THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO — ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER. COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZED1NJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STEV. (No.) 105. CHICAGO, ILL., PETEK, 1. JUNIJA — FRIDAY, JUNE 1, 1928. LETNIK XXXVII. JUGOSLAVIJA ODGOVARJA NA RIMSKO NOTO, DA BO UGODILA ZAHTEVI. — DEMONSTRACIJE SE ŠE NADALJUJEJO. — TRIJE DIJAKI V BELGRADU ' TEŽKO RANJENI. — ENA OSEBA UBITA. Belgrad, Jugoslavija. — I- talijanska vlada je poslala jugoslovanski noto, v kateri zahteva, da se v Jugoslaviji takoj preneha s protiitalijanskimi demonstracijami in kaznuje u-radnike, ki so zanemarjali svojo dolžnost, da je prišlo tako daleč in niso takoj preprečili demonstracij. V noti ni navedeno, kaj bo Italija storila, če Jugoslavija ne bo ugodila zahtevi. Po zadnjih vesteh posnemamo, da je Jugoslavija obljubila, da bo strogo postopala z demonstranti in preprečila nadaljnje izgrede. Poročila pravijo, da se demonstracije se dalje vršijo po raznih mestih Jugoslavije, ki pa niso toliko pro-tiitalijanskega značaja, kakor proti vladi v Belgradu, ki je preveč popustljiva napram Italiji. Ko so Jugoslovani dali za-otovilo italijanskemu poslani- Bodreru, da bodo vpošteva-i zahteve Italije, so obenem f : U sami protestirali proti po-li.'u Italijanov napram mani-šini v Italiji, zlasti pa proti izgredom v Zadru. V Zadru so Italijani napadli jugoslovanskega konzula in osobje konzulata, pa tudi so razbili trgovine in druge lokale, katerih lastniki so Jugoslovani. Napetost med Italijo in Jugoslavijo je velika. Jugoslovansko ljudstvo se nikakor ne more sprijazniti z sklepom vlade, da bi ratificirala net-tunske konvencije in pustila I-taliji, da bi se še dalje zajedala v jugoslovansko ozemlje. Jugoslovanska vlada se nahaja v težkem položaju. V prvi vrsti ji gre, da se ohrani mir in da si zagotovi posojilo, s katerim bi rada gradila ceste in pričela z drugimi javnimi deli, da bi dobili posla delavci, ki so brez dela. Če nettunskih konvencij ne podpiše, ji Anglija ne bo dala posojila, pa tudi Italija ne bo obnovila z Jugoslavijo prijateljske pogodbe, ki bo kmalu potekla. Ljudstvo, zlasti Dalmatinci, pa: odločno protestirajo, ker nočejo, da bi imela Italija kontrolo nad Dalmacijo. Pri izgredih v Belgradu sc* bili trije dijaki težko ranjeni in 40 oseb je policija aretirala. Pritožujejo se, da so policisti kruto postopali proti demonstrantom; nad trideset oseb je bilo ranjenih. V sredo zvečer so dijaki :-..> pet pričeli v Belgradu z izgredi. Policija je oddala par strelov med množico, neki civilist je bil zadet od krogle in 'takoj nato izdihnil. "Doli z Italijo!" Nettunske konvencije ne smete podpisati!" Tako je vpila množica. Slišali so se tudi klici proti vladi in policiji, ki nastopa proti demonstrantom. — Po vseh mestih* v Jugoslaviji so bili nabiti lepaki, na katerih opozicija poživlja ljudstvo naj ne dovoli, da bi vlada ratificirala nettunske pogodbe. Zunanji minister Marinko-vič je na seji v skupščini rekel, da Italija ne zahteva, da bi se morale nettunske pogodbe takoj ratificirati. NEMIRI ¥ INDIANI. Spopadi v Indiani, ko so hote~ li pričeti z obratovanjem v Little's premogovniku. — V pitni vodi našli strup .— V Peru delajo člani nove organizacije. Petersburg, Ind. — Od tukaj prihaja poročilo, da so u-nijski majnarji napadli uradnike in delavce, ki so prispeli semkaj, da bi pričeli z obratovanjem v Little premogovniku. Joseph Hampson, tajnik kompanije je prosil guvernerja Ed Jacksona za vojaško pomoč. Delo v tej majni počiva že štirinajst mesecev. St. Clairsville, O. — Oblasti Belmont okraja so preiskale vodnjak pri Webb majni, iz katerega jemljejo pitno vodo premogarji in družine. Par o-seb je obolelo, dognali ^o, da so zastrupljene. Preiskali so vodo v vodnjaku, kjer so našli strup. La Salle, III. — Iz urada La Salle County Carbon Coal kompanije naznanjajo, da se vedno več delavcev priglaša za delo v premogovniku. Člani, ki so ostali zvesti United Mine Workers of America, vršijo službo piketov. Kompa-niski špijoni so raznesli vest, da piketi grozijo z bombami in požigom. V Peru so pričeli z obratovanjem s skebi ali člani nove organizacije — North Illinois Mine Workers unije, ki so zadovoljni z nižjo plačo, kakor je po jacksonvillski pogodbi. V soboto so pričeli čistiti po rovih, kjer je delo počivalo 14 mesecev. V sotobo, 26. maja je bilo 30 delavcev pri delu, v ponedeljek pa ni bilo nikogar. Pozneje, tako poročajo kompa-nijski uradniki, se je prijavilo več delavcev, kakor pa so jih potrebovali. Ishpeming, Mich. — Oliver Iron Mining kompanija oddelek 16, največja jama v Ishpe-mingu, je za mesec dni ustavila obratovanje, ker morajo popraviti rove. V šaftu bodo zamenjali podpore, ki so na mestu že nad 40 let. Šestdeset mož je zaposlenih pri popravljanju. -o- DOBER PLEN PROH. AGENTOV. Chicago, 111. — Proh. agent-je so našli v prostorih trgovine s steklom na 3042 Lawrence ave., priprave za fabriciranje žganja in 1800 galonov alkohola. Aretirali so dve osebi, ki sta bili zaposleni pri kotličku. MESTNA HIŠA ŽA KITAJCE V CHICAGU. KRIŽEM SVETA. — Springfield, 111. — Tukaj so aretirali Homer Irwina in Richarda Neinena. oba mlada dečka, ki sta priznala, da sta tekom enega meseca ukradla 25 avtomobilov. — San Antonio, Tex. — Edward Perrenot, star 12 let, je ubil malega ptiča, to pa ga je tako bolelo, da je tudi sebi končal življenje. Našli so obe- Fokovec se je utrgal oblak in v nekaj trenutkih je nad Iz Jugoslavije« j ___- J SLOVENSKA KRAJINA PRIZADETA PO POPLAVI — PO-ŽAR V ŠALOVCIH POVZROČIL VELIKO ŠKODO — UMOR V PIJANOSTI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Velike poplave v Slovenski krajini. Posledice obilnega dežja so za nekatere dele Slovenske krajine zelo hude. V okolici - G. A. je bilo so Na sliki vidimo poslopje zgrajeno v kitajskem slogu, ki je bilo te dni otvorjeno v Chicago, 111., in je stalo $1,000,000. V poslopju bodo imeli Kitajci svoje klubove sobe, tempelj in dvcrane za društvene seje in zabavišča. OTROK UKRADEN IN UMORJEN. POVODNJI V ŠLEZIJI. Berlin, Nemčija. — Zgornja Šlezija je zelo prizadeta 'po poplavi. Trideset let že ne pomnijo take povodnji. Pridelki so uničeni; na nekaterih krajih, kjer so bila lepo obdelana polja, je danes vse opu-stošeno. Farmarji so bežali, da so rešili le golo življenje, več vasi je preplavljenih. Škoda je ogromna. . -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" Sedemletno ..deklico ..ugrabil, jo napadel in umoril. — Truplo so našli na porcu. — Policija zasleduje storilca. —o— Toledo, Ohio. — Neki neznani moški je v torek zjutraj, ko so bili na domu pri Alexu Sielagowskiju še pri počitku, prišel v spalnico, kjer so spale tri sestre, pograbil je spečo Dorothy, staro sedem let in pobegnil. Nesel jo je v avtomobil, kjer jo je napadel in zadavil. Sestra od Dorothy, Stella, se je prebudila in zavpila: "Nekdo je ugrabil Dorothy!" Takoj nato se je prebudil oče in tekel na policijsko postajo. Ko se je oče vračal domov s policisti, je videl na porču svojih staršev, tretja hiša od njegove, truplo. Ko so prišli blizu, je v njem spoznal svojo hčerko Dorothy. Bila je zadavljena. Oče je izpovedal, da takoj ko je vstal je pogledal skozi okno in videl dva avtomobila, ki sta vozila mimo .Oče je delavec v tovarni, ne ve kdo bi bil morilec, gotovo pa je bil nekdo, kateremu so razmere v hiši Sielagowskiga znane. Policija je dognala le to, da je bil napadalec majhne postave in imel na sebi črno obleko. -o- STAVKARJE ARETIRALI V KENOSHI. senega. — Valparaiso, Ind. Chisholm, o katerem poročano, da je kriv svojih dveh sinov, katera našli utopljena v East Chicago. je bil obsojen v dosmrtno ječo. — Mexico City, Mehika. — t bližini glavnega mesta Co!i-ma, država Colima, je prišlo do bojev med vojaki in uporniki. Padlo je devet vstašev, o-stali so se umaknili v gore. — Chicago, 111. — Neznani banditi so" napadli organista Richard Boehlerja, starega 8S let, ki igra v gledališču "Illinois" in je slep. Sam je šel zvečer po Central avenue, ko je bil napaden. Napadalci so ga poznali, ^den ga je poklical po imenu in mu izbil palico iz rok. Olajšali so ga gotovine v znesku $98 in vseh drugih dragocenosti, kar je imel pri sebi. — Decatur, 111. — Tukaj je preminul Glen Hiett, star 27 let, iz Rock Islanda, ki je za-dobil poškodbe pri avtomobilski tekmi. — San Francisco. Calif. — Dr. C. W. Bice je bil poklican k nekemu bolniku na 356 Meadow st. Ko je prišel tja, so ga napadli banditi in oropali go- King's Bay, Spitzbergen. — tovine v znesku $40 in kar je vso o- kolico stala 1 meter visoka voda. Potok Ledava za odvod umora vo^e zadoščal. Nasipi močnega pritiska niso vzdržali in' (la g« voda nese dalje so vodo na poplavljenem travniku tik potoka. Med njimi je bil tudi 5 let ni Andrejček, sin posestnika (ierjexita iz Miha-lovcev. Deček je bil malo preveč k o raj žen. b rede I ji- predaleč po poplavljenem bregu potoka in je zašel v deročo vodo. Otroci so začeli kričati: "Andrejček pa plava!" Toda, ko so USODA "ITALIE" ŠE NI ZNANA. Polarni zrakoplov "Italia" še vedno pogrešan. — Italijanski alpinci pod vodstvom norveških vodnikov ga iščejo. Semkaj so prispeli italijanski alpinci pod vodstvom dveh norveških vodnikov in se podali na pot, da najdejo pogrešani polarni zrakoplov "Italia" imel pri sebi drugih dragocenosti. — Detroit, Mich. — Pogrešali so od doma petletnega Williamsa Weeksa, starši so bi- na katerem je osemnajst možj li mnenja, da so ga neznanci posadke s poveljnikom genera-' ugrabili, zdaj pa so našli njegovo truplo v reki Rouge. — Foochow, Kitajsko. — Požar je uničil tukaj neki zavod in povzročil $60,000 škode. V šoli je bilo takrat 100 dijakov, ki pa so se rešili. — Chicoutimi, Que. — V o-kraju Lake St. John, v severnem delu Quebeca, je bila velikanska povodenj. Plazovi zemlje so zasuli več hiš, nekatere pa je zemlja porušila. Škoda je velika. lom Nobile. V petek ob 3. zjutraj se je Italija nahajala severno od Moffen otoka. Kam so jo potem vetrovi zanesli ni znano. Vreme je neugodno in sneženi zameti delajo iskalcem ovire. Od petka že ni bilo nobenega signala od ponesrečenega zrakoplova in se je bati najhujšega. Kenosha, Wis. — V torek popoldne so stavkujoči delavci demonstrirali pred tovarno Allen kompanije. Policija je are- . . . , . - - - tirala 29 demonstrantov, med "ekai imetja' med tem časom prešlo v druge roke in je zdaj revež. Guverner Ri- PO NEDOLŽNEM 13 LET V JEČI. Columbia, S. C. — Ben Bess, črnec, ki je bil pred trinajstimi leti obsojen na trideset let ječe, je bil te dni spoznan nedolžnim in izpuščen na svobodo. Ženska, ki ga je spravila v ječo, je zdaj izpovedala sledeče: "Ker se dnevi mojega življenja nagibajo h koncu, bi rada, vkolikor mogoče, popravila krivico, ki sem jo storila pred trinajstimi leti Ben Bessu. On je nedolžen, kar sem pričala zoper njega, je bila laž." Ko je šel Bess v ječo, je imel htevam stavkujočih delavcev, -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! chards upa, da bo zakonodaj- temi tri ženske. Stavka tukaj traja že šestnajst tednov. Ker ima kompanija dovolj stavko-. , . T v . ^ kazov, ne ugodi pravičnim za^a zb^,ca. v JuzmA Carol1me na prihodnji seji podvzela korake, da se možu pomaga. Neki list v Columbia je nabiral sklad za črnca in nabral $364. — Dunaj, Avstrija. — Romunska vlada je sklenila s Francijo pogodbo, po kateri bo romunska financa pod nadzorstvom francoske banke, katera bo tudi posodila Romuniji večjo svoto denarja. — Moskva Rusija. — Maxim Gorky, znameniti ruski pisatelj, ki je bil več let v pregnanstvu, se je te dni vrnil v Rusijo. V Moskvi ga je na kolodvoru pričakovala velika množica ljudi. Nikolaj Bucha-rin, voditelj levice sovjetskega centralnega komiteja ga je objel in poljubil. — Eau Claire, Wis. — Al Osterhaus iz Jamesville, Wis., je prišel semkaj z ženo in o-trokom na počitnice. Par ur po prihodu je šel s svakom ribe loviti, Čoln se prekucne, svak se je rešil, Osterhaus je utonil. takoj skušal dečka rešiti, toda ni se mu posrečilo. Potegnil je iz votle — mrlička. Krvno maščevanje v Črni gori. ... Pred vojno je ubil Jovan IV-rišič v Orni gori dva nečaka Radoša Coroviča iz Bukovice. Perišič je bil obsojen na 16 let ječe, med svetovno vojno pa mu. je bila kazen odpuščena. Toda Perišič je vedel, da se mu pripravlja krvno maščevanje in se .ie skrival. Toda Čoroviči so sklenili, da se maščujejo i:i te dni je Radoš Corovič našel Jovana Perišiča in ga ubil. Čo-ro\ič se je sam prijavil sodišču. iih je voda na večih krajih pre- in da se P°taplja, so pričeli k 11-trgala ter se razlila po polju in j catl na Pomot''. v bližini se na-travnikih. Voda je udarila zla-1 hajajoei 24,etni T"že Požar je ^ti proti obmejnim madjarskim vasem in se je razlila notri do Dolnje Lendave. Najbolj so prizadeti hriboviti kraji v gornjem delu Slovenske krajine, kjer je voda trgala plodno zemljo in jo odnašala s seboj. V poplavljene kraje je bila poslana iz M. Sobote komisija, ki je na licu mesta precenila povzročeno škodo. -o- Požar. V gospodarskem poslop ju A. Maharija, šol. vodje v Šalovcih (Slov. krajina) je izbruhnil po-žir. ki je povzročil zelo veliko škode. S poslopjem vred je zgorela vsa oprema in v hlevu dve kravi. Vsi znaki kažejo, da je bil požar podtaknjen. -o- Bratomor v pijanosti. V bližini Belgrada se je odigrala krvava družinska drama. V* neki vasi sta živela brata Mile in Mladen Baštanac v miru in slogi. Nikdar ni prišlo med bratoma ali njunima ženama do prepira. V nedeljo, 6. maja, sta oba brata z nekaterimi prijatelji popivala. Na poti domov sta se brata, ki sta bila močno pijana, sprla iu se pričela pretepati. Med bojem je Mile z ostrim nožem prerezal bratu Mladenu grlo, tako da je ta takoj mrtev obležal. Ko so drugi dan Mileta našli, se ni ničesar spominjal. Ko so mu povedali, kaj je storil, je pričel bridko jokati. -o- Spalna bolezen. V Kaštelu Gomilici pri Splitu se je prijavil slučaj spalne bolezni. 2ena Carev spi nepretrgoma že 20 dni in 20 noči. -o- Težka nesreča v mlinu. V ponedeljek dopoldne je v motornem mlinu Hendricha v Osjeku 521etni kurjač Stjepan Vajda delal pri transmisijskem stroju, kjer je mazal posamezne dele. Pri tem se je preveč približal stroju, ki ga je zagrabil in mu stri prsni koš. Prepeljali so ga *v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. -o- Nevihta s točo. V ptujski okolici je v četrtek, 7. maja, divjala silna nevihta. Med dežjem je začela padati toča, ki je napravila mnogo škode po vinogradih in sadonosnikih. -o- Otrok utonil. V ponedeljek, dne 7. maja, so se igrali otroci iz Mihalov-cev pri Dobovi ob precej naraslem potoku Negot. Bredli Uboj v bosanski vasi. V nedeljo. 6. maja, se je vračal domov bosanski kmet Dimitrije Bajkič precej nakresan. Na poti domov je srečal svojega soseda .Jovo Matanoviča. s katerim je imel že dalj časa spor radi čolna na reki Bosni. Bajkič je imel v roki nož in je vprašal Matanoviča, kaj ima proti njemu. Ta mu je rekel, da nima nič ter mu je ponudil celo cigareto. Bajkič mu je od-\rnil: "Ce nimaš nič proti meni, stoj "habtaht!' ter je stekel proti njemu in ga sunil z nožem v srce, tako. da je ostal ta na licu mesta mrtev. Nato je odšel Bajkič na orožniško postajo v Breco. kjer se je prijavil. --o- Aretacija starega pohotneža. Te dni so aretirali v Kranju TOletnega zasebnika F. P. zaradi oskrumbe Gletne deklice. Oddali so ga v zapore okrajnega sodišča. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO. itd. Vala denarna posjjljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite nase banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din_______$ 9.35 1.000 Din_____18.40 2,500 Din__45.75 5,000 Din_____91.00 10,000 Din______181.00 100 Lir ...........................$ 6.00 200 Lir__________11.50 500 Lir_______27.75 1000 Lir________54.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vraču- Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajna >o cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila s« izvrfajejo po poiti iH pt brxojavno* IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI POŠILJAT VE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in politike naslovite nas ZAKRAJSEK & ČESARK, 435 W. 42nd ST* NEW YORK. K & % AMERIKANSKI SLOVENEC AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 1. junija 1928. Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: Za celo leto Za pol leta . ___$5.00 __2.50- Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto____________$6.00 Za pol leta __________________________ 3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper inAmerica. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year -------- For half a year_________ ___$5.00 _ 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ___ _______$6.00 For half a year ____________________3.00 POZOR.—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Japonska sodba. Povodom pariške mirovne konference se je v gotovih di-plomatičnih krogih prav resno govorilo, da prav v kratkem času pride do preloma med Zedinjenimi državami in Japonsko. Izseljence v Ameriko se je od merodajne strani svarilo z vso resnostjo, naj ne hodijo v Ameriko, ker bodo tam doživeli v doglednem času vojno, ki utegne v svojih strahotah presegat vsaj za prizadete narode še strahote ravnokar končane svetovne vojne. Za nekaj časa je res izgledalo, da se zbirajo črn: oblaki na političnem nebu med Ameriko in Japonsko. Zadeva otoka Guam in še več kočljivih vprašanj je upravičene vznemirjalo diplomatične in politične duhove. Strah se je izkazal neupravičen, zadeva se je mirnim potom poravnala vsaj dozdaj, in prorokovanja so bila k sreči lažnjiva. Tako vsaj je bilo dozdaj zadnjih devet let. Kako bo za-naprej? Ali sploh nikdar ne pride do kake vojne med tema dvema državama? A saka pozitivna trditev bi bila, kakor zda; razmere kažejo, pač le gola trditev, in politična prorokovanja so vobče izmed vseh najslabša. Gotovih nasprotstev med Zedinjenimi državami in Japonsko nikoli ni manjkalo. Zelo je Japonska zgubančila svoje čelo po rusko-japonski vojni, ko ji je Amerika porušila mnogo upanj, ki jih je Japonska gojila, ko ji je v vojni podlegla mogočna Rusija. Gotovo je, da pri mirovnih pogajanjih na ame-rikanskih tleh amerikanskih diplomatičnih krogov ravno ni vodila želja pomagati pre.rpagfini Rusiji, temveč želja, da Japonska ne sme postati premočna. Gotovi krogi, katerim je vsaka vojna voda na njih nenasitljive mline, hujskajo, kakor le morejo, da bi se začel kak vojni metež in bi mogli ^eti svojo pšenico in se nasititi od drugih, ki pri takih metežih stradajo. Ta-kih hujskače v ne manjka na nobeni strani. Prepoved japonskega in sploh mongolskega naseljevanja v Zeiinjenih državah je bilo tem krogom povod, da je hudo pričelo vreti v političnih loncih in je vročica politične napetosti prikipela do vrhunca. Zopet je pamet in razsodnost zmagala; nevarnost je minila, napetost ponehala, do preloma ni prišlo. Amerika nima prav nobenega povoda do kakega sovražnega stališča nasproti Japonski, pač pa smatra Japonska amerikansko stališče v marsičem kot njej sovražno. Japonski politiki in diplomati pa se ne prenaglijo in se ne bodo niti v bodočnosti. Dobro se zavedajo, da so jim kitajske zmešnjave zelo oprezne in da si bo ruski medved polagoma opomogel in pokazal Japoncem svoje zobe, ker poraza iz 1. 1904 Rus ne bo lahko pozabil, naj je v Rusiji potem na krmilu kdorkoli hoče. Amerikanski politični krogi to dobro vejo, in skrbno skušajo ojačiti ta dva zavi-raca, cla Japoncem ne zraste preveč narodni greben. Pri mednarodnih odnosa jih in konfliktih igrajo, kakor pač povsod, ideje važno, če ne najvažnejšo vlogo. Dobro se še spominjam, kako so prav resni ruski časopisi omalovaževali Japonce, ko je vojna izbruhnila. Pisali so, da so Japonci podobni napoldivjaku, ki si nabavi par lepih čevljev in posadi na glavo cilinder ter se postavlja. Izid vojne je pokazal, da so se varali. Za nas Amerikance je važno in bistveno, da poznamo japonsko mišljenje in japonsko sodbo tako o nas samih, kakor tudi o Japoncih; zadnja sodba je najvažnejša, ker druge spoznavati je najmanj zelo težko, ko smo mi že tako duševno razpoloženi, da presojamo druge po naših lastnih nazorih. Amerikanski potniki, ki potujejo po Japonskem, prihajajo navadno nazaj s sodbo, da je Japonska najnemoralnejša civilizirana država na zemlji. Imamo pa na razpolago sodbo japonskega državnika, ki izjavlja, da je Japonska najmoral-nejša država, in se posmehuje naši amerikanski moralnosti. Ta državnik je grof Soyejima, ki je potoval po Evropi in Ameriki in opisuje svoje vtise in objavlja svojo sodbo v japonskem mesečniku Taiyo. Pripozna, da je prišel v Ameriko z velikimi predsodki proti nam. "Nisem mogel Amerikancev, ker večina izmed njih so v resnici najbolj arogantni imperiali-sti, dasi imajo pravico in človekoljubje vedno na svojih ustnicah." Tako izjavi. Neposredni vtisi in stiki z Amerikanci pa so ga privedli do tega, da sodi malo drugače. Njegova bolj zrela sodba je, da so Amerikanci na eni strani ' dobrosrčni (kind-heart^d), na drugi pa skrajno sebični, toraj zelo zamotanega značaja, orientalcu ravno taka zagonetka, kakršna so orientalci nam. Pravi: "Intenzivno zagovarjajo človekoljubje, a v istem hipu so skrajno krivični in nečloveški, kakor prikazuje njih močna in naskrivna politika. Kitajsko zavojujejo resnično po sredstvih svoje vzgoje. Vzdržujejo deset vseučilišč na Kitajskem, in so vsi zatopljeni v misijonska in vzgoje-valna dela, ampak v istem hipu širijo naporedno propagando proti Japonski. Isto propagando vršijo tudi skrivno med kitajskimi in korejskimi študenti v Ameriki, z uspehom, da so vsi od dveh tisoč kitajskih študentov napolnjeni s proti-japon-skimi idejami." Grof Soyejima ne razume, čemu so Amerikanci tako sumljivi nasproti in zavidni na Japonce, ko je Amerika najbolj cvetoča država na svetu. Izjavlja dalje in sodi: "Iz moralnega stališča je Japonska na prvem mestu (the foremost country) na svetu in najbolj sposobljena, a materielno ni na tako ugodnem stališču. V tem pogledu so Japonci nesrečen narod, dočim je Amerika najbogatejša vseh dežel." Pripozna, da se izobraženi Amerikanci zelo dobro obnašajo, "kakor sem imel priliko opazovati na zavodu Chautauqua, kjer sem predaval, in na chicaškem vseučilišču; ampak ne morem se ubraniti dvoma, da bi se Amerikanci v celoti mogli smatrati za moralično višji narod." Amerikanca so filantropisti med svojim lastnim narodom in "amerikanski milijonarji so neprestano na delu za dobrobit revnejših slojev. Veliki milijonar Woolworth n. pr. ima od deset do dvajset prodajaln v vsakem mestu, kjer se prodajajo predmeti za vsakdanjo porabo po enotni ceni 5 do 10 centov. Japonski izdelki se tam prodajajo, in sicer bolj po ceni, kakor na Japonskem." Glede vojne med Zedinjenimi državami in Japonsko je grof mnenja, da ni nobenega povoda za kak spopad med obema, ker so uzori, ideje, mišljenje, materielne okolščine in moralno stališče obeh držav tako različne. Pove in sodi v prav dobri priliki, ko piše: "Naj bo tiger še tako močan, morskega volka ne more napasti; niti morski volk ne more se zagnati na tigra, naj ima zoper njega karkoli hoče. Nobena država ne more napasti drugo z upom na kak uspeh; ako se zavedata te resnice, bo to zadržalo obe. da ne bota druga druge napadle." Sodba je zanimiva za presojanje razmer v bodočnosti. Pozdrav vsem čitateljem te- PRIJETNO JE V DOLINI ZE-ga lista! Mrs. Josephine Megleni. RAZNO IZ PUEBLE. _ Pueblo, Colo. Prosim cenjeno uredništvo za nekoliko prostora v nam priljubljenem listu Amer. Slovencu. Poročati moram žalostno vest, da je devetnajstletni mladenič, Den Fajotič, umrl žalostne smrti. 14. maja se je kopal, skočil je v vodo, pri tem pa na glavi zadobil tako težke poškodbe, da je izdihnil. Pogreb se je vršil 18. maja iz cerkve Marije Pomagaj. Pogreba se je udeležilo veliko število sorodnikov in prijateljev. Zapušča brata in sestro ter mater, vdovo, za katero je to hud u-darec. Pokojnemu sveti večna luč, preostalim naše sožalje. Na bolniški postelji se nahaja naš rojak Jim Zupančič. — Prehladil se je in lotila se ga je pljučnica. Dal Bog, da bi kmalu okreval. Lep zabavni večer smo imeli dne 20. maja, ko je priredil dramatični klub lepo igro. Vsi igralci so dobro pogodili svoje uloge, smeha je bilo veliko. V nedeljo, dne 27. maja, smo pa imeli šolsko zabavo, katero so priredili naši graduanti, katerih je bilo 40, ki so dobili diplome. V nedeljo, 3. junija, bo pa priredil "Prešeren" koncert, na katerega vabi rojake in rojakinje. da se ga v velikem številu udeležijo. Zapeli nam bodo lepe pesmi, kakor le oni znajo. Pokažimo z udeležbo, da se zavedamo njihovega truda in pa tudi, da nam oni vedno radi priskočijo na pomoč, kadar nanese zato prilika. Dne 30. maja bodo peli na pokopališču, kjer počivajo naši dragi in spe večno spanje. Delajo tudi neumorno za cerkveno prireditev. Zato naj ne bo nikogar, ki bi ne šel na koncert. Tem potom tudi kličem Mrs. Kastelic na korajžo, naj kaj poroča, kakor je obljubila. Obljuba dela dolg, torej le na delo! Tone s hriba je pa menda zaspal, da se od nikoder ne oglasi. DROBNE VESTI IZ CHIS-HOLMA. Chisholm, Minn. V nedeljo, 13. maja t. 1. je tukaj umrl rojak Anton Ivane. Pogreb se je vršil 16. maja s sv. mašo. Pokojni je bil rojen v vasi Podpeč fara Dobrepolje. Star je bil 40 let. Bil je član dveh društev in sicer društva sv. Barbare št. 60 JSKJ. in št. 110 SNPJ. Zapušča tukaj ženo, v starem kraju pa mater in eno sestro. Lahka naj mu bo ameriška gruda, preostalim naše sožalje ! Mrs. Louis Zgonc je te dni prišla na obisk iz Clevelanda k svojim staršem Mr. in Mrs. J. Loushin. Naši igralci, ki so vprizorili za društvo sv. Jožefa igro "Poslednji mož" bodo isto ponovili 10. junija na Ely, Minn. Tudi pevski zbor "Lira" bo tam nastopil. Igra bo v korist tamkaj- ttlM LENI . . . Sheboygan, Wis. Tukajšnje društvo Krščanskih Mater kaže zadnje čase veliko aktivnost. Prvega aprila je priredilo krasno igro "Mati', pri kateri je prebitek znašal nad $80.00. Koncem aprila pa večerjo, pri kateri je bilo dobička $103.15. Sedaj pa se pri- ' pravi j a na prvi piknik v "Zele- !Iočltl' katera izmed dcklet ima ni dolini", ki bo na 3. junija. V dolžnost si štejemo, da se i Prevarani sodniki. — Vršil se je kontest lepotic. Ko je bilo to končano, so imeli sodniki do- ; naj lepše noge. Zagrinjalo na odru so spustili tako nizko, da prav prijazno zahvalimo vsem, ,so se videle le no»e do kolen-ki so se naše igre#udeležili, po- (Sodniki so določili nagrad sebna pa hvala našim dramati- jtreni' vse dru*e 30 škartiral:. toliko trudili Ko se Je zaamnjalo dvignilo, karjem, ki so se za to stvar in priredili pred- j stavo v korist našega društva. Zahvaljujemo se tudi vsem onim, ki so prišli na večerjo, in onim, ki so kaj v ta namen darovali. Da ne pozabimo zlasli j tiste, ki so tako marljivo pomagale pri večerji. Dalje hvala vsem, ki so se potrudili za tike-te in jih razpečali. Največ v tem oziru sta storili Mrs. Simo-nič in Mrs. Falle. Prva je p: o- ;da so se videli tudi obrazi, s1,a na odru stala med zmagoval; dva moška in ena ženska. bal, pla šnjega društva sv. Cirila in Me- dala 76, druga pa 74 \ k toda št. 1 JSKJ. Rojaki, kateri nameravate kdaj napraviti izlet na Ely, storite to v nedeljo. 10. junija, da boste videli lepo igro in slišali krasno petje. Na svidenje na Ely! John J. Sterle. -o- SV. BIRMA V BRUNS-WICKU. Rothfcury, Mich. V nedeljo, 20. maja, je bilo v cerkvi v Brunswicku oznanjeno, da se bo to poletje tam vršila sv. birma. Ker je precejšnje število otrok, ki še niso prejeli zakrament sv. birme, naj starši to vpoštevajo. Father Lekman bo preskrbel v ta namen par čč. sester dominikank iz mesta Muskegon, ki bodo vsako soboto prišle tja in v cerkvi poučevale katekizem in kar je treba za sv. birmo. Pouk bo vsako soboto od ene do treh popoldne. To bo v veliko pomoč našemu č. g. župniku. Staršem bo tudi to prav, da se bodo o-! troci več naučili. Farani sv. Mihaela so mešani in tvorijo več narodnosti — nemške, slovenske, holandske. in eden je francoske narodnosti. Francoz je zelo podjeten, ima veliko trgovino in se peča s kupovanjem farmarskih pridelkov. To podjetje je tukaj na zelo dobrem glasu. Pri nas se tudi precej bavi-mo s politiko, največ je republikancev, pa tudi je nekaj demokratov. Kar se mene tiče, jaz sem za Al Smitha in želim, da bi bil nominiran na demokratski konvenciji, ker je kot guverner pokazal, da je poštenjak, gotovo bo tudi dober predsednik. Drugega novega ni nič, le to, da zdaj je čas za nas farmarje, ko je treba težko delati. Da bi le kaj več dobička imeli od našega truda, tako pa vse poberejo prekupčevalci, nam pa ne ostane drugega, kakor težko delo. Ko bi bili farmarji dobro organizirani, bilo bi drugače in bi tudi mi kaj imeli od našega truda. Pozdrav vsem čitateljem tega lista! - R. Snider. Naša dolžnost je tudi, da se zahvalimo Mrs. Simonič, ki se je toliko trudila, da je bUa večerja okusno pripravljena. Ona i i še več drugih, ki so sodelovale pri večerji, niso članice našega društva, ampak so članice Ženske Zveze, a so vendar rade volje in z veseljem nam pomagale, za kar jim lepa hvala. Sedaj pa še od našega piknika. Kakor zgoraj omenjeno, bo naš piknik prvi v tej sezoni. — Zato vabimo vse nase roja k t in rojakinje, da pridejo v "Zeleno dolino" na prvo nedela, juniju na prvi naš letošnji pi' - i nik. Imele bomo vsega v izoM-j lju, kar pač napravi pikniki >; zabavo prijetno. Dalje se bo i oddal lep dobitek za samo de-1 set centov. Kdo ga bo dobil? Drugače pa naše društvo !e- malo uspt -sa. Chicagu imamo si tha, ki je "the auth< on divorce", pa vsakdanje m živi j e n j u pravka z zakona sitimi svoji karijeri je si;-a i 25.000 parov, k j njem izhoda iz kurnika. Le v 19" mu je posrečilo, da stranki potolažil, da so nile domov in še dal.'" p le naprej voz zakonski . an i k a r of a tudi v ima o-v i li^lf O iskali tkonsk ■v čaji! }e ' Tz :led2 "Nevihto p i c.[ -lavi rili, da se ko ski.-.- I o in ee Le A.: " roee ! os< i lu, rt oz' i n ni; iter se bo pot splačala." To je p Gospod (l zopet i pa vendar kakor zac ! venuar le ra-" : ' Xo, kal irospod rl n Ugodna (služkinji) : po napreduje. Ta mesec smo j v poštni na-imele lep sprejem za precej.š-1 "Kaj, radi i-:h-nje število novih članic. Mate- ca hodi iz e tri rino društvo ima tako lep na- Prinesite gred men in pomen, da bi ne smelo nobene dobre faranke pr: n em manjkati. Meseca avgusta bo zopet sprejem za nove članice. Upamo, da jih pristopi lepo število. Pozdrav vsem Materinim društvom po Ameriki! Odbor. -o- ZAHVALA. Dolžnost naju veže, da so iz dna srca zahvaliva sorodnikom, prijateljem in znancem, ker so naju iznenadili z lepimi! jate ' darili na dan najine 251etnice poroke. Naj prvo lepa hvala č. šolski sestri Fernandi za lepo darilo, potem se zahvaliva naši sosedi Mrs. Ani Kozlevčar in Mrs. Ani Mlakar ter najinim hčeram, ker so se potrudile, da se je "party" tako lepo izvršil. Prav lepa hvala našim botrom, sploh vsem, ki sd se udeležili najine srebrne poroke in se z nami vred veselili. Bog Vam naj stotero povrne. Hvaležna John Agnes Horwath, II331/0 N. Broadway t. Joliet, 111., 29. maja 1D2S. -o- prilika. — Q] d-K- e t2. — zas le Širite "amer. slovenca" :ov, — z.ena: " eni še več/ - i o 10 mogo-io, -'az ob- "i vlad ti je s-res nekaj, pa obvladuj : ' Kako če?" — Zenj: vladujem svojega m :a :: v<. -mi njegovimi sedmimi jeziki.'" Se ne ve. — Nekdo ;vriši v Chicago za hlapca in zaradi nepravilne vožnje s konji je prišel pred sodnika, ki ga je vprašal: "Ali poznate svetos prisege?" — Hlapec: "Xe. Sem šele nekaj časa v Chicag:.' Kmečki fant je innsel k stricu v Trst in prvo jutro, ko s t zbudi, je bila nad mestom megla; zato pa so parniki v eno-mer trobili. "Siric, ali slišite, kako ribe lajajo?" ,:e reke1 fant. ko se je prebudi1. fTulilUillllliiliiiW "BACIL." Mihcev Joža je nehote segel za hlačnico, ker se mu je zazdelo, da mu je tisti "stari bacil" zlezel za hlače in Joža je samo še čakal, da ga mladi pokrijejo v trenutku od nog do glave. Mesarjev Žane, ki je imel v očeh še vedno mavrične barve Štangine-ga pljunka, se je nezaupno uzrl na Jožo in stopil šest čevljev proč od njega. Vsi pa so se ozirali in pazljivo motrili ozračja, če morda ne plava kje bacil, da si med njimi izbere novo žrtev. Iz mučnega položaja jih je rešil Štanga sam, ko jim je nekaj povedal, česar ne bi nihče pričakoval. Rekel je namreč: "Tako so mi pravili 'dontarji', ko smo takole zvečer sedeli v kaki gostilni pri Štefanu božje kapljice. Jaz pa pravim, da baci- lov sploh ni. To samo zato govore, da ljudi 'farbajo'. Griža je božja kazen, kot vsaka druga bolezen in pride sama po sebi. — Zoper njo je ustvaril Bog samo dva pripomočka: lisičjo mast in 'tavžent-rože'." Tratani so se oddahnili. Kakor jih je preje Štanga prepričal o resničnosti bacilov, tako jih je sedaj za trdno uveril, da jih ni. Kdo bi se drznil drugače misliti o teh stvareh, kot specialist Fepe Štanga. Vsi so pozabili na "starega bacila" in z njim vred tudi na mlade. Mesarjev Zane pa se je primaknil zopet za šest čevljev nazaj k Joži. Ker pa hi pravila brez izjeme, zato se tudi vsi očanci niso strinjali s Štango. Oče Krive, možak pri šestdesetih letih, so ves čas; med predavanjem molčali in verno poslušali. Bacil se jim je zdel nekaj tako naravnega in se jim je tako živo vtisnil v spomin, da ga niso mogli pozabiti. In ko je Štanga bacil zatajil, so oče Krive rekli: "Ne boš! Bacil je, pa ostane," in so šli domov. Ko jim je med potjo sedla muha na nos, so se tresli kot trepetlika in jih je oblil mrzel pot, da so ga čutili celo v čevljih. Doma niso rekli ne bev ne mev ves dan do večera. Kdo bi govoril, če je bolnik v hiši? Krivčevega sina sin Cene je imel grižo. Nihče ni vedel, kako jo je dobil. Ni se prehladil in tudi zelenega sadja ni jedel. Tudi oče Krive doslej niso vedeli, kaj bi bilo vzrok Cenetovi bolezni, toda danes se je razgrnila egiptovska tema v njihovi glavi in v svetlem krogu sredi teme, se je pojavil bacil. Da! Pravi "stari bacil", ki je neki tolik kot mlada muha. Ta je zlezel na' Ceneta in nihče drugi! Na njem je pustil mlade bacile, ki ga grizejo po trebuhu. — Mogoče je "stari" še v hiši? Pa kaj, da mr-cine ne ujamejo? Saj je gotovo samo eden stari na svetu, ker je Štanga "rekel, da vsi mladi ostanejo t&ko majhni, da jih še videti ni. In če bi staro mrho ubili, bi griže ven- zelje pa še mlečno kašo s krompirjem, kolikor je ostalo od južine; saj so oče,Krive gospodar dobre tri četrti kmetije in eden najtrdnejših na Trati. A njim danes ni bilo do žgancev, ne do zelja, še manj pa do kaše in kromp.rja. Mati so jih s skrbjo pogledovali: "Stari, kaj pa ti je, da ne ješ?" Mesto odgovora so oče vstali, nekaj hipov molče motrili družino, potem pa so rekli: "Lovili bomo!" "Aha!" je ušlo hlapcu Jerneju in celo bolni Cene na zapečku je prisluhnil. Pol minute pavze je napetost še povečalo in iz Jerneja je eksplodiralo: "Kako bomo lovili? Saj smo vendar lov oddali!" "Potrpi pohota!" so ga zavrnili oče, potem pa so z izbranimi besedami ponovili Štangin govor pred cerkvijo z razliko, da dar bilo konec? Poskusimo, so si mislili je Štanga nazadnje bacil zatajil, oče ga pa oče, mogoče ga pa pri nas končamo? niso. Pri večerji so bili nenavadno resni. Ve- "Bacil je najbrže še pri nas. Če ga uja- nomer so se ozirali po hiši, kakor bi nečesa memo in nesemo v mesto, dobimo zanj go- iskali. Za večerjo so imeli žgance in kislo tovo lepo nagrado. Deset nas jt pri hiši, eden ga bo ja ujel!" Lovci so se z golimi rokami podali na lo.. Oez pol ui 2 so se vrnili, Uspeh lova je bil presenetljiv: mati so-ujeli ščurka, drugi s nalovili bolh, stenic, polžev in muh, Jernej pa je prinesel mačka, ker druge divjačine ni mogel ujeti. Sicer je vedel, da to ni bacil, pa boljše je le-nekaj ko nič. Samo oče so prišli praznih rok. "Ušel je," so rekli s tresočim glasom. "Ceneta bomo pa umili, da bodo šle tiste male zverine z njega, pa bo zdrav." Prinesli so čeber mrzle vode. položili v njo bolnika in ga do dobra oprali. Drugi dan se je Cenetu bolezen poslabšala. "Pojdi no po zdravnika v mesto," so prosili Krivčeva mati očeta. "Kaj še! Zdravnik samo denar pobaše, pa gre. Štanga naj pride, ki nekaj ve!" Štanga je prišel, pa je rekel, da je že prepozno in da niti lisičja mast ne pridrži več duše v Cenetovem telesu. (Konec prih.) Petek, 1. junija 1928. lOletnica dr. Marije Pomoč Kristjanov ST. 165 KSKJ., WEST ALUS, WIS. West Allis-Milwaukee, Wis. (Izvirno.) — Nedelja, 27. maja, bo zapisana v zgodovini tukajšnje naselbine z debelimi črkami, kajti na ta dan je eno ondotnih najmlajših društev obhajalo lOletnico svojega obstanka. Kaj pomeni lOletnica društva ali pa kakega drugega podjetja, ni potreba posebej povdarjati. Koliko truda in pota se stori v 10 letih, ve le tisti, ki je skusil to dobroto. To ni lOletnica rojstva, katero človek preživi domalega v sanjah, temveč lOletnica trdega dela, truda, katerega so morale članice oziroma odbornice storiti tekom 10 let, da so pripeljale društvo Marija Pomoč Kristjanov št. 165 KSKJ. na stopinjo, na kateri je danes. In kdo jim bo zameril, da so hotele, oziroma so slavnostno obhajale lOletnico obstanka njih društva. Slavnost se je izvršila nad vse sijajno in v najlepšem re podpornih organizacij, kako potrebno in koristno je, če človek že v svojem življenju preskrbi za preostale, katerih bi večina, ako bi ne bilo podpornih organizacij, po njih smrti ostali sirote. Dalje se je tudi jako pohvalno izrekel o ondotnih Slovencih, da izkazujejo udanost ne le na rodu in katol. cerkvi, temveč tudi naši novi domovini in njeni zvezdnati zastavi, kar je gotovo v ponos westalliškim Slovencem. Svoj govor je zaključil z besedami, da je ponosen, da ima pretežno veČino Slovencev v svojem mestu ter jim tudi nadalje obljubil svojo pomoč, kjerkoli bo potreba. Nato Mr. Fr. Frančič predstavi naslednjega govornika, Mr. Joseph Zalarja, gl. tajnika KSKJ. ter mu obenem izroči stoloravnateljstvo. Mr. J. Za-lar najprej častita društvu k njega slavnostnemu dnevu v imenu celokupnega gl. odbora du, kar je članicam v čast in so in članstva. Zatem poseže na-lahko ponosne na uspeh. j zaj v zgodovino postanka dru- Slavnosti se je udeležilo veli-: štva in njega težave, ki so jih ko rojakov (kinj) iz sosednih naselbin, kakor Sheboygan, Waukegan-No. Chicago,- Chicago, So. Chicago in od drugod. imele ustanovnice društva od početka do danes. Svoj govor je zaključil z lepim rekom: "Naj živi in raste društvo Marije Pomoč Kristjanov št. 165 Dopoldne ob 10. uri se je vr- in cela KSKJ.! Za svoj govor šila slovesna služba božja na je žel buren aplavz. West Allis, katero je daroval Kot naslednjega govornika nad vse spoštovani in priljub- predstavi g.stoloravnatelj preč. Ijeni ondotni č. g. župnik M. g. župnika M. Pakiža. Ko se je Pakiž. Pred sv. mašo je imel preč. g. župnik prikazal na preč. g. nagovor na članice ter odru, je zagrmelo po dvorani jim obenem častital k njih in ploskanja in živio-klicev ni slavnostnem dnevu, katerega hotelo biti konca, kar priča, obhajajo danes, obenem jih pa kako je preč. gospod priljub- tudi navduševal, naj še v pri- ljen med ondotnimi Slovenci, hodnje gredo tako navdušeno Preč. gospod najprej še enkrat r>a delo in naj se ne ustrašijo častita društvu in vzpodbuja radaljnega dela, katero jih še članice k vztrajnosti. Obenem r>ka v prihodnosti. pa pove ono lepo zgodbico o Ganljivo je bilo videti časti-1 kočijažu in srše"ih> ki> <*asi je AMERIKAW3K1 "WEST POINTERS" V ABERDEEN. Stran 8 Pouk o tem in onem. Člani letnika 1928 iz West Point so te dni bili na obisku v Aberdeen, Md. sliki sedijo na 12palčnem topu, ki je na železnniškem vozu stoječ na progi. Zgornji na VOJNA KEMIJA V SOVJETSKI RUSIJI. Vojno-kemični odsek rdečega glavnega stana je sporočilo vsem regimentom, da bodo pri bližnjih poletnih manevrih prvikrat poskusili s kemičnimi napadi na vežbajoče čete. Rusi so svojo vojno kemijo zelo ga je imel veliki Korzičan prav rad. Bil je to, oziroma bila je to navadna papiga, ki ji je bil nekoč lastnik maršal Massena in je prešla potem v Napoleonovo last. Natančnejšega o njenih doživljajih listi ne poročajo, niti o tem ne, kako da si je izbrala za svoje zadnje biva- izpopolnili. Imajo posebne vo-: lišče angleško deželo, ki je bi-jaške oddelke, ki so dobro opremljeni s strupenimi plini in plinskimi topovi vseh vrst. la kakor znano, usodna tudi za njenega nekdanjega gospodarja. Nekatera poročila pra- Tudi njih plinske maske so ze- vijo, da je učakala 180 let, lo moderne, pa jih hočejo na preden jo je doletel osebni veliko preiskusiti baš pri na- Waterloo v podobi samokolni-vedenih manevrih. Pri zad- ce, ki jo je povozila. Po toliko njih vežbah so se zgodili na letih menjavega življenja je akcijskem ozemlju mnogi slu čaji zastrupljenja, zlasti otroci in domače živali so bile med žrtvami. Za bodoče manevre bo vojaška oblast popolnoma izpraznila najmanj 25 kvadratnih kilometrov ozemlja. -o- bila ta smrt pač dosti žalostna! -o- SLEDOVI PRADAVNEGA ŽIVLJENJA V AFRIKI. tega sivolasega starčka, ki =e s tako ml.ideniško gorečnostjo skrbi, navdušuje in opominja svoje cvčice, katere so mu izročene, da jih enkrat pripelje in izroči Stvarniku kot dobre in priprosta, vendar pa vzpodbudna in da mnogo misliti. — Preč. g. govornik je bil za svoj jedrnat govor burno aplavdira n. BRUSILEC NAJVEČJEGA DIJAMANTA MRTEV. Angleški arheolog Leskey je pravkar zaključil veliko ekspedicijo, ki jo je priredil v afriško pokrajino Kenjo. V Mombasi je imel prvo predavanje o uspehih tega znanstve-je, ka- nega potovanja. Raziskovalci so našli koščene ostanke veli- vezal kozo, ki se je pridno pasla. Obrstela je vso zelenjad. Faye se je lotil svojega dela, a mu je pri njem kmalu postalo Vroče. Slekel je jopič ter ga vrgel na drevo, za katero je bila privezana koza. Zvečer se je ohladil. Faye je oblekel jopič, ki ga je bila vrgla koza z drevesa. In silno se je prestrašil, ko je videl, da nima v žepu več svežnja bankovcev za 4500 frankov. Kaj se je zgodilo? Koza je med njegovim delom pretaknila vse žepe, potegnila je iz notranjega žepa šop bankovcev, preluknjala papirje in dokumente ter prežvečila bankovce in jih požrla. To je videl kmet šele sedaj. V travi so ležali raztreseni koščki uničenega denarja, koza pa je zadovoljno meketala kakor bi prosila, naj jo kmet v odškodnino pomolze. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Licence za krosi*jar »t vo. L. B., New York City, vprašuje: Nameravam prodajati blago na ulici blizu velikih poslovnih poslopij. Ali moram imeti licence za to? Odgovor: Skoraj v vseh mestih Združenih držav je prepovedano prodajati ali krošnjari-ti na ulici brez posebnega dovoljenja ali "licence" v to svr-ho. To se navadno nanaša na vsako vrsto blaga — oblačilo, živež, slaščice, časopise itd. Licenca je potrebna za vse tako blago, ki se prodaja s stojnic na trotoarju ali iz košar, vozičkov ali avtomobilov. Neverjetno, koliko priseljencev je vedno aretiranih radi krošnjare-nja brez licence. Pristojbina za licenco je majhna. Vsak redar bo znal napotiti na urad (License Bureau), ki izdaja dovoljenja v to svrho. Sme inozemec biti lastnik zemljišča ? T A Al I Odgovor: Sledeče osebe so i. A., Norfolk, Va., vprašu- priseljenci izven kvote (non-je: Sme inozemec biti lastnik quota immigrants): zemlje v Združenih državah , i. žena in neporočeni otroci ravno tako kakor ameriški dr- pod 18. letom ameriških držav-I zavijan, ali je pa potrebno, da ljanov postane državljan? | 2. Duhovnik kateresibodi Odgovor: Virginia je slučaj- priznane veroizpovedi, njego-: no ena izmed malo držav, ki va žena in njegov neporočeni dovoljuje inozemcem lastni- 0trok pod 18. letom, štvo zemlje le tedaj, ako so iz- 3. Profesor vseučilišča in ' razili namen, da postanejo enake visoke šole, njegova že-ameriski državljani, z drugimi na in neporočen otrok pod 18. besedami, ako imajo "prvi pa- letom. pir". Isto zahtevajo države j 4. Inozemec, ki se je rodil v Kentucky, Missouri in District Kanadi, Kubi, Mehiki ali kaki of Columbia. Države Illinois, neodvisni deželi centralne ali Nebraska, Texas in Washing- južne Amerike, njegova žena ton sicer dovoljujejo inozemcu, ;jn neporočeni otrok pod 18. leda si kupi zemljišče, ali on mo- tom ra postati ameriški državljan I 5.' Dijaki (ti so pripuščeni le tekom gotove dobe (od 5 do 12 začasno, dokler študirajo) Pastorki ameriških državljanov. K. M.< Decatur, 111., piše: Sem naturaliziran ameriški državljan in bi hotel, da hči moje žene iz prve poroke pride v Ameriko. Ta moja pastorka je 17 let stara. More li priti kot priseljenka izven kvote? Odgovor: Ne. Ameriški državljan ne more dobiti v Združene države svoje pastorke kot priseljenke izven kvote. Le pravi oče ali mati, ki sta ameriška državljana, imata to pravico. Ako pa ste svojo pastorko sodnim potom pohčerili (a-doptirali) pred 1. januarjem 1924, tedaj vživa iste pravice kot da bi bila Vaša prava hči in sme priti izven kvote. Kdo je priseljenec izven kvote ? L. K., Cleveland, O., vprašuje: Izvolite navesti v korist vseh čitateljev, kake osebe imajo pravico priti v Združene' države kot priseljenci izven kvote? "Culli- Dalje je se govorila Mrs. poštene kristjane, ki so v potu Louis Likovich, gl. nadzor-zemeljskih solza prišli do cilja, niča KSKJ., v imenu southchi-za katerega so bili ustvarjeni, caških društev. Mr. Frank O-Takoj po sv. maši smo sedli peka, tajnik finančnega odbo-zopet v avtomobile ter se poda- ra, v imenu Waukegan-north-li v Milwaukee South Side chicaških društev. Turn dvorano, kjer je bil pri- Med govori nam je zapela pravljen okusen obed za vse par pesmic Mrs. Mary Samo-tuje goste, ki so se udeležili: nig. Mladinski oddelek KSKJ. njih slavnosti. Omeniti in po-j je nam deklamiral "Desetletni-hvaliti moramo takoj na tem' ca". Marion Beraus in Frank mestu naše kuharice, ki so se 2agar sta pela "Bohemian Me-toliko potrudile, da so pripra- lody". Zatem je sledila pesmi-vile tako okusen obed, ki nam ca "Sirota" (Mlad. oddelek), je šel tudi prav v slast. | "Še pevaj, dekle" (članice dru- Točno ob 2. uri popoldne se štva). "Vsi so prihajali" je pa Največji dijamant kor znano, dijamant nan". Težak je 3025 karatov kih predpotopnih živali, ki so (620 g) in so ga našli 1. 1905.' merile nad 8 m v višini in nad v Južni Afriki. Imenovali so 15 v dolžini. Našli so tudi člo-ga po lastniku njegovega pr-; veška okostja, ki so pripadala votnega ležišča, čeprav bi se 41 različnim tipom. Ti predpo-bolj spodobilo, da bi mu dali topni ljudje ne kažejo nobc-ime človeka, ki ima največ za- nega znaka črnega plemena, slug, da ni dragoceni kamen imeli so velike lobanje in so samo največji, temveč tudi naj- sličili precej plemenu, ki je v lepši. Ta človek je bil amster- ledeni dobi in kmalu po njej damski brusile:; dijamantov obljudovalo Evropo. Leskey je je pa pričel popoldanski program. Najprej se je vršil slovesen sprejem, katerega je vodil "Chicaški sprejemni klub št. zapel pevski zbor sv. Janeza pod vodstvom prof. E. E. Heim. Vse pevske točke so bile jako lepo proizvajane in občinstvo 1". Sprejem je bil nekaj nena-j je vsem navdušeno ploskalo, vadnega ter bil izpeljan nad i Večerni program se je pričel vse dobro. Gotovo si bodo vsi! točno ob 7. uri, katerega je o-novopristopili člani (ce), kakor' tvorila Mrs. Mary Samonig in tudi ostali člani (ce), ki so bili nam zapela "Little Mother", v dvorani, ohranili v trajnem kar je občinstvo z napetostjo spominu. Obenem naj tudi tu-i poslušalo. kaj pripomnim, da bi vse na selbine, ki imajo po več društev, spadajočih pod okrilje naše dične KSKJ., agitirale za novo Članstvo, ali vsaj enkrat v letu napravile veliko kampa njo in jih potem slovesno °pre jele po novem obredniku. Po sprejemu se je otvoril govorniški program. Najprej je v jedrnatih besedah spregovoril itarosta In vodja ondotnih katoliških Slovencev Mr. Frank Frančič, gl. nadzornik KSKJ., ki je najprej častital društvom na njih lepem napredku in obenem v imenu društva Marije Pomoč Kristjanov zahvalil vse tuje goste za njih poset ter jim obljubil, da ob enakih prilikah jim bo naselbina rade volje povrnila. Zatem je predstavil naslednjega govornika, župana iz West Allis, Delbert Millerja, kateri je nastopil burno aplav-diran. Rekel je, da» je vesel, da mu je prilika dana biti navzoč pri slovesnosti. Dalje je govornik ©menil pomen m namen Zatem so pa prileteli na oder naši "Trije tički" iz Chicage, to je, pričela se je igra "Trije tički", burka v dveh dejanjih, katero so predstavili člani (ce) Slov. kat. dram. kluba iz Chicage. Igra je vsa skozi polna humorja in občinstvo je pazno sledilo, seveda se tudi prav iz srcai nasmejalo. Seveda smo prav debelo sline požirali, ko so se naši "Trije tički" prav gosposko mastili z golažem in klobasami, zraven pa tudi pridno zalivali. Potolažili smo se pa, ko je "tičkom" slaba predla, ker niso imeli s kom plačati. Bili smo veseli, da nismo bili v njihovih kožah. Po igri se je pa razvila prosta domača zabava in ples, kar je posebno ugajalo mladini. Tako nekako se je vršila slavnost praznovanja lOletnice društva Marije Pomoč Kristjanov št. 165 KSKJ., katera bo nam vsem, ki smo se je udeležili, ostala v najlepšem spominu. Eden navzočih. Henri Koe. Že preden so mu dali "Cullinana" v delo, se je izkazal z izbrusitvijo nič manj slavnega dijamanta "Excelsio-ra", za kar ga je angleška kraljica Viktorija, njegova lastnica, povzdignila v viteški stan. Ko je bilo delo s "Culli-nanom" opravljeno, je dijamant kupila južno-afriška vlada in ga poklonila kralju Edvardu VII. v dar. O vsem tem so poročali listi takrat na dolgo in na široko, Koesovo ime pa je kmalu zapadlo pozab-ljenju. Te dni je umrl v 56. letu starosti v precej bornih razmerah. . . našel nešteto ostankov njihovega orodja irf orožja. Iz tega sklepa, da je bila Kenja v tisti dobi zelo gosto naseljena. Njegovo mnenje je tudi to, da so se ti rodovi naselili v Evropo, vendar je treba vzeti to mnenje zelo previdno, dokler ga ne potrdijo, oziroma zavrnejo natančnejša znanstvena raz-iskavanja. -o- DINAMITNA PATRONA V POSTELJI. Iz Pariza poročajo o strašni maščevalni drami, ki se'je odigrala te dni v Belfortu. Neki kamenar je imel ljubico, ki mu ni bila zvesta in ga je varala z drugim. Zato je sklenil, da se nad njo maščuje, čeprav je vedel, da bo plačal ta čin z lastnim življenjem. Položil je v posteljo nezvestega dekleta dinamitno patro-no. Zvečer ko je šla ljubica spat, jo je kamenar spremil v spalnico. Tam jo je vrgel na ležišče. Dinamitna patrona je pri tem eksplodirala in raztrgala kamenarja in njegovo nezvesto ljubimko. Sosedi so ju našli zjutraj v kosih in so ju skupaj pokopali. -o- NAPOLEONOVA PAPIGA Angleški listi so poročali te dni, da je umrl neslavne smrti v obmorskem kopališču Brigh-tonu zadnji Napoleonov sodobnik, celo takšen sodobnik^ ki POLETJE BO SUHO IN VROČE. Glede na sedanje hladno in mokro vreme se ljudje spogledujejo in vprašujejo, kaj bo, če pojde tako naprej do konca pomladi in tudi v poletnih mesecih. Francoski meteorolog Abbe Gabriel jim prinaša obilno tolažbo. Napisal je razpravo, v kateri pravi, naj se obu-panci zavoljo deževnega in hladnega vremena potolažijo, ker se v prihodnjih mesecih obetajo lepši in bolj suhi ter topli časi. Gabrielovo prorokovanje temelji poglavitno na dejstvu, da je bilo lansko leto slično 1. 1555., iz česar izhaja, da bo letošnje leto enako 1. 1556. To leto pa je bilo izredno suho in vroče. V ostalem, veli opat, 'bomo imeli letos poleti mnogo viharjev. Za potovanje pa bodo poletni meseci zelo ugodni. Vročinski valovi bodo v juniju, juliju in avgustu, jesen pa bo zgodnja, vlažna in mokra. -o- KOZA ŽRE TISOČAKE. Henry Faye, kmetič v Reu-nie na Francoskem, je šel pred dnevi v svoj sadovnjak, da bi očistil lišaj na drevju. Ob neko slivo je njegov otrok pri- 62KRATNA PRABABICA. f Župan v Metzu je izročil zlato darilo vdovi Criceovi, ki ima i najštevilnejšo družino v vsej j Francoski. V zakonu je imela 9 otrok. Ti so prinesli 51 vnukov in 62 pravnukov. Najstarejšemu pravnuku se je te dni rodila hčerkica. Stara gospa ima 91 let. Devetkrat je bila mati, 51krat babica, 62krat prababica in zdaj je postala še praprababica, kar je vsekakor redkost v naših mehkužnih časih. TRUPLO UGRABLJENE DEKLICE NAŠLI. Salem, O.— Pred dvemi tedni je izginila od doma v Youngstownu desetletna Beatrice Rosenbaum. Sosedje so trdili, da so videli, ko je mimo njih vozil neki avtomobil/v katerem je bila deklica. Vse poizvedovanje je bilo brezuspešno. V nedeljo so pa domači našli na neki farmi najprvo dele dekličine obleke, nato pa tudi njeno truplo. Imela je zlomljen vrat. Farmar, kjer je bilo truplo najdeno, pravi, da se spominja, da je videl pred ne kako dvemi tedni v bližini avto, v katerem, kakor trdijo sosedje, so videli deklico. -o- V SMRT NA 100. ROJSTNI DAN. Havana, Cuba. — Mercedes Garcia je te dni povabila 115 gostov na njen dom, da bo obhajala svoj 100. rojstni dan. Ko so bili gostje že vsi skupaj zbrani, si je starka ob navzočnosti vseh polila glavo in obleko z žganjem in se zažgala. — Rekla je, da je že dovolj dolgo živela na svetu. Gostje so si prizadevali žensko rešiti, a več ni bilo mogoče. Zadobila je tako hude opekline, da je umrla. Bila je premožna in lastnica velike farme. o Narobe »vet. — Obisk: "Povej no, Janko, ali sto ata in mama doma?" — Janko: "Ne, k brivcu sta šla. Mama si bo dala lase striči, ata pa kodra-8.* i let); drugače mora prodati zemljišče. Nekatere države o-mejujejo obseg zemlje, ki jo inozemec sme posedovati. Na pr. v- državi Minnesota inozemec ne sme posedovati čez 160 akrov, razun ako ima "prvi papir". Oklahoma je edina država, ki kratkomalo prepoveduje, inozemcem, da bi postali lastniki zemljišč. Desetorica držav ne dovoljuje zemljiške posesti inozemcem, katerim zakon iz enega ali drugega razloga zabranjuje naturalizacijo. 6. Inozemec, ki stanuje v Združenih državah in se povrne v Združene države po začasnem obisku v inozemstvu. Ali je član komunistične stranke podvržen deportaciji? A. D., Chicago, 111., vprašuje: Čital sem v časopisih, da inozemec, ki je član' komunistične stranke, sme biti deportiran. Kaj je res na tem? Odgovor: Bržkone ste čitali v časopisih o neki nedavni odločbi federalnega prizivnega sodišča za osmi distrikt v prav- V drugih državah sme inoze- jdi William Martin Jurgans — mec biti lastnik zemlje z istimi J Mr. Jurgans je bil aretiran 1. pravicami kakor ameriški dr-11920 pod obtožbo, da je bil zavijan. j (Dalje na 4. str ) Denar v Juggslavlto brzojavnim potom! MI RAČUNAMO: Za I (UM) 10.00 15.00 20.00 25.60 36.§0 50,00 75.00 100.00 200.00 800.00 400.00 590.00 600.00 700.00 800.00 900.00 1000.00 doltfjti 11* 11*25 10*85 21.45 26M 8«J« 77.50 . 105.00 . 204.50 806*00 . 407*50 500*00 610*50 712*00 815*00 914.00 1015,06 Za dinar j* 1 200 500 1000 1500 2000 8000 49f0 6000 10000 15000 20000 80000 40000 50000 60000 70000 80000 9000Q Din Din Din Din Din Bfc Din ra* Din Din Din Din Din Din Din , Din. Din . Din . f 4.45 0*86 18.96 28*66 8&0C 55*46 75*50 91*60 182.00 278.06 868.06 545*66 724.66 96&QQ 1082.00 1866*66 1441*06 1686*«! Za poiUJke po pet* m Orders, American Bspreas tek, ali Osebnih čekov po po00ft00 ft Btrati 3 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 1. junija 1928. Narodne konvencije, Voliini boj za izvolitev predsednika Združenih držav je že v polnem teku. Glavna pozornost je sedaj obrnjena na izvolitev delegatov k narodnim konvencijam (National Convention) obeh večjih političnih strank v Združenih državah. Pristaši raznih kandidatov za predsedniško nominacijo se prizadevajo, da bi se izbralo kolikor mogoče več delegatov voljnih glasovati za njihovega kandidata. Ta del volilnega boja se že bliža h koncu. Take vesti kot "Al Smith je zmagal v Kaliforniji", ali "Herbert Hoover zmagovit v Ohio", ne pomenjajo nič drugega, kot da so bile v teh državah izvoljene delegacije k demokratični oziroma republikanski konvenciji, katere imajo nalogo (are pledged) ali drugače so voljne glasovati za Al Smitha ali za Hooverja v konvenciji, ki ima imenovati kandidata dotične stranke za predsednika Združenih držav. Narodne konvencije so posebnost ameriškega političnega sistema. Politične stranke v Združenih državah so organizirane kot kaka mala vlada sama na sebi. Moški in ženske, ki spadajo k eni stranki v "manjšem mestu, se zberejo in izvolijo odbor (committee), ki upravlja strankine zadeve v dotičnem kraju. V večjih mestih imamo strankine odbore za vsak okraj in delegati teh okrajnih odborov sestavljajo odbor za vse mesto. Delegat je iz mest in podeželnih okrajev tvorijo državni odbor stranke. Delegati teh državnih odborov pa tvorijo narodni odbor (Na-, tional Committee) za vse Združene države. Ta narodni odbor določa kraj in čas, ko naj se sestane narodna konvencija stranke. Svrha te konvencije je: izjaviti politične cilje stranke potom volilnega programa (platform) in izbrati strankinega kandidata za predsednika in podpredsednika Združenih držav. Sestava narodnih konvencij. V teh konvencijah za imenovanje predsedniškega kandidata sme vsaka država imeti dvakrat toliko delegatov, kolikor ima elektoralnih glasov, namreč dva delegata za vsak kongresni okraj (congressional district) in štiri delegate za celo državo. Te zadnje imenujemo delegates-at-large. Toliko republikanska, kolikor demokratična stranka sprejemajo tudi delegate iz teritorijev in iz District of Coltfhibia, dasi ti nimajo nikakih elektoralnih glasov v predsedniških volitvah. K vsakemu delegatu se doda namestnik (alternate), ki je bil izvoljen istočasno in ki ima pravico nadomestovati delegata, ako ta se ne more udeležiti seje narodne konvencije. Iz tega je razvidno, da jc narodna konvencija sestavljena od kaj velikega števila delegatov. V republikanski narodni konvenciji, ki se bo sestala v Kansas City, Mo., dne 12. junija, bo prisotnih 1089 delegatov in ravno toliko namestnikov. Približno isto število delegatov se bo udeležilo demokratične narodne konvencije, ki se sestane 26. junija v Houston, Texas. Kar se tiče konvencij manjših strank, niso iste podvržene tako strogim tradicijonalnim pravilom. Število delegatov se menja, niti ni vedno vsaka država zastopana, kakor pač prilike nanesejo. Že meseca aprila se je zbrala v New Yorku narodna konvencija socialistične stranke, ki je imenovala svoja kandidata za predsednika in podpredsednika. V tej konvenciji je bilo 200 delegatov, ki so zastopali 39 držav. Konvencije Socialist Labor Party imajo navadno 50 do 60 delegatov iz približno polovice vseh držav. Kako se i shirajo delegat je. Delegate za narodne kon- vencije izbirajo državne konvencije dotične stranke, ali vo-lilci v primarnih volitvah (primaries) v onih državah, kjer jih je zakon uvedel, ali pa državni odbor (State committee) dotične stranke. Petnajst držav ima primarne volitve za izvolitev vseh delegatov k narodnim konvencijam, dve državi (New York in Illinois) imata primarne volitve le za izvolitev okrajnih (district) delegatov, dočim četvorico vsedržavnih delegatov (delegates-at-large) izbere državna konvencija stranke. V ostalih državah, razun v dveh ali treh, se delegatje izbirajo v državnih konvencijah. Državne delegacije. Vsaka državna delegacija na narodni konvenciji ima svojega predsednika (chairman), ki ob vsakem glasovanju (bal-lotting) naznanja, kako so delegatje glasovali. Ako kdo ugovarja proti njegovemu poročilu, se vrši poimensko glasovanje vseh članov delegacije. V obeh konvencijah najštevilnejše delegacije so one držav New York, Pennsylvania, Illinois in Ohio (90, 79, Gl ozir. 51 delegatov). Nekatere države, kot Arizona, Nevada, Wyoming in Vermont imajo le 6 do 8 delegatov. Državne delegacije imajo po navadi svoj posebni glavni stan (headquarters). V konvenčni dvorani vsaka državna delegacija zaseda določeni njej prostor; člani dotične delegacije imajo tekom konvencije svoje seje. ako je potrebno. Te seje so največjega pomena, ako gre za veliko državo in vzbujajo veliko splošno zanimanje, kajti se v njih dostikrat odloča, komu bo dotična delegacija dala svoj glas. V narodnih konvencijah demokratične stranke delegacija vsake države glasuje kot ena enota. To pravilo (unity rule) pa je bilo od 1. 1912 nekoliko modificirano in se delegatom, izvoljenim po zakonih dotične države od volilcev kongresnih okrajev, dovoli glasovati individualno. V republikanskih konvencijah smejo vsi delegatje glasovati individualno in ne kot državna celota. Zbirališče narodnih konvencij. Obe večji politični stranki sta obrnili svoje oči proti zapadu, ko je prišel čas, da si izbereta kraj, kjer naj se letos vrši narodna konvencija za imenovanje predsedniškega kandidata. Tako se bo narodna republikanska konvencija sestala dne 12. junija v Kansas City, Mo., v tamošnji ogromni konvenčni dvorani, kjer lahko sedi 18,000 ljudi. Malce kasneje pa bodo demokratje sestavili svoj volilni program in imenovali kandi- data za predsednika in pod-! Mesto je dobilo svoje ime po predsednika v mestu Houston,'Sam Houstonu, slovitem voj- Texas. Kansas City, Mo. Za nekoliko dni, začenši od 12. /unija, bo Kansas City,Mo., postal središče republikanske stranke. Navadpo 3e država Missouri smatra kot ena izmed držav "solidnega Juga", pod katerim imenom se dostikrat označajo nekdanje suženjske države, ki tradicijonalno glasujejo za demokratično stranko. Missouri pa je glasoval republikanski (went Republican) v 1. 1920 in 1924, kar je bržkone imelo precej vpliva na to, da so izbrali mesto v tej državi kot konvenčno mesto. Delegatje, njihovi namestniki in gostje se bodo zbrali v dvorani, ki je bila zgrajena za demokratično narodno konvencijo, katera je 1. 1900 imenovala William Jennings Bryana za predsedniškega kandidata. Sta dve mesti z imenom Kansas City, ki ležita tam, kjer se Kansas River zliva v Missouri. Kansas City, Kans., je manjše mesto, dočim Kansas City v državi Missouri, le onstran reke, je velemesto kakih 383,000 duš. Koncem 18. stoletja je bilo le trgovsko postajališče, naseljeno od francoskih lovcev in trgovcev. Mesto je veliko razpečavališče blaga in prvovrstno tržišče za pšenico in govejo živino. Trinajstorica železnic vodi do mesta z 260 o-sebnimi vlaki na dan. L. 1923 je bilo v mestu 883 industrijal-nih podjetij, ki so zaposlovali 23,000 delavcev. Na čelu mestne uprave je republikanski mayor. Houston, Texas. Houston, Texas, kjer se dne 26. junija začne demokratična narodna konvencija, je mesto kakih 256,000 prebivalcev in leži na najvišji točki v notranjosti države Tezas, ki je vedno pristopna po vodi iz mehi-kanskega zaliva. Kakih 3000 ladij prihaja in odhaja iz Houstona vsako leto. Treba dobro paziti na pravilno izgovarjavo Severni Amerikanci dostikrat nepravilno izgovarjajo ime Houston; treba izgovarjati ga "Hjust'n". Toliko gospodarski kolikor zgodovinski razlogi so privabili v Houston, Texas, mnogo važnih konvencij tekom zadnjih let. "Kralj Bombaž" tu kraljuje, kajti mesto se smatra kot najvažnejše tržišče za bombaž na svetu. Houston je tudi poglavitno lesno tržišče ju-gozapada. Kar se tiče sladkorja, Houston je najglavnejši trg za New Orleansom, dočim glede riža je eden izmed glavnih trgov zapadno od Mississippi-ja. Houston ima plovni zaliv do morja in je začetna postaja 14 železnic, ki tečejo v vse smeri. SPOMLADNE OBLEKE. ščaku, državniku in pustolovcu. Poglavar Cherokee Indijancev ga je posinovil in je s tem postal "belokožni Indijanec". Vodil je Teksance v njihovem boju za neodvisnost o J Mehike in postal je predsednik nove republike Texas. Nato se je začel pogajati z Združenimi državami za aneksijo Texasa k Združenim državam. Kasneje je postal guverner nove unij-ske države. Predno je Texas postal ameriški teritorij, je bilo mesto Houston glavno mesto republike Texas. Obe konvenčni mesti, Houston in Kansas City, imata precejšnje število tujerodnega prebivalstva. V Kansas City, Mo., je bilo 1. 1920 24,728 tuje-rodcev, 13,892 izmed katerih je bilo naturaliziranih. Izmed 12,088 tujerodcev v Houstonu je bilo tedaj kakih 5000 naturaliziranih. Odgovor: Dijak mora dokazati konzulu v njegovo zadovoljstvo, da prihaja v Združene države v svFho učenja, da je bil že sprejet v priznano šolo in da ima zadosti sredstev za svoje vzdrževanje, oziroma, da cvetlic. "Kaj praviš k šopku Dober odgovor. ,vem, a zdi se mi, da je na tebi Obleka mu je bila zamaza- 'zrastel." POUK O TEM IN ONEM. (Nadaljevanje s 3. strani.) član organizacije, ki zagovarja nasilni prevrat vlade Združenih držav. Njegova deportaci-ja je bila ukazana, ali izvršitev iste je bila odgojena, ker ni di-plomatičnih zvez z Rusijo, katere je on državljan. Mr. Jurgans je bil spuščen na svobodo pod jamščino. L. 1926 je zahteval, da se mu jamščina povrne, na kar je bil zopet aretiran. — Njegov odvetnik je takoj vložil "writ of habeas corpus". — Zagovor odvetnika je obstajal v tem, da ni bilo zadostnih dokazov, da bi Jurgans bil član komunistične stranke, češ da ni plačeval članarine in ni imel jasnih pojmov o načelih te stranke. Federalno prizivno sodišče je pa razsodilo tako-le: Ker je inozemec priznal, da se je udeležil konvencije komunistične stranke kot delegat lokalne organizacije, in ni izjavil ali izrazil namena, da hoče izstopiti telz tega članstva, dejstvo, da je on napačno ali nejasno razumel načela organizacije, katere član je bil, ga ne upravičuje in se ukaz deportacije potrjuje. Ali mora dijak, ki prihaja izven kvote, znati angleško? Mrs. K., Kansas City, piše: Moj nečak, ki stanuje v Evropi, hoče priti sem kot dijak semenišča, ki je v seznamu odobrenih šolskih zavodov. Ali je treba, da zna angleško? Mora imeti maturo (zrelostni izpit srednje šole) ? ima prijatelje ali sorodnike, ki garantirajo za njegovo vzdrževanje. Koliko angleščine mu je treba znati, je vse odvisno od vrste nameravanih študij. Ako je dijak vpisan v redne tečaje univerze, pričakuje se, da bo razumeval predavanja. Potreba angleščine bo seveda drugačna, ako pohaja glasbeno šolo ali semenišče, kjer se predava v tujem jeziku. Tudi potreba predhodnega šolanja je različna po šolah. Vseučilišča seveda zahtevajo dovršeno srednjo šolo. Netočni naslovi na pismih. L. K., Johnstown, Pa., piše: Pismo, adresirano na prijatelja v Chicago, mi je bilo povrnjeno. Odprli so ga v Washingto-nu in pismo je potovalo kaj dolgo, predno je prišlo k meni nazaj. Kaj pomenja žig "Dead Letter Office", ki je bil natisnjen na pismu? Odgovor: Pošta ne mor., dostaviti mnogo pisem radi napačne ali nezadostne adrese. Ta pisma se vpošiljajo, ako ni povratne adrese. na urad "mrtvih pisem" (Dead Letter Office) v Washington;!. Tam se odprejo in dostavijo ali povrnejo pošiljatelju, ako se iz pisma more uganiti adresa adre-sata ali odpošiljatelja. L. 1925 je nič manj kot 21,000,000 pisem in 800,000 paketov prišlo na Dead Letter Office, ker ni pošta mogla najti ni pre.iomni-ka ni odpošiljatelja. Zato nikdar ne pišite pisma, ne da bi na zgornjem levem kotu kuverte ali na obratni strani iste napisali svoje ime in naslov. — Tedaj Vam pošta povrne pismo ali paket, ako ne more najti adresata. Treba napisati ime, hišno številko, ulico, kraj in državo jako natančno. Pred vsem pa pišite imena ulic in mest tako. kot se pišejo pravilno, in ne kakor se Vam zdi, da bi se lahko pisala. --o- Širite amer. slovenca « Pioneer Livery Stable John R. Ryan, Prop. POGREBNI ZAVOD — SLUŽBA NOČ IN DAN. C or. 6th & Portland Tel. 25 Strs. CALUMET, MICH. na, da od same umazanije ni j -o- bilo mogoče določiti, kakšne 1. .— Calgary, Alb. — Gozdni barve je bila. Toda v gumbnici j požari v tukajšnjem kraju gromu je bil zataknjen šopek Izijo uničiti ves dragoceni les v severovzhodnem delu Alberte. Več sto prostovoljcev je na delu pri gašenju. vpraša znanca, ki ga je srečal, "in kje sem ga dobil.*' — "Ne Naznanjam, da sem prejel ravnokar veliko zalogo spomladnih in letnih oblek za može in lante, vsake barve in velikosti. Pridite in o-glejte si jih! Ravno tako imam veliko zalego obuval, s katerimi vam postrežem v zadovoljnost! Cene zmerne, blago j&mčeno, — postrežba točna! Slovenskemu občinstvu se priporočani v naklonjenost! Jeweler On tile C or. 8th Str. sad New York s*e„ Sheboygan, Wis. ma % » ©'iibClli off 1 ? ckoiiKo na .Malt Syrup največ prod; log-1., povod; Sr sch dve 1 c j:ostal 11 li/• od obale d > ,i, B-.-I .. .'»ser Real Quality o! j priljubljen in se ga ol.ale. In sicer iz raz-besedah: Arheuser- a vt: d raciji en .lt: s > poti lv k')vn i-.ikov— na-a garanej raj am d pri tem, kar ni f!;;bro za Budv. eiser :m iM)O,(J0O podjet-)o!jših ameriških stro-i je kvaliteta. Navadev in hroe'o'v- okr.c—Strogo ur*,i o 3 j • Mndni siru rs z;1 ko pedje vrednost. je ANHEU OiL^il- 'Uvii, JLfOlllS y v > -p v 'ii:cago, 111. EM-67 ^-OOOOCOOOO-C OOOOC JOOOOOCCO OC GOCOCOOC o-o o-c-ooc-o oooooooo- Phone Canal ^. - i x Fhone Crawford 4124 O, ILL. ^aca "Don vrstne ;a v; 1 O -V JUJL ^ošči ne ako- 99 SUPERIOR FUNERAL SERVICE Edward Schmidt, Funeral Director THE BALLHORN FUNERAL TEMPLE Uporaba mrtvašnice brezplačna. — Odprto noč in dan. Phone 439. 8th Street in St. Clair, Sheboygan, Wis. JACOB GEREND FURNITURE CO. 704-706 West 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Tel.: 377-J — 4080-W. trgovina potn "PRIDITE, DA E2 S A-Vi i PREPRIČATE". ;o našo zalogo, če rabite le Sedaj je C3.z, aa malenko3E, a' Uljudno vas vab'-Zelo bomo v~ si og. oda.' ^clitio stvar, pri nas dobita vse. — ca o, da pric-e'c-števaii vc:.'. c'Aslz. na so kot trgovino sosedi. vsak V sobi, kjer prebi-*ate in kamor peljete :£osta. im je čedno. /M M> oooocKH><>ooo<><>&ooooooooooo<>ooooo(><>^oooooo ? . , >ooooooooooooooo< sv. Družine ,KXKKKX>000000000< (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. Zedinjtfnih Državah CnJnX. Inlipf III Severne Amerike ^"CZ. JOti^l, lli. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111. II. podpredsednik: Mary ICrcmcsec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, III. Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Giavach, 1941 W. 22nd St., Chicago, I1L Jakob Štrukel, 1199 N. Broadway, Joliet, 111. Anton Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, 111. POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Saile, 111. j-seph Pavlakovich, 33 Winchell St., Sharpbrug, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime Str., Joliet, III. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1S49 W. 22nd St., Chicago, I1L -o- Do dne 1. ia7^. 1C23 je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam trr njihovim de ličem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $53,779.83. Zavar je se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40 leta se lah' zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. za $500.00. Od 45. do 55. leta e zavaruje le za 5250.00. r/:jAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! < ooc < oooo o-:- o &oo o o oooo-ooooo o<><>oh><>ckh>oo<>o<>o<>oo IZ URADA DUHOVNEGA VODJA. $1 i I Pittsburgh, Pa. jl!ii sobrati in sestre D. S. D! Prepričan sem, da vsaki član ali članica, ki spade v nase !v točk, katerim se mora-: ' koriti. Na pr. glavna in paragraf je tam, da plačevati redno me-oto. Mi živimo v tež-n ne-le v Ameriki to-elem svetu. Kajne sestre, ta točka v o včasih in posebno •*.ka za vas?! Toda v 'i društvenih pravilih je ' a (■: i;ga postava. Ta nas ne • stane nič. "Spovej se vsaj en-f krat v letu in o velikonočnem času prejmi sv. Tiešnje Telo." Bratje in sestre v društvu sv. Družine, kot vaš duhovni vodja Vam kličem: Velikonočni čas' se nagiba k koncu. Če še kdo j ni spolnil svoje dolžnosti, naj j se spomni, da 3. junija je ko-: nec velikonočne spovedi. Mili bratje in sestre, želite blagoslov božji v vaših družinah? I-meli ga boste, če bo vladal Jezus Kristus pri družinah kot je bival v sv. Družini. Z bratskim pozdravom ostajam udani Vam Rev. Joseph Skur, Duh. Vodja, D.S.D. ' : 7?'-D! NESREČNE L JU-BEŽNI SE JE NAPIL STRIHNINA. v ' v.rovec, 10. maja. — V! i. zadnje čase sicer prav 'i vlomorilni kroniki se; ; i £ t 1 -1 redek primer, da se v najlepšem cvetju ■ ia _ -letni kmečki fant : sl-v.ipa strihnina, ki jej ." /n rjen h ;;a pokonča-1 'v m j c divjačine. \ k 'ml j t. nskih hribih živi č ' irr in posestnik, ' ;•! 1; >ni trgovec, po dolini znana petič-!:r t*'--a grča. Njegov sin • je pri el šele nedavno od vn; ;ov. Fant se je čutil pri -I. letih zmožnega za -ki jarem, zato si je za-i zbirat i družico. Našel jo v osebi Micke iz Šlendrovca, i je služila prej v trbovelj-' om rudniku, zadnje čase pa živela doma pri svoji materi. Loj zetovemu očetu pa ni bilo prav nič všeč, da meče nje-; jv sin oči za preprosto dekli-c-i, ki ima povrhu še to last-r-ist, da se rada spušča v pogo-V' se z drugimi fanti. Z ara ' : očetove prepovedi je bil 1 <>:,y.o zadnje čase precej potrt ' ' nui ni bilo domače delo prav •:•. Odšel je celo z doma, '■ poišče službe, a je ni do-1 1- Obupan se je povrni Lojze na domovanje k svoji Micki. . i am ga. je pa čakal nov udarec. Pri Micki se je nahajal ta čas njen bivši prijatelj, rudar Janez. Lojze je padel v prijetno družbo kakor strela z jasnega in se je zato tudi takoj začel kot tak vdejstvovati. V ognju srda je pograbil poleno ia začel lomastiti po ljubezni žejnem rudniškem nadpazniku Janezu Radovedni Trboveljc .lo je tako izkupil, da se je s težavo kakor pretepen maček! privlekel domov, kjer menda še sedaj leži. » Lojzeta je neprijetno snidenje pri njegovi Micki še bolj potrlo. Čutil se je popolnoma osamljenega in prevaranega v življenju. Šel je v shrambo,' kjer imajo spravljen strihnin za zavdajanje divjačine. — Natresel si ga je precej veliko dozo v kozarec ter ga izpil z vodo vred. Na fantu so se pojavili sumljivi znaki, zato je moral takoj v posteljo. Po dolgem izr sevanju je le priznal, da se je napil strihnina. Da preprečijo smrt svojega sina. so ga naložili takoj kljub pozni uri na voz ter ga odpeljali z nočnim vlakom v ljubljansko bolnico. V Ljubljani so Lojzetu takoj izprali želodec in je sedaj menda že izven vsake nevarnosti. -o- 92 UR NA POVELJNIŠKEM MESTU. General Nobile je poslal italijanskemu ministrstvu za zračni promet brzojavno poročilo o svojem poletu in o težkočah, katere je moral premagati na vožnji' iz Stolpa v Kingsbay. Vrhunec poročila tvori No-bilova izjava, da se ves čas vožnje ni odstranil iz gondole in da je vztrajal na svojem poveljniškem mestu nepretrgoma 92 ur. Da je lažje bdel, je pil čaj in kavo. Na poletu iz Vad-soa v Kingsbay je letalo mestoma letelo z brzino 100 klm na uro. Na obali Spitzbergov je zračno ladjo zajel vihar, ki je trajal štiri ure; "Italia" ga je srečno premagala in je dosegla cilj, ne da bi se uklonila njegovi divjosti. -o- SMRT GROFICE ŠUVALOVE. V Kodanju je umrla grofica Marija Šuvalova, dama, ki je izhajala iz ene naj odličnejših rodovin ruske caristične dobe. Pokojnica je bila znana tudi v diplomatskih krogih, kajti njen mož grof Peter Suvalo v je bil ruski poslanik na berlinskem dvoru, ki je imel Rusa v prav tako velikih čislih kakor železni kancler knez Bismarck. Grofica Šuvalova je bila v svojih mladih letih izredna krasotica. 25 let stara se je o-možila z grofom Šuvalovim, v katerem je našla najboljšega moža. Njuna zveza je bila tako harmonična, da sta cesar Viljem in Bismarck cenila enako oba soproga. Ko sta grof in grofica zapuščala Berlin, jima je nemška vojska tvorila špa-lir. Takšna čast še ni bila dotlej izkazana nobenemu diplomatu na berlinskem dvoru. Šuvalov je bil prestavljen iz Berlina v Varšavo, kjer je nastopil službo generalnega guvernerja Poljske. Na tem službenem mestu je grofa zadela kap, ki ga je tako ohromila, da je 1. 1008. umrl v Jalti na Krimu. Grofica Šuvalova se je po njegovi smrti podala v Petro-grad, kjer je dobila visoko službo na dvoru. Vojna je omajala tudi njeno pozicijo, revolucija pa ji je vzela vse, kar je imela. Potem ko je bila ves čas vojne bolničarka in stregla ranjencem po predpisih Rdečega križa, so jo boljše viki zajeli v zmedi revolucije ter jo odvedli v Moskvo. Samo pomoč nemškega cesarja in grofa Mirbacha sta jo osvobodila iz tega jetništva. Grofica je zapustila Rusijo ter je odšla na danski dvor. Pozneje se je preselila v Francijo, kjer pa ji ni ugajalo, zaradi česar se je zopet vrnila v Ivo-danj. Grofica Šuvalova je bila splošno znana in čislana kot izredno religijozna dama. Danci so brezmejno občudovali njen mir, s katerim je prenašala u-rlarce usode. V evropski poli-j tiki zadnjih 50 let je bila no-! kojnica izredno dobro podkovana. Pisala je tudi francoski in je izdala v tem jeziku knjigo o življenju in delu svojega moža. Smrt jo je pobrala nenadoma. Bilo je baš na dan, ko je šla njena vnukinja k poroki. Natančno je gledala na uro ter dejala svoji komornici: "Čez ce prehrane vzhodnih narodov z bananami. Ves rod so uničile ob samem rižu. Propadanje azijskih plemen — pravi Matsumura — je v velikem delu pripisati riževi hrani. Indija, ki je nekoč slovela po svoji kulturi, je propadla samo zaradi riževe hrane. Hindujsko pleme je zgled propadle civilizacije. Pomanjkanje za možgane potrebnih vitaminov v hrani je vzrok temu dejstvu. Kitajska je bila nekoč pred-, hodnic/i kulture, toda danes ni več na prvem mestu. Ali ni to spolne bolezni, ki so jih zanesli Angleži. Združene države Severne Amerike so sijajen zgled, kako je treba skrbeti za telesno krepko in duševno zdravo potomstvo. Ne poznam razen A-merike nobene druge države, ki bi svojo narodno politiko gradila na zlatem pravilu: Predvsem zdravje! -o- PRAVI, DA VIDI VEČ NEGO DRUGI. V Insterburgu na Vzhodnem oosledica riževe hrane? Ravno PirLlskem se vrši te dni kazen" ska razprava proti 57letni soprogi šolskega ravnatelja iako je padlo s svoje višine ja-vansko ljudstvo. Milijone bu-šlov riža pridela vsako leto, a uvaža še znatne množine riža. to mu še ne zadostuje marveč j fcveso bistrovidnosti. Vzhodni in južnomorski naro- ^f Je ^ že lani Giinther-Geffers, ki je obtožena goljufije, izvršene pocl pre- Obtožen-pred sodi- di, ki se hranijo z rižera, se nejščem' a bila oproščena. Sedaj morejo kosati s civilizacijo Ev- Je Povabljenih 85 prič. Obto-ropejcev in Američanov. To so!ženka na razpravi izjavila, zapadni narodi že ugotovili in!da bistrovidnost že priro- zato se orientalcev ne boje več. jena' Posekno pa se je ta last-Barvo človeške polti so dol-inost stopnjevala po prvem o- go smatrali za uspeh podneb-1 troku' Pred v°J'no Pa te SP0"! nih razmer. Belci postanejo s°bnosti ni izkoriščala, marveč j pod afriškim solncem črni, če Je začela ljudem "ugibati" u-j 700 letnica lavantinske škofije. pa se vrnejo v Evropo ali Ameriko ,dobi njihova polt zopet prvotno belo barvo. Če pa Ev-iopejci ali Američani žive dalje časa na Japonskem, postane njihova koža rumenkasta. Podnebne razmere na Japon- sodo šele leta 1922, ko je njen! mož izgubil službo. V vojni bi jo bili skoraj zaprli, ko je v za-maknjenju povedala, da bodo kronane glave padle. Ljudje so jo hodili spraševat za svet v vseh mogočih zadevah, da, celo skem se od evropskih in ame- oblasti so se obračale nanjo, dn riških ne razlikujejo posebno. ,bi pomagala pojasniti zločine. Nobenega dvoma ni, da je bar- [Dejansko je v enem slučaju va polti v zvezi s prehrano. ™ pol ure bo moja vnukinja žena !" Potem je nagnila glavo in umrla, kakor bi zaspala. -o- MEDVED MEb POTNIKI NA KOLODVORU. Na zapadni kolodvor v Budimpešti je pripeljal vlak z Dunaja nekoliko vagonov živali nekega velikega cirkusa.' Pri iztovarjanju se je posrečilo največjemu medvedu, da je ušel svojim čuvajem in jo mahnil naravnost na peron, ki je bil poln ljudstva. Potniki so kriče iskali izhodov in se brezobzirno prerivali, pehali in hodili drug po drugem. Kosmatinec pa se je tudi prestrašil silnega krika in je rjoveč begal po peronu ter širil panični strah na vse strani. Položaj je začel postajati kritičen, ker j'? krik ljudske množice, ki se je zagvozdila pred izhodi spravljal žival v besnost. V tem trenutku je prihitela na lice mesta mlada dama in zaklicala: "Miško, pojdi sem." Medverl je na mig postal krotak irt je zadovoljno godrnjaje sledil svoji krotiteljici ter se ji dal zapreti v kletko. Pojav mlade dame je rešil občinstvo in medveda iz neugodnega položaja. -o- OB RIŽU V SMRT. V tokijski reviji "Jitsugy-ono Nippon" je koncem minulega leta izšel članek Japonca Matsumuraž v katerem pisec opozarja na pogubne posledi- j Evropejci in Američani po svojem telesnem ustroju daleč nadkriljujejo orientalce in južno-morske otočane; kako daleč jih prekašajo možganske, kažejo njihove iznajdbe in njihove sposobnosti na znanstvenem polju. Naši lastni predniki so bili nekoč krepkega telesa in duha. Toda kakor v Indiji in na Kitajskem je z uvedbo budizma vživanje mesa prenehalo. Vsled pomanjkanja vitaminov sta propadla telo in duh. Vzrok, da danes Japonci po duhu nadkriljujejo Kitajce in Indijce ,je v tem, da je Japonska na vseh straneh obdana od morja in da imajo Japonci priliko, da love in jedo ribe in razne školjke. Celo živali trpe vsled napačne prehrane. Pred več rodovi so prinesli z Otoka Princa Edvarda na japonski otok Kara-futo večje število srebrnih lisic. Danes je njihovo potomstvo popolnoma degenerirano. Tudi domače živali: ovce, krave, konji, prešiči, ki smo jih dobili iz inozemstva, so vsi degenerirani. Za vsemi temi pojavi je en sam vzrok: napačna prehrana, da se vsakomur lahko priporo-Prepričevalen dokaz za osla-jča z mirno vestjo, kajti, ko le bitev telesne odpornosti proti lenkrat kdo kupi Budweiserja, bol eznim je neki afriški rod, 'ne bo več maral nobenega dru-ki se je hranil skoraj izključno gega slada. Vsaki čas in minuto dobite nas na telefon. FRANK E. PALACZ, pogrebnik. LOUIS J. ZEFRAN, pomočnik. 1916 W. 22nd Street Phr.ne: Cann! 1267. Stanovanjski Roclovel! 4R82 m 8/4U. •v Naznanilo in zahvala. Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je v soboto 19. maja ob 6. uri zvečer, nagloma umrla ljubljena soprogra oziroma mati Frances iVSihelich. Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem tistim, ki so darovali vence in vsem, ki so se udeležili pogreba in jo obiskovali, ko je ležala na mrtvaškem odru. Prav lepa hvala tudi ravnatelju pogrebnega zavoda Frank Palaczu in pomočniku Mr. Žefra-nu za tako lepo in skrbno urejen pogreb. Vence so darovali sledeči: Marie Selan in soprog, Polly Luzbe in soprog in Mary Jelnikai ter soprog. To so hčere pokojne, ki so omožene. Dalje, hvala za vence John Peterrielu, O. Fisher, Frank Luzbi in družina, J. Koflorc, Hibbart Spencer & Bartlet, Koporc in družina, Kovač in družina, Mrs. Oshlag, Mrs. Welly, Wm. F. Chi-"niquy & Co., uslužbenke Liffert & Green Co., J. Rose Hren, součenke cd hčerke Antonije in Miss Killein; operatorice pri Lipman Bros., prijateljici Fannie in Christine, Charlie Korun, W. V. Kurent in družina in John Webar. Pokojna je bila doma iz Ihana, njeno dekliško itne je bilo Koporc. Smrt jo je doletela nanagloma, ko je sedela pri mizi. Blagi ženi večni mir in pokoj njeni duši! Žalujoči ostali: FRANK MIHELICH, soprog; ANNA in ANTOINETTE MIHELICH, hčerki na domu; POLLY LUZBI, MARY JELNIKAR in FRANCES SER-NEL, omožene hčere. Chicago. HI.. 26. maja 1928. pomagala, da so našli trupi umorjene osebe, v drugem slučaju je opisala morilca, ki so ga nato našli in je svoj zločin priznal. Sama je vodila detektivski zavod "Animismus". — Večkrat se ji je pa pripetilo, da je osumničila nedolžne ljudi in prav ti so jo sedaj drugič spravili pred sodišče. -o- BUDWEISERJEV FINI OKUS Odkar se oglaša "'Hop Flavored Budweiser Barley Malt Syrup" v našem listu, smo slišali že več gospodinj, ki se ie-g-a izdelka poslužujejo pri kuhi, peki ali sličnem, da je najboljši, kar so jih še kedaj rabile. Eno tako pismo, ki ga nam je pisala Mrs. Mary Jančič, se glasi tako-le: "Rabila sem že različne vrste sladnega sirupa, a Budweiser Barley Malt Syrup je izmed vseh najboljši. Fini okus v Budweiser sladnem sirupu je nekaj, kar napravi pecivo, ali za kar se že rabi. vse bolj okusno in prijetno za uživati. Poslužujem se ga za pa je, piškote, kruh in za druge potrebe in dobro služi." Budweiser je take kvalitete, Preko lavantinskih holmov in gričev, hribov in gora je šlo 10. maja jubilejno oznanilo: sedem vekov. Od Mure do Save se je prelivalo šmarnično občutje lavantinskih množic: da je 700 let v bujni rasti zorelo seme na božjih njivah lavantinske vladiko-vine, so mogočno žareli kresovi katoliške blagovesti. Preko svetih meja lavantinskih doni skrivnostno razodetje sedmih stoletij in spaja vzhod in za-pad te posvečene zemlje. Tod so se podila divja ma-djarska plemena, da ni mogel rod, ki je bil prikovan na tej zemlji, najti stalnega domovanja ; so hrumele tolpe pien:> željnrh Turkov, ki jim je bilo požiganje in uničevanje lavantinskih svetišč božjih sveto o-pravilo; v besnem naletu so sc zakadile proti lavantin&kim poljanam heretične sile destruktivnega protestantizma z vsem fanatizmom: lavantiru.ki vladi-ka Jurij Stobej jih je st:i s pametjo in energijo; zloglasne krilatica "Los von Rom", i:; je padla leta 1897 na d u najsi: rn vseučilišču, jc našia ravno v Slomškovi vladikovini svoje najstrastnejše in najsmelejše propagator je, ki so nakopičili podlih klevet in zasramovanj proti vzorni lavantinski duhovščini — kar so pobrali, so bile same smeti. Ob mejnikih božjih !ava-:ti: -ske škofije so se lomih sovražne sile — 57 vladik-sejr.vcev j; skozi sedem stoletij sejalo . e-me neomajnega katoilštva, jr klesalo duhovno lice lavantin-skim vernikom in poscavljalc svoji škofiji granitne funda-mente, da je postala v tr en očkih sovražnih navalov "ante-murale ecclesiae catholicae". Največji med njimi pa je A nt. Martin Slomšek, ki ga je dale revnemu in teptanemu narodn samo nebo — mož svetosti Bož j ega posla ust v a. Z njim se lomijo obdobja v zgodovini lavantinske škofije in v zgodovini slovenskega naroda; kakor prerok in učenik je ostal med nami, klicar nove dobe in buditelj narodnih sil h kulturnemu osvobojenju. Pos -bej za lavantinsko vladikovinc pa se ž njim pričenja prava katoliška renesansa, kiizpodje ■ c zadnje sledove krutega in p!U- g vega jožefinizma na južnem Štajerskem. On stopi kot pre-roditelj sredi orjaškega snovanja: duhovnega ponetranjeva-nja in verskega ter moralnega dviganja svojih vernikov. Vso to versko-obnovitveno delo in duhovno oblikovanje ljudske duše pa so nadaljevali po Slomškovih širokopoteznih zasnovah njegovi nasledniki. — Bratovščina sv. Cirila in Metoda,- Rožnivenska bratovščina, Častna straža, Tretji red in druge mnogoštevilne verske družbe ter bratovščine, so z neverjetno penetracijo prodrle v lavantinska srca, proniknile :: osvajajočo silo v najširše plast i lavantinskih množic. Nad lavantinsko škofijo bdi neumorno Slomškov duh . . . Kakor v dostoianst n svetopisemskega psalma :;venijo be-jsede na spominski m-.irniorni plošči v lavantinski stolnici na 'stebru južne ladje, ki se je 10. j maja svečano odkrila, kakor v . m o goč n e m n a p e v u sla vn ost n | ga 'Te De ura", kakor v ble.-j čem čaru jubilejne himne, ki j" na ta veliki dan prešinjaln množice lavantinske: j Ecce inerevit ecc'esia lavan-tina: septem saecuiis peraetis , iuhilat — Glej, narastla je cerkev lavantinska: po sedmih ' • toletjih obhaja jubilej. Nr. a veliki jubilejni dan so pa sklepale lavantinske množice s ovojo duhovščino in - svojim vladiko, knezoškofom ia-jvantinskim dr. Andrejem Kar-'linom, roke k pobožni in goreči molitvi Vsemogočnemu : da bi v zarjah osmega siole.ja zabie-stelo Slomškovo im med izvoljenci bozj'mi, da bi bodoč: rod izgovarjal njegovo sveto ime :. j naj nežnejše ubra limi občutki i ljubezni in gorkote. da bi se | res narod zatekal k njemu v j trenutkih, ki trgajo dušo ter lomijo srce od narodno boli !i pekočih udarcev. V dr-Iiu r j; tej molitvi pridruževal ves na-jiOd od Soče do Mure, od Go-Isposvetskega polja do svetih I meja Slovenske krajine: tako i moli ta dan narod, ki je z v ost j Bogu, veri, sveti Cerkvi in ki i je otroško vdan sv. očetu. Z; zia- kaj od pamtiveka je bilo tem pobožnim, skozi stoletja bičri-nim množicam na čelu vtisnjeno znamenje: glej, oiroci boli ! V ZALOGI IMAMO ŠZ NEKAJ I 1 like ZA LETO 1928. PRIJATELJI LEPEGA IN ZANIMIVEGA BERILA, POSEZITE PO NJIH, DOKLER NAM NE POIDEJO. Vredne so najmanj dvakrat toliko, kakor stanejo. CENA JIM JE $1.10 S POŠTNINO VRED. Knjige so sledeče: KOLEDAR. ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM, družinska vzgojna čitanka, F. Terčelj. OB SREBRNEM STUDENCU, povest F. Jaklič. ZGODBE SV. PISMA STARE ZAVEZE. OČE BUDI VOLJA TVOJA, povest, Dr. Pregelj (Kdor želi, lahko dobi mesto te zadnje povestne knjige: Dr. A. Ravnik: Kako zdravimo živino.) Naročila z denarjem pošlite na naslov: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. * Rm* XMERIKansk » SlOVtNiC Petek, 1. junija 1928. Prizor, ki ga je tedaj zrl Clayton v mračnih globinah afriške džungle, se mu je z neizbrisno silo vtisnil v spomin za vse življenje. Neznano bitje tam pred njim je bila poosebljena orjaška moč in utelešena moška lepota. Toda mladi orjak ni kazal samo telesnih lastnosti, — videti je bilo, da se ne zanaša toliko na silo svojih mišic, ki so vkljub vsemu zaostajale za strašno levovo močjo, ampak da si bo priboril zmago z nadmočjo svojega duha, z naglostjo svojih kretenj. Z desnico je držal leva krog vratu, levica pa je po bliskovito zopet in zopet sunila dolg lovski nož levu v srce. Besno je rjovela žival, grabila s strašnimi šakami po zraku in se skušala otresti drznega napadalca. Le par trenutkov dalje bi naj še bil trajal boj, pa bi bil njegov izid za mladega junaka nesrečen in morebiti tudi za Claytona. Pa vse je šlo s tako naglico, da se je žival mrtva zgrudila na tla, še preden se je otresla svoje zmede. In tedaj je neznani zmagovalec stopil levu na vrat, dvignil lepo mlado glavo in zagnal v strmečo džunglo zmagoviti, izzivalni bojni krik Kršakovega rodu, ki je trenutek poprej tako zelo preplašil Claytona. Strme je zrl Clayton na svojega rešitelja. Pred njim je stal mlad človek, v ozki usnja-ti lovski obleki, ki je pa puščala roke in prsi gole in razkazovala dovršeno, krepko razvite ude in silne, jeklene mišice. Krog vratu mu je visel na zlati verižici navesek, na katerem so se bleščali diamanti neprecenljive vrednosti. Vtaknil si je nož za pas, ter pobral lok in tulj, ki ju je vrgel v stran, preden je napadel leva. Clayton ga je nagovoril angleški, misleč, da je kak samoten lovec, ki se je iz kakršnegakoli vzroka naselil v divjem pragozdu, ter se mu je v izbranih besedah zahvalil za rešitev. Obenem mu je laskavo častital na njegovi silni moči in izurjenosti. Pa neznanec je le srepo gledal vanj in lahno skomignil z rameni, kar je morebiti pomenilo, da takle napad na leva ni kaka posebna reč zanj, — morebiti pa tudi, da ne razume njegovega govorjenja. In nato je neznani junak molče spet segel po nož in si odrezal lep kos mesa iz levove hrbtenice. Počenil je, zasadil svoje krepke bele zobe v meso in namignil Claytonu, naj si tudi sam postreže. Clayton je v nemem začudenju gledal, s kako slastjo je njegov rešitelj použival velike grižljaje, — posnemal pa ga ni. V glavo mu je šinila misel, da je neznanec morebiti tisti Trzan, ki so njegov listek brali na vratih obrežne koče. Kako da torej ne govori angleški —? Saj je bil listek pisan v angleškem jeziku ! Spet ga je nagovoril. Topot mu je neznanec menda dal tudi odgovor. Vsaj tako je sodil Clayton, ko je čul nerazumljive glasove, ki so bili pa bolj podobni opičjemu žlobu-dranju in renčanju divjih živali ko človeški govorici. Ne —! Ta čloVek ni bil Trzan. Niti besedice ni znal angleški. V tem se je neznanec nasitil. Vstal je, vtaknil nož za pas, pobral orožje, pokazal nekam v gozd, v čisto drugo smer, kot si jo je izral Clayton, se obrnil in stopil naprej. Ves začuden se je Clayton obotavljal. Prepričan je bil, da ga hoče "divji mož" — ta je sodil, da je njegov rešitelj — peljati še globlje v pragozd. Pa "divji mož" se je obrnil, prijel obotav-Ijajočega se Angleža za vrat in ga brez vsakršnih vljudnih poklonov tiral in tiščal pred seboj po poti, dokler ni Clayton razumel, da ne pomaga nobeno obotavljanja in ustavljanje. Tedaj ga je "divji mož" izpustil. Počasi sta potovala, temni, neprodirni plašč pragozdove noči se je zgrnil nad njima, suhe veje so pokale pod njunimi koraki in njihov hrešč se je pomešaval s skrivnostnim in grozečim šuštenjem džungle in strahotnimi klici divjih živali, ki so se po noči zbudile k življenju in iskale plena. Plaho in boječe se je oziral Clayton na levo zdaj na desno, vsak hip je mislil, da bo divja zver planila nanj, hitreje je stopil za neznanim divjim človekom, ki je mirno in brez vsakršnega strahu šel svojo pot. Tedaj udari na njuno uho strel. Slaboten je bil, od daleč je prihajal, od obali sem —. Nehote sta se ustavila in poslušala. Pa strel se ni ponovil, nobenega glasu ni bilo slišati, le džungla je šuštela in panter je zamolklo zavijal v daljavi. Kaj se je zgodilo —? V koči na obali ste sedeli Ine in njena služabnica Barba ter čakali. Tema je lezla skoz okno, strah ju je bilo samote, tesno sta se o-klepali druga druge. Barba je vzdihovala in tarnala ter obžalovala dan, ko je zapustila svojo lepo domovino tam daleč za morjem, Ine pa je molčala. Pa mirna ni bila. Srce se ji je trgalo, hude slutnje so jo obhajale. Ni se bala toliko zase ko za očeta in za njegovega tovariša ter mladega Claytona, ki ju je šel iskat v brezmejne globine džungle. Ali ju je našel —? Kako se jim godi v temni noči sredi pragozda —? Neznano vpitje in kričanje, lajanje in rjovenje in ren-čanje se je čulo prav sem v kočo. Ali niso že zdavnaj rop krvoločnih živali —? In čuj —I Ali se ni nekaj težkega plazilo ob stenah ? Da —! Sedaj je čisto dobro čula, kako so stopale mogočne šake krog koče —. Za nekaj trenutkov je bilo vse tiho. Nato pa je spet razločno čula, kako je velika žival vohala pri vratih, komaj par korakov od nje. Vsa se je stresla, tesneje se je oklenila služabnice. "Tiho, Barba, tiho—!" je šepnila. Mislila je, da je Barbino vzdihovanje in tarnanje privabilo žival. (Dalje prih.) -o- Širite amer. slovenca! "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanja zob bo minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne srrreli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo Še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi. C. V. MeKinley, D. D. S. Dailedotk Burrows zobozdravnika j P Arcy poslopje, 2. nadstropje ,-:- itv. sobe 204 Phone: 4854 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOUET, im Preiskava in BREZPLAČNO ženska postreinica Odprto x od S. zjutraj de 8. tv^čer. V nedeljo »O e jutra j do IZ. opoludne. iee»i Po zdravnikovem ukazu. Gospodar je šel še enkrat okoli gospodarskega poslopja, da se prepriča, če je vse v redu. Na koncu hleva ob kurici naleti na starega Matica, kateri je bil včasih za hlapca pri njem, a je sedaj bolan v ubož-nici: "Kaj pa ti delaš tu ob tej uri, nočni zrak ne bo dober z? tvoj revmatizem." — "Zdravnik mi je tako svetoval." — "Kaj, da ponoči okoli laziš?" — "Ne, kurjo juho mi je svetoval." * * * K Milavčevim je prišla teta na obisk ter mogočno sed'ii^ v naslonjaču. Mala Minka jo je nekaj časa pazno ogledovala, nato pa stopila k njej ter ji obliznila obleko. Vsem je sapa zastala in teta je zavpila: "Kaj pa počenjaš?" Ponosno je Minka odvrnila: "Mama ima prav, tvoja obleka je res brez okusa." ^ * * Resnico mu je povedal. — Poredni Miha podraži starega Ožbeta rekoč: "No očka, čemu ima koza kratek rep?" Ožbe pa se odreže: "Zato. da si po njem nekateri lahko pamet zmerijo!" 00000000000000000000000000000000000000000 C 1 PISANO POLJE »oooooooooooo j m Trunk oooooooooooo A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ... Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC ! Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 584'J ***** iiissif^----r ^fTTfiEl'Z!!!! SLOVENCI V JOLIETU IN OKOLICI POZOR! Nove hiše Nove hiše Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom se priporočamo, kadar potrebujejo stavbinskega kontrak-torja, bodisi za hiše ali kaka druga poslopja. Preskrbimo načrte in vse, kar je potrebno za zgraditev vašega doma. Delo jamčimo. Gradimo nove moderne hiše, kakoršnokoli želite in si je izberete. — Ako nameravate zidati in postaviti si novo hišo,, ali pa staro prenoviti, pokličite nas in vprašajte nas za ceno in nasvet. Se javnosti priporočamo! Aiathew Gregory & Bros. 1222 BROADWAY STREET Telephone: 3343 JOLIET, ILL. ^Jj Phones: 2575 in 2743. Anton Nemanlclt & Son PRVI SLOVENSKT POGP.EENI ZAVOD V JOLIETU iN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1395. N« razpolago noč in dan. — Najboljši tvtooiobili 2» po^rt-be, Icrate in ženitovanja. — Cene zmrrn'. so prepričane, da dobijo pri men* najboljše, najčistejše in najcenejše MESO IN GROCERIJO V zalogi imam vedno vsake »rate sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrL JOHN N. PASDERTZ COR. CENTER & HUTCHINS STS, Chicasro Telefon 2917. JOLIET, ILL. Vaši prihranki zloženi pri nas, so vedno varni. Vi živite lahko v katerikoli izmed naših držav, in vendar sle lahko vložnik na naši banki, prav kakor bi ži- 1 veli v našem mestu. rišite j nam za pojasnila in dobili boste odgovor z obratno pošto v svojem jeziku. Mi plačujemo po 3 od sto obresti na prihranke, in jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne glede na to ali vi predložite svojo vložno knjigo ali ne. Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740,000 — je znak varnosti za vaš denar. Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima nalogo nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od kaetrega prejema nai-izrazitejšo naklonjenost. JOLIET NATIONAL BANK Toliko, a kakšni? Dekan M. Šavs je zapisal nekaj krepkih o pisavi brezver-skih časnikov in o tistih, ki med amerikanskimi Slovenci te časnike izdajejo in urejujejo. A. X. mu v Prosveti odgovarja. V zadevo se ne vtikam, omenim samo, da se v polemični borbi rabijo pogosto m a malo krepki izrazi, in niti samega ?ebe nočem opravičevati. Zanima me nekaj drugega. A. X. opozarja dekana Šavsa, da je v Ameriki le kakih 17 milijonov katolikov, do 10 milijonov pripadnikov "raznih krščanskih religij", toraj skoraj 100 milijonov "krivih" Ameri-1 kancev. Vsekako bi 3e po tem j dalo sklepati, da vindicira Pro-sveta svojo strujo nekako tnad ~0 milijonov Amerikancev. I Toliko nekako bi bilo tu — brezvercev. j Ako ima kdo veselje nad dru-, bavi i'i pride d > gotovemu prepričanja, ker milijoni, ki j.-.1 s prepričanjem resno ne ba-! vi jo. živijo pač tja v en dan, in (njih p pričanje ni nobeno pre-rr:nje. Milijoni v iem smislu i ■■;'• odtehtajo niti enega slu-leaja. i T-,: s'"!čaj je na razpolago. 1 Iz Ten* Vorka sr noreča, da je "dne aprila sprejela Anne XI' h- I - svoj'.1 prvo sv. obhajilo, 'prestopila toraj v katoliško 'cerkev. Anne Nichols je pisateljica igre "Abie's Irish Rose", 1 ki je dosegla na ameriških in evropejskih gledališčih narav-. nost velikanski uspeh. Ako taka pisateljica pride 1 do katoliškega prepričanja, mora nekaj biti v tem prepriča-jnju, če je pa nad 50 milijonov i m or d a "brez vere e v", take I "prepričanje" ne bo vredno .niti piškovega oreha. I Xe, koliko nas le. šteje, kdo 1 "j smo, to je odločilno. Rdeč pridigar. j Anton Zornik, Hermine. Pa., I nič ne da na pridigarje, ki go-ivorijo o "kakem boljšem živ-lljenju po smrti". Hudo mu je I pri srcu. da "po toliko stoletij i bridkih izkušenj je še vedno I na milijone ljudi", ki verujejo pridigarjem o večnem življenju. in cerkvenim znanstvenikom, ko ne govorijo "o nebesih in večnem veselju", pa so postavljeni, "da pomagajo duhovščini v njenem boju proti znanosti . . ." Vrlo bridke iz-jkušnje. ! Zdaj nastopi rdeči pridigar. I "Zakaj naj bo samozatajeva-111 j e in vera v posmrtno rajanje 'samo vera ubogih? Tisti, ki I revne in zatirane tolažijo na ti način, si navadno pomagajo že na tem svetu. V bolezni pokličejo najboljše zdravnike, imajo najboljšo postrežbo, gredo v letovišča, potujejo najudobne-je, in se ogibajo smrti. Ti pa bodi potrpežljiv, moli in delaj, kajti po smrti ti bo vse popla- v _ «9 cano. S tem hoče rdeči pridigar najprej flikniti svoje nasprotnike. Iz katoliškega stališča naj mu bo povedano, da vera prav nobenemu ne zabranjuje, da si napravi s svojim delom, umskim ali fizičnim, življenje u-dobno, če more, dasi je g. Mo-lek na take privatne "kapitaliste" zelo hud, niti ni zapreke, da skuša to doseči potom socialnega mišljenja, kakor zahtevata Molek in Zornik. Ako dela vero krivo, da se ne pride do udobnejšega življenja, sto-Jri to pač, ker je rdeč pridigar, resnici pa to ne odgovarja, saj ravno vera ne govori samole o "boljšem življenju", temveč zahteva za ta svet. "da se spremeni sedanja družba sebičnosti, profitolovstva in barbarizma" v boljšo družbo. Ampak če se njemu in rdečim pridigarjem posreči zatreti vero in izpremeniti svet "v družbo, kjer bodo vsi ljudje bratje, kjer bo vsakemu zas gurano udobno življenje v 'plačilo za delo. ki ga bo opra\ Ijal". ako se jim to posrer pravim, bo še vedno treba ce! koše potrpljenja in samozata-jevanja. Odkod naj tedaj pridi-potrpljenje? Vere ni, upa n kako boljše življenje prav nobenega, križev in težav pa vsr-polno. Odkod naj pride pomoč? Morda od — revolverja? Vera v posmrtno življenje nikakor ni samole "vera ubogih", prav gotovo pa je rdeča pridiga samole za ubopre na — duhu. Z vsemi nadnaravnir nagibi so težave za odstranit-človeških strast i j in hudobij, se družabne razmere ne morejo izboljšati, pa hoče rdeči ka-pucinar te nagibe odstraniti, i u govoriči o nekem bratstvu! Xa i pogleda v vrste, kjer so z ver«, izginili vsi nadnaravni nagibi, pa bo mesto bratstva našel še desetkrat večji ravs in kavs. V rdečem časopisju najde lahko vsak dan sledove rdečih pridig. -o- Stara babica je umrla. Par dni nato je Lizika stala ob oknu, ko je divjala nevihta. "Mama, danes babica prvič pomaga grmeti." 1C & CLINTON 5TS., JOLIET, ILL. »wit Redmond, predsednik Chas G PWcr. Va«sir Joseph Dunda, pomožni kasir HIŠA NA PRODAJ, zidana, trinadsiropna, le en blok oddaljena od cerkve; v enem stanovanju je šest, v dveh pa po pet sob. Garaža, pod garažo lepa klet. Vprašajte na: 2031 West 22nd Street. Chicago. Tel. Roosevelt 9054. V NAJEM ALI NAPRODAJ rezidenca, dva nadstropja, 7 sob; 2 bloka od cerkve. Pogoji lahki, vse udobnosti v hiši, topla voda (hot water heat). Cena nizka. — Phone Crawford 6774, ali pridite na: 1221 So. Harding Ave., Chicago, 111. Qbiskujte svoje domače gledališče "THE REX", kamor zahajajo vsi prebivalci mesta Sheboygan, Wxs.t da vidijo najlepSe predstave. The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOI1 Piejemo raznovrstna de urne vloge, ter polil ji denar na vse dele eveU. (Capita! in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON. pred«ed PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo u naročila za premog — drva in prev». Sanje pohištva ob £a*n selitve Pokličite Telefon: Roosevelt 8231. LOUIS STRITAR 2018 W. 21 st Plač*. Chicago. UL