88. Stnilta.
II W|ul, i pd*!jfk, ZO. iffUi mi
XLV1I. lefo.
.^^H^^^fe^^^^H          Hl^^^^^^l^k                             .^^^^^^fl^^L.            ^^^^^^I^I^B HI^^HH^Ml     ^^HHH^^^^BH^^^^b         ^^^^^^^^k        ^^^^^HI^Hfe               ^^m^^^^^^^^^^^          ^^^^^^^^^^^^^^bm*^^^»        ^^^^^^^^^^^^ -                          i            i^^^^^^^^_ *      ___                                   _^_^_^^.                    ^^^^^^^^^^^^^^^_                       ■        ■     ^_^^^^^_                        ^^^^^^^^^^^^^^_^
•Slovenski Narod* velja ¥ I>|«M|aal
na dom dostavljen:                  .             t upravništvu prejemafl:
cdo leto naprej . • . . K 24-— I ćelo leto naprej • , . . K 22-— pol leta m » . . . . 12-— I pol leta „'••••• 11^— četrt leta . ♦ . • . . 6-— I četrt leta „ • • . . . 5*50 na mesec    m      •   •  #   •    »   2"— I na mesec    m      •   •   •   •    •    1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokoptsi se ne vračajo. UređnUtro: Snallova vlica *L 5 (v prltitfju ievo.) telefm M. M-
Ua|a fiak 4mm %*tw hiifil m4M|« m pi ■■■!>•
taserati veljajo:   peterostopna  petit  vrsta  za enkrat  po  16 vi«., za  dvakrat po U vin., za trik rat ali  večkrat   po 12 vin.   Pa rte in zahvala vrsta 20 vio.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseiati i. t (L,
to je administrativne stvari.
————   rtMBcm steTUka v«l|a 10 vUuur|«v.   ——
Na piaiim naročila btez istodobne vposlatve naročaiae se ne octa.
„»»!-»«■■ Hikinu" ttlttM *t K.
.Slovenski Narod* telfa po po*tt:
za AvstroOgrsko:                 «                    za NemČljo:
ćelo leto skupaj naprej     .   K 25*— I ćelo leto naprej            .   .   K 30*—*
IfetrMeta    Z        Z     -   .*    I ^SO I    M Ameriko in vse druge deiele; na mesec    .        m     •   .    •   230 • ćelo leto naprej   .        .   .   K 35.—.
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. ĐararmlatTO (spodaj, dvorttče levo). BnaflOTa ulica at 5, talaloa At •**
Trst.
Minister grof Berchtold in marki San Giuliano sta se po večdnevnih posvetovanjih v Opatiji zopet raz-šla. Uradni komunike, ki je bil izdan o teh posvetovanjih, je diplomatično brezbarven in ne pove pravzaprav ničesar. Ta komunike da razumeti, da sta se vodilna ministra sporazu-mela o različnih vprašanjih, katerim je bilo posvećeno njiju posvetovanje in da bosta torej Avstrija in Italija vsaj v bližnji prihodnjosti. če ne že solidarno, pa vsaj paralelno po-stopali.
Ni dvoma, da se je na sestanku v Opatiji govorilo tuđi o avstrijskih notranje - političnih razmerah, Pri-tisk italijanskega časopisja je bil ve-likanski in tendenca tega pritiska je bila, da med ltalijo in med Avstrijo ne more biti prijateljstva, če se av-strijska notranja politika ne postavi na stran primorskega Italijanstva proti Slovencem in Hrvatom. Av-strijski oficijozni listi sicer markira-jo, da naša vlada ne dopušča nikake-ga vmešavanja v naše notranje-politične razmere, a tako zatrjevanje nima pomena.
Moč italijanskega elementa na Primorskem peša. A to ni posledica vladne politike, čeprav je vlada na Primorskem Slovencem pravičnejša. kakor v drugih kronovinah, ampak posledica naravnih razmer. Ozadje Trsta je slovensko, dotok novega prebivalstva je slovenske narodnosti in če bi ne bilo umetnega importira-nja regnikolov in nemških uslužben-cev vseh kategorij, bi bil Trst danes že ves drugačen kakor je.Italijani se dobro zavedajo, da svoje gospodu-ječe pozicije ne morejo ohraniti, če jim vlada z zatiranjem Slovencev ne priđe na pomoč. Česar sami iz svoje moči ne morejo doseći, to jim naj vlada preskrbi s silo in krivičnostjo proti Slovencem.
Pripravljeni moramo biti na to, da bo vlada poskušala ustreči zahte-vam Italiianstva. Tržaški namestnik princ Hohenlohe se sicer ni uđeležil sprejema italijanskega ministra, kar ima vsekako nekoliko demonstrati-ven pomen, ali s tem ni dano prav nobeno jamstvo, da vlada ne bo šla
Italijanom še v vse večji meri na ro-ko, kakor doslej.
Bodocnost Slovenstva v Trstu pa ni odvisno od nobene vlade več, ampak samo še od nas samih. Vlada nam lahko dela velike težave in za-držuje in ovira lahko naš razvoj, a drugega ne more dosti storiti.
Pač pa lahko mi sami podpremo in utrdimo tržaško Slovenstvo v iz-datni ineri.
Trst je trgovinsko mesto in postaja tuđi industrijalno mesto, ki ima v svojem ozadju krepko zaslombo. Tržaška trgovina zalaga največji del slovenskih dežela in tu je treba za-staviti delo.
Slovenska trgovina v Trstu je v lepem razvoju. Ze lepa vrsta je slovenskih tvrdk znamenitega obsega in velikega ugleda, ki srečno in uspe-šno konkurira ne samo nazadujoči italijanski, nego tuđi inočni in procvi-tajoči nemški trgovini. Splošni slovenski interes je, da se slovenska trgovina v Trstu okrepi in pomnoži, in to se da znatno pospešiti z dobro organizacijo med slovenskimi deželami in tržaško slovensko trgovino.
Slovenska trgovina v Trstu je zmožna vsake konkurence tuđi z najboljšimi in največjimi tuiimi tvrd-kami in samo pomanjkanje organizi-ranega dela je vzrok. da slovenske dežele še nišo s tržaško slovensko trgovino v taki zvezi, da bi tržaška slovenska trgovina dominirala po vseh slovenskih pokraiinah.
Delavstvo, uradništvo in trgov-stvo je jedro slovenskega prebivalstva v Trstu in največjega pomena je. da krepimo te stanove, kajti iz njih vzrase moč. s katero bo slovenski narod zlomi! italijansko le Še umetno vzdrževano prevlado v Trstu. Na nobenem polju pa ni to tako lahkc.kakor na knpčijskem polju,k!er fe res treba le dobre volje in nekoliko organiziranega dela in prav nič več.
Penetracija Trsta s slovenskim prebivalstvom se mora vršiti v vseh stanovih in poklicih. Vsak slovenski delavec, uslužbenec in uradnik. ki si ustanovi v Trstu eksistenco, h po-memben za slovensko stvar, prav posebnega narodnega in gosr )dar-skega pomena bi pa bilo, če b' Slovenstvo tuđi  v  trgovstvu  za .obilo
močno pozicijo.    Mogoče je to le s podporo vseh slovenskih dežel.
Trst, ki je deležen toplih simpatij tuđi v tistih slovenskih pokrajinah, ki imajo ž njim le majhne zveze, ali pa nobenih, je eden glavnih predpogo-iev slovenske bodočnosti. Dokler ni Trst nas, dokler ni ta važni pristan zavojevan, je vsa naša narodna eksi-stenca v nevarnosti. Jele z zavoje-vanjem Trsta je zagotovljen pegoj našemu obstanku.
Pred Rovlmi občtnskimi volitvami.
Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj je imelo v soboto zvečer svoj prvi shod, ki je imel namen, pripraviti volilje na pri-hodnje občinske volitve. Shod je otvoril predsednik društva, občinski svetnik gosp. Pustoslemšek, ki je opozarjal volilce, da se je treba že sedaj temeljito pripraviti na pri-hodnje občinske volitve, ki se bodo vršile morda prej, kakor mnogokate-ri sedaj misli. Mir v klerikalni stranki je le navidezen, v resnici pa nape-njajo klerikalci vse sile, da bi spravili narodno - napredno stranko ob njeno sedanjo absolutno većino v ob-činskem svetu. Pri tem računajo zlasti z ženstvom, ki pri nas še nima one politične vzgoie, kakršna je potrebna, če hoće ženstvo politično na-stopati. Shodi vseh političnih dru-štev se morajo tcre.i ozirati posebno tuđi na ženstvo in dolžnost našega ženstva ie, da se teh sliodov tuđi udeleži. Znano je n. pr., da imajo klerikalci svoje politične ženske organizacije v Marijinih družbah in da imajo tuđi služkinjie med seboi posebno organizacno, glede naknpa b!?sa in živil na trgu in v prodajal- ' nah. Tako se često zgodi, da naše napredne rodbine potom služkin.i pod-pirajo najstrupenejše politične na-sprotnike. Za to ie tuđi v tem oziru potrebno, da se organizuie tud: naše ženstvo.
^r političnih krogih se računa z moznostio. da bo v kratkem razpu-ščen državni zbor in bodo razpisane nove volitve. Potem je umljivo, za-kaj klerikalci tnko forsirajo priklo-pitev Spodnje Siške Ljubljani. Znano
je, da je pri zadnjih državnozborskih volitvah vodja naših klerikalcev koma] utekel ožji volitvi. Siska je ona velika občina, ki daje približno 1000 protiklerikalnih glasov in klerikalci se boje, da bi se moglo zlasti z ozi-rom na zvisanje deželnih doklad obr-niti v ljubljanski okolici še na slab-še, tako da bi dr. Šusteršič prišel v ožjo volitev, ali pa vsaj ne dobil vec lepe većine, kar bi vsej politični javnosti odprlo oči. Zato se trudijo, da bi bil zakon o priklopitvi Spodnje Ši-ške Ljubljani v naibližnjem času sankcijoniran. Posledica te sankcije pa bi bil razpust občinskih zastopov v Sp. Šiški in v Ljubljani. Govornik konca s pozivom na delo.
Drugi je govoril deželni posla-nec gosp.
profesor Reisner,
ki je govoril zlasti o zadnjem dežel-nozborskem  zasedanju.
Pri zadnjih volitvah v ljubljanski občinski svet so si bile vse stranke še na neJasnem, kako se bodo volitve končaJe. Danes je položaj jasen. Stranke bi prišle po istera volilnem redu v enakem števllu v občinski svet, kakor sedaj. Pozabiti pa ne smemo, da so klerikalci od takrat voliirti red za Ljubljano zopet izpre-meniii, kar je bilo eno prvih njihovih del leta 1911. S tem so hoteli doseći, da bi vse preostanke pohasaii oni ter na ta način izpremenili razmerje mandatov v občinskem svetu tako, da bi naprednjak! ne imeli več većine-
Govornik se bavi nato s klerikalnim
deželnim   gospodarstvom.
Tekom 6 let so izpremenili pre-bitek v deželnem proračunu v pri-lnanikljaj 2 milijonov kron. Ta pri-manjkljaj pa hočejo prikriti in javnost slepiti s številkami. Ce prizna-vajo, da znasa primanjkljaj 1 milijon 600.000 kron za leto 1912. in vidimo, da je dobila dežela državnih prispev-kov 1,200.000 kron. za leto 1914. pa iz istih poglavij 2,050.000 kron, vidimo, da bo dežela dobila za to leto za 850.000 kron več kakor lansko leto. Posamezne postavke proračuna so približno enake, kakor lansko leto, za zvisanje učiteljskih plač pa je vpostavijenih samo 420.000 kron; 430.000 kron višjih državnih prispev-
kov pa kar izgine. Če bi torej ne bilo višjih državnih prispevkov, bi znašal deželni primanjkljaj daleč nad
2 milijona kron.
Poleg tega pa klerikalna deželno-zborska većina ni hotela skleniti zakona o regulaciji učiteljskih plač z veljavnostjo od 1. januarja 1914, marvec sele od dne, ko dobi zakon sankcijo. Jasno pa je, da te sankcije še dolgo ne bo in da bo izginilo tuđi onih 420.000 kron v klerikalne stran-karske  namene.
Govornik govori nato o zviša-nju deželnih doklad in o dejstvu, da bo morala plaćati Ljubljana najmanj polovico poviška deželnih doklad, ne bo pa od tega imela nobenih koristi. Užitnino v Ljubljani plačuje vsak prebivalec, brez izjeme, naravno pa je, da zadene zvisanje v prvi vrsti in najhuje revnejše sloje. Na deželi pa zadene užitnina v prvi vrsti gostilni-čarja in mesarja. Poslanec gosp. Reisner govori nato podrobno o užit-nini na vino, ki bi se morala enako-merno razdeliti na vse konsumente in ne izvzeti gotovih slojev. Razmo-triva to povišanje tuđi s stališČa go-stilničarja, ki bo vsled tega občutno trpel, ker bo imel na eni strani škodo vsled padanja konsuma, na drugi strani pa cene vina ne bo smel povi-šati tako, da bi prišel na svoj račun. V deželnem zboru smo slišali s strani klerikalne većine priznanje, da se je nekdo pri sestavljanju računov zmotil, prepričani pa smo, da je tu vmes zlobnost in da so klerikalci z namenom poiskali še 20% državno doklado za užitnino v Ljubljani. Če vzamemo za podlago užitnino leta 1910, bi dobila dežela od povisane užitnine v Ljubljani 464.804 K, na podlagi užitnine 1913 pa 346.558 K, torej povprečno 400.000 K. Govornik se bavi nato z vprašanjem zvišanja stanarine v Ljubljani. Stanarina zna-ša v Ljubljani 5 milijonov kron. Po-vprečno zvisanje za 6% znaša 300 tisoČ kron. To pa je zelo nizko računano, dasiravno bi poštenim gospo-darjem, ki bi vsled zvišanja davkov ne iskali še sami dobička, bilo treba zvišati stanarino samo za 4%. Ne-kateri gospodarji, in zlasti gospodarice pa, ki ne čitajo časopisov, pa mislijo, da morajo zvišati stanarino za 15/c. Če to strankam ni všeč, pa
LISTEK.
Kristalni zamaSek.
Roman. Francoski spisal M. L e b 1 a n c.
(Dalje.)
Klarisa je žarela veselja; nihče bi ne bil zdaj verjel, kaKe muke je pretrpela v zadnjih mesecih.
Med tem, ko je Prasville prislo-nil listo k steklu svojega okna, je Klarisa zašepetala Lupinu:
—  Zahtevajte, naj bo Gilbert še nocoj obveščen o svojem pomilošče-nju; deček trpi gotovo strašne muke.
—  Da, je pritrdil Lupin, sicer pa greste lahko k njegovemu advokatu, naj ga obvesti.
—  Jutri bi rada videla Gilberta, pa naj misli Prasville kar hoće.
—  Prav,    ampak    najprej mora biti pomiloščen.
—  Saj   vendar ni nobenih   ovir več?
—  Ne, Prasville se je menda že udal.
Med tem pogovorom je Prasville s povečalnim steklom pregledoval listo in tišti papirček, ki ga je bil vzel iz kasete, potem je vzel iz tište kasete še neke druge papirje, in jih ogle-doval s povečalnim steklom in na steklu na oknu.
—  Končano. je naposled izjaviL
Zdaj imam svoje prepričanje. Oprostite, draga prijateljica, da je to pre-i^kovanje toliko časa trajalo . . . po-s:al sem zopet nezaupen in vidim, da imam prav.
—  Kaj   hoćete  s tem   reci,   je vprašala Kiarisa.
—  Prosim malo potrpljenja . . , najprej   moram nekaj nujnega odrediti.
Poklical je svojega pisarja, sc-dečega v sosedni sobi in mu naročil:
—  Prosim,   telefonirajte takoj v pisarno    prezidenta    republike,     da prosim za odpuščanje in da je dozvoljena  avdijenca  postala  nepotrebna; vzrok bom že pozneje sporočil.
Zaprl je zopet vrata in se počasnih korakov povrnil k svoji mizi.
Klarisa in Lupin, vsa prestrašena, sta ga gledala z grozo in ništa umela, kaj naj to pomeni. Je-li zblaz-nel? Ali je to bila zvijača in je hotel prelomiti dano besedo? Ali zdaj, ko je imel listo, ni hotel izpolniti spre-jetega pogoja?
Prasville se je z listo približal Klarisi in jo ji je ponudil rekoč;
—  Vzemite svojo Usto:
—  Zakaj?
—  Vrnite jo Daubrecqu.
—  Daubrecqu?
—  Da, ali pa jo sežgite.
—  Kaj pravite?
—  Jaz   bi   jo   na vašem mestu sežgaL
—  čemu pravite to? To ie bedasto f
—  Ne, to je jako pametno.
—  A kako to. kako?
—  To vam lahko razložim. Lista podkupljenih    sedemindvajsetih   po-slancev je bila pisana na pisemskem papinu,   ki je bil nalašč narejen za predsednika podmorske družbe. Ne-kaj izvodov   tega papirja imam tu v tej   kaseti.   Na tem   papirju   pa   je skoro neviđen vodotisk, ves papir je namreč prepleten z lorenskimi krizi, ki se pa vidijo le če se papir prisloni na oKno. Na listi, ki ste mi jo vi pri-nesli, pa lorenskega križa ni.
Lupina je spreletela taka groza, da ni bil v stanu pogledati na Klari-so. Slišal jo je vzklikniti.
—  Torej mislite,   da je bil Dau-brecq goljufan?
—  Kaj se! je vzkliknil Prasville. Daubrecq ni bil goljufan, pač pa ste bili vi oguljufani,   draga prijateljica. Daubrecq pa ima pristno listo, tisto, ki jo je ukradel iz blagajne umirajo-čega predsednika.
—  A ta-le lista?
—  Ta je ponarejena!
—  Ponarejena?
—  Čisto gotovo! Tu se vidi ob-čudovanja vredna   zvijažnost    Dau-brecqova!    Vas je premotil,    da ste iskali in iskali kristalni zamašek,    v katerega je bil vtaknil ponarejeno listo . . .   med tem ko je pravo   listo lepo in brezskrbno hranil na vamem kraju ...
Prasville je umolknil, ker ae ma
je bližala Klarisa,   vsa bleda in pre-padla.
—  Torej?
—  Kaj, draga prijateljica?
—  Vi torej odklanjate mojo po-nudbo?
—  Moram, moram!
—  Vi nećete storiti korakov, ki sem jih zahtevala?
—  Saj je vendar nemogoče,    da bi jih storil. Jaz se vendar ne morem sklicevati na ponarejen dokument!
—  Vi nećete? ... Vi nećete?.. In jutri zjutraj . .. čez nekaj ur že... bo Gilbert . . .
Klarisa je strašno izgledala. Bila je vsa zelena, kakor umirajoč člo-vek, izraz blazne groze je svetil iz njenih oči, čeljust se ji je tresla . . . Lupin je planil k njej in jo podprl. Nekaj trenotkov je trepetala na njegovih rokah, potem pa jo je prevzela nova eneržija. Skočila je k Pras-villeu in ga prijela za roko.
—  Pojdite k   prezidentu    republike .. . pojdite takoj .. . resite Gilberta . . .
—  Prosim vas, draga prijatelji-ac, pomirite se vendar!
—  Pomirim naj se! je zapričala v skrajnem obupanju gospa Klarisa. Pomirim naj se ... med tem,   ko bo Gilbert    jutri   zjutraj ...    Ali hitite vendar... izposlujte pomiloščen je ... Ka] še vedno ne razumete? . .. Gilbert ___Gilbert... je moj sin!
Prasville je z glasnim vzklikom skočil h Klarisi.   V njenih rokah je
zabliščalo bodalo; hotela se je zabosti v srce, a gospod Nicole je vjel njeno roko in ji je iztrgai bodalo.
—  To je blaznost, kar počenja-te... Saj sem vam vendar prisegel, da ga resim... Živite zanj...    Gilbert ne bo umri... Kaj je mogoče, da bi bil obglavljen, če pa sem vam jaz prisegel, da ga resim?
—  Gilbert__je jokala Klarisa.
—  Molčite, prosim vas ... mol-čite.
Lupin je prijel Klariso za roko in jo peljal proti izhodu; predno je od.-prl vrata, se je obrnil k Prasvilleu.
—  Počakajte name,    gospod, je rekel nekako zapovedujoče. če vam je na tem, da dobite   listo   sedemin-dvajsetih  podkupljenih poslancev ... pravo pristno listo, potem poćakajte name... V eni uri ali najkasneje v dveh urah bom zopet tu.
Na to se je obrnil novič do Kla-rise:
Malo poguma, gospa. Ukazujem vam to v Gilbertovem imenu.
Držeč Klariso pod pazduho jo je peljal po dolgih hodnikih in stopnicah na ulico ...
Med tem je silno presenećeni Prasville pocasi zadobil zopet svojo hladnokrvnost, da je mogel mirno razmišljati o tem, kar se je zgodilo in zlasti o gospodu Nićoletu, ki je kar naenkrat opustil svojo vlogo poniž-nega učitelja in jo spremenil v smele-ga, zapovedujočega moža, ki je pripravljen premagati največje težave.
Strmu 2.
.SLOVENSKI NAROD", dne 20. aprilt 1914.
88. stev.
naj si poBčeio drugo stanovanje. To je v Ljubljani za prebivale« hud nđarec, ker imamo v Ljubljani hudo pomanjkanje stanovanj. Zadene m to zopet y prvi vrsti revaše sloja, kl so tunradno v bišah taklh man j po* dučenib gospodarjev. Posledlca tega povl^anja pa bo selitev izveo om-stnega okrožja, Če upoštevamo Še druge davke, je jasno, da bo plaćala Ljubljana! sama nad 800.000 knon več, kakor doslej. Kmet bo to povi-šanje čutil, ko bo plačal davek, pa bo hitro prevalil ta davek na svoje pridelke in na ta način bodo
LJubUanCani oškodovani gotovo s sa več kakor 1 milijon kron ;^                    na leto.
Poslanec g. Reisner se bavi nato v enakem smislu, kakor prvi govornik, tuđi z razmerami na našem trgu ter graja malomnrnost naprednih družm. Govori nadalje o mestni elektrarni in o eleKtrami ob zatvornici Ljubljanice. Ce odpade mestni občini vir dohodkcv iz mes:-oe elektrarne in če bi bila rnestna Dbčma primorana zvišati svoje do-•clade za 5rć, Kar bi neslo mestni občini 80.000 K, bi morali ljubljanski davkoplačevalci plaćati nad 200.000 kron davka več ter bi šio 120.000 K * žepe dežele, države in hišnih gospodarjev. Klerikalni občinski svet-niki so bili v odseku za pritožbo proti odloku deželne vlade zaradi hidro-električne centrale na upravno sodi-Šče, v občinskem svetu pa je izjavil Štefe, da se klerikalci županovi za-htevi ne pridružilo, ker je prav,dadobi dežela hidroelektrično centralo. Govori nadalje o gledališcu in o za-prekah, ki se delajo Dramatičnemu društvu ter o raznih drugih klerikalnih junaŠtvih napram naprednemu življu.
Kot tretji je govoril deželni poslanec tržni nadzornik gospod
Ribnikar,
kj se je bavil pred vsem z vpraša-njem, za kaj se bodo porabile povi-šane deželne doklade. Ponavlja, kako so klerikalci ćelo v deželnem odboru skrivali račune pred deželnim odbornikom g. dr. Novakom, ter pojasni, da so odpravili tuđi letna po-ročila, iz katerih so bili razvidni vsi izdatki, tako da vedo danes za deželne izdatke faktično samo 3 ali 4 go-spodje. Tuđi predlagana posebna re-vizijska komisija je romala v odsek. iz katerega ne bo prišla nikoli več na dan. Klerikalci se boje kontrole, zato je ne marajo. — Z mirno vestjo lah-ko trdim, da je velik del proračunskih 8 milijonov dispozicijski fond klerikalne stranke.
36.000 K namerjenih za podporo gasilnim društvom gre izključno za podporo pristašev S. L. S.
150.000 K draginjske doklade učiteljstvu je namenjenih samo pri-staiem S. L. S.
38.000 K podpor in štipendij dija-konu dobe samo klerikalci.
550.000 K za deželno kulturo. S tem denarjem se kupujejo duše na deželi na drobno in na debelo.
40.000 K za premovanje živine se bo porabilo podobno, kakor v Lo-škem potoku, kjer se je klerikalna živina poznala že na barvi tablic. V zadnjih letih se je za premovanje raz-delilo 134.000 K.
50.000 K za zboljšanje hlevov, do sedaj razdeljenih 160.000 K samo za klerikalce.
50.000 K za zboljšanje klerikalnih travnikov.
Kdo je mogel biti ta gospod Nicole? Ali mar Lupin?
Prasville je naglo zapustif svojo pišamo. Na hodniku je srečal policij-skega brigadirja.
—  Ali niste srečali   nekega  gospoda, ki je peljal vidno hudo razbur-jeno damo?
—  Da, na dvorisču . . . pred ne-katerimi minutami.
—  Ali bi vi tega    človeka    spoznali, če bi ga zopet videli?
—. Zanesljivo!
—  Potem ni nobenega   trenotka izgubiti. Vzemite šest redarjev seboj. Pojdite na trg Clichv.    Poizvedujte po gospodu Nicoletu    in    zastražite hišo, kjer stanuje. Tja priđe gotovo.
—  A kaj naj potem storim?
—  Aretirajte ga! Napravim vam takoj aretacijsko naročilo.
Prasville je pohitel nazaj v svojo pisarno in popisal aretacijsko tiskovino.
—  Hitite, brigadir, vašega predstojnika bom že jaz obvestil.
Brigadir je z začudenjem preči-tal aretacijsko naročilo.
—  Prej, gospod generalni tajnik, ste govorili o nekem Nicoletu.
—  No — in?
—  Na aretacijskem   naročilu pa je zapisano ime Arsen Lupin.
—    Seveda — Nicole   in Arsen Lupin sta ena in ista oseba.
.(Dalje priliodnJi&Jt
604100 K za zadružništvo; seveda samo sa klerikalno.
25.000 K za plemensko živino, vse za klerikalce.
40.000 K po letošnjem proračunu za podpore za manjše vodne zgrad-be. Klerikalna gospoda je spoznala, da so klerikalne duše tuđi po ceni in da se dajo kupiti tuđi s par žaklji cementa.
Večina tega denarja je pravi švlbovski fond naših klerikalcev.
Govornik se je bavil nato s splošnimi avstrijskimi zadevami in z notranjo in zunanjo avstrijsko politiko ter končal s pozivom na krepko in neustrašeno delo za občinske vo-Iitve. Končno je govoril še enkrat predsednik društva g. Pustoslemšek. Omenil je perece vprašanje uradne-ga jezika pri sodiščih ter opozoril na prakso, ki jo hočejo vpeljatl gotove osebe na sodiščih, da pozi vi ja jo varu he mfadoletnih otrok in jim ukazu-jejo, da morijo dvigniti denar iz slovenskih zavodov in nalagati v drugih zavodih. Eventualno hoče to tud! so-dišče izvršiti. Mnogo je takih, ki se siepo pokore ta kim zahtevara vsled česar se pupilarni denar dviga v slovenskih in nalaga v tu tih denarnih zavodih ali pa v državnih papirjih, ki pa ne nesejo toliko obresti, kakor bi nesel denar v hranilnicah. Doižnost vsakega zavednega Slovenca je, da se takim zahtevam upre.
Končno je ožigosal govornik še mlačnost ćelo nekaterih ženskih po-družnic Družbe sv. Cirila in Metoda ter pozval vse udeležnike shoda, da krepko delujeio v odpravo \\sega, Kar je pomanjkljivo v organizaciji naprednega življa v Ljubljani.
Živahno odobravanje je siedilo govorom posameznih govornik,>v.
Slovenci in češka gospodarska politifci.
Clanek. ki smo ga pretekli teden priobčili pod tem naslovom, je vzbu-dil v javnosti veliko pozornost.
Naša izvajanja priobčujejo v prevodu nemški in češki listi.
Nemski listi, na čelu jim graški, jih ponatiskuiejo s slastjo in jih ko-mentirajo po svoje. Iz njihovih opazk je razvidno, kako zelo bi želeli, da bi med Slovenci in Cehi prišli do akut-nega spora in končnega preloma, iz česar bi potem seveda NTemci kovali svoj političan in gospodarski kapital.
Ni nam pač treba naglašati, da so nemške konkluzije, nanašajoče se na razmerje med Cehi in Slovenci brez vsakega temelja, vsled česar se tuđi ni bati, da bi našim dobrim prijateljem Nemcem y trenotku neso-glasja med nami in Čehi pripadla vloga smejočega se tretjega.
Nemška gospoda dela v tem ozi-ru račun brez krčmarja, zakaj niti Slovenci, niti Čehi nišo nespametni, da bi se prepirali med sabo za to, da bi potem šla v klasje nemška pšenica. To si naj nemška gospoda enkrat za vselej zapomni in naj ne dela računov brez krčmarja. Nesoglcisje v domači hiši borno poravnali sami in ne potrebujemo v tem ozir i od nemške strani prav nobenih s^ tov, še manj pa vzpodbadanj in bočini.
Toliko glede nemških Jistov in nem^kih komentarjev.
Kar se čeških listov tiče, >e >tvar docela drugačna. Drago je nam, da so naša izvajanja ponatisnili in na-ravnost veseli nas, da so tuđi razu-meli naš namen, ki je nas napotil, da smo o stvari, pri kateri smo enako interesirani, kakor Čehi, spregovorili odkrito in pošteno besedo.
Praški »Narodni Listy« priobčujejo pod naslovom »Slovenski opo-min« naše izvodevTekscerptu, govore o Članku inženirju Odona Pdre glede češke politike na Jadranu in poudar-jajo, da, takšne nečeške besede inž. Pare nišo mogle ostati brez reakcije pri Slovencih.
Svoja izvajanja končujejo »Narodni Listy« tako - le:
»Prepričani smo, da ugledni slovenski list ne govori za veter in da ima dokaze za to, kar trdi. A za to popolnoma soglašamo z besedami, s katerimi završuje svoj opozoritelj-ni članek. Porušiti tradicijonalno, do sedaj naravnost idealno harmonijo med Slovenci in Čehi, bi bil greh, bila bi to nesreća za nas vse, pred-vsem pa za skupno slovansko stvar. Zato se ne sme zgoditi, da bi se raz-rušila češko - slovenska harmonija na ljubo par avanturistov, ki so samo trgovci in ki so že zdavna izgubili vsako narodno čustvo. To pa naj poskrbi poštena češka Javnost, zlasti pa — pripominjamo mi — ttšl uffled-ni denami zavodi.«
Masarykov »čas« razpravlja o našem članku v notici »Slovenci proti češki gospodarski politiki na jugu«.
Govoreč o nazorih inf. Pire, razvitih v »Pfehledu«, poudarja, da mora te nazore z vso odloćnostio za«
▼ndti vsak razsmen Ceh, ki pozna ratmere, in da za to ne vidi nobenega vzroka. da bi se Slovenci zaradi nazorov nekeft gospođa razbor* jali.
Nato ponatiskuje v celoti naša izvajanja, ob koncu pa pripominja to - le: »Tako slovenski list, katere-ga izvajanja predlagamo češki javnosti in pričakujemo, da izpregovorć tišti, kl se jih tiče, pred vsem pa naši finančni krogi. Pritožb Slovencev proti češkim ban kam ne slišimo pr-viČ, toda nikoli še nišo bile izrečene v tako določni in odločni obliki. Treba je tor ej na nje odgovoriti že z ozi-rom na važnost lista, v katerem so bile te pritožbe izrečene. Predvsem pa bi bilo dobro, da bi »Slovenski Narod« navedel določne slučaje in navedel tuđi imena. K stvari se Še povrnemo.«
Iz izvajani »Narodnih Listov« in »Časa« je razvidno, da češko Časo-pisje čisto pravilno presoja naš na-stop. Zato borno počakali, da o stvari izpregovori čim največ čeških listov, in sele potem borno, ako bo treba, navedli konkretne slučaje in imenovali tuđi osebe, kakor to želi spoštovani naš češki tovariš »Čas«.
Skircni finančni minister in kreditne operacije.
Z Dunaja prihaja sledeče pojasnilo glede finančnega ministra in nje-govega razmerja napram obema vladama v vprašanju kreditnih operacij za Bosno in Hercegovino.
V publicistiki navidezno obstoja napaČno mnenje, da je skupni finančni minister dolžan, da si poišče za svoje bosansko - hercegovinske kreditne operacije prej principijalno pri-voljenje obeh viad in naknadno dovo-lienje obeh finančnih ministrov. Tako postopanje bi ne bilo utemeljeno niti v upravnih zakonih iz leta 1880, niti v bosansko - hercegovinskem deželnem statutu. Skupni finančni minister je prevzel protokolarično obveznost samo glede onega dela bosansko - hercegovinskega posojila, ki se tiče od obeh držav subvencijo-niranih železniških zgradb. V teh slu-čajih je obvezan ostati z obema fi-nančnima ministroma v stiku. Res je imel skupni finančni minister pismeno določno obveznost, da ne sme motiti s svojimi posojilnimi akciiami obeh finančnih uprav pri njih velikih posojilnih akcijah in da trga ne sme vznemirjati. In tega vzroka je pustil skupni finančni minister obema veli-kina posojilama prednost. Zato je tuđi varoval prej izvedeni sklep bosansko - hercegovinskih posojil kot tajnost tako dolgo, da je bilo avstrijsko posojilo podpisano in iz istega vzroka je skušal dobiti posojilo, da priza-nese domačim denarnim trgom, tuđi v inozemstvu.
Poslanec Klofač o političnem
položaju.
V smichovskem »Narodnem domu a se je vršil včeraj shod volilcev, na katerem je govoril poslanec KIo-faČ o političnem položaju, o razme-rah med Čehi in o bojih posameznih čeških strank med seboj. Poslanec Klofač je mnenia, da je skrajni Čas, da izprernene čehi svojo taktiko in da se vrne v javno življenje zopet honetnost. Če jamčijo poslanci dr. Kramar, Svehla, profesor Masarvk, Choc in govornik za dostojen ton in zagroze, da izstopijo iz javnega življenja, če listi ne opuste sedanjega načina, bi se razmere na Češkem gotovo izpremenile in izboljšale.
Kar se tiče bodoče taktike Če-hov v delegacijah, je iziavil, da je potrebno, zanesti boj iz državnega zbora v delegacije. Treba je, da se presoja in obsota v delegacijah no-tranja in zunanja politika. Politika grofa Stiirgkha in grofa Berchtolda je protidemokratična in protislovan-ska. Ravno oni češki elementi, ki se priznavajo kot neoslavisti, moraio polagati veliko važnost na to, da se sedanja politika v delegacijah pri-merno razjasni. Ne gre brezdelno gledati, kar se godi y tem trenotku v Galiciji, Bukovini in na Ogrskem. Proti politiki grofa Berchtolda na-stopajo sedaj tuđi madžarski opozi-cijonalci. Odkrito borno nesli zastavo nezadovoljnosti in očitne protivnosti v delegacije. Ne bilo bi pametno skrivati, da smo nezadovoljni s sedanjim režimom. Češki narod se ni bojeva! zato deset let ja proti dualizmu in centralizmu, da bi v kritičnem momentu zamotčal, kar je najglobje prepričanje obeh zadnjih generacij. Sedaj je čas, da odkrito fn povsod, tudl v delegacijah, izjavimo, da ho-čemo ostati pred vsem dobri Cehi in dobri Slovani tn da se ćutimo ogro-žene v svojih interesih in v svoji pri-hodnjostl
Sistank i Opatiji.
Da ništa govorila oba zunanja ministra v Opatiji samo o zadevah Albanije, Sredozemskega morja i. dn9 marveč tuđi o položaju Italijanov v Avstriju je razvidno iz tega, da sta prišla v Opatijo na zahtevo ministra di San Giuliana italijanski generalni konzul na Reki grof Caccia-Domini-oni, ki bi bil moral že pred tedni oditi v Tunis in tržaški generalni konzul Leberecht. Tuđi je sprejel di San Gi-uliano odposlanstvo italijanske kolonije na Reki, ki mu je izročilo spomenico, v kateri se pritožujcjo nad oktroiranjem takozvanega tujskega zakona. Ta korak reskih neodrešen-cev je treba vsekakor imenovati zelo, zelo nepremišljen, saj so s tem pokazali, da smatrajo italijansko zuna-nje ministrstvo kot nekako visio instanco, pri katerih se lahko pritožu-jejo nad lastno vlado. O odgovoru, ki ga je dobilo to odposlanstvojisti mol-če, pač pa priobčujejo sledečo popolnoma indiferentno izjavo di San Giuliana napram nekemu italijanske-mu žurnalistu: »Izid sestanka je tak, da bo obema deloma v dobro.« V Av-striji in na hrvatskem Primorju ži-veci Italiiani imajo vsekakor obču-tek, da je šio v veliki meri za nje in najbrže imajo tuđi prav. O zadnji konferenci pa trdi »Neues Wiener Tagblatt«, da je bila pred vsem posvećena detajlnim vprašanjem glede Albanije in zlasti glede Epira. Slo je za vprašanja albanske milice, alban-skega orožništva in albanske banke. 2e v sobotni številki citirana »K6I-uisehe Zeitung« napada v svojem članku o sestanku v Opatiji Franco-sko, ter piše med drugim: »Treba je misliti samo na borbo »Tempsa« proti ustvaritvi neodvisne Albanije. Ta neodvisna Albanija je delu franco-skega časopisja trn v peti, ker ve prav dobro, da odpade z življenja-zmožnostjo Albanije vzrok za politično vznemirje Avstro-Ogrske in Italije in obenem sredstvo, ki bi se dalo vporabiti za spodkopavanje tro-zveze. Ob enem skuša Francoska vzbuditi tuđi nezaupanje proti Nem-čiji s tem, da govori o akcijskem programu trozveze v Sredozemskem morju. Tak dogovor ne obstoja. Politika trozveze v Sredozemskem morju se ravna po nastopu drugih velesil, kar ima svojo podlago že v bistvu trozveze.
V Albaniji in v Epiru.
Južno od Korice se vrše zopet krvavi boii. Tisoč šeststo Epircev pod poveljništvom nekega grškega stotnika koraka proti Leskoviku in verjetno je, da hočejo Korico še enkrat napasti. Tuđi na grsKih tleh, vzhodno od Korice se zbirajo vsta-ške čete. Albanci so poslali Iz Elba-sana proti Korici ojačenja, ki so že na poti in ni izključeno, da bo lio-landski poveljnik napadel Epirce. Albanci so zelo bojaželjni. Nekateri albanski oddelki imajo nalogo, da na-padejo Premeti, Tepeleni in Argvro-kastron. — Oficijozni albanski krogi trde, da je 400 regularnih grških vo-jakov napadlo oddelek albanskega orožništva pri Vebesu, severno od Leskovca. O iziđu boja ni še nobenih vesti.
Med tem, ko se vrše po ćeli Albaniji ljuti boji, skušajo v Draču vzbuditi mirovno razpoloženje in so otvorili v navzočnosti vseh članov albanske vlade, grofa Julija Andras-svja, vseh diplomatičnih in konzularnih zastopstev, mestnih dostojan-stvenikov in zastopnikov »boljše družbe« razstavo ogrskega trgovin-skega muzeja, ki bo trajala 5 dni. Da bi si bila ogrska trgovina izbrala ravno pravi Čas za razstavo, se pač ne da reci, eno pa so Madžari dosegli, da so bili prvi, ki so poskusili po-skrbeti za svoj izvoz, dasiravno jim tuđi ta razstava ne bo prinesla bog ve kakega dobička, ker kupujejo Albanci za zdaj še samo puške.
Štajersko.
Iz Št Jurja ob J. ž. Mesto ven-ca na grob pokojnemu tTgovcu g. Matiju Kavčiču je daroval trgovec F. Vuga na Grobelnem za C. M. podružnico šentjursko 10 K, za šent-jurskega Sokola 10 K in za knjižnico 10 K. Prisrčna hvala!
Iz St Jurla ob J. L V petek po-poldne se je vršil pogreb pokojnoga Matija K a v č i č a. Od blizu in daleč je prihitelo ogromno občinstva, da obče spoStovanemu možu izkaže zadnjo čast Iz Celja so prišli zastop-niki narodnih društev m mnogi slovenski trgovci, istotako iz Smarja pri Jelšah, Dramelj, Grobelnega in drugih krajev. Udeležili so se pogreba tuđi šolarji i nčiteljstvom, zastop-niki šentjurske, trske in okolišne ob-čine ter šentjurska društva. Krsto so miii pofamifcii   Pogreb  te   vodil
šentjurski župnik g. M i k u š v spremstvu 4 duhovnikov. Na domu in ob grobu je donela pokojniku v zadnji pozdrav slovenska pesem. Pe-li so pevci šentjurskega pevskega zbora in Celjskega pevskega dru-štv pod vodstvom g. Josipa Cule-ka. Pogreb je lepo pokazal simpatije do pokojnika in ćele ugledne rodbine Kavčičeve.
Iz Št. Pavla v Savinjski dolini. (Zahvala.) Podpisano šolsko vodstvo se tem potom najiskreneje zahvaljuje vsem podpornikom šolske kuhinje v St. Pavlu in jih prosi podpore tuđi v bodoče. Potreba šolske kuhinje je izražena že v tem, da se je letos raz-delilo nad 8000 porcij toplih jedi med otroke. — Šolsko vodstvo St. Pavel pri Preboldu, dne 15. aprila 1914.
Iz Braslovč. Kot velikonočno darilo sta poslala vrla rodoljuba g. dr. Franc Voušek, dvomi svetnik v Mariboru in g. Peter Majdič, veletr-govec v Celju zneske po 10 K za »Sokolski dom« v Braslovčah. Iskrena hvaia. — »SoKol« v Braslovčah.
Iz gorniegrajskega okraja nam piše naročnik: Na nekem križu sem bral poleg prav skrpucanega sloven-skega še ta-Ie nemski napis: »Liebe deishe leite saunč aut dem Kreice ist der Kristus und Maria fiir enk gese-tet das virt nit ungluklih bei inen Rei-ze.« Clovek se sponini na znano pri-digo italijanskega duhovnika na Sv. Višarjih, ki se je začela z »libe deiče populacijon«. Imam jo še sedaj iz »Slov. Naroda« v spominu.
V jurklošterski občinski blagajni
bojda ni vse v redu in se je več ob-čanov obrnilo na štajerski deželni odbor z zahtevo, da blagajno revidira. Čuje se, da gre za primanjkljaj kakih 1100 K. Ali ga je zakrivilo ne-rodno knjigovodstvo ali zasebna gra-bežljivost, se bo še dognalo. V Jur-kloštru županuje slovenski klerikalec Kajtna, ki so se ga pa že naveličali lastni pristaši. Sedaj si išce pomoči pri celjskem Benkoviču — če bo le kaj izdalo!
Klerikalc! med seboj. V Ceza-njevcih pri Ljutomeru so se vršile občinske volitve. Ker tam ni o na-prednjakih skoro nič slišati, so se pa skavsali klerikalni volilci med seboj. Iz tega je nastala dolga vrsta tožb z mastnimi ekspenzarji. Ker »Slov. Straža« ne zmore Toliko denarja, da bi pomagala svojim zavednim somi-Ijenikom iz stroškov, jih bodo moraii plaćati sami. Politična zavednost aa deželi  res  veselo  raste.
Koroško.
Skrit zaklad. V Trbižu so prijefi te dni 381etnega godca Janeza Taub-mana in njegovo ženo radi vlačugar-stva. Ko so oba preiskali, našli so pri ženi le par svitlih kronic. Oba sta se pa pri preiskavi tako sumljivo obnašala, da se je videlo, da se bojita. Pri strožji telesni preiskavi so našli pri ženi v spodnjem krilu oštro naba-san revolver ter dva bankovca po 20 K in enega za 10 K. Ker ništa mogla o tem denarju dati zadostnega pojasnila se domneva, da sta ga kje ukradla. Orožništvo je lepi parček izročilo sodišču.
Detomor? Iz Spodnjega Dravo-grada porocajo o zagonetnem deto-moru. 28Ietna, slaboumna Katarina Kainbacher je porodila med potjo do-mov na cesti krepkega dečka. Dete je takoj položila pod neko smreko, ga pokrila z mahom ter odšla. Dan nato našla je neka komisija dečka pod smreko mrtvega. Sodna obdukcija bo sedaj pokazala, ali je prišel otrok živ na svet ali je bil mrtvorojen. Slaboumna mati se nahaja sedaj v domači oskrbi, o otroKovem očetu pa se še ničesar rre ve.
Drobne novice. Iz Savodja po-ročajo o smrtni nezgodi lesnega de-lavca Alojza Rauterja. On in Adam Scherling sta prenašala ob nekem potoku hlode, pri čemur je Scherlm-gu spodrsnilo ter ie potegnil tuđi Rauterja za seboj. Oba sta padla v vodo, a le Scherlingu se je posrećilo se resiti, medtem ko je Rauter uto-nil. Njegovo truplo so našli tri kilometre od kraja nesreće. — V1 o m. V Tvinah je vlomil do sedaj še neznan vlomilec v odsotnosti obeh hlapcev pri gospodarju Jožefu Wim-merju v hlev ter obema odnesel iz zakienjene škrinje okrog 80 K denarja in več drugih stvari. O storilcu nimajo še nobenega sledu. — Iz R a b 1 j a porocajo o smrtni nesreči 561etnega delavca Kašparja Wencla iz Goriškega. Delal je v eraričnem rudokopu, kjer se je naenkrat odko-pani materijal vsul nanj. Kljub temu, da so njegovi tovariši tako] prihiteli na pomoč in ga oprostili, vendar je bilo že prepozno, tvsaka pomoč je bila brezuspešna. — Vlak je po-v o z i 1 v blizini Steindorfa včeraj ob 11. dopoldne nekega železniSkega čuvaja in ga iia mostu usmrtiL
»»■*•_________________________________________________.SLOVENSKI NAHOP*. dnt ». april* ltl«.
Stran 3.
Primorsko.
!z W ieserjeve satrapije na fcori-Skem državoem kolodvoru.    Ni    se
dolgo tega, kar je deželni poslanec dr. Podgornik vložil o nečuvenih razme-rah na goriskem državneni kolodvoru pod komando vsenemškega pro-pagatorja Velegermana \Vieserja interpelacijo na železniško ministr-stvo. čudom se Čudimo, da ima železniško ministrstvo, naj je tuđi nemško - nacijonalnega duha prepojeno, vendar tako gluha ušesa proti tem« nad vse resnim in upravičenim pri-fložbam slovenskega prebivalstva goriškega. Da bi slovenski uradnik zakrivil toliko pregreh v vsakem oziru. zdavno bi ga bili postavili kam na »varno« ali mu dali brco, čes, ta je nevaren element, ki moti red in mir v upravi! Prepotentni in domi-šljavi Wieser pa klice na javnem shodu nemških železniških uradni-kov v Gorici, ki se je vršil te dni ravnateljstvo in železniško ministr-stvo na pomoć, da se kaznujejo slovenski uslužbenci, ker nišo molčali o krivicah in nepoštenostih Wieserja ter tako prelomili službeno molče~-nost (!) Kolika predrznost tega Germana! Seveda, slovenski uslužbenec mora tiho biti in pod službeno mol-cečnostjo ponizno prenašati vse krivice tega oholega germanizatorja, a o nerednostih in krivicah, ki se gode na Wieserjev ukaz, mora vsak mol-čati! Kolika domišljavost in predrz-cost! Nedavno je dal nemškemu cradniškemu društvu čakalnico pr-vega razreda za zborovanje na raz-polago, ali so sedaj čakalnice na državnih železnicah že za nemško propagando? Ko bi hoteli slovenski že-lezniški uslužbenci zborovati v ča-kalnicah, gotovo bi poklical \Vieser policijo ter uh izgnal iz njih! To že presega vse meje! Te nečuvene ne-rednosti in krivice na Goriškem kolodvoru naj bi preiskalo ministrstvo samo, ne pa \Vieserjevi tržaski prijatelji, ki položijo vsako pritožbo ad akta, saj so to sami Sudmarkovcu Volksratovci! Tako se reže kruh pravice Slovencem pri državni že-leznici!
Goriška guvernanta odpeljana v Solun. V Gorici rojena guvernanta Englisch, ki je bila uslužbena pri za-varovalnem agentu Gentili v Solunu je hotela s svojim delodajalcem od-DOtovati s pamikom »Gastein« v domovino. 2e je bila na krovu, ko priđe k njej neka dama, s katero je potem Englisch zapustila ladjo. Avstro-ogr-ski konzulat je storil vse korake, da se dožene, kje je mladoletna guvernanta. Dognalo se je. da jo je odpe-lial zdravnik dr. Georgiades, s kate-rim je imelo dekle ljubavno razmer-je. Konzulat je nato pozval grško policijo, da izposluie izročitev de-kleta, a policija na ta poziv do sedaj še ni odgovorila.
Koparski napad na pismonošo Poljanca. Roparji v kraški podze-meljski jami. Orožništvo je z vso vnemo na delu. da zasledi storilce roparskega napada na pismonošo Poljanca. Pripeljali so na lice mesta policijske pse, ki so takoj našli sled. Sled jih je peljala v globoko pod-zemeljsko jamo, kjer izvira reka Hubelj. Psi so sli v jamo ter se po polurnem iskanju vrnili. Orožniki in vojaki iz bližnje garnizije sedaj noč in dan stražijo vhod v jamo, ker se domneva, da so v kakem stranskem hodniku jame skriti roparji. Torej pravo oblegovanje roparjev v kraški jami.
Razpust občinskega sveta na Gradežu. Na odredbonamestništva je bil občinski svet na Gradežu razpu-ščen in sicer z motivacijo, da je ve-čina občinskih svetnikov in njihovih namestnikov podala demisijo, tako da o rednem delu občinskega sveta govora biti ne more.
Koncert gospe Costaperarie in g. A. Trošta v Trstu v soboto 18. t. m. je izborno uspel. Dvorana v Na-rodnem domu je bila polna, izvajanje naših domaćih umetnikov izborno ter sploh cei večer za slovensko tr-žasko publiko nekaj izredno lepega. Večer je bil iz umetniškega stališča na višku, občinstvo z izvajanji popolnoma zadovoljno ter bi bilo le že-leti, da bi se taki koncerti v Trstu večkrat prirejali.
Svetokriški ribići živi in zdravi. Ribiške ladje, ki so jih v Trstu potresali vsled burje, so sedaj na var-nem. Pristaniški parnik »Audax« je pri svojem iskanju po morju naScl y pristanisču pri Gradežu osem ribi-ških ladij, dalje ludi več pogrešanih ladjic iz Kopra in Izole. Te ladjice so se zatekle za časa silnega viharja v jjradeško luko, tako da se sedaj od ćele ribiške flotilje ne pogreša nobe-na Iadjica več.
Poskušen satnomor.   —   Pooe-srečena srčna   operacija.   V soboto popoldne   si je skušala vzeti življenje 241etna Kornelija Conighi   v Tr- f stu s tem,   da   si   je z revoiversko I
krogljo ranila v blizini srca,   Pokli-
cani zdravnik je odredit taJcojšnio prepeljanje v bolnišnico, kjer so zdravniki takoj izvršili srčno operacijo. Operacija se je popolnotna po-srečila in je upati, da ostane samo-morilka pri življenju.
Droboe sovice. V morje je sko-čil v soboto zvečer v Trstu neki mladi samomorilec iz pomola S. Carlo.
V  blizini stoječemu redarju se je po-srečilo s pomočjo pasantov resiti sa-morilea,   ter so ga odpeljali na opa-zovalni oddelek    deželne bolnišnice.
—  Nesreča. V Gorici je te dni vozil neki Hletni deček po Gosposki ulici s kolesom. Nasproti mu je prišla kočija. Deček je zgubil vsled vetra klobuk,   ga hotel pobrati,   a je pri tem prišel pod kočijo.    Ko je kočija   od-drdrala,   našli   so dečka brez vsake poškodbe,   le kolo   ima strto.   — V opazovalnico za umobolne so pripeljali vceraj v Trstu dve ženski in sicer 32Ietno Emilijo Orlando, ki bole-ha za versko   blaznostjo   in 271etno Ivano Pizutta, pri kateri se je nena-doma pojavila   besnost.   —   Pretep na parniku.   Iz neznanega vzroka so se na parniku Lapad v Trstu    stepli Štirje kurjaci. Med prepirom je eden od njih,   Španijolec.   ranil   z nožem ostale tri, ki so Arabci, in sicer Arab-ea Ali Ahmeda rako, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Španijolca so aretirali. vendar pa je zanj interveni-ral španski konzul v Trstu.
Dnevne vesti.
— Italijanska intervencija glede Trsta v — Belgradu. Radi dogodkov na trgovski akademiji v Trstu se je vršil protestni shod tuđi v Belgradu. Ta shod je vzbudil veliko pozornost v javnosti, zlasti pa je vznemiril ita-lijanske politične kroge tostran in, kar je posebno zanimivo, — tuđi on-siran črno-žoltih meja. »Narodno Jedinstvo« priobčuje iz Belgrada to-le naravnost senzacijonalno vest: ^Solidarnost srbske javnosti s Hrvati in Srbi v vprašanju Trsta je vznemi-rila Italijo. Še mnogo preje in ne pr-vič se je od italijanske strani posku-šalo pri tukajšnjih političnih, da, ćelo pri odgovornih krogih delovati v tem smislu, da bi na Hrvate v Primorju in Slovence vplivali. da bi ustavili borbo proti Italiianom ali pa ž njimi sklenili kompromis. Pri nas so se tem neumestnim in brezpredmetnim po-skusom čudili in so Italiianom odgovorili, da ne poznajo ne načina, ne možnosti kake intervencije, Češ da je to povsem absurdna stvar, ker ie narodna borba v Primorju stvar Hr-vatov in Slovencev, a ne Srbije. V zadnjem času se je zopet sondiralo z italijanske strani, da-li morda nima Srbija kakšnih aspiracij na Trst. To pot so se tukajšnji krogi zavarovali proti takemu vprašanju na način, ki l>o Italijane za dlje časa prisilil, da ne bodo več delali sličnih poskusov.«
—  Ali ni zanimivo,   da   je protestni shod radi dogodkov v Trstu vznemiril ćelo — italijansko  diplomacijo?!
-- Stare spletke se zopet priče-njajo. >Hrvatsko Pravo •, glasilo po-kojnega dr. Josipa Franka, voditelja svoječasne čiste stranke prava, je pred približno desetimi leti pr\ > od-krilo na našem slovanskem jus i vc-likosrbsko    propagando in iredento.
V tem listu je kasneje priobče\; ' zloglasni Argus svoje članke o \   leiz-dajniških    zvezah    hrvatsko-s: iskih politikov in drugih javnih činitcljev s sosedno Srbijo. Posledica te kampanje so bili razni »veleizđajniški« procesi na Hrvatskem in v Bosni. V de-lovanje »Hrvatskega Pravac    se   Je pri nas na Slovenskem ugledal ško-fov --SloveneC'',    ki je Frankovemu glasilu pridno sekundiral ter z naj-večjo vnemo opravljal posle ovadu-štva in denuncijanstva med Slovenci. Bajke, ki jih je nakopičilo »Hrvatsko Pravo«, je večinoma razpršil    znani Friedjungov proces na Dunaju, »SIo-venčevo«- orožje pa so skrhali dogod-ki na Balkanu. V zadnjem času je na slovanskem jugu sicer    še    cvetelo ovaduštvo, toda ta ničvredni posel so večinoma  opravljali  razni  tuji     elementi-      Da, zgodilo se je ćelo, da je bil sam  »Slovenec«. ki je preje ne-usmiljeno vihtel  bič denuncijanstva nad glavami svojih    političnih    na-sprotnikov, v nemških listih od nemških politikov opetovano napaden, da dela jagoslovansko propagando in da zasleduje veleizdajniške cilje. Zadnja leta smo torej imeli Jugoslovani mir pred ovaduštvom v lastnem taboru. Toda kakor se zdi, se nara ©beta nova ovaduška kampanja. Kolo je za-plesala frankovska »Hrvatska«, na-sfednica     pokojnega     »Hrvatskega Pravac, ki je v sredo priobčila Čla-nek, v katerem pravi, »da so v zadnjem času zabredli nekateri vojaki-prostaki, podčatniki, da, ćelo častni-ki pri hrvatskih polkih na kriva pota, ki se nikakor ne dado spraviti   y sklad s prisego zvestobe in vdanosti napram cesarju in kralju.« 71 dogođ-ki, pravi imenovani list, so imeli trn
posledico, da Je vojna uprava pre-mestiha razne hrvatske polkc iz Hrvatske na Madžarsko in Nemško. Iz stavka, s katerim »Hrvatska« zaključuje svoja izvajanja, »za to bo tem preje posijalo solnce tuđi pred naša vrata, čim preje se hrvatski narod otrese vpliva srbofilske politike« — je razvidno, kakšen namen trna dotični članek: uprizoriti novo gonjo proti vsem onim, ki mislijo narodno in ki izpovedujejo načela jugoslovan-skega narodnega edinstva. Ali bo tuđi to pot sledil »Slovenec« zgledu ^Hrvatske« ? To bodo pokazali že prihodnji dnevi!
+ Od česa živi klerikalno čašo-plsje. »Neues Wiener Journal« poro-ča: >Kakor znano, se je »Reichs-post« pred kratkim preselila v novo nišo, ki je bila zgrajena večinoma s pomočio posojil različitih katollškili korporaciL« Tako je društvu »Reichs-post^ posodilo društvo za zgradbo in vzdrževanje katoliškega vseučilišča v Solnogradu 582.000 kron. To se pravi z drugimi besedami, da klerikalno časopisje zajema svoje življen-ske sile iz raznih klerikalnih in kato-liških korporacij in društev, ki imajo vsaj na zunaj popolnoma drug namen. In da dohodki teh najrazličnej-ših vurcarskih klerikalnih društev nišo majhni, je splošno znano. Torej na eni strani dispozicijski fond vlade, nagrade raznih Austro-Amerikan — na drugi strani pa odprte blagajne raznih klerikalnih društev!
- Kršćanski socijalisti — pod« kupljeni. Nepobitno dejstvo je, da se klerikalne stranke vseh dežel in vseh narodov kaj rade udinjajo proti na-gradam. Tako so zdaj nekateri nem-ski listi na podlagi Iistin in izpiskov iz knjig dokazali, da je dobila dunaj-ska krščansko-sociialna stranka od paroplovne družbe »Austro-Amen-cane« ogromno vsoto 400.00u kron. Ta postavka je v knjigah omenjene paroplovne družbe vpisana pod označbo AV.« Ta črka se nanaša na barona VVeichsglona, ki je bii mini-sterialni svetnfk v trgovinskem mini-strstvu, ko je bil sedanji dunajski župan VVeisskirchner trgovinski mini-ster. Baron Weichsglon je imel, kakor znano, referat za ladjeplovne za-cieve in je bil obenem desna roka dr. Weisskirchnerja. Kajti ko je dr. Weisskirchner odšel z ministrskega sedeža, mu je sledil tuđi baron Weichs-Glon. In popolnoma jasno je, da je cnih 400.000 kron dobila kr-ščansKo-socijalna stranka od Austro-Americane kot materijalno nagrado za razne velike usluge, ki jih je Austro-Americani izkazal dr. VVeisskirchner kot trgovinski minister. Potem pač ni čudno, da so »Reichs-post« in drugi klerikalni listi delali tako reklamo za Austro-Americano. Morda bi tuđi kranjski klerikalci mogli o tem kaj povedati?!
4- Nova doba za konsumna društva. Odkar je v veljavi sedanji zadružni zakon, so se vse oblastnije držale načela, da smejo zadruge pro-dajati blago samo svojim članom, ne pa tuđi drugim Ijudem. Nešteto je slučajev, da so bili funkcijonarji za-druc kaznovani, ker so prodajali tuđi nečlanom in tuđi najvišje sodišče je stalo na tem stališču. Zdaj pa je najvišje sodišče zapustilo to stallšče in je izreklo, da smcjo zadruge tuđi nečlanom prodajati svoje blago. To raz-sodbo je izreklo najvišje sodišče na predlog generalne prokurature same. Slučaj ie sledeci: Neka Kmetijska zadruga ima v svojih pravilih dolocbo, da kupuje blago samo od svojih čla-nov in je prodaja samo članom. Ker je pa zadruga prodajala blago tuđi nečlanom, so bili funkcijonarji te zadruge obsojeni na globo, a so vložili ničnostno pritožbo. Generalna pro-kuratura je opustivši svoje dolgolet-no naziranje sedaj našla, da po zakonu sme zadruga tuđi nečlanom prodajati svoje blago, a če pravila te zadruge tuđi kaj drugega določajo, ne priđe to v poštev, ker s prekoračenjem pravil še ni kršen zakon. Najvišje sodišče se je pridružilo nazira-nju generalne prokurature in je izreklo. da smejo zadruge prodajati blago tuđi nečUntom in sicer tuđi te-daj. čt to zadružna pravila sama prepovedujejo. S tem se začne v ne-kem oziru nova doba za koasumna društva. Doslej je veljalo, da konsumna društva nečlanom ničesar prodajati ne smejo, zdaj je pa najvišje sodišče spoznalo, da zakon tega ne prepoveduje. Konsumna društva bodo nehala biti organizacije posamič-nih skupin za skupno preskrbovanje potrebščin in skupen rrziko in bodo postala navadne trgovine, kjer bo lahko vsak dobiva! blago, ne da bi bil udeležen na riziko. Z ozirom na velike privilegije tn davčne ter druge olaJSave, ki so jih deležna konsumna društva. Je ta razsodba sifon udarec za trgovski stan, ki je že do skrajnosti obremenjen z davki in dokladami tako, da. komaj diha. Rcs zadnji Cm ie,  da se zadnini sakoa
+ Nac4)OMlBi tasttekt. V »Na-rodnem Jedinstvu« čitamo: »Slišali smo večkrat reci: >Ako ne morem ostati čist Hrvat, pa mi je vse eno, v kateri narod se pretopim; Ijubše mi bo, ako postanem del kakega velike-ga naroda, nego da postanem »Slo-van« ali »Srb«. Tako more govoriti pohrvačen tujec ali Hrvat potujče-nega duha, ki umeva nacijonalnost intelektualno in računski, a ne more tako govoriti oni nacijonalec, ki v duhu, telesu in krvi Čuti razliko med tujim narodom in sorodnikom. In zato je prva osnova nacijonalizma ta, da pustimo ta intelektualni, računski, spekulativni in često tuđi spekulantski nacijonalizem in da Ijudem, ki ga zastopajo, ne dovoljujemo nikdar meritornega vodstva v čisto nacijo-nalnih stvareh . . .« Včasih so tuđi poedini Slovenci tako govorili; o njih velja isto: računski, nacijonaloo mrtvi špekulanti!
—  Sntešna hinavščina. Na kme-tih je življenje priprosto in idilično in Marijine kravice in čukci imajo dosti prilike, da se spoznajo in seznanijo in potem odločijo tako ali tako. Za ljudi srednjega stanu pa ni tako   ugodno. Vsak ne najde družice v svojem bi-vališču,  zlasti  ker je  srednji    stan vendar maloštevilen in tako jo išče potom modernega sredstva, namreč časopisja. Pri nas je to še malo običajno, dočim je drugod postalo to že navada, ker se je pač izkazalo, da so tuđi tem potom skleneni zakoni lahko prav srečni.    Toda »Slovencu«, pomislite Ijudje kršćanski, »Slovencu« se zde te ženitne ponudbe nemoralič-ne. Glasilo tistih ljudi, ki so s šepe-tanim   kvantanjem   v    spovedniški polutemi že toliko mladine pokvarili, pa se moralično ogorčava, da se se-znanjajo Ijudje potom časopisja.   To je že več kakor smešno. Tuđi v naj-slabšem slučaju ne morejo vsi čašo-pisni inserati napraviti toliko pohuj-šanja, kakor ga je napravila škoiova rdeča brošura.
— Še ie dosti bogatih ljudi. Pred nekaj meseci je bila v Ljubljani v ka-zinskih prostorih javna dražba raz-ličnih starin iz zapuščine neke na Ti-rolskem umrle dame.    Poleg doma-Činov so se te dražbe udeležili tuđi agentje in kupčevalci s starinami   in vse se je čudilo, za kake svote so bile prodane posamezne stvari. En del te zapuščine je bil poslan na Dunaj v Dorotej in tam so dali na prodaj   v Ljubljani kupljene starine tuđi ome-njeni dunajski agentje in kupčevalci. Dražba v dunajskem    Doroteju    je imela presentljiv uspeh.   Vse je bilo prodano za uprav velikanske svote. Za staro porcelansto  figurico se je skupilo 5000 kron, za nekaj porcela-nastih skodelic 28.000 kron.     To so razmeroma ogromne svote, ki gotovo kažejo, da je v Avstriji le Še dosti bogatih judL     Škoda, da ne žive na Kranjskem;    Lampe bi jih hitro do nazega slekel.
—  III. slovenski vsekolski zlet v dneh   15., 16. in 17. avgusta v Ljubljani. Slovenska sokolska zveza je izdala velikanski lepak za III. slovenski    vsesokolski zlet v mnogobarv-nem kamenotisku. Lepak je 2 metra 70 cm visok in 1 m 20 cm širok. Sli-kal je lepak, ki je gotovo prvi veliki bavasti lepak, ki ga imamo,   akade-mični  slikar    g.  Vavpotič.      Lepak predstavlja    telovadca, stojećega na solnčnem,    s    cvetlicami     posutem travniku. Okrog njega se zbirajo sokoli, ki inu sedaio na rame in na roke. V ozadju ljubljanski grad, spodaj mesto in visoko na nebo se vzpenja-jo južni oblaki, žareči v svitu solnea. Rob lepaka tvorijo stilizirane    cvet-iice po domačih vzorcih. Lepak je odlično delo našega umetnika ter se dobe fotografične reprodukcije tega lepaka tuđi po knjigarnah-
—  »Narodno Jedinstvo«, ki ga izdaja v Zagrebu   Milan    Marjanovič, prične sedaj izhajati dvakrat na te-den in sicer vsak petek in ponede-Ijek.     List stane mesečno 1 krono. Vsebina lista je prav dobra.
Umrla je v Starem trgu pri Ložu gospa Ana S e t i n c, roj. Maver, soproga trgovca gosp. Franca Se-tinca, tam. Cenjeni rodbini naše so-žaljc.
Prememba posesti. Gosp. Josip Bcvc, posestnik in gostilničar v Lukovici, je prodal svoje posestvo v Lukovici g. Peregrinu Capuder, dozdaj gostilničar in posestnik v Zla-tem polju. Med uradništvom se bo pogrešal gosp. Bevc, ki je imel zdrav humor. Će ga bo novi gostilničar v vsem nadomestoval, se ne ve. Čuje se marsikaj, toda vederemo. Novi gostilničar je doma iz Prapreč, vulgo Kmetičev, in brat profesorja gosp. dr. Karda Capudra iz Kranja.
Turt*tk posor! Upravništvo me-ščanske korporacije v Kamniku na-zanja, da je na njenih posestvih v Kamniški Bistrici prosto gibanje tu-ristov iz gozdarskih in lovskih ozi-rov le na javnih in zaznamovanih po-tih dovoljeno in je tedaj pollubno Se-tanje po korporacijskih prostorih v Ky«T«iiflri Bistrici tuđi radi osebne xanM9tt stropo prooovedano. Ravno.
tako se tuđi vnovič obiskovalce Kamniške Bistrice in Kamniških pla-nin opozarja, da je trganje in ruvanje planinskih cvetlic in rastlin, valenje kamenja in skalovja v dolino, poško-dovanje dreves in gozdnih rastlin, spuščanje psov v te krajine kakor. tuđi vpitje za časa bivanja v teh po-krajinah strogo prepovedano in se bode proti vsakemu, ki bi se tem prepovedim ne pokoril, najstrožje postopalo. Vsak navedenih prestop-kov kriv, se ima za to postavljenim zapriseženim korporacijskim organom pokoriti ter bi se v nasprotneni slučaju izpostavii največjim nepri-jetnostim.
K poskušenem umoru Frankove se nam še poroča: Matija Katern, sin vpokojenega železniškega čuvaja, je preje delal pri tvrdki Samassa in je bil mirnega značaja, Ie semtertja si je včasih privoščil kozarec vina več, da se je nekoliko razvedril. Pozneje je dobil službo v Kranju in se tja preselil s ćelo družino. V Kranju se je zanesel v družino razdor in je od-šla žena k svoji materi v Ljubljano, kar ga je še bolj spravilo s pravega tira in naposled izgubil tuđi službo ter prišel o praznikih v Ljubljano. Tu je začel popivati in prišel v takem stanju pred stanovanje svoje tašče ter dal skozi okno proti nji tri strele, od katerih jo je eden zadel v roko in so jo morali prepeljati v bolnico, Katern pa je nato takoj odšel v šentpe-trsko predmestje. Ga je li do tega čina dovedel obup, notranja bol ali alkohol, ali se mu je nagloma omra-čil um, to bodo pač dognali sodni zdravniki. Da pa ni bil takrat nor-malen, se da sklepati že iz dejstva, da je Katern po izvršenem dejanju, tedaj, ko so ga že zasledovali, sam prišel v policijsko stražnico, mesto v bolnico, ter vprasal, je-li njegova ta-šča že mrtva ali še živi, nakar je bil seveda takoj aretiran in izročen de-želnemu sodišču. Kaj je na sicer preje mirnega moža vplivalo, da je tako daleč zašel, bode dognala pre-iskava.
Nezgoda na Celovški cesti. Da-nes dopoldne ob pol 10. sta se peljala garažni mojster Hofer in neki pomož-ni delavec nekega tukajšnjega avto-mobilnega podjetja po Celovški cesti z motornim kolesom in priklopnim vozom. Pri pivovarni »Unioiv< so se zlomile vilice pri motornem kolesu in prozni mojster in pomožni delavec sta se poskodovala tako, da so ju morali prenesti v pisarno pivovarne »Union«.
Asta Nielsen, dosegla je zopet en-krat velikanski uspeh v štiridejanski veseloigri »Angelček<-, ki se predva-ja v kinematografu »Ideal« samo pri večernih predstavah. Pri popoldan-skih predstavah predvaja se jako le-pa amerikanska drama »Za čast«. Posebno omeniti je v tej sliki lepi naravni prizor vojne, predrzni jahalni prizor in padec s konji vred. Prekrasna je slika »Benetke ponoći«. Fotografije so očarujoče, lepo in umetniško izvedene.
Društvena naznanila.
Občni zbor slovenskega pevske-ga društva »Ljubljanski Zvon« se je
vršil v soboto, 18. t. m. v salonu go-stilne Mrak na Rimski cesti. V od-sotnosti predsednika g. dr. Šviglja, je otvoril zborovanje podpredsednik g. Zorko Prelovec. Iz govora g. pod-predsednika posnamemo, da je treba zlasti poudarjati, da »Ljubljanski Zvon« ni nikako politično strankar-sko društvo, marveč samo navadno pevsko društvo, ki si želi napred'Ka. Nikdar ni prišlo društvu na misel, da bi se primerjalo ali ćelo konkuriralo s kakim kulturnim zavodom kakor je »Glasbena Matica«. Društvo je s svojim delovanjem sele začelo sto-pati na pot izpopolnjevanja, vendai? pa se že prvim korakom društva pozna pogum. Kljub napredku društvenih prireditev pa je do popolnosti še zelo, zelo daleč. »Ljubljanski Zvon« si je nadel nalogo, prirejati ljudske koncerte z nizko vstopnino in tako širiti zanimanje za lepo petje med širŠimi sloji. Z bratskimi društvi si želi društvo prijateljskega medseboj-nega delovanja. Seveda pa se mora enkrat za vselej pri tem opustiti brezpredmetna zabavljanja, kajti le v resnem delu je moč. — Iz tajniskega poročila posnamemo, da je društvo štelo v minulem letu 70 pevcev in pevk, 2 ženski častni članici, 11 m(s ških ustanovnikov in 180 podpornih članov. Skupaj ima društvo torej 263 članov. V minulem letu se je priredilo tri ljudske koncerte, od teh cnega v Kranju, oziroma v Kamniku, Odbocovih sej je imelo društvo 2*1 rednih in več izrednih. Nato se je tajnik spomnil še v mimilem letu umrlih članov, zlasti marljivega pevca Avgusta Heuffla, nakar so se zborovalci v znak sožalja dvignili raz Sfdeže. — Blagajniško poročilo izkazuje 3535 K 54 v dohodkov in 3059 K 46 v ifdaikov.  V bUgijni je st»ctoj 42S H
Stran 4.
•SLOVENSKI NAROD", dne 20. aprila 1914.
88. štev.
5 v. Arhiv šteje 238 razUčnib skiadb v skupni vrednosti 3000 K. Pri vo-litvah je bil nato izvoljen sledcči odbor: Predsednik ćr. Švigel], pod-predsednik Žarko Prelovec, tajnik J. Zorko, blagajnik J. Lumbar; v ostali odbor gg.: J. JamniK, A. Satt-ler, A. Pipp, A. Lombar in Svetlič. Pregledovalca računov J. Špan in A. Gorjanc. Zastavonoša A. Pipp. Pevo-vodja Zorko Prelovec. Nato je za-Kijučil s ponovnnn pozivom na delo, dospeli predsednik dr. Svigelj dobro obiskano zborovanje.
Nogometna tekma. Včeraj po-poldne se je vršila na travniku poleg Lattermannovega drevoreda prva in menda tuđi zadnja nogometna tekma med moštvi „Ilirije", ki je končala s 3 : 2 za prvo moštvo. Prvo moštvo je nastopilo samo z desetimi igralci in z rezervo za bolnega srednjega krilca. Razven tega je med ćelo tekmo pihal močan veter, ki je pravilno igro močno oviral. Igralci sami tuđi nišo bili videti posebno disponirani in zato se ni vi-delo nič kaj posebnega, vsaj športne-ga, pač pa smo za nadomestilo slišali vse polno krikov in klicev, ki so spominjali na vse prej nego na šport. To, kakor tuđi malomarnost pri domaćih tekmah bo treba v bodoče opustiti, drugače zgubi v bodoče ta šport med našim občinstvom čestilce. Pri tej tekmi so se vršile tuđi nekatere izpremembe pri sestavah moštva. Novo desno krilo prvega moštva je gotovo odločnejše in za kombinacijo dovzetnejše kot staro. Levo krilo pa naj le ostane staro, če-tudi bi pri njem želeli več tehnike. Obe zvezi tuđi mnogo preveč driblate, namesto da bi oddajali in v pravem momentu streljali. Edino pri tretjem goalu so našli napadalci svitli moment in zato je tuđi sledil tretii goal tako hitro drugemu. Goalmana sta bila na obeh straneh prav slaba; morda sta se prej domenila, koliko žog da izpustita. Branilci rezerve nišo poznali distance in sploh je bilo se mnogo drugega graje vrednega. Toda naj zadošča to, ker pričaktijemo, da zadošča ta opomin in da prihodnjič moštvo lahko pohvalimo.
Đromni oljetisk. Opozarjamo vse p. n. interesente na strokovni tečaj (predavanje z praktičnim! poiz-kusi), ki ga priredi danes, v torek in sredo (ob 8. zvečer v Prešemovi sobi restavracife :>Novi svet«') društvo Klub slov. amater-iotografov« v Ljubljani.
Telovadni odsek vrhniškega Sokola Kamnik-Preserje vabi tem potom vse prijatelje Sokolstva. da se udeleže predstave »Anarhista burka v 2 dejanjih, ki jo prirede domaći Sokoli dne 26. t. m. v sokolski telovad-nici. — Igra se ponovi še dne 3. maja. iV slučaju siabega vremena se pre-stavi prireditev na 3. maja, oz. 10. maja. Ker se vporabi čisti dobiček za zletni fond in za telovadno orodje upamo. da nas bodo naši prijatelji v obilnem številu obiskali. Na zdar! Odbor.
Razgled po slovanshem svetu.
— Dva srbska dobrotnika. Pre-
tekli teden sta v Belgradu umrla brata Ljubomir in Aleksa Krsma-n o v i ć. trgovca, ki sta vse svoje ogromno imetje zapustila srbskemu narodu in srbski državi. Zanimivo je. da je Ljubomir Krsmanović, ki je za-pustil 4 milijcne srbski državi, z do-ločilom, da se ta denar porabi za srb-sko vojsko, dovrši 1 svojo trgovsko naobrazbo v Ljubljani, kier je kot mladenič obiskoval Mahrovo trgovsko solo. Oporoko Ljubomirovega brata. Alekse so te dni odprli. Tuđi on je zapustil vse svoje ogromno imetje v narodne svrhe. Določil pa je, da naj polovico čistih dohodkov od posestev, gotovega denarja in ak-cij uživa do smrti njegova žena. Od druge polovice čistih dohodkov se naj osnuje poseben fond. Cim žena umre. se prodado vsa posestva in se skupilo pridene fondu. Ko ta zaklađ narase na poldrugi milijon, se naj v Belgradu zgradi velika palača, ki naj nosi napis: »Aleksa Krsmanović — Srbstvu. Vsakoletni dohodki te palače se naj porabljajo v srbske narodne namene. Srbska narodna dobrotnika bi naj bila vzor tuđi slovenskim trgovcem!
Razne stvor!.
* Sufragetke. Iz Londona poro-Čajo: Požigi so se žačeli kar epide-mično širiti. V petek je izbruhnilo tri-najst požarov, v soboto pa šest, trije v Londonu. Skoraj vse požige so pov-zročile sufragetke.
■ Stavke v Italiji. Iz Rima poročajo: Delavstvo v državnih tobačnih tovarnah, ki zahteva zboljšanje plač, je proklamiralo stavko v tovarnah v Rimu, Bologpi, Neaplu in Modeni. V soboto so defavci prenehali delati.
Novo   vseučiliiče   v Curihu. Iz Crriha poročaio: V soboto so tu
slavnostno otvoriti nevo vaeučiliško palačo Slavnosti so se udeležile deputacije nemških vseučiliič, nadalje vse-učili&č v Inomostu, Parizu, Cambrigdu in Oksfordu. Palača je stala 8 railijo-nov frankov.
*  Voliko  sleparttvo.  U Đruselja poročajo: Državno pravdništvo je are-tiralo dva borzna mešetarja, ki s{a po-neverila   za   tri   milijone   vrednostnih papirjev. Imenujeta se Avgust Colle in njegov svak Decos. Poneverila sta tuđi premoženje  neke  franeoske   grofice  a znesku  600.000 frankov.  Sleparila stv že 15 let.
*  Nezgoda  na  Veliki   petek.  Iz Carigrada   poročajo:   Na  grški   veliki petek je med službo božjo v grški cer-kvi v   Samsumo  izbruhnila velika panika. Obleka neke žene se je ob sveci  užgala,  nakar je začelo vse hiteti proti vratom. yeč žensk so pohodili. Pet žensk je bilo  usmrćenih, štiri pa težko poškodovane.
*  Pegoud   in   Dalmistro sta se dobotala. Iz Milana poročajo: Zrako plovec Pegoud in kalijanski zrakoplo-vec Dalmistro sta se pobotala. Pegoud se   je   zavezal,   da   plača   Dalmistru 55.000 lir   in  ricer 36.000  lir kot od-škodnino,   19.000  lir   pa  kot   vračilo kupne   cene   za   aeroplan,   ki   ga   je Pegoud, prodal Dalmistru in ga potem poskodoval.
*  Rodarski napad. Iz Petro&rađa poročajo: V Piotrkovu so roparji napa-dli  avtomobil,  v katerem  se je peljal knez   Štetan Lubomirski  s svojo rodbino. Roparji so streljali na avtomobil. Vsled zavednosti šoterja so se pa sreč-no rešilii.  Policija  je zasledila  v neki gostiini dva roparja, ki sta se z orož-jem postavila v bran. En ropar je bil ustreljen, drugi pa težko ranjen.
*  VseučHiški profesor — zapeljt-vec. Iz Petrograda poročajo: Državni pravnik v Kazanu je obtožil profe-sorja Mereškovskega, ker je zapelje-val mladoletne deklice. Mereškovski je pobegnil v inozemstvo. Policija je dobila proiesorjev dnevnik, v katerem je opisaval svoje orgije z dekli-cami in kateremu je priložil tuđi več fotografi]*.
*  Državo okradli.  Iz Petrograda poročajo:   V veliki tovarni   za tobak ki je last bivšega namestnika trgovin-skega  ministra   Timirjaceva,   so     po več  dnevni  sodni   reviziji   konfiscirali vse trgovske knjige. Dognali so, da je tovarna golj ufala  državo s tem,  da je dala na dražje vrste tobaka nalepljati potrdilo o nižjem davku, na katerega imajo pravice samo cenejše tobakove vrste. Država je bila na ta način osle-parjena za pol milijona rubljev.
*  Nemškt   kultura.   V   uradnem dnevniku  nemške kolonije v Afriki je bila objavljena odredba za telesne kazni za vojake-zamorce.   Po tej   odredbi je dovoljeno,  našteti   zamorcu v   nemški armadi dvakrat  po 25 udarcev.   Liberalni nemški listi so v imenu človeko-ljubnosti protestirali  preti takemu ka-znovanju zamorcev, toda pangermanski list  „Post",   ki   izhaja   v   Berolinu,  v dolgem članku dokazuje, da se morajo zamorci   kaznovati   s  tepenjem.   Za zamorce je 25 udarcev premalo,  ker prav lahko prenesejo tuđi 50 udarcev. To je nemška  kultura v  20. stoletju.
~ Fantastični pro*lekt. Velikansko potopljeno ladijo „Titanic44, ki se na-haja na dnu oceana blizu atlaf 'skega obrežja bo mogoče dvigniti, čc se bo dal udejstviti projekt Charlesa A. Smitha, arhitekta v Denveru. MornanT i stro-kovnjaki so pa rnnenja, da je o ne-izvedljivo. Smith pa trdi, da se mu je posrećilo zgraditi podmorske čolne, ki se bodo potopili tri milje pod morsko gladino in njegovi Ijudje bodo potem dvignili ostanke ladje z rnočnimi elek-tričnimi magneti. Smith pravi, da je njegov projekt popolnoma resen. Za-prosil je že v Washingtonu za patentiranje svojih novih podmorskih čolnov, ki jih namerava vporabiti pri dviganju „Titanica". Bomo videli.
*: Nemški grof mednaroden tat. Iz Pariza Poročajo: V petek zjutraj so aretirali Šest oseb, ko so ravno ukradli iz voza nekega juvelirja za 400.000 frankov dragocenosti. Načelnik teh med-narodnih roparjev je na Bavarskem rojeni grof Maksimilijan Montgelas, člani pa so Mihael Mabarte iz Buenos Airesa v Argentiniji, 32 letni George Jordan iz Johannesburga v Transvaalu, 55 letni Francoz Leon Hervolet iz Nantesa in v Varšavi rojeni 40 letni krojač Maks Moose. V hotelu v rue Washington, v katerem je stanoval grof Montgelas, so aretirali njegovo ljubimkoi neko Schuhmannovo iz Avstrije, in pa takozvanega grofovega tajnika Bruerja. Pravijo, da je grof Montgelas izvršil mnogo velikih tatvin, tako se je grof nahajal tedaj v Ostende, ko je izginil več milijonov vredni Hšp knep^inje Thum-Taxis. Grof Maksimilijan Montgelas je prišel že večkrat v dotiko z mednarodno policijo, vendar pa je vedno pravo-časno izginil s pozorišca. Njegova rodbina ga je že pred leti spodila. Z de-vetnajstimi leti je izginil s posestva svojega očeta in deset let nišo ničesar slisali o njegovem pastolovskem življenju. Potem se pa je kar naenkrat pojavit v Londonu, zelo etegiten, pravi
tip „hobitaplerja". Med tem ae je po-roćil z neko damo, ki jo je pa kmalu aapuatil. Posebno so se ga bali kot gosta v kopališčih. Par let že živi s prej omenjeno Schuhmannovo, ki je bila baje soproga avstrijskega častnika. Njegov brat je poročen s hčerjo pni-skega poljedelskega ministra barona Schorlemer-Lieserja.
*  Mednarodnl kongres za soln-6no in morsko terapijo. Iz Cannesa poročajo:   V   Četrtek   je   bil   otvorjen mednarodni    kongres   za   solnčno   in morsko terapijo pod predsedstvom mo-nakovskega kneza. Udeležencev je 800. Zborovali bodo en teden.
*  Ura za 28.000 kron. Britske-mu  muzeju  je daroval  znani londonski    milijonar   Soicey   uro  kakršne ni na svetu in ki predstavlja čudovito de-lo  tehnike.   Ta   ura,   ki  je  visoka   12 čevljev, kaše ražen greenwichškega časa na 8 posebnih  kazalih  popolnoma natančno čas osmih gl, evropskih mest. Razentega ima ura tlakomer in kalen-darit, ki se avtomatično  regulira.   Ura je bila   zgotovljena   1.  1851. za  veliko razstavo v   Hvdeparku   in   jo  je   tedaj kupil Soicey.
*  Nenavaden   sluča .    V   resnici nenavaden   slučaj   se  je   dogodil   pred par  dnevi  v neki  gimnaziji v ruskem Kijevu.   K   ravnatelju   je   prišel   mlad mož  ter  prosil,  da  bi  smel  napraviti zrelostni  izpit.   Predložil   je  potrebne dokumente. Med temi je bil eden, ki je vzbudil splošno pozornost. Izpriševalo da je prosilec absolviral - ženski gim-nazij. Ko soga vprašali, kaj to pomeni, je povedal mladi mož sledečo resnično dogodbo:   Ko   se je porodil nišo mogli niti roditelji niti  sorodniki določiti njegovega —  spola.  V matico  so ga zapisali kot deklico. Ko je bil star 10 let   so  ga  vpisali   v  ženski   gimnazij. Absolviral  je  gimnazij  in stopil v takozvane višje  ženske tečaje.  Tam pa je definitivno spoznal,   da je mož,  ter se odločil,   da  se  — oženi.  Prosil je merodajne urade, naj izpreminijo zapis v matični knjigi.   Po zdravniški preis-kavi se je temu ugodilo. Nasledki pre-teklcsti  so   mu   ostali le v izpričevalu o absolviranju gimnazija — ženskega. Ko je ravnateljstvo kijevskega gimnazija  slišalo to  zgodbo,  se  ni   moglo odločiti, pripustiti   mladeniča k maturi ter je izročilo vso zadevo inspektoratu. Inšpetor pa  si tuđi ni  znal pomagati iz je zadevo izročil naučnemu ministr-stvu.
—  Smrtna kosa.   V Ljubljani je v soboto  umrla  gospa  Helena Šmuc, vdova bivšega kantinerja v šentpeterski vojašnici. Naše iskreno sožalje!
—  ..Matica Hrvatska11,  ki  je za
1. 1913. izdala izbor Aškerčevih pesmi, je na pobudo predsednika „Matice Slovenske44^ Aškerčevim sorodni-kom na Štajerskem poklonila svoto 250 K. So li to tuđi jugoslovanske „fraze" ?
Telefonsko in brzojavna popoGila.
Cesar zbolel.
Dunai, 20. aprila. Snoči je bilo izdano o cesarjeveni zdravju sledcče uradno sporočilo:
Katarična afekcija, za katero bo-leha cesar že približno 14 dni, traja še vedno naprei. Poleg cesarjevega telesnega zdravnika dr. Kerzla je bil zadnje dni poklican k cesarju tuđi profesor dr. Ortner. Zdravnika sta konstatirala katar v sapnicah, ki je spremljan od povišanja temperature. Cesarja sili kašel in nočni mir je mo-ten. Sicer je cesar čil in ima tuđi apetit.
Cesar opravlja nenioteno vladne posle. Včeraj je sprejel več državnih funkcijonarjev med njimi tuđi grofa Stiirgkha.
Dunaj, 20. aprila. Danes zjutra) Je bil objavljen oflcijozni buletin od obeh cesarjevih zdravnikov, dr. Kerzla in dr. Ortnerja. Buletin je datiran od snoči ter konstatira, da se#|e cesar ja lotila mrzlica. Temperatura ie povišana, v najtanjsih cevkah sopil se ]e pojavil močan katar, ki šega v skrajne dele plućnih krp-
Cesar je noć razmeroma dobro prebil. Subjektivno se ne počuti nezadovoljno.
Danes dopoldne ie cesar sprejel razne funkcijonarte v avdijencl, med Djiroi tud! grofa Tlszo.
Dunajf 20. arnla. Daoe» dopof-dne »e profesor >. Ortoer iznova obiskal cesarja. skupni konferen-ci z dr. Kerzloir a oba zdravnika skleniia pokllcai o specijalista pro-feeor^i dr. Clilarl^ aa koosllii, ki se je vrši! danes opofdae. Obeneai le bOo skJenJeaa   ćm %• »§*» ttšum
ofictKnni buietkd o cesarjevem sdravia*
Zdniviitkl so cesariu že pred dnevi prlporočan9 da naj gre na lug. Cesar ]e to odločno odkloaiL
Še tekom včerajSniega dneva je bila poktfeana na Dana] cesarjeva hčerka Valeiija, kl }e dospela še snoči s soprogom, nadvojvodo Salvator-jem na Dunaj. Tuđi prestolonasled-nikt ki se mudl sedaj v Konopištu, je bil pozvan, da na} se vrne na Dunaj. Najbrže dospe na Duna] še danes.
Cesar ne priđe k otvoritvi dele-gacij v Budimpešto. Zastopal ga bo prestolonaslednik, ali pa9 če bi bil ta zadržan na Dunaju, kak drug nadvojvoda.
Dunaj, 20. aprila. Cesarjeva temperatura znaša 38°. Iz zdravniških krogov se poroča, da je desna stran pljuč znatno infiltirana in vneta.
Duna], 20- aprila. Ministrski predsednik grof Sttirgkh je imel danes dopoldne dolgo konferenco z du-najskim policijskim predsednikom.
Dunaj, 20. aprila. Poluradno se poroča: Profesor Ortner je bil vče-ra] dvakrat pri cesarju. Cesar je danes po noči mnogo kašljal.
Dunaj, 20. aprila. Ob pol 4. zjutraj. Cesarjeva bolezen je globoko segajoča bronehitis, ki se označuje kot bronehitis cireumscripta.
Od včeraj spi cesarjev telesni zdravnik dr. Kerzel v sobi poleg ce-sarjeve spalnice. Apetit se je znatno poslabšal. Cesar je silno nervozen.
O konziliju, ki se vrši danes opoldne, bo izdan še tekom popol-dneva oficijozen buletin.
Koroški Nemci proti Slovencem.
Velikovec, 20. aprila. Koroški Nemci so imeli snoči tu svoj »Karnt-nertag«, na katerem je bila sprejeta resolucija, ki se izreka proti poskusu Kranjcev, izpremeniti »izvrstne« je-zikovne razmere pri koroških sodi-ščih. Će bi se ustreglo željam slovenskih odvetnikov in notarjev, bi pravosodje na Koroškem baje znatno trpelo. Zbor Je bil obiskan od skoro 2000 ljudi.
Cehi in delegacije.
Praga, 20. aprila. Eksekutivni odbor češke državnopravne stranke se je izrekel za to, da se zanese ob-strukcija v delegacije.
Skandali    v    dunajskem občinskem svetu.
Dunaj, 20. apila. V soboto je prišlo v dunajskem občinskem svetu do Škandalov povodom verifikacije zadnjih občinskih volitev. Opozicija je očitala većini volilne sleparije. Galerija je zasmehovala opozicijo, ne da bi jo bil podžupan Hoss pozval k redu. Župan dr. Weiskirchner se je branil očitku, da je sklenil leta 1911. volilni kompromis s Čehi. Galerijsko občinstvo je koncem seje dejansko napadlo občinskega svetnika Moisla. Policija je morala ščititi liberalne ob-činske svetnike pred klerikalno dru-lialjo.
Švihov mandat.
Praga, 20. aprila. Za Švihov dr-žavnozborski mandat se bo potego-valo pet kandidatov. Ožja volitev je skoraj neizogibna.
Marki di San Giuliano.
Rani, 20. aprila. Italijanski zu-nanji minister je včeraj ob 1. popol-dne dospel v Rim. Spotoma je iz Na-brežine poslal prisrčno brzojavko av-strijskemu zunanjemu ministru. V Rimu je italijanskega zunanjega ministra čakala brzojavka nemškega dr-žavnega kancelarja, ki izreka veselje nad doseženimi rezultati in ministru na uspehih srčno čestita.
Francoska mornarica.
Pariz, 20. aprila. Mornariški mi-nister Gauthier piše v listu »Petit Parisien«, da bo storil vse, da ojači franeosko brodovje v Sredozem mor-ju, kjer je treba braniti interese Franeoske. Gauthier pravi v članku, da bo parlamentu eventualno predložil naknaden predlog za ojačenje franeoske mornarice.
AT5tro-ogrsltl    Interesi v Mat! Aziji
Dunalt 20. aprila. Več avstro-ogrskih firm se poteguje za koncesije za izkoriščanje naravnih zakladov v CiHciji. Avstro-ogrska vlada te firme podplra. Tuđi tozadevno se je dose-gel popolen sporazum z Italijo. Sploh so avstro-ogrske aspiracije v Mali Aziji čisto sospodarskega značaja. Gre pred vsem za izkoriščanje go-zdov in za bakrene rudnike, za železo in žvepleni krSec.
Nemški Jublfei.
ĐeroUe, 20. aprila. NcmŠka vojska prarnojc SOletnlco dueva pri Dtoolu*
Rusija.
Moskva, 20. aprila. »Russkoje Slovo« poroča, da priđe grof Witte meseca junija v Petrograd ter bo ob tej priliki imenovan za zunanjega ministra.
Petrograđ, 20. aprila. »Novoje Vremja« zahteva, da prevzame Rusija protektorat nad grško-katoli-škim prebivalstvom Albanije. Dalje pravi list, da je ruska politika vsled nastopa Nemčije v Mali Aziji ogro-žena. NemČija je baje brez vednosti Rusije pričela razpravljati z Angle-ško, pozneje tuđi s Franeosko. Zato vprašuje list, kaj namerava, s Sazo-novom na čelu, v tem vprašanju sto-riti in kaj je Sazonov sklenil na se-stanku v Postupinu?
Petrograd, 20. aprila. Vlada Je odredila, da se 16. maja odpusti de-želna bramba domov.
Mehika in Zedintene države.
London, 20. aprila. Po zadnjih vesteh iz Mehike je Huerta spoznal, da je mirna rešitev konflikta z Ame-riko izključena, vsled česar se je za-čel pogajati z vstaši, da jim da gotove pravice pri vladi in si jih pridobi za zaveznike proti Zedinjenim dr-žavam.
VVashington, 20. aprila. Vlada Zedinjenih držav je po svojem za-stopniku O' Shaunessy naznanila l"Iu-erti, da se ne spušča v nadaljna po-gajanja. Odklonitev saluta bi imela resne posledice. Huerta mora prvotne pogoje kontreadmirala Maya brezpogojno sprejeti. Huerta ie baie že izdelala vojno napoved, vendar pa na svet svojih svetovalcev to napoved še ni vporabil. Vendar pa ie Huerta pripravljen čast Mehike na vsak način braniti.
Tempico, 20. aprila. Amerikanski transportni parnik »Haukog« je dospel z 950 mornarji semkaj.
London, 20. aprila. Lokalna ko-respandenca poroča, da je mehikan-ska vlada v orožarnici v Steyru na-ročila večjo množino orožja. Tam-kaj se že delj časa dela za mehikan-sko vlado. Dela nadzoruje tuđi neki. mehikanski topničarski častnik.
Washington, 20. aprila. Huerta je zahteve amerlske vlade po brez-pogoini satisfakciji odkionil. Ker Je ameriški ultimatum potekel včeraj ob 6. uri pcpoSdne, je vlada Zedlne-njenih držav odredila mobilizacijo ce-lega svojega vojnega brodavja in vse svoje armade.

Dogodki na Balkanu.
Crna gora.
Cetinje, 20. aprila. Ćelo ozemlje, ki pripada po londonski konferenci Crni gori, je sedaj zasedeno od crnogorskih čet. Rodbine Hotijev in Gru-dov so razobesile po svojih hišah bele zastave. Zasedenje se je izvršilo skoraj brez težkoč.
Vstaia v Eritreji.
Rim, 20. aprila. »Mattino« poroča, da stoji Abesinec Ras Georgis s 50.000 možmi v Eritreji. Italijanska kolonijalna vlada je mobilizirala za varstvo me je 10.000 mož.
Grški dreadnought.
Pariz, 20. aprila. Grska ie naro-čila pri neki franeoski ladjedelnici dreadnought, ki bo oborožen z nai-modernejšimi 35 centimeterskimi topovi.
Grki v Trakiji.
Carigrad, 20. aprila. Grška vlada je dovolila grškemu prebivalstvu, ki zapušča Trakijo, podporo 50.000 frankov. Doslej se je izselilo 2500 Grkov.
Turčija.
Carigrad, 20. aprila. Vojno mini-strstvo je naročilo vsem zbornim poveljnikom, da odpuste moštvo sta-rostnega letnika 1890.
Berolin, 20. aprila. Prihodnji teden se prične med nemško banko in Turčijo pogajanja zaradi posojila za Bagdadsko železnico.
Most čez Donavo.
Frankobrod o. M., 20. aprila. Zdi, se, da ni upati, da bi se pogajanja med Romunsko in Bolgarsko zaradi mostu čez Donavo nadaljevala. Bol-gari zahtevajo most pri Sostovi, Ro-muni pa pri Corabiji.
Romunska.
Bukarešta, 20. aprila. Vlada namerava najeti novo posojilo 300 milijonov za vojsko in za obrambo novo prisvojenih pokrajin.
Rusija in Romunska.
Derolln, 30. aprila. »Vossische Zeitung« poroča iz Petrograda: Iz dobrega vira se poroča, da ne bo pri-Šlo do zaroke romunskega princa s carjevo hčerko Olgo, ker ji princ ni ugafaL Računa pa se z zaroko z drugo carjevo hčerko.#
ftnd 'd Sbmti!
Lj£isi_
88 8lwr-         __________________________________________________.SLOVENSKI NAROD", dne 20. april« 1914._________________________________Stran 5.
fePBA SOdffiL       I
Izpred okrožoega sodBča v Novem mestu.
Lepa tattnska družba na katoB-škl podlagi. Antonu Vidicu, po uoma-če Dularju, posestniku na Borštu nad Gor. Kamnicami (ki bo posta! znan kot ena še živečih prič v slučaju bra-tomora pred 39. leti pri Trebnjem), sta bila v jeseni L 1912. iz čebelnjaka ukradena dva panja s čebelami in medom vred. Mož je imel sum na dve strani, stvar so preiskovali tuđi že orožniki, ampak prijeti se le nišo upali nikogar. Osumljena sta bili tuđi Barbotova fanra iz Gor. Kamnic. Toda postavila sta se za svojo čast in ni dosti manjkalo, pa bi bil okradeni Vidic še kaznovan. Cez dve leti je stvar prišla na dan. Stara Mo-zečka na koncu Dol. Katnnic je seda] priznala, kako se je tatvina na Bor-štu izvršila. Zaupala je to tajnost svojemu že oženjenemu sinu Alojzu Možetu. Ta je stvar ovadil orožni-Kom. Preiskava je dognala sledeče: Tatvino sta izvršila Barbotova fan-ta Anton in France v družbi z Može-kovčkino hčerjo in takrat trinajstlet-nim sinom Janezom. Glavna razpra-va pred okrajnim sodiščem pa je dognala, da je tatvine bila deležna tuđi stara Možečka. Barbotova Marijno-družbarja sta vse priznala in še več. Kakor se reče »tunkala« sta Može-tove. posebno staro in mlado že tako »notri«, da ju je bilo veselje poslušati. Pravila sta, da sta m Može-tovi Še ko sta v solo hodila, učila krasti. Da sta doma kradle pšenico in jo nosila k Možetovim. Možetova punca pa, ki jo je Barbo Tone tuđi urugače rad videl in ki zdaj osrečuie Kočevarje, da ju je že pozneje vee-krat napeljevala k raznim tatvinam. Poznalo se je, da sta se fanta oči-vidno hotela izigravati kot zapeljani žrtvi. Seveda jima to ne bo nic pomagalo. Ravno tako tuđi ne stari Možečki, ki je bila najpreje zaslišana kot priča, pa jo je zastopnik držav-nega pravdništya obtožil tuđi soude-ležbe na tatvirri. Na sodnikovo opom-bo proti stari Možečki. da ima lepo hčer, je odgovorila: O lepa tica je pa res! Ker je treba dognati, koliko je bil Možetov mlajši ob času tatvine star in še radi drugih poizvedb se je obravnava preložila na 28. aprila. Vsa čedna družba je š!a po obravna-vi skupaj domov.
Z ozirom na neko pojasnilo „To-varen za drože" v „Slov. Narodu" ; izjavljam, da nisem v nobeni zvezi s \ tem pojasnilom. V tem pojasnilu na- i znanjajo namreč neke „Tovarne za \ drože", da boco od 15. aprila naprej ■ zaračunate drože materčine po 1 K 40 v i za kg, špiritne pa po 1 K 30 v za k^. ; Izjavljam, da se bodo ~im i meni kot doslej d^biva!e tuđi | nadalie špirstne drože kg po | 1 K 20 v doma, pri poslanih po j pošti se vračuna pa poštnina.
V Ljubljani, 20. aprila 1913.
Z velespoštovanjem           1531
Prva Snifoslovirska tvoru:ca drcž ; los. Kešmsrlj, nasl. Katinka Koš- . nserlj, Franči&kanska ulica št 6. i
•  Za   vsebino  tega  spisa  je   uredništvo odgovorno  le  toliko,   kolikor  dolova  zakon
Sanašnii list obsega 6 strani
Izdajateli In odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec. Lastnlna in tisk »Narodne tiskarne«.
Ogledalo   pove   ženskam neiz- j prosno resnico o vseh nečistostih ko- ■ že, pegah itd.   Toda   čistilni učinek Fellerjevega »Elsafluntia<'    liitro od-pomore in polt postane čista, bela in nežna.   Na tisoče žensk   ga rabi za negovanje   obraza in priporočajo ga proti vsem bolečinam.    ki nastajajo vsed rpehlajenja, prepiha in vlažnosti. 12 steklenic posije za 5 kron franko lekarnar E. V. Feller, Stubica, El-zin trg št. 238 (HrvatsKo),    kjer    se , lahko obenem naroče voljno odvaja- : joče Fellerjeve rabarbarske kroglji- | ce z znamko ->Elza krogljice«. 6 škat- i I'ic za 4 krone franko.                         j
Lilijikonlefto liO ! kOljllDI
Bergmanna & Ko., Dečin na Labi
je vedno bolj priljubljeno in razširjeno spričo svojega priznanega učinka proti pegam in njega dokazane neprekos-ljivosti za racionalno gojenje polti in lepote. Na tisoče priznalnih pišem. Mnogo odlikovani. Pozor pri nakupu. Pazite fturecno na označilo »s konjičkom« in na polno firmo! Po 80 h v lekarnah, drogerijah in parrumeri-jah itd. Istotako je Bergmannova lilijska krema »Manera« (70 h lonček) čudovita za ohranitev nežnih damskih rok.                   954
LtvMfaaska
.Kreditna banka v LjaMjaaK
Uradni   kurzi  dun. borM 30.  aprila    1914.
4°/o majeva renta.....      «2*55      82 75
4 20/0 srebrna renta   ....      86 OS     8625
40/0 avstr. kronska renta . .      82*75     «2 95
4% ogr kronska renta   . .      8210      8230
4% kranjsko dež. posojUo .      — •—      89*—
40/0 k. o. češke <Se2. banice .      8775      88*/5
Srečke iz 1. 1860 V* . ; . .    432"—    442 -
•,       „ „ 1864......    680-—    6<»'—
„      tiske........    79%'—    301*—
„       zemeljske  1  izdaje .    27675    28675
II.     „     .    24150    251-50
„       ogrske hipotečne ,  .    226*—    236 —
„       dun. komuna'ne   •  .    468'—    478*—
„       avstr. kreditne . m  .    474'—    484*—
„     ljubljanske.....      .S8-—      64*—
„       avstr. rdeč. kiiža • •      51-35      5535
„       ogr.        „        „      .  .      29-      33-
„       bazilika......      25-SO      Ž9-5O
m        turske   .......      221-90     22490
D«lNtoe.
Ljubljanske kreditne banke .    401*—    403-—
Avstr. kreditnes>a zavoda    .    614 50    6*1.V50
Dunajske bančne družbe    .    51850    519-50
Južne Železnice......     10105    1020S
Državne železnice.....    708 10    70<»-i0
Alpine-Montan.......i   82425    825-25
Češke sladkome družbe .  .1   303 — *  305 50
Živnostenske banke ....    270*25    271*—
Valute.                   H
Cekini.........."   H"38      IV43
Marke..........117-50    117*70
'Franki..........f   9560     95 80
Lire...........i'   «»5—     95'20
Rublji    ..........|j 252-50 ;  25325
Žitno cene v Budimpe&ti.
Dne 20. aprita 1914. Termin,
Pšenica za apr. 1P14.    .   #   za 50 kg 1274
Pšenica za maj 1914 -    .   .   za 50 kg 12 e3
PSenica za oktobei  1914     .    za 50 k^  11*52
Rž za   apr. 1914    ....    za 50 kg Kr47
Rž za oktober 1914   .   .   .    za 50 kg   887
Oves za apr. 1914 .        .   .    za 50 ka    8*16
Oves za oktober 1<U4    •   .   za 50 kg   7 91
Koruza za mai  1914   .   .    .    za ^0 kg    6 74
Koruza 7.3 iulij 1«14      .    .    za 50 k^    6*95
VMtot Mi mm\tm IM*J             *t*ji irtM ti«k 7M ■■
"§  '•»•»   ~Z    frS     Vetrovi       Nebo
18   2.pop i 740*1        5*1  moč.svzh   oblačno „   9. iv. I 741 2       4-4   sr. svzh       dež
19    7. ti \ 742 4      65        •         oblačno
„   Z pop. 742 2      12-1 moČ. svzh del. jasno „    9.xv.   744-1        8i     si. jvzh.    jasno
20.  7. zj.   745-3       35   si.  szah brezoblat
i                                    i                                                                         '
Srednja temperatura sobote 5*5°, norm. 10*2* nedelje 8 9°, norm. 10 4°. Padavina v 24 urah   2*> mm in 00  mm.
Zahvala.
Povodom smrti našega brata oziroma strica, svaka, gospoda
Viljema Kosma
poslovođi« tvr. ttrlčar 4b Mejać
izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo viiem onim za liubeznivost katero so izkazali pri blagemu pokojniku tekom njegove dolgotrajne bolezni kakor tuđi za skrb in trud ob priliki smrti.
Zahvaljujemo se stednjič vsem onim, ki so blagega pokojnika spremili na zadnji poti. Iskrena hvala tuđi vsem darovalcem krasnih ven-cev, Šopkov in slednič vsem, ki so se na kateri koii način spomnili blagega pokojnika.
Trbovtje, 20. aprila 1914.
Potrtim srcem na znan jamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vtst, da je naša iskreno ljubljena mati, sestra, stara mati, tasča in teta, gos; a
danes ob 4. uri popoldne po dol'^i, mučni bolezni, previđena s s'*. zakramenti za umirajoče, v 56. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v ponedHjek, dne 20. aprila t. 1. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Resljeva cesta št. 20, na pokopališče k Sv. Križu.                                                                       *
Blag ji spomin!                                   1522
V Liubll-iai, dne 18. aprila 1914.
!. slov. pogrebni zavod Jos. Turk.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
Frane fieHnc,     govec v Starem trgu, naznanja v svojem
in v imenu svojih otrok, S?.anaf Franccra i.i Anice, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem f n.o vest, da je naša preljuba nepozabna so-proga, dobra mati, oziron j hčerka? sestra in svakinja, gospa
Ana Šetinc roj. Maver
danes dne 19. aprila, ob 3«1 uri ponoCf, v 27. letu starosti, previđena 5 sv. zakramenti za umira^očc, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnke bo v torck, dne 21. aprila, ob 7 uri zjutraj iz niše žalosti na pokopaiišče k Sv. Martinu.
Sv. maSe zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah.    .
STARI TRG pri LOŽU, 19 aprila 1914.
Zahvala.
Prijateljem in znancem izrekamo najprisrčnejSo zahvalo za mnogobrojne pismene in ustne izraze iskrenega sočutja povodom smrti našega Ijubijenega soproga oz. očeta, sina, brata, svaka in strica, gospoda
Konrađa Počivav&ek
Istotako izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so soremili dragega pokojnika k večnemu pocitku, slavnim sokolskim in trbov. gasilncmu dmitvu» gospodom pevcem in vsem darovalcem krasni ti vencev.
TRBOVLJE, dne 2a april« 1914.
ttf«|9ilMtalL
SANATORLJM -EMONA
ZA NOTRAhliJE^^araJ*5lf>E ĐO1-EZN1. i LlXIBLJANA-KOI^ENSKEGA ULICA-^ li
5EF-zpRA^jiK:PCTwaj-DR- FR. DERGANC \
Enpl s« nm Mtro ohmleaa, boli **r*km
siva uniforma
za  rezervnega častnika, pešča, ter *mkii»a (Waffenrock).                                        1524
Ponudbe pod ^Kslm 1524<f na uprav. »Slov. Naroda«.
Stanovanje
2 ali 3 sobe s pritiklinami za avfjlist termin iftoa mirna stranka brez otrok.
Ponudbe   na   upravn.   »Slov.   Naroda«  pod šifro „H.11                       1518
! 500 kron !
Vam   plaćam,   ako   moj   uničevalec  korenin biltam   Rla  Vaših  kurjih očes,  bradavic,
Sotiščancev   ne   odstrani v 3 dneh brez bolečin, Cena   lončka  z   ga-rancijskim   pismom 1 K.   3  lončki 2 50 K tfemenyf Kaschau (Kassa) L, Postf. 12 736 Ogrsko.                                    628
je   odđatt   takoj    oziroma   prazai   z
majem.                                                1529
Več   se   izve   pri   D.   ROV&ekU,
fotografu, Kolodvorska alica 32 a* Sprejme se takoj
na raiuc               1525
v kavarni „Ceatral" v Ilovsi mestn. P"" Car! Rronsteinerja
H          proti vremenom odporne apnene
B^a^adne barve
mm                    oba-stveno  varovane
B V 50 rezimirali ii 24 h Kilogram aaprei.
j£j%     2e    desetietja    najbolje   preizkušene,
ra    prskala jo   vse   ponaredbe.   Edini
Hs     primemi    r'eskalni    materiial   za   2e [K                pobarvaaa proćel a«
1 Esajlae {BaflnlarR. >£££'-
BM     jo se umivati, krijejo z eno potezo, brez
Rg     g:rundiranja,   emajlne   trde,   porabne
HJ     samo  pomešane z mrzlo  vodo.  Raz-
£||     kuževalne,nestrupene,porozne. Idealno
Bn     barvanje  za  notranje   prostore, še ne
■B     podbarvane fasade, lesene stavbe, ka-
Br     i<or   kolnice,    paviljone,   plotove   itd.
K     Dobivajo se v vseh niansah, stroškov
■B     za  štirjaški  meter 5  vinarjev. Knjige
IS     z vzorci in prospekti zastonj in pošt-|S                         nine prosto.
■ C«! RroBiteiner. Ma! IH., Haiiptstr. 120
Glavna zaloga za Ljubljano: Brata E'oerl«
Si n u i m ^e znam5ia za Lfllllll SLADIil ČAJI
i
Dr. pl. Tmk6czyia Sladni  čaj je pra-  I izvir vseh sladnih izdelkov in da kri,   I moč, zdrivje. Za dojenčke ;e Siadin kot  i redilno sredstvo ranih otrok.   Za vsakega bolnika, za slabokrvne, nervozne, slabotne,   rekonvalescente   kot zajtik, južina zauživan, je Siadin izv'.r zdrav ja. Da  odraslim   bolnim   kakor zdravim | okusen, redilni zđravilni zajtrk. Poraba Sladina prihrani ▼ gospodinjstm SO°,o na denarju, -/3 na mleku, polovico na slad-korju. Vse te koristi potrjujejo vsak-danja zopetna naročita. *. 4 kg za 60 vin se dobi tuđi pri trgovcih.   Po poSti 5 | zavojev 4 krone franko.             I
Otavne zaloge so t lekarnah Trnkociy:
na DlMln. Jesifs»^T«nfTass« 25. tafchkrplati 4. ScMubniinr-itrai« 109, v Graiku, S^dstra^t 4. v Trstu, ircgist i. Umaali, ST. Gin. f\ Gimiels 713, f brici, itmJi L trpm. » Crfa, Mcjvjr. tTitvec v   Utvciu   Haucr. lakarur.  f   Hariksra.  Hiiig,
Itkarur. t Ljubljani, lfksnia Intiuj mm ratovla. — Žena
lastnika te te^arae je vigojila svojih » sdravih otrok
% SUdinom. N» stotine mater je potlaltlo ta svet
in mnoge »o resile • sladnim Čajem avote dojenčke Učinek. sladneca   č«>a   ob stoji ▼ tem, ker llad ne igC  ib  Vlled   teg« vsebuie za   prehrano   potrebna lubumco, ot i« Dalastazo.              6CS
IProdnjDlho
/   izurjeno ▼ trgovini s papirnim blagom,
J spn|me Aut. SUrtnar ▼ Kamntlnu
\\______________l473                         I
i| Mirna zanesljiva stalna  stranka brez otrok, lite za avgustov termin zračno
stanovanje
z dveh stb eventualno treh sob, ne izven: mesta ter kolikor mogoče v blizini cestne železnice.                                              1530
Prijazne   ponudbe   pod   poštno  ležeče „Merkur 500" do 25, aprila t. I.
Žagjarfe
za žage z obratom na vodo Sprojlllft
Andrej Jasiež    1494
Sara|e¥ov Bolniika nlica.
dobro izurjen v mesani trgovini, želi vstopiti v trgovino mešanega blaga ali   pa v trgovino   s   specer.    blagom.
Ponudbe   se   prosi   pošiljati   pod „1914 1508"   na   uprav. »Slov. Nar.«
K_                    __^ __^   ^^
na Štajerskem, z vknjiženo lOletno najemninsko pogodbo, vsak dan ćelo noć odprta in dobro idoća, se radi bolezni za K 36.000 proda. Potrebnega kapitala K 26 0OO- Ponudbe pod: „Ugodna prilika14   na   anončno   eksp.    v   Ljubljani.
1511
Proda   se
na lepem prostoru V   SpOdnU   SiŠkl
nad cerkvijo. Lep razgled. Meri 800 sežnjev (klafter) po 6 K. Je za dve hišici.
Poisve se: Cehf glavna pošta Ijablana.____________________64^
v iiifiiiiiiiiini      finuirniiini
noupiiia ifliflva
z aparatom, cevmi in dragim za acetilensko   razsvetljavo,   stara
kom&l 3 l6tay se proda zaradi vpe-ljave elektrike po zmerni ceni.
Ogleda   se  pri   Ivana   Zlimcil«
0ostilni.xarju in mesar ja na Bledot Grad žt. 56«_________________1501
I 803 DOlGnfl
■^H fLM ** V^K       tLM  mM m ^J I ■ ^A
1H1 ^W Ww ^^       ww   ^^  ^ 1^r m m *w
(bukova in hrastova)  v veliki  množio!
dalje 20—30 hektolitrov
ina namiiga vina
rdeČega in belega (lanskega) se s sodi
vred ceno proda.
graščina   na  jffarofo   (Silbcrau)
pri Novem mestn.
Osebni   dogovori   prihodnji  pone-deljek in torek popoldne,                1502
Cirkvenica.
Vila Hitnija
z lepim vrtom, moderno ure« jena, zavarovana pred vetrovi, sobe s penzionom in brez njega,
Cene umerjene-
Pojasnila   daje   apraviteljstvo   vile.
St. 7736.      _______                                                                             1532
Bor m dao 21. L ■^pričao gradba castnoga kasala aa BartorsU omH, ostaao to dovriltvo dola ta cesta v svoje« odooka Med Madvojvode rrlderlka cesto la med Zvoaarsko «Hco uprla m promet i vsakorinlml vozlllf sa Jeio la gaaaje Uviae.
FroHravma«|e so feo kasaovalo po doloMUi § 70. oMMa-skofa roda.
Mestnl magistrat ljubljanski,
,                                          da« aa *pnU 1914*
Stran 6.      ^            '              ~~      '____________         »SLOVENSKI NAROD* dne 20. aprila ISU.                                                                                                 88 Stev.
Ifeh crne!_________        hpilti li nnftlti *rtnt modno blago, perllo i. Ir. pri                              Zahtevajte vzoroe!
aaaaVHn^^^p JHHH ^oVbV« v^b    ^IHL.^IH^^ ^^oHo^^^ «JMuBaw              w«rec anrom,             ^^m^B   -i^HH^M ^Ho^Lte ^■■■V ^flHLJIIH^ ^flLWL»WH ^HBBL   ^i^H^. ^flHH^ ^H^  vB   !
Pristen dober
brinjevec
se dobi pri                   43
L SEBEMU 9 Spcl SIIM.
Kavarna>^V
vstt moč     ^^0*^^^^
DRUŽBA  „P.  WER&1G"   BOROVLJE,   KOROSKO.
| LOVSKE PUŠKE-STRELJIVO. POPRAVILA. REVOL-VERJI. ITO. ITD. :i    CENIK 1914.    :i I
1329
PHudni safon
Svatte Schtller, So. $>etra cesta S9
priporoča   veliko   izbero   rzqotorliemh   dunavskih
damskih in dekliških sfamnikoa
praznik oblik in nakita.
Modni salon
_ Stuchiy-jY!aschke Priporoča  ceni.   damam   tu   in   n*   ćezrfi   vseh CTSt   ^  ^9 sajliseiše in najmederneiše
damske in otroške slamnike kakor hl\ športne čepiće
po znano nizkih cenah.
Zalne klobuki vedno v zalogi.
Popravila se točno izvršu ejo.        CC3        Cene brez konkurenrel
Rabljene stroje vedno po ceni v zalogi.
Zaloga vseh potrebšfin za pisalne stroje.
Hson stroj (najnov. model
UMUM
je najpopolnejši in najboljši. 10 letno   funkcijsko jamstvo.
Ugodno plačevan^e v obrok'b. Stari stroji dtugih ststemov se vzamejo v plačilo.   Brezobv^zno razkazovan'^   Pmsprtt HStMJ in franko,
THE REX CO., LJUBLJANA,
Selenburgova   ulica   St. 7.     —     TeSefon  4t-  38.
Zastopstvo pisalnih strojev wUNDERW00D** in  wC0R0NA-.
taMia tacRa!        Cene solidne!
Prva  največja domaća lo ekstorfna tvrdka!
Zalagatelj c kr. annatfc, vcine mornarice, rfomobrancev itd
Fi. P. lit
v Stari trg St 9
Glavni zastopnik najvc'jih tovarn ur v Svici Pripoznano nafao-^še
švicarske ure. Sc&s'i&iisssa ure, Csieoa n ;til
Nafbogatefša zaloga brll^ntnlh in dragih
prstanov, chanoF, vertfc, ra^estiic   -đ-
Mamimo orođje. —  ^rasr»    nastavka iz
srebra itd. it±
u    Najnovejši   cenik brezplačno.    :

SOSPicjno prioubijem ker so nedoseini v teku in tTcesr.csti-
Jjlagovclite St xh ogledati aii^ahtc VQjte ccnti(.
Kare! Čamernik & Ko.
Špecijama trgovina $ koiesi* automobili, motorjt in zozam. deii ftlchanična dojavnica in garava
Ljubljana
Dunojska cesta št- 9 — ^
HA  IZBIRO pošilja tuđi na đeželo: Krafne
II I    II   f f°    nočne haljey li I    II f   I      perilo in vsako ^1 ^ U L ^|    modno blago*
Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Liabliaaa Stari trg 9. Lastna niša.
Neprekosijiva v
otroskihoblekcah
:: in krstni opravi, i:
Učenka
ki ima veselje   do   modne  trgovine in
zna vsaj nekoliko   nemški   govoriti  ia
poštena
ki   ima   veselje   do   kuhe   ter   hišnejja
dela, se takof sprejmeta v Lfablfan!
Ponudbe    do    1,   maja   t   1.   pod
».Pridnost", poštno Iežeče Ljub-liaoa.                                          1477
KUpi so kompletna pffl|jiiji!|sišl{a 0UF3V3
za specerijsko trgovino, kakor  tuđi se dobro ohranjen   acetiEenski   apa*
rat za 30 luči z vsemi pripravami.
Ponudbe na naslov: Leopold  Zore, Kranjska gora,  Gorenjsko«
Tno»fl      i~A     J^'
Jadranska banka filijalka v Ljubljani
Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.
I s   Živahna zveza % Ameriko.  s                      Delniika glavnica K 8,000.000.                     Hakazlla v Ameriko ta akreditivi.
Kapale in prodaja vrednostne papiri« I (rente, zastavna pisma, delnice, srećke I Itd.) — Valute in devize. — Promese k vsem žrebanleai.
8prel«aUi vloge na hranllne klizlce tor u tipo !■ tekočl raćnn.   203
Obrestovanje od dne vložitve do dne dviga.
■•■tat i«Y6k plača banka Iz svofega.
Eskomptlrai menlce, devize in faktore. — Zavarovaale vredn. papirjev proti kanal !xgo»L — Revizija irekanja ■roek brezplačno. — Remboors-kredltL Bonaa naroeila. — Inkaso.