Poštnini plačana v gotovini Maribor, sreda 1?. decembra 1934 Stev. 281 Leto VIII. (XV) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo In uprava: Maribor, Goapoaka ul. 1t / Telefon uredništva 2440, uprave 2469 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. url I Velja maseCno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani i Poštni čekovni račun iL 11.408 99 JUTRA 99 KSSi Veličina naše zmage Društvo narodov je preživelo v petek, soboto, nedeljo in ponedeljek najtežje tre nutke, mnogo težje in Tesnejše kakor so bili ob izstopu Japonske in Nemčije. Jugoslovanska spomenica o krivcih mar-seilleskega atentata se ni tikala Daljnje-ga vzhoda s svojimi neurejenimi razmerami in tudi ne kakšne nemške načelne enakopravnosti, ali pa vojne za divji Gran Chaco v Južni Ameriki; šlo je za veliko več, šlo je za vso srednjo Evropo in s tem tudi za sam goli obstoj Društva narodov. Ako se ne bi bil v zadnjem trenutku ob skrajnem naporu vseh dosegel vsestransko zadovoljivi sporazum, bi se bila Jugoslavija gotovo zahvalila za golo čast, biti še nadalje članica takega Društva narodov, ki si ne upa obsoditi niti zločina, kakršen je bil mar-seilleski. z njo vred bi pa solidarno za-, pustile Ženevo tudi Češkoslovaška, Romunija, Turčija in Grčija. Kaj bi pomenil po izstopu Japonske ir. Nemčije tak eksodus za to ženevsko institucijo, menda ni treba posebej razlagati. Od tu do popolnega razbitja bi bil le še en sam korak! Prav tako pa si tudi lahko predstavljamo položaj, ki bi bil v tem primeru nastal v Podonavju. Madžarska je, podpirana jm> Italiji, bila še vse do ponedeljka dopoldne trdno prepričana, da jugoslovanska spomenica in razprava pred svetom Društva narodov ni tako resna zadeva, da je ne bi bilo mogoče zadušiti z raznimi diplomatski mi manevri. Kdor pozna madžarsko revizionistično mentaliteto tako dobro kot jo poznamo mi Jugoslovani, bi celo brez pomisleka lahko zapisal, da so se v Budimpešti na skrivaj celo veselili možnosti ženevskega poloma. Prepričati smo se mogli iz vsega dosedanjega, da je njihova zunanja politika igra ua banque, zato bi stavili tudi na nevarno karto kaosa in eventuelne vojne, saj bi samo po kakem več ko čudnem izidu krvavega raz-računavanja lahko dosegli to, kar so si v svoji blazno slepi megalomaniji postavili za končni cilj, obnovitev nekdanje Ogrske. Toda tekom nedelje in zlasti ponedeljka so se lahko prepričali, da ostala Evropa ne misli tako, kakor oni in da tudi Italija ni vsemogočna, da so pred njo in nad njo še interesi celokupne Evrope in sveta, nad katerimi čuvata pred vsem dve večji in mogočnejši velesili, Francija in Velika Britanija, podprti v tem primeru tudi po tretji, orjaški Ru-s i j i. Prav gotovo se je tega zavedala v pol-m meri tudi Italija, ki je še v soboto in nedeljo skušala speljati ženevsko debato o jugoslovanski spomenici na mrtve tire, na katerih bi jo bila zavarovala trava »studijskih« komisij. Jugoslavija, mahi antanta in balkanska zveza, podkrepljene j>o neomajni solidarnosti Francije in Rusije, so se tem manevrom g. Aloisia, g. Eckhardta ter g. Kanye uprle tako odločno, da je morala z vso svojo težo poseči vmes tudi Velika Britanija. Storila je to sicer res kot posredovalka, kot sila, ki hoče doseči tako rešitev, ki bo dala Jugoslaviji popolno zadoščenje in garancijo za bodočnost, Madžarski pa tudi možnost častnega izhoda iz zagate, toda niti ta skrajno pomirjevalni predlog ni mogel preko dejstva, da je krivda mad žarske neovrgljiva in da se Jugoslaviji mora dati satisfakciia! Pod pezo tega Pritiska se je morala vdati tudi velika Italija, zato za Madžarsko pač ni bilo nobenega izhoda več. Morala le kapitulirat] in je kapitulirala. Pristala je na resolucijo, v kateri Društvo narodov obsoja marseilleski atentat in ugotavlja sokrivdo uradne Madžarske zanj. kakor tudi sklepa, da se s posebno konvencijo Po velikem delu Društva narodov Zaključek zasedanša v Ženevi — Prve konture dveh blokov v Evropi — Madžarski tisk besni na nasprotnike ŽENEVA, 12. decembra. Sporazum, kj je bi! dosežen v zadevi jugoslovanske spomenice, je nenadoma razgnal morečo atmosfero, ki je ležala zadnje dni nad Društvom narodov. Vse si je^ oddahnilo in priznalo, da je bilo_ storjeno veliko, naravnost zgodovinsko delo, ki je v zadnjem trenutku preprečilo nevarnost resnih kon fliktov. Po oni predvčerajšnji veliki seji, ko je bil tik pred polnočjo dosežen sporazum, se je svet Društva narodov sestal samo še včeraj zjutraj k zadnj^ javni seji pred zaključkom zasedanja. Svet je sprejel na znanje dokumente o pristanku Velike Britanije, Italije, Nizozemske in Švedske, da sodelujejo s svojimi četami v Posaarju za časa plebiscita. Stroški, ki bodo nastali s temi četami, se bodo poravnali iz fonda za izvedbo plebiscita, v katerega sta dolžni vplačevati vzajemno Nemčija in Francija. S tem je bilo de- lo sedanjega zasedanja Društva narodov končano. Svet je na tajni seji še sklenil, da bo prihodnje zasedanje otvorjeno 12. januarja prihodnjega leta, torej dan pred plebiscitom v Posaarju. Večina delegatov je že včeraj zapustila Ženevo. Prvi je odpotoval madžarski zunanji minister Kanya s svojo delegacijo, ki je takoj po končani seji pohitela na kolodvor in zapustila Ženevo. Ostali delegati so pa odpotovali danes. PARIZ, 12. decembra. Tudi danes še komentirajo francoski listi v Žene- vi doseženi sporazum o jugoslovanski pritožbi. V tej zvezi razpravljajo pa tudi že o svetovni politiki bližnje bodočnosti. Bivši ministrski predsednik Daladier meni v dnevniku »L’Oeu-vre«, da se je treba za sporazum zahvaliti samo želji po miru Jugoslavije in Madžarske. Treba je pa računati sedaj s tem, da se bo Madžarska tes- neje naslonila na Poljsko in Nemčijo. Socialistični »Populaire« vidi celo že kristaliziranje dveh blokov. Na eni strani stoje Nemčija, Poljska in Madžarska, na drugi pa mala antanta, balkanska zveza in Francija. Italija se, kot se zdi. nagiba k prvemu bloku. BUDIMPEŠTA, 12. decembra. Madžarski listi skušajo poraz Madžarske v Ženevi opravičiti ali zatušati. Posebno ostro napadajo turškega zunanjega ministra Ruždija beja, kateremu očitajo, da je pozabil na plemensko sorodnost Turkov in Madžarov ter jo izdal. Obenem opozarjajo tudi na to, da nihče od turške vlade še ni vrnil svoječasnega Gombosevega obiska v Ankari. La valu zamerijo, da je vse preveč naglašal francosko-jugoslovan sko prijateljstvo. Zelo ostro pa napadajo naposled tudi »boljševiškega agitatorja« Litvinova, dr. Beneša in Ti-tulesca. Francoska himna fašizmu PREDSEDNIK ZUNANJEPOLITIČNE GA ODBORA BERANGER SLAVI V SUPERLATIVIH FAŠISTIČNI RIM. RIM, 12. decembra. Pri svečanem odkritju spomenika francoskega književnika in politika Reneja Chauteau-brlanda v Rimu je govoril odposlanec francoske vlade in odbora lige »Fran-ce-Italie«, predsednik odbora za zunanje zadeve senator Beranger je v superlativih poveličeval slavo fašistič ne Italije. Beranger je opisal najprej življenje in delo Chauteaubrianda in dejal, da slavljenec ni mogel poznati Mussolinijevega Rima, ako bi pa mogel videti sedanji Rim. bi bil nedvomno navdušen nad deli, ki so obnovila staro slavo in veličino in bi se divil atletskemu, avijatičnemu, pomorskemu in vojaškemu Rimu, ki ga je ustva rila fašistična revolucija gradeč moderne stavbe ter otvarjajoč nove ceste in ulice, ki so dopolnile slavo in veličino carskega in papežkega Rima. Nova Italija, ki je izšla zmagovito iz največje vojne, je vodena z Mussolinijevo roko od zmage do zmage in blagostanja, ki pridobiva priznanje vsega sveta. Ducejev veliki duh je odprl vse, pa tudi itajdaljnejše perspektive dvajsetega stoletja. Nato je izrazi! potrebo, da se še nadalje dela za okrepitev vzajemnih vezi in za ohranitev večno živega plemena latinstva pri 80 milijonih Latiucev, ki so ponosna garda zapadne civilizacije na prostoru od Jadranskega do Severnega morja. Svoj govor je zaključil z besedami: »Zvesti svojim prvim pokojnim in geniju naših prerokov ne bomo nikdar nehali delati skupno od Pariza do večnega Rima, da izpolnimo in dopolnimo program italijansko-francoskega prijateljstva. Vemo, da bo v kratkem naš zunanji minister Laval vaš gost, gost vsega Rima in vse Italije. Prepustimo s popolnim zaupanjem diplomatom in politikom, da delajo in bodimo prepričani, da bodo našli geometrijsko točko za francosko-ltalijansko so-\ delovanje, ki si ga vsi tako želimo. Zahvaljujemo se vam, duce, da ste v vašem Rimu postavili kip našega Chauteaubrianda, ki bo vzhičen od | slave in veličine starega Rima pozdravil novi in ne manje veličastni 'spomenik univerzalnosti i.n večnosti tega latinskega mesta.« Konference v lenevi ŽENEVA, 12. decembra. Zunanji ministri držav male antante, Titules-cu, Beueš in Jevtič so imeli včeraj konferenco v hotelu »Berg«. Konferenci je predsedoval Titulescu. Ministri so razpravljali o položaju, ki je nastal po uspehu jugoslovanske spomenice proti Madžarski. Med 10. in 11. uro sta se pa sešla v Istem hotelu Jevtič in francoski zunanji minister Laval. Razgovarjala sta se o vprašanjih francosko-ruskega sporazuma, kakor tudi o Lavalovem potovanju v Rim. Kakor se zatrjuje iz poučenega v bodoče že vnaprej onemogoči vsaka ponovitev podobnih akcij. Madžarska je s tem sama podpisala svojo obsodbo ter tako sama priznala svojo krivdo. Morda se bo komu zdelo vse to še premalo in je pričakoval hujših sankcij, toda pomisli naj, da je ta kapitulacija Madžarske prvi prhner, odkar obstoja Društvo narodov In da ie zmaga Jugoslavije daleč večja kakor katerakoli, ki jo je kdaj dosegla kaka članica Društva narodov v tej ženevski instituciji! Pomislimo samo na veliko Kitajsko ali na Nemčijo, ki sta morali iz Ženeve praznih rok! Samo v tej priimerjavi je mogoče docela doumeti veličino naše zmage. Na Društvu narodov pa je sedaj, da poskrbi za to, da se sklepi resolucije tudi uresničijo, Ako se to zgodi — in zgodilo se bo, za to bomo poskrbeli — potem bodo plodovi naše zmage postali kmalu vidni tudi v praktičnem, ne samo moralnem oziru. Jugoslovani smemo zato biti upravičeno ponosni na svojo delegacijo in pred vsem na svojega velikega zunanjega ministra g. Jevtiča. * -r. --------- flcJvl vira, bo obiskal Laval Rim še pred Božičem. HESSOVO POTOVANJE V PARIZ. PARIZ, 12. decembra. »Echo de Pariš« poroča iz Berlina, da je Hitlerjev namestnik Rudolf Hess odložil na poznejši čas svoj že napovedani obisk v Parizu, in to zaradi tega, ker je bil v Ženevi podpisan francosko-rusld protokol, ki je silno ozlovoljil Nemčijo. Uradno pa poročajo iz Berlina, da je ta vest neresnična, ker bo Rudolf Hess na vsak način odpotoval v Pariz še koncem tega tedna. Njegovo potovanje bo sicer zasebnega značaja, vendar je gotovo, da se bo sešel Q Flandinom. ROMANJE V PEŠTO. DUNAJ, 12. decembra. Zvezni kanec-lar dr. Schuschnigg se je včeraj vrnil s Tirolskega in bo danes ali jutri od poti val v Budimpešto. LAVAL JE ODPOTOVAL. ŽENEVA, 12. decembra. Francoski zunanji minister Laval je odpotoval včerai popoldne v Pariz. ŽID POMOŽNI PODTAJNIK D. N. ŽENEVA, 12. decembra. Svet Društva narodov je pred svojim odhodom potrdil imenovanje svetnika sovjetskega poslani štva v Parizu Rosenbenga za pomožnega podtajnika Društva narodov. VOJNA V GRAN CHACO,. LA PAZ, 12. decembra. Bolivijska vlada je odredila splošno mobilizacijo zadnjih pomožnih letnikov. Iz tega sledi, da namerava nadaljevati vojno proti Paragvaju, dasi je bila že popolnoma izgnana iz Gran Chaca. POLJSKI ŽIDI SE SELE V RUSIJO. VARŠAVA, 12. decembra. Mnogo poljskih Židov je zaprosilo sovjetsko vlado za dovoljenje, da se nasele v sovjetski židovski koloniji Virobidžanu na Daljnem vzhodu. Sovjetska vlada je naselitev dovolila in bo v kratkem odpotovalo v Rusijo 300 rodbin poljskih Židov. NOBLOVA NAGRADA ZA MIR. PARIZ, 12. decembra. »Petit Pari-sien« poroča iz Osla, da je bil del letošnje Noblove nagrade za mir v iznosu 7000 funtov podeljen predsedniku razorožitvene konference Arturju Hendcrsonu. ostali del pa Angelu Normanu, avtorju knjige »Velika iluzija« Dnevne vesti DRUŠTVOM V MESTU IN NA DEŽELI! Odkar je uveden davek na oglase, ne more noben list več brezplačno objavljati nobenih naznanil o raznih društvenih prireditvah, veselicah itd. Zaradi tega so take notice plačljive. To smo povedali že ponovno, a še vedno prejemamo iz mesta In z dežele vsak dan proš nje za objavo obvestil o raznih društvenih prireditvah, veselicah, igrah itd., ki iih seveda ne moremo objaviti, ker ne vemo, ali jih bodo naročniki plačali aH ne. Mimo tega ima uprava z izterjevanjem plačil za take notice skoraj vedno velike sitnosti in več stroškov kakor zna ša račun. Zato opozarjamo ponovno, naj se vse take objave pošiljajo upravi, ne uredništvu in naj se, kadar je le mogoče, plačajo takoj pri izročitvi. Rojstni dan viteškega kralja Aleksandra I. Zagrebška trgovinsko-industrijska zbornica je izdala apel na zagrebške trgovce in na vsa pridobitna podjetja, naj na dan 17. decembra, kot spominski rojst ni dan blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja počiva ves dan zaprte, prav tako pa tudi vse delavnice delo v tgovinah in obratih in naj bodo trgovine ves dan zaprte, vse delavnice in vsi industrijski obrati. Da pa se zato regresirajo v nedeljo, 16. t. m., ko lahko v smislu člena 47, odstavka A, točke 2, poslujejo ves dan, kakor običajni delavnik. Morda bo kdo prebral in premislil? V veliki kazinski dvorani je te dni razstava slikarjev in kiparjev mariborskega Umetniškega kluba »Brazde«, Jiraka, Kosa, Koširja, Sirka in Stovička. Ko so razstavljali drugi, je bilo zanimanja več. Menda velja tudi za naše mariborske likovne umetnike pregovor starih Latin-cev: «Nemo propheta in patria!« In vendar Maribor brez likovne umetnosti ne bi bil tisto drugo slovensko središče, kakor je! Zlasti pa pogrešamo na razstavi tiste, ki bi bili po svoji izobrazbi, družbenem položaju in gmotnem stanju prvi poklicani podpirati tudi ta narodna strem ljenja. Kar neverjetno se zdi človeku, ako vidi na razstavi preproste delavce, borne uradnike in uradnice, revne dijake itd., ne vidi pa naših odvetnikov, notarjev, zdravnikov, inženjerjev in drugih ljudi akademskih i>oklicev, kakor tudi ne zastopnikov gospodarstva in financ, bančnih in podobnih ravnateljev ter uradnikov, velikih in srednjih trgovcev in podobnih. Ako pa pride kak nemški Zid ali agent s slikami drugih, se tudi v sedanji krizi še vedno najde kak tisočak za — tujo umetnost, O, ko bi Slovenci bili v dejanjih to, kar smo po jeziku! In Maribor ima 3S.OOO prebivalcev ... S kongresa Zveze jugoslovanskih mest. V Kragujevcu se je pričel preteklo nedeljo dopoldne kongres Zveze jugoslovanskih mest, ki so se ga udeležili predstavniki skoro vseh avtonomnih mest v državi. Obmejni Maribor zastopa na kon gresu župan g. dr. Franjo Lipold. Po pozdravu in spominski besedi o blagopo-kojneni viteškem kralju ter po izraženi vdanosti in prisegi zvestobe novemu kra lju se je razvila obširna razprava o vseh aktualnih -zadevah komunalne politike in je bila sprejeta tudi daljša resolucija. V tej resoluciji naprošajo zbrani župani jugoslovanskih mest finančnega ministra, naj dovoli posameznim mestom uvedbo začasnih dajatev na breme premožnejših slojev za omiljenje^ brezposelnosti. Tudi zahtevajo v resoluciji spremembo zakona o cestah, nadalje omiljenje določbe glede izenačenja prejemkov občinskih usluž bencev z državnimi itd. Državna pomoč po toči prizadetim krajem. Letošnje poletje so nekateri kraji na področju okrajnega glavarstva Maribor levi breg utrpeli veliko škodo po raznih vremenskih nesrečah. Kraji, kjer je Skoda največja pa bodo dobtli še pred letošnjim Božičem preko okrajnega glavarstva primemo podporo. Izpolnjena želja in potreba. Zaman so vsa leta prebivalci pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu moledovali in prosili za kredit, s katerim bi popravili in zboljšali vodovod, ki se je pred leti pokvaril. V poletnem času so bili po več tednov brez vode in so jo morali nositi zase in za živimo težko iz doline. Za zadevo vodo- voda pa se je energično zavzel letos spomladi okrajni glavar g. dr. Ivan Senekovič, ki je izposloval pri banski upravi primeren kredit, s katerim bodo popravili vodovod. Prebivalstvo je okrajnemu glavarju zelo hvaležno za njegov truc in z velikim veseljem pomaga pri popravilih vodovoda. Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izprazujenje črevesja in osvoboditev od občutkov tesnobe. Avstrijski begunci iz Jugoslavije so se izkrcali. Preteklo nedeljo popoldne so se izkrcali v Bremenu avstrijski narodno-socialistični begunci, ki so preživeli 4 mesece v Jugoslaviji. Iz Bremena je odpotovala prva skupina v Stuttgart, druga v Hamburg, tretja pa v Berlin. Nemški narodni socialisti niso pripravili svojim avstrijskim tovarišem nobenega sprejema in tudi listi niso o njihovem prihodu ničesar poročali. Statistika tujskega prometa v naši dr žavi. Odsek za turizem pri ministrstvu trgovine in industrije je izdelal zanimivo statistiko, iz katere posnemamo, da je obiskalo v letošnji sezoni naše primorske, alpinske in subalpinske kraje ter razna kopališča in planinske postojanke skupno 775.071 tujcev s 4 milijone 116.484 prenočninami. Od tujcev je bilo 572.550 Jugoslovanov in 202.521 drugih državlja nov. Največ tujcev je bilo iz Avstrije. Nova meteorološka postaja. Pri Sv. Jeleni pri Čakovcu so pričeli graditi no vo meteorološko postajo, ki bo služila proučevanju vremenskih razmer Med murja. Nova uredba o odpiranju in zapiranju trgovin. Jutri, v četrtek, 13. t. m., bo uveljavljena nova odredba banske uprave o odpiranju in zapiranju trgovin. Po tej uredbi smejo biti odprti trgovinski poslovni lokali poleti od 7.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure, pozimi pa od 7.30 do 12.30 in od 14.30 do 18.30: Tretji zgodovinski večer bo v četrt-tek 13. t. m. ob 20. uri v čitalnici Študij ske knjižnice. Dnevni red: »Podravje v novejši zgodovinski in narodopisni lite raturi.« Vsi člani ZDM vabljeni! Ljudska univerza v Mariboru. V petek 14. decembra se zaključijo prireditve tega leta z zelo interesantnim predavanjem. »O bodočnosti letalstva« bo predaval univ. prof. dr. Kurt VVegener, brat onega VVegener ja, ki se je tako tragično ponesrečil na svoji ekspediciji v Grenlandijo. Znameniti raziskovalec bo raz-motrival na podlagi mnogih skioptičnih slik položaj in razvojne zmožnosti zračnih ladij, aeroplanov, jadralnega in stra-tosfernega poleta. Jakob Petelin Gallus. 1550—1591, eden naših največjih rojakov, je med komponisti šestnajstega stoletja poleg Palestrine in Orlanda Lassa med najmarkantnejši-«ii tedanjega vokalnega stila. Znamenit je zlasti po svojih motetih, ki spadajo pač med najlepše, kar je producirala njegova doba v tej umetniški formi. Eno najglobljih, »Ecce quomodo moritur iustus«, poje zbor Glasbene Matice na svojem spominskem koncertu 17. t. m. Nihče naj ne zamudi te svečane prireditve predvsem že zaradi tega, ker je ves čisti dobiček namenjen kot prispevek za spomenik našemu velikemu pokojnemu kralju. Vodstvu mestnega avtobusnega prometa. Zadnje čase vozita na progi štev. 1 od Glavnega tnga do vojašnice kralja Pe tra in obratno ob lepili dnevih pred osmo uro zjutraj običajno dva avtobusa, ob sla bem vremenu pa često samo eden, tako, da morejo celo taki, ki imajo mesečne karte, pešačiti v mesto. Ali ni mogoče v tem primeru napraviti reda? Radio Ljubljana. Spored za četrtek 13. t. m. Ob 12.15: operetne pesmi na ploščah; 12.50: poročia; 13: čas, plošče; 18: iz raznih dežel; 18.20: smuška ura ljubljanske zimsko-sportne podzveze; 18.50: srbohrvaške narodne pesmi na plo ščah; 19: srbohrvaščina; 19.,30: nacionalna ura; 19.55» jedilni list, program za petek; 20: prenos iz Beograda; 22: čas, poročila; 22.15: radio orkester. Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih živčnih bolečinah v kolkih, usedu (»He-xenschuB«) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v sred njih letih in starostni dobi, izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Mestna podjetja, avtobusni promet, spo ročajo cenjenemu občinstvu, da bodo vozili v nedeljo 16. t. m. zaradi prisege vojaških obveznikov na Tezno avtobusi vsakih 5 minut. Cena za tja in nazaj 4 Din. Prodaja voznih listkov na Glavnem trgu. Strelska družina na Pobrežju opozarja svoje članstvo, da redno posečajo strelske vaje. Streljanje bo razven rednega, vsako nedeljo popoldne od 9. ure naprej, tudi danes 12. decembra od 7. ure zvečer pri Renčlju. Za nadaljnji razpored bodo služili posebni urniki. Mladinska slavnost kot poklonitev spo minu blagopokojnega kralja Aleksandra I. in Petra II., novega vladarja, ki bo v nedeljo 16. t. m. v unionski dvorani ob 15. uri v prid revnim učencem, bo imela na programu razen pevskih zborov, deklamacij tudi izvirne simbolične nastope, alegorične slike ter nastop priljubljenih malih harmonikarjev PRK. Odbor na, vljudneje vabi cenjeno občinstvo, da žrtvujejo poldrugo uro tej dobrodelni prireditvi in pomaga s prispevkom obuti in obleči ubogo deco za zimo. »Obrazi gora.« — Tak je naslov predavanju, ki ga bo imel v sredo 19. t. m. v dvorani kina »Apolo« naš znani predavatelj in alpinist Ivan Buoer iz Ljubljane — Predavanje bodo spremljale mnogoštevilne izbrane skioptične slike z naših gora. Predavanje bo pod okriljem mariborskega zimskošportnega odseka SPD in že danes opozarjamo nanj vse ljubitelje naših planin! Zakonska sprava pred sodniki. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je obravnaval včeraj dopoldne malce neprijetno zadevo. Na zatožni klopi je sedel 52-letni slikar Franc Muhič iz Ključarovcev pri Ormožu, ker je vrgel svoji ženi Katarini v glavo lonec vrelega mleka. Skesano je obtoženec pred sodniki priznal svoje dejanje, zagovarjal pa se je, da je storil to v nagli jezi in žalosti, ker mu žena ni nič kaj preveč zve sta. Tako ji je kritičnega večera, bilo je to prve dni v letošnjem oktobru, ponovno očital nezvestobo in ni štedil z žaljivimi psovkami. Ker mu je žena zagrozila, da ga bo šla tožit, je to moža tako pogrelo, da se je maščeval nad njo z Ion cem vrelega mleka. Žena je morala za radi nevarnih opeklin iskati zdravniške pomoči v bolnišnici, moža pa so orožniki odgnali v zapore, kjer je presedel vse do včerajšnje razprave. Pri razpravi mu je žena velikodušno odpustila krivdo in ga je zato mali senat obsodil samo na 15 dni zapora. Kazen pa je Muhič že prestal, saj je presedel v zaporu 8 tednov. Trije vlomi v eni noči. Navadno se hočejo za praznike razni temni elementi pre skrbeti z dobrimi jestvinami in založiti tudi z mesom in slanino. Preteklo noč je )ila na delu taka vlomilska tolpa in obiskala dve mesnici in neko delikatesno trgovino. Na Vodnikovem trgu so vlomilci med drugo in tretjo uro zjutraj s silo odtrgali ključavnico na vratih Radejeve mesnice in odnesli nekaj mesa in 150 Din drobiža. Poskusili so vlomiti tudi v mesnico na vogalu Koroške ceste in Strme ulice, toda bili so pregnani. Nič )oljše sreče pa niso imeli, ko so obiskali Kovačevo delikatesno trgovino v Jez-darski ulici. Vrata so odprli s ponarejenimi ključi in prebrskali vse predale, ker so očividno iskali tudi denar. Odnesli so nekaj masla, slanine in raznih sladkarij. Vsi trije vlomi so bili rano zjutraj prijav-eni policiji, ki zasleduje energične zločinske vlomilce. Nov grob. V Marijini ulici je včeraj do poldne po dolgem in mučnem trpljenju umrla v starosti 48 let g. Franja Feren-čeva. Pogreb bo jutri v petek ob 15. uri iz mrtvašnice na Pobrežje. Bodi blagi slovenski materi ohranjen lep spomin, ža-‘ujočemu soprogu, otrokom in ostalim sorodnikom pa naš_e iskreno §figalje! Narodno giedališce REPERTOAR. Sreda, 12. decembra ob 20. uri1: »Urli* grof Celjski.« Red. B. Četrtek, 13. decembra ob 20. uri: »Kon tlikt.« Red C. Znižane cene. Zadnjič. Petek, 14. decembra: Zaprto. Sobota, 15. decembra ob 20. uri: »Žalujoči ostali.« Red A. Nedelja, 16. decembra ob 20. uri: »Car jevič.« Red D. Alsbergova drama »Konflikt« zadnji* krat in po znižanih cenah. »Konflikt« je izredno globoka in učinkovita drama nem škega pisatelja Alsberga, ki je bil obenem eden najboljših nemških odvetnikov. Poslednja uprizoritev tega zanimivega dela je v četrtek 13. t. m. za red C. Veljajo znižane cene. Nušičeva komedija »Žalujoči ostali« je jedka satira na pogoltno žlahto, ki preži na dediščino za bogatim pokojnikom. Komedija je pisana jako zabavno, nastopajoči tipi so orisani z mojstrsko plastičnostjo. Ob nedavni premieri je to delo doseglo izvrsten uspeli in je sijajno zabavalo. Ponove ga v soboto 15. t. m. za red A. Abonentje reda D dobe v nedeljo 16. t* m. Leharjevo opereto »Carjevič«, če kdo izmed p. t. abonentov ne bi te predstave želel v nedeljo, naj to izvoli javiti pri gledališki blagajni, da mu »Carjeviča« nakaže kedaj pozneje. Zopet požar na Dravskem polju. Na Dravskem polju je predvčerajšnjim zopet gorelo. V Trničah je izbruhnil ogenj v skednju posestnika Spričnika in je bil ves gospodarski objekt na mah v plamenih. Le z največjo težavo se je posrečilo posestniku rešiti živino iz gorečega hleva, ki ga je ogenj, kakor tudi poleg stoječe gospodarsko poslopje, uničil do tal. Ognjeni zublji pa so zajeli tudi sosedov skedenj in ga prav tako vpepeliH* Ogenj je povzročil po nesrečnem naključju posestnik Spričnik sam. Krmil je živino v mraku in si pri tem svetil s petrolejko, ki mu je eksplodirala. Škoda, ki jo trpita oba posestnika, je precenjena na 100.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. Nad svojim zdravjem Je obupala včeraj popoldne 27-letma delavka Fani Hojnikova. Že del j časa je bolehala za neko boleznijo in ji je zdravnik pripisal tudi morfij kot zdravilo. Ker pa ji je postajalo vedno slabše, je zaužila iz obupa večjo dozo morfija kot ji ga je predpisal zdravnik. Posledice so bile hude in so nesrečno delavko morali reševalci prepeljati nezavestno v bolnišnico. Huda prometna nesreča. Na državni cesti med Mariborom in Bohovo se je pripetila predvčerajšnjem huda prometna nesreča. Neki tovorni avto, ki je vozil v smeri proti Bohovi, je zadel ob vprego konja, last posestnika Jerneja Baumana iz Pangercev, in ga podrl s tako silo na tla, da je konj poginil. Konj je bil vreden okrog 5000 Din. Drobna policijska kronika. V Ključavničarski ulici je prenočila neka Marija R-> ki se je napila vina in se grdo vedla na ulici. Tam so dobili streho tudi Bogomir Z., ki se je spozabil nad svojo sorodnico in ji izkušal storiti silo, neka Roza V. zaradi prepovedanega povratka, neki Karl S. zaradi beračenja, Herman K. pa zaradi prestopka obrtnega reda. Na policiji se je zglasil zobotehnik Boštjan Vi-gele in prijavil, da mu je včeraj popoldne neznan tat ukradel iz kleti v Židovski ulici s kolesa 200 Din vredno dinamo svetiljko. Zabeleženo imajo nadalje prijavo o nezgodi, ki je doletela 52-letnega upokojenega železniškega sprevodnika -uko Andrejca. Andrejc se je sprehajal po Aleksandrovi cesti včeraj popoldne in dobil epileptičen napad, da so ga reševalci spravili v bolnišnico. Tudi kronika poskušenih samomorov se je povečala za 1 primer. Zaradi nesrečne ljubez n: je nameraval v smrt neki mlajši moški n se zastrupil z oglikom. Prijavljenih je bilo policiji nadalje več razgrajačev >n pijancev, ki so kalili nočni mir. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 6.2 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 5.7 stopim C nad ničlo; barometer je kazal pr> stopinjah 732, reduciran na ničlo pa 730; relativna vlaga 90; vreme je oblačno m rosi; vremenska napoved pravi, da bo yremc nestalno.__________ 7 M a r !Bo ?u, 3ne 12. m 1913. fflarfBorsE! »VeSernllu MrV S?ran 3. Važno nacionalno vprašanje NAŠE IN TUJE ZAVAROVALNICE. Zavarovanje jo ustanova, ki nudi posameznikom možnost, da se zaščitijo pred zlemi posledicami požara in drugih elementarnih nezgod ter si preskrbe za svojo starost za preživljanje potrebna sredstva, za prezgodnjo smrt svoji družini varnost, da ne pade v bedo in ne trpi Pomanjkanja. Zavarovalna ustanova, ki ie v gospodarskem in socialnem oziru važna, koristna in dobra, je v naši drža- vi še dokaj razvita, a v nacionalnem oziru zelo zanemarjena. Iz premij, ki jihpla čujejo zavarovanci, se stekajo pri zavarovalnicah velike vsote, ki služijo za plačilo škod, stroškov in za ustanavljanje posebnih skladov, za katastrofalne škode v elementarnem zavarovanju ter za poravnavo obveznosti iz življenjskega zavarovanja. Ni vseeno, kdo razpolaga s temi vsotami in če je njih uprava v rokah tujca ali domačina. Tujec nikdar ni bil prijatelj našega naroda ter ni nikdar upošteval njegovih nacionalnih čustev in še manj se oziral na njegova kulturna in gospodarska stremljenja in težnje. V n#ši državi posluje 23 zavarovalnic, od katerih je 17 tujih in samo 6 domačih. V rokah tujega kapitala ie torej tri četrtine v naši državi poslujočih zavarovalnic in le ena četrtina zavarovalnih za vodov je domačih. Med domače zavode ne moremo namreč šteti one zavarovalne družbe, katerih ustanovitev je bila sicer dovoljena od naših oblasti in imajo svoj sedež v naši državi, a so povsem odvisne od tujega kapitala, kar je jasno izraženo v tem, da so v njihovih upravah tujerodne osebe, ki so izraziti predstavniki tujega kapitala če pogledamo u-prave teh zavarovalnic, nam postane to takoj očito in je prav posebno vidno pri zavarovalnih družbah »Dunav« in »Zedinjene zavarovalnice«, ki so nastale iz fuzije prejšnih treh zavarovalnic: »Vardar«, »Triglav« in »Herceg-Bosna«, katerih aktiva in pasiva so prevzele. Druge tuje zavarovalnice vsaj ne krijejo svo jega tujega porekla, ampak so svoje nazive, kakor jih imajo v tujini, zadržale. Zadnjič smo že omenili, da imajo tuja podjetja dve tretjini celokupne požarne premije in naše domače zavarovalnice samo eno tretjino. Še veliko slabše je razmerje v življenjskem zavarovanju. Celokupna zavarovana vsota v življenjskem zavarovanju je v letu 1932 iznašala 3.710 milijonov Din, od katerih odpade na zavarovalnice s tujim kapitalom 2.821 milijonov Din in na naše domače zavaro valnice samo 889 milijonov Din. Zavarovana vsota je v letu 1933 zaradi odpadka zavarovanj nekoliko padla in je iznašala 3.462 milijonov Din, od katere imajo zavodi s tujim kapitalom 2.618 mi-Ijonov Din, naše domače zavarovalnice pa samo 844 milijonov Din. Tuji velekapital ima torej skoro tri četrtine zavarovane vsote, med tem ko imajo domače zavarovalnice komaj eno četrtino celokupne zavarovane vsote. Poglejmo še premije v življenskem zavarovanju: V letu 1933 v naši državi producirana življenjska premija je iznašala 161 milijonov Din, od katere imajo tuji zavodi 123 milijonov Din in na domače zavarovalnice odpade samo 33 mi lijonov Din. V roke tujega kapitala pride torej 'V* celokupne življenjske premije in naše domače zavarovalnice prejmejo komaj eno četrtino! V nacionalnem oziru je to res žalostna slika naše zavarovalne stroke. Večina kapitala pri tujih družbah je nemškega izvora. Nemštvo nikdar ni bilo prijazno našemu narodu. Tako je bilo v stari Avstriji in nič bolje ni v sedanji Avstriji, ki dejansko noče priznati naše narodne manjšine na Koroškem in v šolskem vpra šanju noče izpolniti niti malenkostne obveznosti, ki ji jo nalaga mirovna pogodba. Vsem je še v spominu postopanje Heimatschutza, ki je življenjsko og^ažai naše najboljše brate na Koroškem in jim uničeval domove. In prav v zadnjem času so Slovenci na Koroškem doživeli novo hudo krivico, ker v predsedstvo koroškega stanovskega deželnega zbora ni bil imenovan noben član slovenske narodne manjšine, čeprav je Slovencev ena tretjina koroškega prebivalstva. To so pač žalostne razmere in še vedno nosimo svoja zavarovanja družbam, v katerih posluje nam sovražni tuji kapital. Nekateri so jeze na državno upravo, češ, da takim družbam ne bi smela dati dovoljenja za poslovanje. Oblast je pri tem nedolžna, ker se mora držati določb mirovnih pogodb, po katerih se poslovanje mora dovoliti, odnosno se ne sme prepovedati. Ker je prepoved nemogoča, moramo poseči po samoobrambi, ki naj obstoja v tem, da se vsak nacionalno zaveden človek zavaruje samo pri domačih družb, in tako skuša po svojih močeh do skrajnosti izvesti načelo: Svojik svojim! »Pohod«. Arija iz Trubadurja, ki jo igra vaš sosed na pokvarjenem gramofona, vas sigurno moti pri delu. Ali vas ne moti tudi vaS kaSelj! pa ne boste več kašljali. Kašelj manjši ali veijl uspešno soreči. PROIZVOD „UNION“ ZAGREB Prvodecembrska proslava in zasaditev Aleksandrove lipe pri Sv. Marjeti ob Pesnici Vsako leto so Šmarječani proslavljali zedinjenje na najsvečanejši način, in sicer navadno prvi dan za šolsko mladino, drugi dan za občinstvo. To zaradi tega, ker jim primanjkuje večjih prostorov za prireditve, ker v kraju žal ni dvoran, telovadnic in slično. Letošnja proslava je bila istotako svečana, vendar tužno resna, kajti njega, našega zedinitelja in pravega p r vode c e mb e r s k ega slavljenca nam ie ugrabila roka plačanega zločinca. Vsa proslava se je pričela ob pol 8. uri zjutraj s slovesno službo božjo. Po njej se [e šolska mladina s člani vseh tukajšnjih društev, gasilcev v krojih in mnogoštevilnim občinstvom zbrala na izhodnem pobočju cerkvenega griča, da prisostvuje svečani zasaditvi Aleksandrove lipe. Lepo lipovo drevo je oskrbel s posodo za spomenico vred predsednik občine g. Alojz Schiker. Zasaditev je otvoril šolski upravitelj g. Vauda in govoril o staroslovanskem drevesu — vaški lipi, zbirališču naših pradedov ob radostnih in tužnih urah, pozival je, naj tudi nam postane ta lipa sveto drevo — čuvarica z nami vred srečnejših rodov in časov Ju-1 vsi ostali proslavitelji podali v šolo k goslavije. Prečita! je nato spomenico, ki * skupni proslavi, ki je bila zelo obsežna. je bila v stekleni in bakreni cevi zakopana pod korenine in se glasi: »Danes ob 16. obletnici našega zedinjenja smo občani občine Sv. Marjeta ob Pesnici, združeni in zastopani po vseh tukajšnjih ustanovah in društvih, v spomin po zločinski roki, dne 9. okt. 1934 v Marseilleu mučeniške smrti padlega Vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinite-lja zasadili to lipo in ji dali ime: Aleksandrova lipa. Na tem mestu je poprej stalo mogočno trnjevo drevo akacija, kateri je viharnega dne v juliju leta 1914. bil zlomljen vrh in glavne veje, iz česar ie ljudska govorica sklepala na hudo nesrečo in prišla je 4-letna svetovna vojna. Za trnjevim drevesom — lipa, slovansko drevo. Tu blizu hiše božje in šole, tu v sredi in v srcu občine naše naj vedna klicalka ter opoiminjevalka k vr-šitvi Viteza zadnjih besed nam bo: Čuvajte Jugoslavijo!« Temu so sledili podpisi zastopnikov vseh marjeških uradov in društev, pa tudi podpisi mnogih občanov in učencev. Po tej zasaditvi so se šolska mladina in Kulturna vesti Žalujoči osiali PROSLAVA SEDEMDESETLETNICE BRANISLAVA NUŠIČA. Kakor vsa jugoslovanska gledališča, je ! proslavilo v soboto tudi naše mariborsko sedemdesetletnico življenja največjega srbskega komediografa, večno mladega in rezkovedrega Branislava N u š i č a z njegovo najnovejšo komedijo »Žalujoči ostali« (Uža;oščena porodica). Siže je izvrsten, težko bi komediograf našel hvaležnejšo snov za komedijo. Umre bogat trgovec samec in zapusti oporoko, ki naj se, ako ne bi bilo nujne potrebe, odpre šele štirideseti dan po smrti. In zbe-ro se po njegovem pogrebu vsi, ki so in niso bili njegovi sorodniki, pa vendar pri čakujejo, da postanejo srečni dediči. So to skoraj same dvomljive eksistence: sreski načelnik v pokoju z mračno politično preteklostjo, trgovec v stečaju, o-guljen občinski uradnik, brezposeln meščan, večni študent, njihove žene in povrhu še lahkomiselna vdova. Klanjajo se veličini in plemenitosti pokojnika in preže vsi po vrsti na plen — kakor šakali ali hijene. Naposled se kar vsi nasele v Pokojnikovi hiši — da bi »čuvali« zapuščino. Toda oporoka jih spet vrže na cesto: pokojnik jim je zapustil le drobtinice — vse ostalo premoženje dobe dotlej neznana nezakonska hči, cerkev in kulturne ustanove. In plemeniti pokojnik se spremeni v hipu v — izmeček človeštva. Zares — sijajen siže. Iz njega bi se in. Naslov v upravi lista. 5095 Pol zastonj dobite p. piovene, I.UJ Trpinovem bazarju Oglejte si izložbe 1 POŠTENO GOSPODIČNO sprejmem na dobro in ceneno hrano ter lepo stanovanje s 1. januarjem. Pobreška cesta 9-1. 5098 GOSPODIČNE ali gospode sprejmem na stanovanjc^ Rajčeva 11I. jk_5090 TRISOBNO elegantno stanovanje v novi vili v Turnerjevi ulici se odda. Vprašati v upravi »Večer-nika«. 5101 V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, daje naša iskrenoljubljena, nepozabna mati Franja ferenc dne 12. decembra ob 9. uri predpoldne po dolgem mučnem trpljenju mirno preminula. Pogreb bo v petek, dne 14. dec. 1934 ob 15. uri iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Sv. maša bo v soboto 15. dec. 1934 ob pol 9. uri v frančiškanski župni cerkvi. Maribor, dne 12. decembra 1934. Žalujoči: Franjo, soprog, Krista, hčerka, Miroslav, sin in ostalo sorodstvo. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR STANKO DETELA v Mariboru, v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik