekulantom, ki so z vsemi mogočimi sredstvi skušali preprečiti delo. Največje zapreke pri tem delu so delali Indijanci, ki so napadali inženjerje, delavce in vlake, tako da se je gradba železnice vršila med krvavimi, divjimi boji. Toda v filmu niso pokazane samo pustolovščine ln boji hrabrih inženjerjev in njihovih pomagačev, niso pokazani samo boji z Indijanci ni pokazana samo zmaga ljudskega duha in sile nad naravo. Kot glavno snov v tem filmu je izbral Cecil de Mille ljubezen lepega dekleta do dveh mož, toda povsem na svojevrsten način, popolnoma nov in interesan-ten sujet, kakor je tudi interesantna glavna igralka v filmu lepa Barbara Stan-wyck. Režiser se nam ponovno predstavi kot sijajen »poznavalec ljudskega duha, ker je poleg romantike, pustolovščin ln sentimentalnosti vpletel v film toliko zdravega in svežega humorja, da bo dvorana kina Matice v teh dneh deležna burnega smeha in uživanja. TJnion Pacific je bil v Zagrebu deležen velikega priznanja in zanimanja, pa tudi ljubljanska publika ho prav gotovo s tem filmom nič manj zadovoljna, kakor je bila z našim filmom > Poslednja zanoved«. Obisk filma priporočamo prav vsakomur, komur ie do lepega filma in prisrčne zabave. 2916 u— Državna šolska poliklinika opozarja starše šolske mladine, da ima orthopedsko telovadbo vsak torek in Četrtek od 15 do 17. ure popoldne, v telovadnici T državne realne gimnazije v Ljubljani, Vegova uL —Ij Prt kuhanju žganja se je ©pekeL S noč i so prepeljali v bolnico 321otnega Janeza Omahna iz Ljubljane, ki se je ponesrečil pri kuhanju žganja v prostorih G vida Flore ninlja. Omahen je pomagal pri odpiranju kotla, tedaj pa se je spod-taknil in padel, a vrelo žganje je pljusk-nilo po njem ter ga oparilo po obrazu in životu najhujše pa po levi nogi. —Ij Izgnana iz Ljubljane. Za dobo treh let je izgnala ljubljanska policija iz mesta 421etno Minko Gole, bivao natakarico, doma ie okolice Mirne peči. MTnka, kd js svoj čas služila po ljubljanskih kavarnah in gostilnah, je počasi propadla. Pričela je popivati in družiti se s sumljivimi moškimi, slednjič pa je jela posegati tudi po tujem blagu. —Ij Izboljšajte tramvajski promet na dolenjski progi! Zadnje dni je bil povsod živahnejši tramvajski promet, odkar je slabo vreme. To se pravi naval je samo ye£ji na tramvajske vozove, a v prometu ni nič več vozov. Zato se zgodi pogossa, zlasti zjutraj in zvečer, posebno na dolenjski progi, kjer vozijo stari, izrabljeni vozički, da ljudje silijo na tramvaj oelo na streho, saj drugje ni več prostora... Da pa potnikom ni preveč vroče v vozovih, ki so tako nabasani, da je nevarnost eksplozije, jih hlach deževnica, Id curlja skozi preperele strehe. V remizi baje nimajo več vozov, izpopolnitev vozovnega parka pa napreduje tako, da bomo morali čakati na izboljšanje še nekaj let. —Ij Namesto venca na grob blagotpo-kojnega Bogumila Kajzelja je poklonil g. univ. prof. dr. Evgen Kanskv 200 din. Jugoslovenskemu akademskemu podpornemu društvu. Iskrena hvala! _lj Nenavadna razstava. Te dni imamo v Ljubljani »Pri šestici« nenavadno razstavo, kakršne naši meščani najbrž še niso imeli prilike videti. Razstavljene so — preparirane žabe, tet s cer 1000 komadov. Preparirane žabe so tako. da prikazujejo človeka v raznih rx>klicih. Prokazani so tudi novinarji . . . Vidimo sodnika, sportnfl-ka. telovadca, zastopnika raznih rokodelcev itd. — vse v tej čudni žabji podobi Razstava je vsekakor posebno zanimiva tn na njri »previdimo, da je bilo razstavno gradivo pridobljeno po trudu in študiju dolgih let. Razstava je bila doslej v Murski Soboti. V Ljubljani bo do 13. t m. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DO V ftlAKI — Telefon 41-79 HARRT BATJR v vlogi orientalskega velikaša v filmu Tajne Rdečega morja Predstave: danes ob %9. url, jutri ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob H9. Prihodnji spored: _lj Vse delodajalce in obveznike telesne vzgoje obvešča mestni odsek za telesno vzgojo, da se prične redni pouk obvezne telesne vzgoje spet 9. oktobra, torej že v ponedeljek. Obveznikom bo razpored objavljen v obrtno nadaljevalnih šolah. —lj Za mestne reveže je poslal 50 din odvetnik g. dr. Alojzij Kobal, Tvrševa c la-II; neimenovan dobrotnik je za mestno kuhinjo v cukrarni daroval 30 kg jedilnih buč v vrednosti 30 din in g. Bogomir Kobal, Pražakova uL, je daroval 300 din, Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi ▼ imenu podpi-ranih. Za varnost Trboveljčanov Trbovlje, 6. oktobra Napeti mednarodni položaj je tudri prt nas sprožil celo vrsto vprašanj, ki se tičejo pravilne in uspešne varnostne organ za-cije. V vseh večjih mestih se razpravlja zlasti o ukrepih za čim bolj učinkovito zaščito pred napadi iz zraka, vrše se predavanja, občine sklicujejo sestanke gradbenih strokovnjakov, da se ugotovi najbolj prikladen način za zidanje javnih in privatnih zakloniSč. Ponekod so voUrani že tudi visoki krediti za vse zaščitne svrhe, Trbovlje so brez dvoma v Sloveniji eden najvažnejših in tudi največjih industrijskih okrajev, ki bi po svojem gospodarskem značaju moral še posebno resno misliti na čimprejšnjo pripravo zaščitnih mer. Občinski odbor za zaščito pred napadi iz zraka je gotovo že vsa zadnja leta pridno na delu. vendar moramo na žalost ugotoviti, da so uspehi tega dela prav malenkostni' prebivalstvo samo pa se premalo informirano o pravem zaščitnem dem v slučaju napadov iz zraka. To, kar je pred leti našim ljudem izgledalo kot neresno, ter so se zlasti naši delavci brez vsake najmanjše discipline odzivali kaj slabo predpisom v slučaju »uzbune«, js danes po hudih izkušnjah drutrod morda le izučilo tudi naše lahkomiselneže, ki jim je dostikrat vse — šala. Temu nerazumljivemu obnašanju prebivalstva pa se pridružuje potem še dejstvo, da tudi materialno nismo v Trhovljah niti najmanj pripravljeni na zaščitenost v takom primeru. Predvsem je občinski kredit za te svrhe, ki je odrejen na borih 14.000 din. veliko pTemalenkosten, da bi se z njegovo pomočjo krili vsi izdatki, ki so v zvezi s zaščitnimi merami. Po tej kalkulaciji prav za prav življenjska varnost vsakega po-samezne^a, občana v Trbovljah nI vredna niti en dinar! Mislimo, da ne ho odveč, če bi se ob-ps~ - ".i© pozanimal za to vpra- ^- j _ y predvsem odboru za zaščito pred napad* iz zraka dodelil izdatno večji kredit! Treba je misliti na zidanje skupnih zsJkronšč, ki morajo biti zgrajena po posebnih tehničnih vidikih m stanejo brez dvoma mnogo denarja! Teren za taka zaklonišča je v Trbovljah kar prikladen. Za delavske kolonije bi se moralo rjcalcrbeti Čim prej za taka zaklonišča, če se morda ne misli, da se bodo kar vsi ti tisoči poskrili v rudniških rovih. V trgu Trbovlje bi bila za to primerna Klečtca s svojim skalna.tim vznožjem, na Vodah pa bi se našlo prmeren prostor istotako oo skalnatih pobočjih 'bližn.jih vzpetin. Posebno poglavje so potem budi plinske maske. Teh je pri nas tako malo. da sploh ne pridejo v poAtev Trot zaščitno sredstvo* Gasilci nimajo potrebnih priprav za gašenje požarov od vžUgahvh bomb. Brizgalka, s katero razpolaga zaščitni odfbor, je morda dobra sa vežbe. za resne slučaje pa je nerabna, ker ne učinkuje na dovolj veliko razdaljo. Gasilci bi morali tudi sicer imeti v strogi prtirjravljenostri ves pogonski in drugi materijal in to na zaklonjenih mestih! Čujemo, da nekateri trgovci Se razpolagajo s privatnimi zaklomsoi, drugi jih pa hite graditi. Mislimo, da je tudi prebivalstvo tmra* vičeno zahtevati, da se čem prej prične ■ izvajanjem zaščitnih mer, ki bodo nudile sSctrpno varnost v primeru nevarnosti. Občini pa bodo Trboveljčani prav hvaležni če v tej smeri pokrene • potratno uvrđep- nostjo obeth koristi čtm prej energično akcijo. Iz Kranja — IfUMs Evropa, Kranj. Koncert s plesom v kavarni vsako sredo, soboto ln nedeljo. Otvoritev v soboto 7. oktobra. Igra salonski jam orkester Odeon te t^sjj— sj Vljudno St ev. 2* >SLOVENSKI NAROD«, Strofi £ 50 let Mestne hranilnice ljubljanske V četrtek popoldne je imel upravni odbor slavnostno sejo v proslavo jubileja Ljubljana, 7. oktobra V četrtek pop. je imel upravni odbor Mcrtne hranilnee ljubljanske slavnostno sejo. katero je otvoril predsednik hranil-nlčne uprave g. Josip Bahovec. Pozdravil jr bana dr. Nat'ačena, zastopnika mestne obč.ne dr. Ravniharja, poročevalce in urad-n Stvo zavoda. V svojem govoru je predsednik "črtal nastanek zavoda in njegov razvoj v 50 letih. Zanimiva so bila izvajanja g. predsednika o sedanjem stanju zavoda, s katerimi dop injujemo naše prvo poročilo o postanku In razvoju Mestne hranilnice ljub'anske. Oii prvega navala vlagateljev z začetkom velike gospodarske krize od 1. 1931 pa do konca L 1936 je zavnd izplačal svojim vlagateljem na glavnici in obrestih z lastnimi sredstvi nad 200 milijonov d.n. kar je bil za tedanje stanje opromen kapital Čeprav je morala hranilnica stopiti pod izplačilno zaščito, ji je solidnost njenih kreditnih poslov in skrbnega gospodarjenja vendar omogočila, -!a je ohranila za vse zaščitene vloge obrestno mero 4% in da hranilnic' ni bilo treba seči še po sanacijskih ukrepih in znižanju obrestne mere za vloge na 2%, kaker je to napravilo mnogo drugih zavodov. S tem je MHL v najtežjih časih doka-za'a svojo trdnost. Z napori uprave in mestne občine ljubljanske, ki je z najetjem posojila 30 milijonov din pri Državni hipotekami banki in z izdajo 20-milijonskega obligacijskega posojila vrnila hranilnici naenkrat celih 50 milijonov din, se je končno posrečilo, da se je hranilnica že sredi svoje Stetne zaščitne dobe postopoma sama začela oproSčati zaščite in da je s 1. aprilom lani popolnoma izstopila iz zaščite, katere bi se še lahko posluževala 11 mesecev. Težko preizkušnjo je zavod sijajno prestal. Po krizi in zaščiti so začele vloge zopet naraščati. V krizi pa je zavod le utrpel gmotno Škodo, katero pa je tudi že prebolel Pri 2S0 kmečkih posojilih je morala hranilnica odpisati na glavnici in obrestih okoli 3,120.000 din. Ta znesek je nekak neprostovoljen prispevek hranilnice k pomoči našemu kmetu, ki ga je splošna gospodarska kriza tudi najbolj prizadela. Srečno prestale krize in težko pričakovane boljše poslovne dobe pt se hranilnica ni dolgo veselila. Splošni gospodarski in naši denarni krizi so druga zi drugo sledile vedno težje zunanje politične krize, ki niso bile brez posledic tudi za naše denar- stvo in za hranilnico. Že dramatična priključitev Avstrije Nemčiji je prines'a med vlagatelje nemir, ki pa Se ,e na srečo kmalu polegel. Dolga »sudetska kriza« je povzročila med vlagatelji pravcato paniko in do Monakovega je hranilnica izgubila skoro 40 milijonov dinarjev vlog. Okupacija Češkoslovaške je terjala od hranilnice izplačilo vlog v višini 7 milijonov din. Končno je izbruhnila vojna na Poljskem in ob Renu, kar je povzročilo v vsej državi tak naval vlagateljev, da je bila potrebna nova zaščita vlog. Kdaj in kako se bo končala sedanja permanentna politična kriza in njene slabe ^-i-^kf posledice, ne mor nihče povedati. Mestna hranilnica ljubljanska oprta na vse izkušnje poslednjih 10 let. se je stalno pripravljala in mobilizirala kar največ gotovine, da v kar največji meri ustreže željam m potrebam svojih vlagateljev. Iz letnih bilanc hranilnice je razvidno, da je naš zavod imel v blagajni do svetovne vojne povprečno po 100 do 200 tisoč kron gotovine, kar je predstavljalo polovico do enega procenta vseh hranilničnih vlog. Isto razmerje proste gotovine do vlog je ostalo pri hranilnici tudi vsa povojna leta do L 1935. Svetovna gospodarska kriza in njei sledeča nemirna politična doba je vendar pokazala, da zahteva novi čas še večjo mobilizacijo gotovine. Tej nujnosti se je prilagodila tudi MHL. Iz bilanc je razvidno, da je imela v blagajni ob koncu leta 1936 okrog 52 milijonov din, ali 14 odstotkov vseh vlog, ob koncu leta 1937 okroglo 57 milijonov din ali 15 odstotkov vseh vlog in ob koncu leta 1938 okroglo 100 milijonov din ali 24.5 odstotkov vseh vlog. Naj se zgodi karkoli, uprava hranilnice bo vedno po svojih močeh in po svoji najboljši vesti skrbela za to. da bodo v kar največji meri varovani interesi hranilnice iti njenih vlagateljev. 50-letna zgodovina MHL je zgodovina uspešnega dela in boia za osamosvojitev, napredek in obstoj slovenskega gospodarstva To delo in usnehi so dokazali žilavost in organizatorično sposobnost našega človeka. Ban dr. Natlačen je čestital upravi in uslužbenstvu za jubilej, v imenu mestne občine je čestital podžupan g. di. Ravnihar v imenu uslužbenstva pa je ;zrazil zahva lo upravi g. Strlekar, nakar je predsednik Josin Bahovec slavnostno sejo zaključil. ...za sokolskim praporom Poziv ljubljanskemu sokolstvu Po navodilih Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije in v smislu sklepa med-društvenega odbora ljubljanskih sokolskih društev bo ljubljansko sokolstvo počastilo peto obletnico tragične smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zcdini-telja z ŽALNO SVEČANOSTJO, ki bo v ponedeljek, dne 9. oktobra 1939, ob 20. uri v telovadnici Narodnega doma po postopnem sporedu: 1. Švajgar: Duši padlega borca, godba Sokola I — Tabor. 2. Spominski govor br. E. L. Gangla. 3. Fran Venturini: »Usmili se, o Bog!« poje Hubadova župa. 4. Deklamacija: »Rudarjev pozdrav mrtvemu kralju«, iz Toneta Sa-jevca žalnega posvetila Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. 5. J. Kornilov: »Spavaj, naš kralj Zedinitelj!« na besedilo br. Gr. Drige, poje br. Gregor Driga. 6. Zorko Prelovec: »Poljana toži«, poje Hubadova župa. 7. Stolz: »Žalni koral«, godba Sokola I — Tabor. Vse brate in sestre in oboji naraščaj vabimo, da se udeleži žalne svečanosti v meščanski obleki z znakom. LJUBLJANSKA SOKOLSKA, DRUŠTVA Viški Sokol kralju mučeniku Vic, 7. oktobra Petič se obnavlja tužna obletnica, ko smo iz eru bili svojega nepozabnega prvega Sokola, blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Pred Štirimi leti so Vičani na pobudo viakega Sokola prvi postavili skromen spornem k Viteškemu kralju, ki naj še poznim rodovom priča o veliki ljubezni in spoštovanju do nepozabnega vladarja. Petič se bodo okrog spomenika zbrali viski Sokoli, da počastijo spomin na kralja junaka In viteza. V ponedeljek, dne 9. oktobra ob 19. url bo viski Sokol priredil pred spomenikom na Gl-ncah poleg nove meščanske soie spominsko svečanost, na katero bratsko vabimo vse članstvo In naraščaj In visko prebivalstvo. Pred spomenikom bodo pevci zapeli dve žalostinki, v pletetnem govoru pa se bo spomnil nepozabnega kralja in mučenika starosta br. Pavle Bor-štn k. Spomenik bomo okrasih ln przgali pred njim lučice kot dokaz neomajne ljubezni do Viteškega kralja, obenem pa bomo ponovili pos-ednje naročilo kralja-Ju- naka: »čuvali bodo Jugoslavijo«. Žalne svečanosti naj se udeleži članstvo in naraščaj v polnem Številu v meščanski obleki z znakom. Svečanost bo ob vsakem vremenu. Po žalni svečanosti doma se bomo udeležili skupne svečanosti v Narodnem domu. Uprava Sokola Ljubljana-Vič. Dve nesreči Suha, 5. oktobra Na periferiji Škofje Loke, kjer je speljana poljska pot mimo nove Prevodnikov« hiše proti Plevni, je prišlo včeraj ob 10.30 do hude nesreče. Proti Plevni, ki spada pod Suho je privozil osebni avto, ki sta se vozili v njem poleg šoferja se dve osebi. Nesreča je hotela, da je ravno v istem času stekel na cesto vojaški obveznik I. plan. polka Leopold Lesjak. Preden si je mogel mladenič pomagati, ga je avto podrl. "Lesjak je dobil znatne poškodbe. Zlomil si je nogo, pa tudi na glavi je ranjen. Ponesrečenca so takoj prepeljali v bolnico. Očividci pravijo, da ne zadene Šoferja nobena krivda, saj je dajal znake s hupo, vozil je po HBH IS BP>1 ■ \ , '& P Mestni »ojtrebo« avod Sf W§ Občuu Ljublito* ^\^T^ lir Umrl nam je soprog m oca, gospod • ^ Jakob Trček i!' .»Ji* želez* uslužbenec v pokoju W m. Pogreb bo v nedeljo, dne 8. t. m. ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vldovdanska cesta 9). Prosimo tihega sožalja. LJUBLJANA, dne 7. oktobra 1989. Žalujoči ostali v1 { desni strani cesto in tudi ne prehitro. Nesrečo je povzročilo usodno naključja Gorenja vas, 5. oktobra V začetka tega tedna je prišlo do karambola v Poljanski dolini. Iz tirov proti Gorenji vasi je vozil a svojim osebnim avtom gostilničar iz žlrov g. Potočnik Filip, ko mu je pri kilometrskem kamnu 33 privozil nasproti neki tovorni, izredno širok avto, ki ga je šofiral Jelnikar Maka Preden sta mogla vozača karambol preprečiti, sta že zadela avta z znatno silo ob svoja leva ogla. Tovornemu avtu je posnelo levi blatnik, zlomilo odbijač in zdrobilo steklo pri lučih, Potočnikov avto pa je odnesel znatnejše poškodbe, saj je trpel ves prednji del avta. Skrivila se je tudi os. Odpadel je zaščitnik. Do nesreče je prišlo na ovinku banovinske ceste prvega reda. Pripomogla je h karambolu tuđi okolnost, da sta dva kupa kamenja prisilila šoferja tovornega avta, da je zavozil nekoliko bolj na levo, da je ostalo prostega komaj dober meter cestišča. Del Potočnikovega avta je pognalo na rob ceste, da je obstal ob močvirnem bregu, najhuje pa je prizadelo neko potnico, ki je ob trčenju avtov udarila ob šipo, da si je zdrobila nosno kost in je morala takoj v bolnico. Del krivde na nesreči nosi tudi spolzka cesta. Iz Litije in obdnketjn sta ogo- tovfll nesrečo. Poročali smo o tragičnem dogodku v Zgornjem Logu, kjer so našli delavčevo ženo Marijo Bučarjevo težko poškodovano in nezavestno na njenem domu. že spočetka je kazalo, da gre za nevaren padec s podstrešja, ko je nesrečna žena udarila s viška na cementna tla in priletela še na motiko ležečo ob stopnišču. Pojavile so se govorice, čet da Je postala žrtev zločina ln je bil padec le markiran. Zato so oblasti uvedle preiskavo. Na kraj nesreče je prišla sodna komisija, ki je premerila stopnišče in se prepričala, da so stopnice res Izredno strme in nerodne in je možen tak usoden padec. Truplo Bučarjeve žene so prenesli v litijsko mrtvašnico, kjer se Je sešla sodna komisija obstoječa iz kazenskega sodnika in dveh litijskih zdravnikov. Obdukcija je ugotovila rane in poškodbe, izvirajoče iz nesrečnega padca ln je zaniKala zločin. Po obdukciji je bil sestavljen zapisnik, ki Je zavrgel vse druge domneve in ovrgel vse govorice o zločinu ter potrdil prvotno prijavo, da gre za nesrečo. — Popravila v Sokolske m doma. Naš Sokolski dom nameravajo temeljito preure-| diti. Izboljšali bodo oder, dozidali umival- nico, napeljali vodo v Sokolski dem itd. Umivalnica bo tako preurejena, da bo ob društvenih prireditvah uporabna za bufet. Preurejeni Sokolski dom bo zadovoljil vse, zlasti pa telovadce in člane dramatičnega odseka. Popravila, ki so se začela te v poletju, bi morala biti ob začetku jesenske sezone že končana, pa je nastal zastoj zaradi finančnih težkoč. Upravni odbor je po krenil akcijo, da bi članstvo Sokola poravnalo te dni, ko se zglasl pri njem nabiralec članarine, vse zaostale članarine, mnogim pa bo mogoče poravnati vso letošnjo članarino, ki znaša 5 din mesečno, tudi do konca leta. Spričo potrebe ln volje, da se dela čim preje dokončajo, bodo gotovo vsi podprli gradbeno akcijo. — Konec slinavke in parkljevke. Dolgo smo imeli v litijskem okraju slinavko m parkljevko, ki so Jo zanesli k nam s nekega sejma na Dolenjskem. Oblastva se odredila stroge ukrepe za pobijanje Živinskih bolezni. Omejeni so bili do poslednjega časa tudi nekateri živinski sejmi. Prizadevanje oblasti je doseglo svoj namen ln naši kmetovalci so raaumeli skrb odločujočih činiteljev ter se ravnali po odredbah. Slinavka to parkljevka sta v našem okraju zatrti in živinski sejmi so spet dovoljeni. Kmetje bodo lahko spet prodajali živino. MALI OGLASI Beseda 60 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din i.—, davek posebej. Za pismene odgovore gleda malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Pernice SEVER RUDOLF RAzno I Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. PRVOVRSTNA VINA ter pristno žganje si nabavite po sledečih konkurenčnih cenah namizno belo liter din 8.— srbski prokupac > > 8.— rizling » dolenjski cviček 3> silvanec > dingač » jabolčnik > žganja: tropinovec » » 28.— sUvovka » » 24.— brinjevec > » 34.— rum > » 36.— borovničar > > 36.— Mrzla jedila! Se priporoča BuHet« J. J era j, naći. Minka Vicienič, Ljubljana. Sv Petra c. 38. 42. T. izgotovim na zeljo takoj po izbiri perja. Razno PERJE in PUH vedno v veliki Izbiri na razpolago- rljln trg % PIKI 9.— 10.— 12.— 12.— 5.— OGLASI v »Slovenskem Narodu« imajo siguren uspeh! RADIO-APARAT dam za ceoele m A. ž. panje. Jenko Metod, Hrastnik. 2909 50 PAK ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila monogramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijana«, Gosposvetska c. 12. 3. T. PO 1'K1/..nA\0 MZKiH CENAH si nabavite najboljše moške jbleke. perilo in vsa praktična oblačila pri PHESKERJ U, ujubijana Sv Petra cesta 14. ____1. T. MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo ln veliko v lekarni dr. G. PICCOL1, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«*. državne loterije prodaja MENJALNICA REICHER & TUKK Ljubljana, Pres>rnovs 43. T. Beseda 50 par davek posebej Najmanjši znesek ». Din. OREHOVA JEDRCA sortiran trčen med. med v sa-tovju m medico kupite najbolje v MED: RNI, Ljubljana Židovska uJ 6. 4« T VEC STAVBNIH PARCEL " lepih, v izmeri 10 000 m3, se ugodno proda na prometnem kraju tik kolodvora v Kandiji. Ponudbe na upravo lista pod XX. 2921 NOV GRAMOFON (kovčeg) in 20 najnovejših plošč prodam. Ogled od 13. — 14 ure Stari trg 22/1. LOVSKE PSE kratkodlake, ptičarje. 15 mesecev stare, popolnoma dresirana, iz prvovrstnega legla — proda fttular Ivan, lovski čuvaj, Vrhnika. 2922 TEHTNICO decimalno, s pomikajočo utežjo, nosilnost 500 kg, z razbremenilnim vzvodom, trd les, naprodaj za 1800 din. Ogleda se pri Kmetijski družbi v Celju. 2924 POUK Beseda 50 par. iavek posebej. Najmanjši znesek 8— Din. • I...UM.Ji«latatMtftt..>.-i|:-...3>i:u.i^Ut.l.!U«..i.i-....... •illilM«Wtlii;i«iJHll Strojepisni pouk Večerni tečaji oddelki od ^7. do 8 in od ^8. do 9. ure Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek 14. ok tobra. — Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15. — Največja strojepisnica! 2160 Mri; '»frv::M:iij;nrv?niiOT«MMH)rTwaifftfrn'tm(f»itfrrint!rf»pf!i!i'wnijt. ,, TEČAJI NEMŠČINE začetniški. nadaljevalni in kon-verzacljskl. Dnevni in večerni. Mesečno 40 din. Tavčarjeva ul. 4/n. 2928 Beseda 50 par, davek posebej. Najmanj*; znesek 8.— Din. FRIZERKA vešča železne, vodne, trajne ondulaclje ter manikiranja, išče službo. — Nastopi lahko takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Ptuju pod »Prvovrstna moč«. 2910 SPREJME SE prileten moški, resen, trezen, nekadilec, za hišnika. Lahko je tudi penzionist brez otrok. Stanovanje prosto v Ljubljani. — Ponudbe na upravo lista pod šifro »Zanesljiv«. 2915 KAPITAL Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. $Fii£JMLM O^LŽAHNIKA i družabnico), ev. dam trgovino v najem Potreben kapital od 3u OOO - 80 000 Din Industrijsko mesto Gorenjske? Ponudbe pod »Lahek in siguren dobiček« 2892 POSOJILO V GOTOVINI dobe takoj vsi državni, mestni nameščenci, vpokojenci, učitelji častniki orožniki, financarji in drugi. Dolgoročno event. brez garantov do 5000 din. Navodila daje »ADRIA«. Zagreb. J ur 141-čeva 8. Priložite znamko. 2809 POZOR! Kdor hoče kupiti večje imetje in denar dobro naložiti, naj se obrne k Mariji Jančar. LJubljana, Sv. Petra c. 27. J859 DOPISI Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. KATERA DAMA ni v svojem zakonu zadovoljna, čedne, lepe postave in ne nad 44 let m bolj močne postave. Ponudbe samo s polnim naslovom in če je le mogoče m sliko, ki ss vrne, pod šifro »Na svidenje 1939« na upravo »Slov. Naroda« — Tajnost strogo zajamčena. 2918 Pozor! Z uspehom zdravim na katerikoli način pokvarjene nohte in odstranjujem kurja očesa brez krvi ln bolečin v kopališču hotela Slon. Te stroke sem se izučil v inozemstvu, kjer Jo tudi že več let uspešno izvi seval. Priporoča se Priznano najboijSe domače koline pri ..Amerikancu" vsako soboto in nedeljo. — Izbrana dolenjska vina. Portugalka. Se priporoča S O L E S A NAJNOVEJŠI MOTORJA r H l C 1 K L I SIV. STROJI VOSlOsTJ igračru vozički, skiroji. avtomobilčki, koles deli TRIBUNA F. B. L. LJUBLJANA Podružnica: MARIBOR Ceniki franko 1 IIIII I S £ e m o kovinostrugarje Reflektanti naj pofiljejo pismene ponudbe z navedbo dosedanje prakse na upravo lista pod značko: »1000«. 'liiiiiii'inN:1:! ;:!;!:::'f^i. ■|ui!;::f'i,]^::rii:;n!J!i:!!;-iri-'1:; ri .!;,:i!;!:ii,T::fni:!i,i[!nx; lllllIMnMIlillliiBHnKIlMM Danes in jutri pri „šestici" domače koline — krvavice — pečenice — jetrnlee. Točijo ss izbrana dolenjska ln štajerska vina ter pristna portiigalka. Vljudno se priporoča A. izlakar ;wiirjiiaiii!iiffi!njinniMii!ifli!!i!!!!niiiitmaw!iiii . iiiiiiiiinniiiiiaiiiiiiniMiMS^iieiizmiiiiiiiiimn NARODNA "TISKARNA LJUBLJANA BVRSVJh VSE VRSTE T1NKUVIM t>H ELPGDSTB gjf NAJFINRJŠM V gostilni pri Lovcu Rimska e. 24 — vogal Blelweiaove eeote dobite jutri s Srna v omaki s cmoki .... Din 8 — DomaČe krvavice z zeljem . . » 5 — Domače pečenice z zeljem . . > 6.— Krofi z nadevom......» 1.50 in se druga mnogovrstna jedila. Izborna vina, pristna Žganja I Vsak četrtek in nedeljo divjačina! EKSPRES KAVA DIN U0 Ob priliki svoje 75 letnice sam prejel od dragih znancev in prijateljev iz Slovenije ln države pa tudi od zunaj toliko čestitk, da ml je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Bodi jim na tem mestu izrečena moja iskrena zahvala, ki prihaja iz srca. Franc Demšar LJnhlJaas — Stran 6 »SLOVENSKI N ARO Dc, sobota, 7. oktobra 1989. Stav. 228 Borba za zemljo okrog južnega tečaja njo se potegujejo Združene države, Francija, Nemčija, Anglija, Norveška in Avstralija Zedinjene države so določile 350.000 dolarjev za novo polarno ekspedicijo admirala Byrda. S tem so storile prvi korak, s katerim proglašajo svojo suverenost nad deželami v arktičnem krogu. Do poedinih delov ozemlja okrog južnega tečaja si laste piavico tudi Francija, Nemčija, Anglija, Norveška in Avstralija. Američani so pa že prej organizirali ekspedicijo na južni tečaj. Toda prejšnje ekspedicije so bile organizirane s hvalevrednim namenom obogatiti znanost z novimi sredstvi, dočim lima nova Bvrdova ekspedicija političen značaj. Ajneričani so odkrili, da spadajo nekateri deli zemlje okrog južnega tečaja v slovečo Monroevo teorijo in da imajo torej pravico do zaščite po Združenih državah. Kdo je odkril celino okrog tečaja Ni točno dognano kdo je prvi odkril zemljo okrog južnega tečaja. Američani trdijo, da je bil to mladi kapitan Palme r v novembru 1820. Angleži pa pripisujejo to čast svojemu rojaku E. Bransfieldu. Pozneje je bilo organiziranih do L 1850 več ekspedicdj: ruska, francoska, ameriška in angleška. V drugi polovici prete- Kaottan Byrd kiega stoletja se je storilo za razri.sk a vanje zemlje okrog južnega tečaja zelo malo, šele v začetku našega stoletja se je [ delo obnovilo. Norvežan Amundsen je dosegel južni tečaj 14. decembra 1912, 35 dni za njim je pa prispel tja Anglež Scott. Nič važnega se pa ni storilo za proglasi- tev suverenosti nad odkrito zemljo. Ekspediciji sta se omejili samo na to, da sta tam izobesili zastave in pustile dokaze o svojih odkritjih. Prisvajanje pravic do Antarktide Prva država, ki je proglasila svojo oblast nad delom antarktičnega ozemlja, je bila Anglija. Vse ozemlje med 57. stopinjo južne širine in južnim tečajem ter med 80 in 200 zapadne dolžine je prišla pod upravo guvernerja Falklandskih otokov. Angleži so takoj uvedli davek na kitolov. Ki-tolovci so imeli svoja zimska taborišča na obali otokov v teh krajih. Podoben davčni sistem so uvedli Angleži pozneje tudi na ozemlju v Rossovem morju. Angleškemu primeru so takoj sledili Francozi, ki so izročili 1. 1840 odkrito Adelijo pod kontrolo guvernerja Madagaskarja, leta 1924. je pa ameriško zunanje ministrstvo izjavilo, da je treba, če se hoče proglasiti oblast Združenih držav nad zemljo odkrito po Američanih, dokazati, da je bila ta zemlja kolonizirana. S to ameriško izjavo je bil mednarodni položaj ozemlja okrog južnega tečaja kompliciran. Proglasitev oblasti se na v čudno ravna po treh vidikih. Treba je deželo odkriti, kolonizirati in javno proglasiti za svojo. Kar se tiče antarktičnega ozemlja se teh treh pogojev niso držali. Francija in Anglija sta seveda javno proglasili svojo oblast nad ozemlji, odkritimi po njunih eks-pedicijah. Toda naselili teh ozemelj nista. Angleži so sicer pošiljali tja svoje uradnike, ki so pobirali davek od kitolovcev. Toda to je akt državne suverenosti. Teoretično pa teh uradnikov ne moremo smatrati za stalne prebivalce. Razen tega je bil antarktični kontingent odkrit samo na svoji obali, tako da to ne more služiti za opravičilo in utemeljitev, da bi si karera-koli država prilastila vse to ozemlje. To vprašanje bd bilo seveda ostalo čisto teoretično, da se ni pokazalo, da so antarktični kraji izredno važni za kitolov in da se ni letalstvo tako razvilo. Nova raziskovanja in nove pretenzije Da bi jim ne bilo treba plačevati davkov Angležem, so si zgradili Norvežani plavajoče tovarne, ki jim omogočajo razrezati kite in pretopiti njihovo mast kar na morju. Tako ne rabijo nobenih posebnih stani C na suhem. Norvežani so tudi raziskali ozemlje vzhodno od antarktične celine in s tem utemeljujejo svoje pravice do njega Nedavna ameriški ekspediciji Bvrdova in Ellsworthova sta poostrili položaj. Bvrdo- va baza je bila položena na angleškem ozemlju. Byrd je letal nad ozemljem, ki je dobilo pozneje ime Zemlja Marije Byr-dove, Ellsvvorth je pa leta 1935 odkril na dobrih 3.500 km dolgem poletu veliko ozemlje med Zemljo Marije Bvrdove in ozemljem Falklanda, Nedavno je pa ameriška vlada izjavila, da ne priznava meja, označenih po drugih državah in da si pridržuje pravico anektirati ozemlje, ki so ga odkrili ameriški raziskovalci. Tudi Avstralija posega v spor glede ozemlja okrog južnega tečaja in trdi, da spada k Avstraliji zelo veliko ozemlje, odkrito po dveh Avstralcih. Leta 1933. so Francozi razširili meje dežele Adelije. Le- j tos so Norvežani napovedali svoje pravice nam ozemljem, ki meri 1.000.000 k val ratnih milj in leži med zapadnimi mejami Avstralije in Falklandskim ozemljem. Ni še znano po kakšni teoriji bodo Združene države utemeljevale in opravičevale aneksijo novega ozemlja. Njihove pravice do ozemlja, raziskanega po admiralu Byrdu. še niso bile točno določene, a poleg tega imajo Američani pravico do znatnega dela ozemlja, kl ga je anektirala Anglija. t Scott v koči na Rossovem otoku Filmski igralci v vojaških uniformah Takoj v začetku vojne je morala večina francoskih filmskih igralcev k vojakom Večina francoskih filmskih igraicev je bfia takoj ob pričetku vojne z Nemčijo mobilizirana. Filmske zvezdnice jc vojna pognala iz ateljejev, čez noč so postali samo državljani, ki morajo opiaviti svojo dolžnost do domovine, čeprav jih sicer smatramo za izjemne ljudi. »Ako domovina pokliče svoje borce, je izjavil igralec Pierre Kresnav, tedaj tudi filmski igralec preneha biti filmski igralec.« Fresnay je bil med prvimi, ki so odšli na fronto, še nam je v spominu iz filma »Velika iluzija«, kjer je ustvaril mojstrski lik francoskega stotnika. Zdaj je resničen stotnik v neki borbeni edinici francoske armade, poveljnik kompanije nekega polka zuavov. Jean Gabin je bil mobiliziran prvi dan in je odšel takoj na fronto. Albert Prčjean ki je bil že med svetovno vojno med letalci, je bil zopet uvrščen kot oficir v francosko letalsko armado. Mobiliziran je bil kot poručnik, zdaj pa je že stotnik. Pierre Blanchard je oficir. Igralca AA-mos in Ravmond Cordy sta dodeljena avtomobilski koloni kot šoferja. Ohranila sta tudi v uniformi humor, s katerim sta že tolikokrat razveseljevala publiko v filmih. Fernandel, najboljši francoski filmski komik, ki ga naziva jo tudi »francoski Chaplin«, je podoficir v nekem mestu v južni Franciji/ Kot vojaka smo ga videli dostikrat tudi v filmih, na primer v »Ignacu«. Mobiliziran je bil tudi Charles Boyer. Vojaka sta tudi mlada igralca Rene Dary in Paul Cambo. Bernard Lancret je artilerijski oficir, Giibert Gil pa je dodeljen obrambi proti napadom iz zraka. Feramus ki se ga nekateri morda še spominjajo iz dobe nemega filma, je pilot in dodeljen eskadrili letalskih lovcev. Jean Pierre Au-mont, ki smo ga videli že večkrat v vlogah oficirja, je navaden vojak, toda upa. da bo kmalu napredoval. Igralka Germaine Aussev se je prostovoljno prijavila za pomožno službo v vojski. S svojim avtomobilom je ob evakua ciji Pariza vozila otroke na deželo, zdaj pa opravlja važne kurirske posle za vojno ministrstvo. Se bolj je zanimiva filmska igralka Francoise Rosay. Vsak teden je lahko slišati v radiu. V nemškem jeziku govori nemškemu narodu ne kot umetnica in prijateljica nemškega naroda, temveč kot mati treh sinov. Eden od teh je že na fronti, druga dva bosta kmalu vpoklicana Francoise Rosay je nemški kinopubliki dobro znana ker je sodelovala tudi v nemških filmih. Tudi igralci so torej dobili svoje vloge v veliki tragediji, vloge, ki niso omenjene na nobenemu sporedu, ki ne bodo povečale njih popularnost, ki pa imajo kljub temu svojo veUčino. NI MU UGAJALO — Slišal sem, da si bil tudi v Pompe jih. Kako ti je tam ugajalo? — Nič kaj posebno. Okolica je sicer lepa, pač je pa mesto strašno zanemarjeno, same razvaline so ga. 230 let stara prav Pre 1 sodiščem v Amstudamu se je odigralo rcdavno zadnjo dejanje er.op-a najzanimivejših procesov v zadevi dediščine,, kar jih. pozna zjroovina. Gre za 150.000 tisoč hoianclskih cekinov. Leta 1676 je umrl v Hamburgu holand-ski maršal baron van Omhblm. V svoji oporoki je mari-aJ, ki je bi' star samec, določil za univerzalno de-đir.jo svojo strežnico Johano van der Plancken. Policija je takrat izjavila da je oporoka ponarejena in izredno lepo decinjo je zaprla ker je bila osumljena, da je oporoko ponaredila. Kmalu so jo s: er izpustili, toda dediščine ji niso prisodili. Oiko.ovanka je vložila tožbo na so-dišču v Amsterdamu. Sele mnogo let pozneje je dobila tožbo njena hči Bertha, tudi sloveča lepotica. Mesto Amsterdam je pa obenezn zaseglo 23 ša-tulj, polnih zlatnine, ki je imela že takrat ogromno vrednost S tem je mesto krilo maršalove dolgove. Prišlo je do novega procesa, ki se je vlekel s prešle lici do naših dni. V teh dveh stoletjih je zapuščina naraščala in zdaj znaša 150.000 tisoč holandskih cekinov. Neverjetne možnosti hormonov Dr. R. C Hoskins z medicinskega kolegija harvvardske univerze, specialist za živce in za žleze z notranjo sekrecijo. dokazuje na podlagi enostavnega matematičnega računa, da se lahko pokažejo učinki hormonov v našem telesu najmanj na 14.000.000 načinov. Hormoni, izločki inkri-toričnih žlez. vplivajo na rast, na spol in na mnoge druge važne funkcije našega telesa. V človeškem telesu je 13 takih žlez. . Vsak harmon se lahko iz njih izloča v normalni količini ali pa tudi v manjši ali večji. Zato so trije možni primeri za vsak hor- | mon, odnosno za žlezo. Za hormone in poedine žleze je značilno, da učinkujejo zase bodisi tako da se vzajemno vzpodbujajo ali pa nadoroestujejo delovanje drug drugega, odnosno ga zadržujejo. Pri eni žlezi je torej možno v splošnem trojno delovanje normalno, podnor-malno in abnormalno. Pri dveh žlezah je pa mogoče 9 takih permutacij, pri treh žle- zah 27. itd. Pri 15 žlezah naraste število permutacij na 14,348.907 in to računano samo z enim hormonom v vsaki žlezi. To število je v resnici se nekolikokrat večje, kajti nekatere žleze izločijo po več hormonov. Tako je znano o možganskem podve-sku, takozvani hypofysi, da je prava tvor-| niča hormonov. Mož, ki bi bil rad gospodinja Žene, ki bi prevzela njegove dolžnosti, pa ne more najti C. M. Elphick iz severoameriškega mesteca Cheltenbiama je že prestar, da bi si mogli razlagati njegovo čudno hrepenenje kot posledico mladeniške vihravosti. Star je 42 let in še vedno zaman išče ženo za zakonsko življenje, po katerem tako hrepeni. Njegova bodoča žena bo morala izpolniti več pogojev, če hoče postati njegov ideal. Ta priletni samec, navdušen pristaš enakopravnosti obeh spolov, išče namreč dekle, ki bi bilo zadovoljno z izmenjavo vlog običajnih v vsakem zakonskem življenju. Elphick pravi, da bo morala njegova bodoča žena služiti, on bo pa skrbel za gospodinjstvo, ostal bo doma, kjer bo kuhal, pral in pospravljal, če bo pa treba, bo vestno izpolnjeval tudi dolžnosti pestunje. Dojilje seveda ne bo mogel nadomestiti, vse drugo pa pravi, da bo lahko opravljal. Elphick išče svoj ideal zaman že dolga leta. V zadregi se je obrnil na župane oko- liških občin s prošnjo, naj mu pomagajo iskati nevesto. Sedem deklet se je oglasilo, vse bi ga bile rade vzele, pa je navzlic i temu še vedno samec. Ameii^a novinarji so bili radovedni, zakaj ima pri ženskah tako smolo. Elphick jim je pojasnil to takole: Bil sem primoran odkloniti vse ponudbe, ker sem se v nekaterih primerih razočaral že po fotografijah, druga dekleta pa niso imela zadostnih dohodkov. Ne pričakujem od svoje žene, da bi zaslužila mnogo denarja, pač ga pa mora zaslužiti toliko, da ga bo dovolj za gospodinjstvo in druge nujne potrebe. Ce bi našel pravo nevesto, o kakršni zaman sanjam že toliko let, bi rad vstajal zgodaj zjutraj, pripravil bi zajtrk in ji ga prinesel v posteljo. Potem bi jo pa videl kako odhaja v službo, a zvečer bi jo pričakoval na pragu, da bi ji pokazal knko dobro opravljam gospodinjske posle. Vsak dan bi ji pripravil tudi dobro večerjo. Prozoren film iz gline Pred dobrim letom je prišla v javnost vest o novem materialu, ki ga je izdelal profesor tehnološkega zavoda v Massassu chets Hauser iz gline, nazvane bentonit. Fino plavljena glina se da po njegovih navodilih predelati v belkasto mrenico, prozorno in približno takih lastnosti kakor močan ovojni papir. Samo da je to papir, ki ne gori, ki kljubuje kislinam, nima ne okusa ne vonja in zato je zelo pripraven za zavijanje. V tehnični praksi so ga jeli uporabljati kot material za izoliranje motorjev in generatorjev. Ta čas je pa Hauser nadaljeval svoje poskuse in izpopolnil svojo snov s tem, da je našel v kalifornijski Dolini smrti Se bo^o glino. Iz te gline izdelani papir je skoraj povsem prozoren, na njem se da tiskati in pisati in če je še nekoliko prožnejši, je zelo prikladen tudi za fotografski film, za avtomobilska okenca in podobno. Če bi bilo take gline na svetu dovolj bi postal Hanserjev izum zelo važen. S papirjem iz take gline bi lahko nadomestili mnogo gorljivega materiala zlasti bi pa lahko obvarovali mnoge gozdove pred uničenjem. Nedelja, 8. oktobra 8: Solistični koncert (flavta), g. SI. Korošec pri klavirju g. prof. M. Lipovšek. — 9: Napo* edi. poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor — 10- Naše pevke (plošče) — 10.30: N ki koncert radijskega orkestra. — 11 Prenos otvoritve razstave Kluba neodvisnih slov likovnih umetmkov iz Tako-ničevega nav^liona. — 12: Klavirski koncert Šerifi P^"t-k;ewicz. — 13: Napovedi — 13.20* Po domače! Harmonika (fi Ivan ^merman) vmes citra^ke točke na ••»'o'čah — (oH^^ia prekinjena od 14.30 do 17 ure) — 17- Kmetijska ura: Gospodarska navodi'a in tržna poroći'a. — 17.30: Domač koncert Sodelujejo: ga Dragica Sokova, gdč Vida Rudolfova. gg. Andrej Jarc in Mirko Armič ter radijski orkester. — 10: Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura* Zgodovinski razvoj slovenskega obrtništva fDosta! Rudolf, strok, učit.) Ljublj. — 19.40- Objave. — 20: Pesem m veselje (plošče). — 20.30: Ura staroklasične glasbe. Sorlp'ujejo: g Stanko Prek (kitara solo), ge Tončka Šuštar-Maroltova (sopran) in Marija Tutta (alt), prof. Marijan Lipovšek (spremljava) — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Vsakemu nekaj, igra radijski orkester. — Konec ob 23 uri. Ponedeljek. 9 oktobra 12: Junaku v spomin (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Zdravstvo (higiena) mladostne dobe: Zorenje (g. dr. Anton Brecelj). — 18.20: Obisk pri J S. Bachu (plošče). — 18.40: Mesečni slovstveni pregled (g. prof. Fr. Vodnik). — 19: Napovedi, poročila. — 19: Zanimivosti. — 19.20: Nac. ura: Blagopokojni kralj Aleksander (Bgd). — 19.40: Objave. — 20: Spominu blagopok. kralja Aleksandra I. Zedinitelja. — 22. Napovedi, poročila. — 22.15: Slovan na plan! (plošče). — Konec ob 23. uri. Torek, 10. oktobra 11: Šolska ura: Naša slovanska glasba: predavanje z glasbenimi vložki (g. Stanko Prek). — 12: Koračnice slavnih mož (plo šče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: Štajerski gradovi (g. Leo Pettauer). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Pre-dav. inspekcije drž. obrambe (Bgd). — 19.40: Objave. — 1050: Deset minut zabave. — 20: Respighi Rimske pinije, suita (plošče). — 20.20: Vojnovič; Ekvinokcij (Jesenski viharji) izvajajo Člani rad. gral-ske družine. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Vsakemu nekaj, igra radijski orkester. — Konec ob 23 uri Sreda, 11 oktobra 12: Drobiž za drobiž (plošče). — 12.45: Poročila, — 13: Napovedi. — 13.20- Sramel »Štirje fantje«. — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura- Zakaj sem postal zdravnik (g. dr. Anton Brecelj). — 18.20: Kaj pravi znanost in tehnika, (g. prof. Miroslav Adle-šič). — 18.30: Rossini: Viljem Teti fantazija (p!orče), (veliki simf. ork iz Mi'ana). — 18.40: Delavska družina (gdč Krista Hafner). — 19: Napovedi, poročila — 19.20: Nac. ura: Frano Sunilo (Voiislav Ra-dovanovič) Zgb. — 1^40; Objave — 20: Rudolf Pilih igra harmoniko. — 2045 Godbe na pihala (plošče). — 21.15: S.im \i s klavirjem (g Draeo Burger. tenor g. prof. Lipov^ek). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Tamburaški orkester (L. Karmelj).— Konec ob 23. uri. Četrtek, 12 oktobra 12: Veseli napevi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski šramel: Veseli vojaki — 14: Napovedi. — 18 Pester spored radijskega orkestra — 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 19- Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Savcz Sokola kr. Jugoslavije: V teh težkih dneh (Pahor Dragn) Lj. — 19.40: Objave. — 19 50: Deoet minut zabave. — 20: Iz slovenske klavirske literature, predava in na klav;riu ilustrira g. prof. L. M. Skerjanc. — 21: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Zvoki v oddih (radijski orkester). — Konec ob 23. uri. Petek, 13. oktobra 11: Šolska ura: Po Hrvatskem Zagorju; sike s potovanja. Dialog z glasbenimi vl<>/k\ vodi g. Miroslav Luštek. — 12: Naši na-pevi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: N'i-povedi. — 13.20: »Pod lipo«, koncert slovenske glasbe (radijski orkester) — 14: Napovedi. — 18: Ženska ura: Kako naj mati vzgaja otroke za scc. življenje in delo (gdč. Anica Lebar). — 18.20: Pisana šara (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 1(>.2<>: Nac. ura: Kartuzija Pleterje — edina na Balkanu (Viktor Pirnat) Ljubljana. — 10.40 Objave. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Operni večer. Sodelujejo: gdC. Milica Po'ajnar (sopran), g. Andrej Jarc (tenor) in radijski orkester. Dirigent: D. M. Šijancc. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče. — Konec ob 23. uri. A P ZELNIKOV. 68 ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA ROMAN — Ta človek sem bil jaz, — je dejal Murzajev. — Vi? Bože moj, kaj ste pa počeli tam? — Vračal sem se iz gozda z gobami. Takrat sem našel avto, ki ste ga bili pustili na cesti in v njem orhidejo. Takoj se mi je zazdelo, da se je moralo v knezovi vili nekaj zgoditi. — To je usoda, to je kazen božja, da je pokazal pravo sled mojemu edinemu dragemu človeku v mestu! — je vzkliknila Ariadna Georgijevna, potem je pa nadaljevala: Doma sem se brž preoblekla ter izprala in obvezala rano. Sobo sem pospravila sama, da bi ne vzbudila komorničine pozornosti. Obleko sem zaklenila v omaro. Toda kam naj bi bila vrgla rože in vato ter izlila krvavo vodo ? Spomnila sem se, da je vrt pod mojimi okni do pomladi zaklenjen. Izlila sem torej vodo na vrt, vrgla skozi okno rože, z njimi pa tudi rokavico. A drugo sem bila pozabila v knezovi vili. Vi ste pa tam vse našli. — Da, toda po golem naključju, — je pripomnil Murzajev. — Tedaj vas je že vodila božja roka, ne vem pa, kako ste mogli priti do moje obleke v zaklenjeni omari? Najbrž vam je vse povedala komornica, ki je bila dva dni po umoru odpuščena. — Ta ni imela svojih prstov vmes. To je bila pač usoda. Če bi je ne bila odpustila, bi ne bil prišel v naše roke najvažnejši dokaz. Vašo obleko je ukradla iz omare nova komornica, ki je bila takrat v naši službi. Poslali smo jo k vam kot služkinjo na pobudo mojega namestnika. Razjasnitev zločina je tudi njegov uspeh. Jaz sem bil postavljen pred izvršeno dejstvo samo en dan prej kakor Oleg Ki-rilovič. — Takoj zvečer pri Celinskih sem jela igrati hinavsko vlogo nesrečne neveste, ki je bila tragično izgubila svojega ženina. Dobro sem bila premislila vsak korak, vsako kretnjo, vsako besedo. Ko so vas poklicali od mize, sem takoj razumela vzrok tega in tudi takoj sem premislila do vseh podrobnosti, kako se bom ob vesti o knezovi smrti onesvestila. Samo enkrat nisem igrala vloge — ob slovesu od mrliča v cerkvi. — Kje ste živeli potem, po svojem odhodu? — je vprašal Murzajev. — Če se spominjam časov pred svojim odhodom v tujino z grozo, je spomin na zadnjo dobo mojega življenja odvraten in gnusen. Vrgla sem se bila v naročje pariškega polsveta. Moj denar bi se bil tam kmalu razlezel, da ni izbruhnila vojna. Tujci so morali odpotovati domov, veseli Francozi so pa postali v svojem domovinskem navdušenju resni. Postalo mi je strašno težko. Po glavi so mi jele rojiti grozne misli na preteklost. Eden mojih zadnjih 1 jub-čkov je bil častnik generalnega štaba, kjer je delal v protivohunskem oddelku. Predlagal mi je, naj začnem delati kot vohunka. Sprejela sem to ponudbo, saj je ustrezala mojemu načinu licemerstva in hrepenenju po pustolovščinah, polnih nervoznosti. Groza me spreletava ob spominu na tiste čase, ob misli, kako sem morala lagati ter si pomagati z zvijačami. Ne morem vam povedati, kje vse sem bila — na sedežih mednarodne protivohunske službe, kakor v Kodanju, ali v Nemčiji v Berlinu, ali pa tudi blizu za bojiščem. Večkrat je malo manjkalo, da me niso razkrinkalL Nimam pravice hvaliti se, lakho pa rečem, da je bil uspeh nekaterih operacij zavezniških armad v tesni zvezi z mojimi poročili. Z gnusom se obračam sama od sebe ob spominih, s kolikim moralnim ponižanjem in onečaščenjem sem morala kupovati vse te vestL Br ... — Pozabite na to, — jo je tolažil Murzajev. — Vojna brez vohunske službe ni mogoča. Vohun dela za domovino, on neprestano tvega svoje življenje in zato zasluži spoštovanje. — Ne govorite tega, — je ugovarjala. — Ne govorite o drugih. Res je, da je med vohuni mnogo junakov, toda mene se to ne tiče. Prosila sem vas za razgovor, da bi vam povedala samo resnico. Zato vam povem, da nisem delovala v vohunski službi iz nobenega patriotizma, niti iz drugih plemenitih nagibov. Vojna me je slučajno zajela v Parizu. Zato sem delala za Francijo. Če bi me pa bila zajela v Berlinu, ali če bi se bili Nemci domislili in mi ponudili boljše pogoje, bi bila delala za nje. Saj je bilo to v času, ko je bila moja duša v oblasti demonskih sil. • * - 4T v jjW — Kaj je bilo pa po vojni? — je vprašal Murzajev. — škandal za škandalom. Kdor je bil takrat v Parizu, je moral slišati o zvezdi pariške družbe, o Grkinji, o krasni Ulfili. Marsikatero premoženje je uničila, marsikateri strel obubožanega ali nesrečno zaljubljenega je po^il vtiho noč zaradi nje. Ta Gr-kinja sem bila jaz. Moja ljubezen je bila draga, pri tem pa zelo rafinirana, tako da je vsak moški izgubil glavo. Vsak moj novi ljubček je bil prepričan, da je kupil ne samo mojo ljubezen, temveč da ga tudi resnično ljubim iz vsega srca. Znala sem pritisniti svojim besedam in žrtvam pečat plemenitosti, znala sem obrniti vse tako, da je vsak mislil, da je moj prvi ljubček. Vsaki moji žrtvi so se odprle oči šele tedaj, ko je bila že povsem uničena in ko sem jo bila že brezobzirno zapustila. Ta način življenja me je privedel tja, kjer sem zdaj ... Moja zadnja žrtev je bil Italijan, ki je bil v mladih letih odpotoval v Južno Ameriko in si pridobil tam v Braziliji ali Argentini veliko premoženje. Doma je bil iz okolice mest Genzano in Albano. Značaj je bil podedoval po prednikih. Njegov rojstni kraj je sloveč. Se danes se pripovedujejo legende o ondotnih roparjih. Gen-zanci so bili privlačna snov za pisatelje detektivskih romanov. Zadostuje pogled na starodavno genzansko cerkev. Tam vidite mnoga darila svetnikom posebne vrste ex voto: kindžale, piščalke in drugo orožje roparskih poklicev. Ta darila so prinašali tisti, ki so se na stara leta odpovedali razbojništvu. Gozdovi okrog jezer Albani in Nemi so izsekani, sedanji razbojniki ne ropajo več po gozdovih, temveč po velikih mestih, ne z orožjem v roki, temveč z aferami. Ta čas se pa morala Genzancev ni izpremenila. Kakor nekoč, je pri njih še zdaj v navadi krvna osveta, pri njih še ni izginil tradicionalni način osvete in še dolgo ne bo prineseno vse orožje v genzansko cerkev. Tak je bil tudi moj Giuseppe Venduta; mož uglajenih manir, toda po svojem značaju bojevit goreč, kakor da bi ga vzel iz detektivskega romana. Po srečanju z^ menoj ni ostalo od njegovega bogastva skoraj nič. Da bi me ne izgubil, je krenil na pot krvoločnega zločinca. Jaz sem pa pobegnila od njega sem z drugim. Toda našel me je. Da bi se ga odkrižala, sem ga ovadila. On je pa zvedel, kdo ga je ovadil. Tik pred njegovo aretacijo sva imela dogovorjen sestanek. Bil je zelo kratek. Stopil je k meni in me ogovoril takole: — Tako zaznamujejo pri nas v gorah izdajalca! — Urejuje Josip Zupančič H Za »Narodno tiskarno* Fran Jaran 0 Za upravo In taseratai del ista Oton Chratoi // ¥« v Ipbsjont