per IVrtrro — irtiozetnrnta izdaja Leto LXX ■ štev. 268 a V Ljubljani, v petek, 20. novembra i942-XXi Prezzo - Cena L 0.80 SLOVENEC Naročnina mesečno 18 Lir, za tnozem* »tvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ta inozemstvo SO Lir Ček. rat Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserata. Podružnica) Novo meato. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milana Uba|a vaak dan clutraj razen p onedeljka tn dneva po praznika. e Uredolitvo tn apravai Kopitarjeva 6, L|abl|ana. ■ I Redazione, Amminlatrazionei Kopitarjeva 6. Lubiana. I Telefon 4001 -4001 Abbonamentb Mete 18 Llrei Eatero. meta 4) Lire. tulitiuue domenica. anno 34 Lira. tstero 50 Lire. C. C. fj Lubiana 10650 per Jl| abbo-namentt' 10 349 per le Inierrloni. Filiale« Novo meeto. Concessionaria esclnsiva per la pubbllcitš di provemenza italiana ed estera Unione PubbliritA Italiana S- A. Milano. Vojno poročilo št. 908 Sovražne sile pri aižiru i Pomen image pri Salomonskih otokih pod stalnim ognjem osnega letalstva V Cirenajki se premiki redno razvijajo 4 angleška letala sestreljena Glavni Stan Italijanskih Oluirožeuih Sil objavlja: Premiki italijansko-neiuškili čet v Cirenajki se redno razvijajo. Učinkoviti so bili nastopi proti delovanju angleškega letalstva. Protiletalsko topništvo je sestrelilo I -»Hurricaue«. Ob libijski obali so nemški boinhuiki ponovilo zadeli eno lahko križurkn in en rušilce. V francoski Severni Afriki so Osne skupine napadale sovražne sile na pohodu ter letališča. Sovražna letala so izvedla to noč napad na Torino, Na civilnih zgradbah je bila občutila škoda in nekaj požarov je bilo takoj zadušenih. Žrtve med civlnim prebivalstvom znašajo 21 mrtvih in 52 ranjenih. Njihova imena in priimki hodo objavljeni v krajevnem časopisju. Zadržanje prebivalstva je bilo mirno in disciplinarino. V treh bitkah pri Salomonskih otokih so Združene države doživele tri strahotne poraze • V nadaljnjih bojih bo anglosaška mornarica pregnana s svetovnih morij Rim, 19. novembra. AS: Pomorski pribočnik pri japonskem veleposlaništvu v llimu Tojo Mitunobu je takole popisal pomen pomorske bitke pri Salomonskih otokih: Če *o Združene države, ki so doživele velik poraz pri 1'earl liarbourju in so pozneje zgubili Filipine in nekaj oporišč na Aleutih, nameravale i/vesti pro-tinapad nu Japousko. jim ni preostalo drugega, kakor utrditi Avstralijo in Novo Zelandijo ter začeti .protiofenzivo na Salomonskih otokih. Po drugi struni pomeni japonsko prodiranje proti Salotnonskim otokom, da se začenja japonski železni obroč stiskati okoli Avstralije in Nove Zelandije. Japonsko napredovanje na Salomonskih otokih jc zato zaprtje edine možnosti za ameriško protiofenzivo ter grožnja za ameriško ozemlje. Važnost Salomonskih otokov lahko spozna vsak. ki pogleda na zemljevidu kraje v jugozahodnem Tihem morju. Vzrok, zakaj co Združene države s svojimi gangstrskimi metodami zasedle francosko Novo Kaledonijo, je tnkoj jasen. Začetek maja so japonske *ile končale zasedbo Jave in Homca. Takrat SO začele prodirati proti Salomonskim otokom. Prva pomorit ska bitka dne 7. in S. maja. ki se imenuje bilka Spopad med zlatom in krvjo Rim, 10. nov. AS. Revija »Crilica fascista piše v svojem uvodniku, da bo leto 1943 leto Afrike, to je leto Italije. Nasprotnik se trudi, da bi Italiji v Afriki zadal »odločilni« udarec. Novo razdobje svetovne vojne kaže zopet prvenstveno strateško in politično vlogo, ki jo igra Italija v vojni ter tesno zvezo med Italijo in sredozemsko Afriko. Stavek ^Amerikanci v Sredozemlju' pomeni v duhu stvarne .Mtissolinijeve formule szlato proti krvi«, proletarci proti bogatašem, duh neodvisnosti proti trgovskemu duhu. Ali bo zmagalo bogastvo? Gotovo ne, kajti trdnost, junaštvo in smelost, ki so značilne za italijansko ljudstvo veljajo mnogo več kakor tanki, bojne ladje in leteče trdnjave. Konec koncev je usoda orožja odvisna od nečesa, kar lahko prekriža vse račune, la lastnost pa je rimska krepost, ki so jo Italijani v teku stoletij vedno izpričevali in ki bo tudi tokrat prevladala proti brutalni sili bogastva, ki ga predstavljajo Anglosaške sile. Madžarska in Hrvatska ob 7. obletnici sankcij mo bil Budimpešta, 18. nov. AS: Na Madžarskem so «e posebno spominjali 7. obletnice sankcij, ki jih je ženevsko društvo vsililo Italiji. Mati ržarska je tedaj, kakor je znano, odločno branila pravice Italije, ki ji je uspelo^ z neukrotljivo energijo razbiti železni obroč sank-cionističnih držav. Zmaga Mussolinijeve Italije nad intrigami, ki so jih v Ženevi ustvarile de-lokracijc. židovstvo, inasonstvo in Kremelj. je ila odločilna za Evropo, kajti z italijansko zmago se je pričelo življenje nove Evrope, ki danes z orožjem v rokah triumfira proti istim sovražnim državam, ki jih je Italija^ leta 1935 obvladala. Kakor je naravno, se Madžarska danes nahaja ob strani italijanskega naroda ne samo na ideološki fronti, temveč in predvsem tudi na bojiščih. Madžarski narod prav dobro ve, tla je danes, kakor leta 1935, pravica na strani Italije in njenih zaveznikov ter je tudi popolnoma prepričana, kakor tedaj, da bodo v tej vojni zmagali Italija. Nemčija in zavezniki. Madžarski narod čuti, ko se spominja na usodni 18. november 1935. kako je duhovno povezan z italijanskim narodom ter izraža prepričanje, da je neuničljivo italijansko-madžarsko prijateljstvo eden izmeti najmogočnejših stebrov nove Evrope. Spomin na sankcije ojačuje Se bolj prepričanje v zmago vseh nurodov Nove Evrope. Zagreb. 18. nov. AS: Ob sedmi obletnici krivičnih sankcij objavljajo hrvatski listi članke o zgodovinskih gododkih leta 1935. ko jc bila. kakor piše »Hrvatski Narode, Italija brutalno napadena. Italijanski narod se je upiral kaor neuničljiv jeklenti zid. List ometnja, da je Italija prav med protisankcionistično borbo razvila avtarklični pokret, ki ji danes omogoča vztrajanje v ve. oktobra ter v tretji bitki pri Salomonskih otokih med 12. in 14. novembrom. I/ lega se tla sklepati, da so Združene države vzporedno z napadom na francosko Severno Afriko znova poskušale svojo srečo tudi pri Salomonskih otokih. To upanje pa je bilo zaman. /. ozirom na strateško važnost tega Imi-jišča mislim, tla se Ivo bitka nadaljevala in upam. da lxi japonska mornarica nadaljevala z. uničevanjem angleške in ameriške mornarico ter obe pregnala iz svetovnih morij in zugoto vila skupno zmago trojne zveze. Sovjetski oddelek uničen pri Tuapseju Borbe napadalnih oddelkov v Stalingradu - Junaški boji gorskih strelcev pri Volhovu Hitlerjev glavni slan. I!), nov. Glavni stan nemških oboroženih sil objavlja: X bojnem odseku pri T u a p s c j u so bili deli sovražnika obkoljeni iu uničeni. Novi hudi napadi so bili včeraj zavrnjeni tudi vzhodno r.d A I a g i r h . obenem pn razbila zbiranja čet s topniškim ognjem in v letalskih napadih. Bojna letala so razen tega kljub slabim vremenskim razmeram z dobrim učinkom bombardirala sovjetske baterije in železniške cilje. V S t a I i u g r a d u borbe napadalnih oddelkov. Kuniiinsko čele so na danskem bojišču zavrnile več napadov, pri čemer so rumun-ske oborožene sile prizadele sovražniku znatne izgube. Nove borbe so tukaj v teku. Ponovni sovražnikovi napadi s« liili zavrnjeni na Riba r j eni polotoku. V hudih obrambnih borbah zadnjih dni se je na odseku pri Volhovu posebno odlikoval bataljon gorskih strelcev iz Berclitesgadena. V tem odseku je sovražnik napadel z !) bataljoni strelcev, pod- prt r močnimi oddelki oklepnega orožja. Po Štiridnevnih ogorčenih borbah ml muza do moža so se vsi napadi izjalovili oli izredno krvavih izgubah zn sovražnika. V Cirenajki so se nemško-italijanski oddelki dalje odločili od sovražnika. Hitra nemška bojna letala so napadala oklepne izviduiške vozove in sovražna motorna vozila vseli vrst. Pri napadih na sovražno mornarico na morskem področju okrog D e r n e sla bila ena križarka in en ru-šilec hudo zadeta v letalskih napadih. Nemško in italijansko letalstvo jc bombardiralo pristaniške naprave v Boni ter motorizirane sovražnikove sile na alžirsko-tuniški obali. V borbi proli nekemu konvoju pred Casablaneo jc nemška podmornica potopila sovražno ladjo. Pri napadih angleških letal na pristaniske kraje zasedenega zapadnega ozemlja je imelo francosko prebivalstvo velike izgube. Tri sovražnikova letala so bila sestreljena. Romunki časnikar o sedanji Italiji Bukarešta. 10. nov. AS. Direktor lista »Ac-tiunca , ki se je pred nedavnim vrnil iz Italije, je začel v svojem listu objavljati vrsto člankov o Italiji v letu 1942. »Kaj je storil Duce in fašizem-.— je rečeno v prvem članku — za sodobno Italijo, se čuti in vitli pri prvem stiku s to čudovito deželo. Nato popisuje vse, kar vidi popotnik od železniške policije in obnašanja funkcionarjev ter nadaljuje: Nov in mogočen je ritem, ivi ga je Duce vtisnil Italiji in ta ritem živi v vseh področjih organskega življenja te države in kaže od leta do leta dosežene uspehe otl Pohoda na Rim naprej. Kako kolosalna je razlika med Italijo pred letom 1920 in med današnjo Italijo! Kakšna duhovna razlika je med mladeničem, ki je živel v splošnem javnem neredu in med mladeniči, ki imajo danes vzgojo v šolah, kjer se predvsem vceplja čut časti za domovino in hierarhijo. Kakšna ie razlika med takratnimi žalostnimi šolami in med šolami, katere je ustvaril fašizem, iz katerih izžarevata življenje in luč. Skrb. ki jo posveča vlada mladini, smo videli posebno pri obisku pomorskega kolegija GIL-a in pomorske akademijo v Livoi-nu, kjer se pripravljajo jutrašnji italijanski mornarji ter v obrtnih šolah tovarn »Fiat«. »An^il-do«. »Breda* itd., kjer se pripravljajo bodoči strokovni delavci. Videli smo. da hoče fašizem vzgojiti iz mladeničev može. podkovane z vsem /.najem, kakršnega potrebuje vsak posameznik pri svoji bodoči stroki, tla bo koristno služil Italiji in človeštvu. Fašistični režim — zaključuje članek — je realističen in nacionalen v svoji vzgoji. Rim, 19. nov. AS. V zvezi z delno mobilizacijo v Španiji zatrjujejo pristojni rimski krogi, da ti ukrepi niso spremenili čustev Italije do Španije. Odnošaji med obema narodoma so vedno polni medsebojnega spoštovanja in starega prijateljstva. Laval dobil polna pooblastila Vichy, 10. nov. AS. Francosko ministrstvo za informacije sporoča: Pod predsedstvom maršala Petaina so se sešli ministri in državni podtajniki k seji. Ob koncu seje so sklenili v uradnem listu objaviti naslednji zapisnik, podpisan po maršalu Petainu in po predsedniku vlade Lavaltt: Predsednik vlade je razložil politični in vojaški .položaj tudi po poročilih, ki jih jc prinesel admiral Platon s svoje zadnje poli jvo Tunisu. Zaradi izrednih okoliščin je maršal Petain, ki kot državni jx)glavar še naprej predstavlja francosko neodvisnost in nepretrgano izročilo domovine, sklenil dati predsedniku vlade potrebno oblast, da mu omogoči, da bo lahko naglo ,v slehernem trenutku in povsod kos težavam, ki jih zdaj prestaja Francija. Berlin, 19. novembra DNB: Francoski minister za informacije je snoči objavil besedilo zakona, s katerim je dobil ministrski predsednik Laval vso oblast v Franciji. Zakon ima naslednje besediilo: »Mi. maršal Francije, načelnik francoske države, na osnovi ustavnega zakona z dne 18. julija 1940 zapovedujemo: Edini člen: Razen ustavnih zakonov lahko predsednik vlade sam s svojim podpisom izdaja zakone in dekrete. Z ozirom na izredni položaj jc tako Petain izročil predsedniku vlade polnomočja, ki so potrebna, da lahko v poljubnem času in kadar so potrebne hitre odločitve, izda potrebne ukrepe. Uiradni list objavlja tudi dekret, s katerim jc Laval imenovan za Petainovega naslednika. če bi se temu kaj zgodilo.« Rim, 19. nov. AS. Uradni list je objavil ministrski dekret z dne 1-5. novembra 1942-XXI, ki prepoveduje izdelavo in prodajo nadomestkov je-dilnecra olia. V zvezi s leni žigosajo nelojalno rovarjenje Anglije, ki bi s svojo propagando rada raztrobila, da jc mobilizacija v Španiji naperjena proti osnim silam, dočim je mobilizacijo v resnici narekovala skrb odgovornih španskih oblasti zaradi izredno težkega položaja, ki je nastal v zahodnem Sredozemlju. Angleži niso prvič poskušali s takšnim rovarjenjem, kajti to so delali tudi proti Turčiji in sploh proti vsem nevtralnim državam, ki hočejo ostati izven spora. Angleška politika in propaganda bi rada spravila v sum nevtralnost teh držav in jim ustvarila težave, ki v resnici ne obstojajo, dočim preračunana londonska 6uniničenja položaj le še bolj zapletajo in skušajo kaliti odno-šaje tned nevtralnimi državami in Osjo. Čustva Italije do Španije bodo še v naprej polna simpatije, prijateljstva in medsebojnega razumevanja ter zaupanja. Odndšaji med velikim španskim narodom, ki je navezan na Italijo 6 tolikšnimi vezmi slavnega bratstva v orožju., bodo ostali mirni in zadovoljivi. r Tanger, 19. novembra. AS. Dokaz, kako 6e mislijo nasprotniki ravnati po vodilih atlantske karte, so te dni videli v Alžiru, kjer so ameriške vojaške oblasti dale zapreti več uglednih alžirskih oseb, češ da so nasprotovale ameriškemu nastopu. General Clark je po maroškem radiu pojasnil, da so jih zaprli zato, ker ovirajo angleške in ameriško napore v francoski Afriki. Maroški radio, ki je zdaj pod nadzorstvom ameriških vojaških oblasti. jc pozneje še razglasil, da ima ameriška vojaška oblast dokaze, da so ti ljudje nasprotovali angleškemu in ameriškemu posegu v Alžiriji. Nato je radio še posvaril prebivalstvo, da bo vsaka demonstracija v prid arelirancem strogo kaznovana. Ameriška demokracija hoče v Afriki tekmovati z. angleško policijo v Indiji. Maroški radio očita ob-tožeinm alžirskim osebam, ki menijo da je izkrcanje ameriških in angleških čet v francoski severni Afriki nezakonito, da so se z dtišo in telesom prodali Mussolini.ju in Hitlerju. Velika naloga, po kateri hočejo pregnati vse Italijane in Nemce iz Princesa Piemontska obiskala ranjence Rim, 19. novembra. AS: Princesa Piemontska je obiskala vojne ranjenec v neki bolnišnici v Rimu. Istočasno je nadzorovala delo prostovoljnih bolničark italijanskega Rdečega križa. Rodoljubni duh italijanskih vojakov Lizbona. 19. nov. AS. Po poročilih angleških listov je rodoljubni duh italijanskih vojakov v angleških koncentracijskih taboriščih nad vse visok. -Timest piše, da je mnogo ujetnikov skušalo pobegniti. Taki poskusi so na dnevnem redu zlasti v nekem taborišču ob vznožju Himalaje. Številni so tudi italijanski skupni protesti zaradi angleškega neupoštevanja pravil mednarodnih konvencij o vojnih ujetnikih. Afrike — je naglasil maroški radio — zahteva zbiranje močnih sil v moštvih in orožju. Ameriška vojaška oblast ocenjuje kot zločinsko sleherno nasprotovanje prebivalstva, ki ne bi hotelo uvideli te potrebe, prav tako zločinska pa bi bila vsaka slabost oblasti nasproti nekim osebam v Alžiriji in Maroku, ki zavirajo angleški in ameriški načrt. V dobro poučenih krogih sodijo, da se v ostrih izjavah maroškega radia skriva prikrita grožnja proti maroškemu sultanu, ki jc s svojim spoštljivim vedenjem užalil ameriške generale. Amerikanci namreč cenijo Marokance z.a manj vredne ljudi. Komaj teden dni je preteklo, odkar so se ameriški vojaki z nasmejanimi obrazi in torbami, polnimi najlepših obljub, izkrcali v severni Afriki, a ljudstvo v Alžiriji in Maroku že čuti prvi pritisk ljubeznivih »yankeejev«. Prav kmalu jim bodo pokazali še bič. Nesrečna ljudstva v zasedenih pokrajinah severne Afrike čaka ista žalostna usoda, kakršna je že zadela mohamedance v Iraku, Iranu in Palestini ter mučeniški indijski narod. Spremembe v francoski vladi Vichy, 19. nov. AS. Poročajo, da sta admiral Alphan, državni podtajnik za mornarico ter državni podtajnik z.a promet Gibrat odstopila. Namesto njiju sta bila imenovana odmiral Abrial ter dosedanji poiltajnik za industrijsko izdelavo Bickelome. Finančni minister Catala je prevzel tudi posle ministrstva za nurotlno gos]>odarstvo. Nov argentinski vojni minister Buenos Aires, 19 nov. AS. Predsednik republike Castiilo |e sprejel ostavko vojnega ministra generala Tonazzija in je imenoval /a vojnega ministra generala Ramiereza. Upor v Alžiru Bern. 19. nov. AS. Dopisnik agencije »United Press> potrjuje, da je v alžirskih hribih izbruhnile^ uporniško gibanje, kjer so začeli številni uporniki z gverilo proli Angloamerikancem. Žarišče bodoče evropske kulture Monakovo, 19 nov. AS. Državni tajnik Gui-terer je včeraj odprl v Manokovem zimska zborovanja društva 'Prijateljev nemške akademije«. V svojem govoru je izjavil: Italijansko-nemško sodelovanje na duhovnem in kulturnem polju tvori žarišče bodoče evropske kulture, kajti Italija predstavlja najvišje tradicije sredozemske kulture, dočim predstavlja Nemčija prispevek nemškega deleža k evropski kulturi. Ko bo ta vopia končana, bodo V6i evropski narodi poklicani k sodelovanju za ustvaritev nove civilizacije. Pravno sodelovanje med Madžarsko in Hrvaško Rudinipešta. 19 novembra. AS Tu potekajo luadžarsko-hrvatska pogajanja z.a sklenitev pogodbe o pravnem sodelovanju med obema državama. Madžarski pravosodni minister je včeraj naznanil v zbornici, tla bo prihodnje dni v dimpešti podpisan tozadevni sporazum --- ----- \\ --■-----' Preganjanje Francozov v Alžiru Visoki komisar obiskal Glasbeno akademijo Zagotovi! ]e podporo vlade kulturnim zavodom, zahteval pa lojalno sodolovanje z oblastmi Ljuhljuna, 10. nov. Včoraj dopoldne je Visoki komisar obiskal Glasbeno akademijo v Ljubljani. Tu in ga je spre-|el in pozdravil reklor z vsem prolesor«l(lm /.borom. Preden je zufel pregledovati prostore. ,|e profesor Betetto izrekel Ekac. Gruzioliju tople izraze zalivale In priznanja ludi v Imenu vseh profesoriev in gojencev za dragoceno dobrohotno naklonjenost, ki io kaže ob sleherni priložnosti fašistična vlada do kulturnih zttvodov v LJubljani, posebno pa tlo glasbenih ttslnnov. katerih tradicija je v Sloveniji že dolgu, Reklor je prosil Eksc. (irnzioliin. naj pri svojem obisku, s ka-Icriin je počastil zavod, utrotovi uspeh dela uči-leljskega zbora za povzdigo akademije. Iti dolguje svoj dober sloves vztrajnemu In odločnemu delu umetnikov visoke slrfpn 10. Zu zaključek se io rektor (»onovno ziIivdIM Visokemu komisarju za skrb. < katero je spremljal glasbene ustanove in njihov razvoj. Ekso. Grazioli se |e zahvalil zn poztbav rektorja in profesorskega zlvora in je poleni govoril o delovanju zavoda, zraven pa podčrtal številne dokaze dobre volje, ki 10 je pokazal Duce osebno do kulturnih ustanov. posebno pa zn glasbene zavode v Ljubljani in la dobra volja ni terjala v zameno prav nič drugega kakor odkritosrčne namene. lojalnost in trdno voljo za sodelovanje s »t ran i lislih. ki so posredno ali neposredno odgovorni zn le ustanove in zn rast slovenskega kullurnega Izročila. <*"e bodo 5e naprej tn čustva in duh poSlenega sodelovanja prevevala odnošnie o dvodnevnem iskanju našla mrtvega v gozdu in ga sama pokopala. Ko je povpraševala nekega partizana, kako je bil ubit njen mož, jc lobila pojasnilo, da je prišlo povelje, kako je treba ulii,: bclogardističnega zdravnika. lo jc konec ^krščanskega socialista«, ki se je naivno pridružil komunistom ter rajši verjel njim. kakor pa svojemu krščanskemu prepričanju. Morda sj ostali »krščanski socialisti« tudi ne delajo več nobenih utvar o svoji la«lni bodočnosti! Morilka Henigman Angela obsojena na smrt Purtizanstvu se je pridružilo precej deklet lahkožlvk. ki so jih partizanski komisarji in poveljniki uporabljali zlasti za kurirsko službo med vo(l«tv; posameznih skupin in terenskimi oilbori. Tako «n mnoga tnkn dekleta, ki jih ni vodila v gozd želja za borbo in pomoč pri »osvobodilnem delu«, temveč zgolj nizkotni nameni, delomržnost in želja po avanturah, katerih je partizan«!vo zlasti pred meseci, ko se ljudstvo še ni moglo boriti proti njim, nudilo dovolj. V okolici Dolenjskih Toplic sc jc posebno ude jstvovala 22 letna Henigman Angela, ki se je že zgodaj pridružilo prevratni družbi in se vlačila po gozdovih. Ljudje so se je bali, kajti kjer se je pojavila, so kmalu nastopile partizanske moriilske komisije lako je Angela sokriva treh umorov: Mišjaka Antonu in Alojzija ter Kristana Alojzija. Pri aretaciji so nnšli pri njej samokres, katerega se je pridno posluževala pri siraho-\an.jih ljudi. Bila je tudi vestna propngalorica komunističnega liska, zlasti »Slov. poročevalca« in »Dela«. Vojaško sodišče Vrhovnega poveljstva Oboroženih sil Slovenija—Dalmazia. odsek v Ljubljani, jo je zato obsodilo na smrt. je. Pri nastopu so sodelovali: mladi gojenec srednje glasbene šole Ivan Kumar, ki je zaigral na orgle »Preludij in fugot od Bacha. Pokazal je dobro glasbeno vzgojo in izreden čut, Dalje Jelka Stanič, vlollnlslka redkih sposobnosti, katero je nn klavirju spremljal profesor Ravnik. Ta je zaigrala Bruchov koncertni vložek. Nuto je nastopila mlada klaviristka Glasbeno akademije Ksenija Ogrin. ki je občuteno zaigrala Chopinovo »Polonezo v C-molti«, Gospodična Nttdn Stritar je zapela arijo iz opere »Seviljski brivec« in pokazala krasen glas. Za zaključek pa so Ksenija Ogrin. Jelka Stanič. Ivan Zižtnond in Ivan Po-l.janšek zaigrali na odličen način Dvoržakov Kvartet«. Vsem izvajalcem in njiovim učiteljem ie Visoki komisar čestital. Preden ja zapustil zavod. Je izrazil rektorju, upravnemu ravnatelju GriJhtningti in profesorjem svoje zadovoljstvo nad delom, ki ga lzvršn|e|o v korist kulture in umetnosti. Vse naše kulturne ustanove, pa naj bodo to srednje šole. vseučilišče ali drugi kulturni zavodi, so zadaje leto z uspehom delovali prav po zaslugi vlade in Visokega komisarja, ki je z vso ljubeznijo skrbel, da se je Izvrševalo Ducejeve navodilo o nemotenem kulturnem udejstvovanju in ratvoju Slovencev. Pri tein so bili vsi naši kul-lurni navadi delnim vse podporo s s t rum vlade iu Visokega komisarja. Fašistična vlada je dodelila znatne zneske za naše kulturne ustanove v stremljenju, dokuiuli nam vselil, du nam hoče pospeševali svobutlen kulturni razvoj. Poleg znatnih podpor, ki jih je Kline. Visoki komisar naklonil našim kulturnim Ustanovam, pa je le posebej treba podčrtali 11,'egovo izredno skrb In zanimanje za njihovo uspešno delovanje. To dokuiujejo ludi številni obiski, ki jih jc Eksc. Grazioli opravil in jih še opravlja r kulturnih zavodih, kjer se zanima do zadnje podrobnosti zn njihovo delo in kjer i nasveti iu stvarno podporo omogoča uspešnejše delovanje zavodov. Visoki komisar je te dni obiskal Glasbeno akademijo, kjer je kot tolmač Ducejeve volje v nagovoru predstavnikom zavodu poudaril, kako veliko dobro voljo jo pokazal Duce do naših kulturnih ustanov, zlasti za glasbene zavode. V zameno ca vso podporo, ki jo zavodi uživajo, ne terja Fašistična vlada nič dragega, kakor odkritosrčno lojalnost in trdno voljo za sodelovanje s strani tistih, ki so posredno ali neposredno odgovorni za le ustanove Iti za rnst slovenskega kulturnega izročila. Tehtne besede ICksr. Grailolija so ponoven dokaz, da fašistična vlada, ki jo predstavlja Visoki komisar v naši pokrajini, želi. da se naša kultura v miru razvija in da sodeluje t. Italijanskimi kulturnimi stremljenji. Najlepša knjiga letošnjega leta bo »Slovencev holedar« Uradni razglasi Nadomestitev strokovnjaka pri Pokrajinski zvezi svobodnih poklicev in umetnikov Namesto fašista dr. Anglola Fabroulja se imenuje za strokovnjaka pri Pokrajinski zvezi svobodnih poklicev in umetnikov Ljubljanske pokrajine fašist Aleksander Nlcotera. Tu odločba je takoj Izvršna In se objavi v Službenem listu zu Ljubljansko pokrajino. Imenovanje članov odsekov Pokrajinskega ksrporacljskega sveta 1. za poljedelsko-gonlni odsek: a) v zastopstvu Zveze delodajalcev, Združenja kmetovalcev: Čeme .loslj), Kržntanc Anion, Ma-rolt Franc, Milievc Anion, Pust Josip, Rlgler Ivan, Nemumč Josip; b) v zastopstvu Delavsko zveze, odseka jio-Ijedelskih delavcev: Franc Oskar, Tttrk Franc, Kovači« Ivan, Medle Josip, Novak Ivan, Gdderer Josip; c) v zastopstvu Zveze svobodnih poklicev in umetnikov: Inž. Murh Oton; d) v zastojistvu Zavoda za zadružništvo: inž. Bogdan Ferllnc; e) v zastopstvu denarnih zavodov za kmetijski kredit! Trcek Franc; 2. zn industrijski odsek: n) v zastopstvu Zveze delodajalcev, Združenja i.uduslrijcev;. dr. Pavlin Ciril, inž. Stare Vladimir, dr. Lunaček Aleksander, Kalin Savel, Praznik Ivnn. Pičlima Lovro, JelovSek Josip; b) v zastopstvu Delavske zveze, oddelka industrijskih delojemalcev: Žemljic Josip. 11 a r Anion. Jagodic Alojzij, Slanko Jurij, Iglič Marijan, Ptantan Anion; c) v zastopstvu Zveze svobodnih poklicev in umetnikov: inz. Zupančič Franc; d) v zastopstvu Zavoda za zadružništvo: dr. lia saj Josip; !1. za trgovinski odsek a) v zastopstvu Zveze delodajalcev, Združenja ttgovcev: llieng Ernest, Sturkolj Albin. Majcen Ciril, Verblč Anton, Kkrlj Ivan, Skrbeč Franc; b) v zastopstvu Zveze delodajalcev, Združenja denarnih iu zavarovalnih zavodov: dr. SIo-kar Ivan; c) v zastopstvu Delavske zveze, oddelka trgovinskih delodajalcev: Sitar Alojzij, Bttrger Ladislav, Cvetko Ernest, Lamplč Ciril, Rode Milko, Klemenčič Milan; d) v zastopstvu Delavske zveze, oddelka bančnih in zavarovalnih delojemalcev: Malcen Franc; e) v zastopstvu Zavoda za združništvo: Ra-dnnovitt Anion: f) v zastopstvu Pokrajinskega poverjentšlva za tujski promet: Goreč Josip; g) v zastopstvu zavodov za socialno skrbstvo: inž. Petrovčič Srečko. Ta odločba je takoj Izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Imenovanje članov predsed-stvenega odbora- Pokrajinskega korporacijskega sveta Za člane predsedstvenega odbora Pokrajinskega korporacijskega svela se imenujejo: 1. v zastopstvu Pokrajinske zveze svobodnih I poklicev in umetnikov svet. inž. Zupančič Franc; ! 2. v zastopstvu Pokrajinskega zavoda za zadružništvo svetnik inž. Bogdan Ferllnc; 3. v zastopstvu Pokrajinskega združenja de- narnih in zavarovalnih zavodov svetnik dr. Slo-kar Ivan: 4. v zastopstvu Pokrajinskega združenju delojemalcev denarnih iu zavarovalnih zavodov svetnik Mitičen Franc. Ta odločba Je takoj Izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Razpust upravnega sveta Zadruge mestnih uslužbencev v Ljubljani in imenovanje izrednega komisarja ("len 1. Upravni svel Zadrug" mestnih uslužbencev se razpušča. Člen 2. Za izrednega komisarju za upravljanje gori imenovanega zavoda se Imenuje g. Rudolf Šchauer, Imenovanje članov glavnega sveta Pokrajinskega korporacijskega sveta Za člane Glavnega »veta Pokrajinskega korporacijskega svela se imenujejo: dr. Alujevič Branko, predsednik Pokn.jinske delavske zveze; dr. Marchesoni Silvij, strokovnjak pri Pokrajinski zvezi delodajalcev; Dal Pra Cinzio, strokovnjak pri Pokrajinski delavski zvezi; inž. Faleschini Alojzij, strokovnjak pri Pokrajinskem zavdu za zadružništvo; Gospodarstvo Nemško-lirvatsktt pogajanja so se začela ta teden Pogajanja so v Zagrebu, Ure ta jesensko zasedati|e stalnega neiilško-hrvutskega gospodarskega odbora. Nemško delegacijo vodi min. svetnik dr. Bergemunn, dočim vodi hrvatsko delegacijo glavni ravnatelj dr. Cabas. Mestna hranilnica » Bunjulukl. Hrvatsko finančno ministrstvo je odobrilo ustanovitev mestne hranilnice v Banla Luki. Polrebne kapitale bo dala nu razpolago mestna občina, verjetno bo hranilnica še letos začela poslovati. Disciplina v trgovini - čebulo na Hrvatskem. Hrvatska vlada je uvedla disciplino v trgovini s Čebulo. Vse večje zaloge čebule se morajo prijaviti ln se smatrajo kot blokirane. Romunski premog zu Švico. Iz Bukarešte poročajo, da je uspelo prodati nekaj premoga Švici. Ta premog bo šel najprej po Donavi, nato pa po želznici v Švico. Interes za romunski premog pa je tudi v Grčiji, Italiji in nn Hrvatskem. Kakovost romunskega premoga ni zelo znatna. Bombaž v Bolgariji. Kultura bombaža v Bolgariji se je zelo razširila. Lela 1930 je bilo z bombažem posajenih okoli 3.500 ha, sedaj pa jo žo 52.d Karel Blatnik, čevljarski mojster In posestnik. Pogreb bo v petek, -0. novembra ob pol 3 popoldne iz kapele sv. Jakoba nn Žalah k Sv. Križu. — Gospod Franc Dolmovič. mlinar iz Šutne. Sv. Križ pri Kostanjevici. Pogreb bo v soboto, 21. novembra ob 2 popoldne iz kapele sv. Ahaca na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Nuj jim sveti večna luč! Žalujočim naše Iskreno sožalje! Osebne novice = Poroka. V torek, 17. t. m. ob 16. uri sta «c poročilu v Ljubljani v frančiškanski kapeli gdč. Lidija Selmelgcrhva, hčerka znanega gluslieirega pedagogu profesorja g. Viktorja Sclnveigerja ing. Mirko Kri/.uar, uradnik Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani. P|-i-či stn bili hčerkin oče in g. Avguštin Volk, trgovec v Ljubljani. Poročni je g. Ivo Se«ck. Obema novoiKiročenconin daj Bog srečo in blagoslov! Tri nove miadlnthc kn)tge nujlepše darilo za MlklnvSa Rudan U : Mlada vesn«. R Htr.b-nS. T, '2'-knrt. 1.10' KiiniMi1 M.: Nebeška lestvica. 77 str. kart. L2P-Sivlft-Ulavan: M pil pritlikavci In velikani, U tintr. kart. L 3i Vse tri knjiiic so bodalo opremljene s slikami. L III D S H A NNIIliABNA V LJUDLIANI Pred škofijo ."> — Miklošičeva centa 3 — Dovoljenja za uvoz in Izvoz blaga. Tvrd-kc, ki so vložile prošnje za uvoz od no* no izvoz, «e pozivajo, da v pisarni Pokrajinskega sveta korporacij, soba št. 25-11. prevzamejo med uradnimi urami od 9.—13. in od 15,—18. ure uvozna oziroma izvozna dovoljenja. — še do prvega decembra dobile letošnji Mohorjev dur za 15 lir, potem liodo knjige dražjo. Udje bodo dobili štiri knjige, in sicer Plestenjakove večernicc Mlinar Bogataj, _ prvi del Sienkievviozovoga romana Ono vadiš, izbor slovenske klasične proze in poezije Slovensko berilo ler Mohorjev koledar. Naročilu sprejema Mohorjeva knjigarna v Ljubljani na Miklošičevi cesi 19 Palača Vzajemne zavarovalnic«. — Drugič novembra pod ničlo. Marsikdo ni mogel verjeti .da je dosegla jutranja najnižja temperatura v četrtek drugič v novembru stanje pod ničlo. Bilo je po zapiskih meteorološkega zavodu v mestu —1.6". lani na dan sv. Elizabete 19. novembra---1.3" C. Marsikdo. jc pripominjal, da je bilo v sredo, ko je pihala burja .mnogo mr/lejše, a je bilo vendar 2 stopinji nad ničlo. Bes burja navadno povzroči v človeku nciirijeten občutek, »la je ozračje veliko mrzlojšc. kakor na ozračje, ko vlada brez-vetrije in zatišje. V četrtek zjutraj je bilo mirno, brez megle in delno oblačno. Pozneje so se oblaki razgnali in nastalo je lepo in sončno. Imeli smo v sredo res lep jesenski dan. taki dnevi se nam še obljubljajo. V sredo jo bila zaznamovana najvišja dnevna maksimalna temperatura s +6.2" C, nekoliko višja kot prejšn ji dan. Barnmeltf se je začel spet dvigati ter je v četrtek zjutraj dosegel stanje "63 t mm. Prvi sneg. ki je padel ponoči nd ponedeljka na torek. je po nekaterih hribih in gorah padel zelo nizko. Močne snežne odeje «o imkrile raz.ne goličave in trozdovo nn Krimu. Mokrcil. na K ti -roM-ku in Ahacu. Zlo nizko jo padel sneg po vrhovih okoli Vrhnike in na Notranjskem. — Živahna dela na vrtovih. Sadovnjaki so sedaj v mestu dobili povsem drugo sliko, kakor so jo kazali v lepem poletju. Listje je z drevja odpadlo. Lepo sndje je shranjeno, toda okoli drevja je posililo kljub temu zelo živahno. llmni sadjarji in vneti sojitelji raznovrstnega sadja imajo sedaj v novembru šo polne roke deln. Po tnnocih vrtovih človek na Kratkih dnevnih sprehodih Jaliko opazuje. kako sadjarji sedaj hite s svojim vrtnarskim orodjem opravljati razna dela. ki so potrebno z« vzdrževanje ,in gojitev sadnetra drevja. Z žagami, noži. škarjami hodijo sadjarji od drevesa do drevesa režejo slabe in polomljene veje, žagajo posušene in jih spraviljajo na kup, da jih sežsro. Tu in tam zapoje tudi sekira, da se z vrta odstrani staro drevo, ki že več ne tlo-nošfl dobreiH sadu. l jubitelji vrta s pazljivem očesom premotre vsako drevo, ogledajo vsako vejo in s strgnlami odstranijo vso nesnago, dn bo drevje čim lepše na spomlad. Pokončavajo razno škodljivo zalego, ker je prav november KULTURNI OBZORNIKI Vestnik Prosvetne Zveze. — T/šle so zadnje številke Vestmka P. Z. in s tem je zaključen XXI. letnik. Ce pogledamo njegovo vsebino moramo pripoznuli, da jo Vestnik v letu 1942 nudil lepo vrsto predavanj, ki so primerna prav za to dobo. in imajo trajno vrednost za našo folkloro in narodno vzgojo. Le poglejmo naslove teli predavanj: I. »Temelji pravičnega miru in reda. 2. Dr. T. Debel ja k »Sveta si zemlja« to predavanje opisuje v besedi in sliki lepoto slovenske zemlje. 3. »Čiivnjmo naše šege ln običaje«. Tudi to predavanje bo služilo luko šoli, kakor društvom, da se bolje oliratnijo lepe slovenske navade. Isti pisatelj je napisal prav potrebno predavanje: 4. »Negujmo narodno pesem« zopet tako porabnn tvarin« za šole in društva. Končno nam jc v petem članku pokazal člankar na naše nrodne zaklade; 1. »Ohranimo narodno nošo«. Nevarnost je, da prav v tem času izgine ta ali oni del starodavne narodne noše, v kateri se tako lepo zrcali smisel našega ženskega sveta za umetnost. V 2. članku spoznamo našo »Ljudsko umetnost«. Kako lepa je slovenska hiša po svoji zunanjosti in lepi domači opremi. Drugače je urejena Gorenjska drugače Dolenjska in Notranjska. In kako gine kos za kosom iz naših hiš ter roma v razne trgovine s starinami ugoden čas za ta pokončevalna opravila, Mnoti sadjarji so izkopuli tudi nove jame, du vsatie razne sadike, v prvi vrsti kake lioljše sorte lun in hrušk. Tudi v Ljubljani je letos sadje zredno dobro obrodilo, nekateri so za sadje vnovCIli zdi« čedne vsote. Ljubljanska okolica je prodal« ogromne množine jabolk. — Najstarejša Pražanku umrla. V Pragi je umrla najstarejša Pražanku Frančiška Prtiha v starosti 100 let in sedem mesecev. Starka, ki je bila do zadnjega vedno krepka in zdrava, je bila mati osmih otrok, od katerih jih je šest sama preživela. — Rojstna hiša kot čnstno darilo. Mesto Krneli v Nemčiji je vojaku Hansu Schmitzer-ju, ki je bil odlikovan z viteškim križcem in ki je bil rojen in vzgojen v tem mestu, izročilo njegovo rojstno hišo kot častno darilo. Scmitzerjev oče je moral pod pritiskom gospodarskih razmer hišo prodali, sedaj pu jo jc mesto kupilo in izročilo njegovemu sinu. — Romunski Židje ne smejo kupovati pri kmetih. Romunski notranji minister je odredil, da v Ramicu-Saratu Židje ne smejo kupovati pri kmetih iu ludi ne sinejo prenočevali kmete. Žide bo v bodoče preskrbovala z živežem mestna uprava s posredovanjem židovske verske oličine. Ta ukrep bo v kratkem razširjen na vse Žide v Romuniji. — Siromak brez vseli sredstev, prosi dobra srca, da bi mu pomagali naj si bo v blagu ali v denarju. Vsak dur hvaležno sprejme! Darove »prejemu uprava »Slovenca«. 1 Oglejte si razstavo I e p i It knjig, ki jili je za »Slovenčevo knjižnico« opremil arli. Vlad. (iajšek iu ki sn razstavljene v izložbi Ljudske knjjgarue Preil škofijo ju v njeni podružnici na Miklošičevi cesti 5. Razstavljene knjige same vabijo, da si jih vsak naroči in so izredno poceni in nenavadno okusne in lioilo okras vsaki knjižnici. Istotam lahko tudi imenovane knjige naročile. Naročniki dobe knjige po izredno ugodnih posojili. I Izredni občni zbor Novinarskega društva bo v nedeljo, dne 29. novembra t. I. ob 10. uri dopoldne v Novinarskem domu z gluvnn točko dnevnega reda: Izpopolnitev upravnega odbora. 1 Redni letni občni zbor društva Dom slepih v Ljubljani bo v jietek. dne 27. novembra t. I. ob šestnajstih v magistralni posvetovalnici z običajnim dnevnim redom, n brez volitev odbora. Na obilno udeležbo vabi člane in prijatelje društva. — Odbor. I Neimenovanemu dobrotniku se za podarjenih 1C0 lir Vinccncijeva konferenca v Trnovem zahvaljuje. Bog poplačaj! 1 »V Ljubljano jo dajmo«, je naslov Oprin-čevi burki v treh dejanjih, kit jo uprizori Frančiškanska pro«veta v nedeljo. 22. nov. ob 5. uri popoldne v frančiškanski dvorani. Vstopnice so v preprodaji v trgovini Sfiligoj in v nedeljo od 9,—12. ure ter dve uri jircd predstavo pri blagajni frančiškanske dvorane. I Predstave ->Očenašn«, ki je na sporedu naše Drame, vzbujajo vedno večje zanimanje. Delo prikazuje v sedmih pretresljivih podobah dogodke iz življenja. Naslednja uprizoritev 1k> v soboto 21. t. m. ob 16. uri. Cene za sobotno predstavo so znižane od 15 lir navzdol. Pro-skrbite si vstojinice v predprodaji. ki jc v Operi od 10.30 do 12.30 in od 16. do 18.'ure. I Na sporedu II. letošnjega simfoničnega koncerta je tudi predigra k operi Anakreon, ki jo je komponiral slavni italijanski skladatelj \laria Luigi Cherubini in je bila izvajana v Parizu leta IS03. Cherubini jo rodom iz Firence kjer je bil rojen 1760. Kot človek je bil izredno tih, toda odkritosrčen, vedno je naravnost jKivedal svoje mnenje in zuto ni bil preveč priljubljen. Plemenit je bil kot umetnik in se je v takratnem hrupnem svetil od začetka težko uvdjavil. šele leta 1800. mu je bila priznana evropska slava ob premieri njegove opere »No-sač vode«. Ko ,pa se je uprizorila na Dunaju leta 1S06. njegova opera »Fanisca« sta ga proglasila flavdn in Beethoven za prvega živečega opernega skladatelja. Cherubinijeva posebnost je to. da je dal orkestru popolno Samostojnost, s tem večjo izraznostjo in veljavo, kakor zgolj spremljcvan je, ki jc bilo do takrat v Veljavi. ali pu v mestne hiše. Zanimiva 60 naša znamenju ob jHiieli, vrtovih in njivah. Koliko ljudske umetnosti je ohranjene v naših cerkvah? Freske, leseni stropi in oltarji pričajo o tem. Zanimivo razpravlja člankur o končnicah panjev. ki je prava galerija naše ljudske umetnosti. Semkaj spadujo hišni oltarčki, slike, pre-slice na kolovratih, pipe. žličniki, mali kruhek in plsatiice. Vso to obsega to predavanje. Vsa zgoraj inienovuuu preduvanju so opremljena s skioptičnimi slikumi, ktttciili število znaša nad 300. Koliko tlela je bilo potrebngu za res lepo narodno zbirko, mimo katere ne t bo mogel iti noben vzgojitelj slovenske mladine. Zadnje predavanje ima naslov: »Ngujmo narodne pravljice in pripovedke«. V teb narodnih zakladih se hrani narodno blago za pesnike, pj-suteljc. slikarje in skladatelje. Prav letošnji Vestnik P Z. ki ga izdaja že 21. let Prosvetna Zveza v Ljubljani je pokazal, od kod naj zajemu naša Piosveta svojo tvarino. da bo našemu ljudstvu v pravo izobrazbo, narodu pfl v ponos. Vrstnik P Z. ima lepo prilogo: »Prosvetni oder,« ki « to številko zaključuje svoj drugi letnik. Tudi ta prilogn prinaša poedine članke, ki so ntamentjeni podežel. rež.iesrjem in igralce muta ljudskih odrih. Le poglejmo nekuj člankov, ki imajo stalno vrednost: 1. Načela sodobne scenske gradnje. 2. Gledališče — umetnost. 3. Katoliško gledališče srednjega veko. i. Poglavje iz dramatike. 5. Osnove naturalistične drame. 6. Naloga in značaj ljudskega Uvertura Auakreon kaže vse lastnosti slavnega mojstra. Poleg lesu dela bo izvajal simfonični orkesier pod vodstvom Drnga Marin šijunca. še Beethovnovo Eroico in Smetanovo pesnitev Iz čeških logov in gajev. Koncert bo v ponedeljek, tlne 23. t. m. ob 18. uri v veliki union-t-ki dvoruui. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. 1 Čistilno kopališče v Zarodu za socialno zavarovanje nn Miklošičevi cesti 20 bo z 20. nov. 1042 zonet odprto. Kopališče bo zaenkrat odprto le tri dni v tednu, to je oh petkih In sobotah ves dan od 8 do 18.30, ob nedeljah pa le dopoldne od R do 12. Parna kopel bo odprla samo za moške ob sobotah vos dan. 1 Zdravniški pregled vselt oseb, zaposlenih v obratovalnicah z živili, bo na podlagi zakona o zatiranju nalezljivih bolezni in zakona o nadzorstvu nad živili tudi letošnje leto opravil mestni fizikat. Zdravniški pregledi bodo od S. do 10. v prostorih mestnega iizlkata in sicer od 23. novembra t. 1. do 23. novembra t. 1. za vse osebje mlekarn in 6pecerijskih trgovin, od 30. novembra t. I. pa do 5. decembra t. 1. pa za osebje gostiln, mesarij. pekarij, slaščičarn in drugih podobnih obratov. I Razne nesreče. Peterlin Anton, 14 letni d*,ik, je po stopnicah padel in si zlomil levo roko. — Poštnega uslužbencu hčerka, tO letna Darinka Dobrinova. si jc pri padcu zvila levico. — Ivan Bnrtol. 64letni mehanik, jo spodrsnil in si zlomil 'levo roko. — Valentin Mizerit. "0 letni upokojeni železničar, jo na Poljanski cesti prišel pod težak voz. Dobil je liudo notranje poškodbe. — Marjan Soilar, 2 letni sin sluge, se je u rezal v levo roko. Naznanila GLEDALIŠČ'!'', lirama. Pelek, !». novembra oli I.',: Kralj lia Betajnovi«. Izven. Zelo znUane cen« od iu lir nnttdol. — Sobot«, 21. novembru ob 1«: Oče miš . . .t Izven Znižane celic oil 1.1 lir navzdol — Nedelja, 22. novembra ob IS.Ml: »SnegulJOloa«. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane vene od 10 lir navzdol. — Ob 13: »Deseti brat-. Izveu. — Ponedeljek, 23. novembra: Zaprto. Opera: Petek, 2«. novembra: Zaprt«. — Sobota. 21. novembra oli 16: -Slepa ml» . Opereta. Krstna predstav«, llcd 1'reminrnki. — Nedelja, 22. novembra ob 13: »Stepa mIS«. Operet«. Izveu. (ene od 21 lir navzdol. — Ponedeljek. 2.1. novembra: Zalprto. ROKODELSKI ODKII. Pri poslednji uprizoritvi Connersove komedije »Itoksl« na 'Rokodelskem odru . je moralo precej občinstva oditi zaradi pomanjkanja prostora. Zaradi leitn priporočamo, dn si r.a nedeljsko predstavo ob pol 3. nri popoldne preskrblto vstopnice v predprodaji v nedeljo od lil. do 12. ure in dve url pred predstavo v društveni pisarni, Petrarkova 12.-1. nadstropje. RADIO. Petek. 20. novembra: 7.:ifl Slovpnska (flas-b« — H Napoved čttSn — Poročila v italijanščini — p>->n plošče — 12..10 Poročita v slovenščini — 12.4.> Lahka glasba — 1:1 Napoved časa — poročit« v Itii-liianšfinl — 1.1.13 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — lli.20 Operno glasbo izvaja orkesier, vodi dirigent Slmonelli — 14 Poročila v ita: li janščini — 14.1."> Koncert radijskega orkoslra. vodi dirigent D. M .šijnnep — 13 PoroMIn v slovenščini — 17.10 Pel minut gospoda X — 17.13 Koneert kitarist« Stanka Preka — 17.33 Nn harmoniko igra Avgust Stanko — 1!) Govorimo italijansko- — prof. ilr. Stanko Leben — 19.30 1'nroMla v slovenščini — 19.43 Simfonična glasba — «1 Napoved časa — poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.43 Otvoritev XI. simfonične sezone KIAR-ja: Slnvnoslnn maša v d-duru op. 123 — glasha Ludvika von Beethovna — vodi dirigent Viktor de Bahata. V odmoru: A. Nieotern: Pogovor s Slovenci — 22.10 Pesmi, za vse okuse vodi dirigent Segurini — 22.43 Poročil« v italijanščini. igralca. 7. Vrednotenje umetnine. 8. Odnos stila do ljudske umetnosti. 9. Kultura in gledališče. Že ti naslovi pričajo o važni nalogi ki jo je vršil Prosvetni oder. Ker ziiašu celotna naročnina nn leto 10 lir in printuša tako atktualno vsebino, zato list naj-topljeje priporočamo. Nnroča se: Prosvetna Zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. Katoliški misijoni, št. I so s (o številko stopili v dvajseto leto ter jo temu primerno številka tudi okrašena in sluvnostno izdana, tako kakor letošnji Misijonski koledar. Škof. dr. Gregor Rozman je napisni uvodne besede, v katerih tuko le|io pravi: »V današnji dobi, ko vojne razmere razumljivo stavijo ožje meje časopisju vseh vrst. ko so skrbi za domače zadeve — najožje družinske in širše narodne — tako narasle, dn vse drugo v ozadje stopa, bi se moglo zgodili, da nit zunanje misijone med pogani čisto pozabimo, posebno še. ko so nam zadnji dogodki bridko odkrili, koliko prav po-gunskih strasti in pruventega brezboštva se skriva jiod tenko krščansko jMivršino v gotovih slojih našega ljudstva samega.« Zato vabi k molitvi za misijonske delavce ter za »dragoceni nadnaravni dar vere vsem: nam samim in poganom. brezvercem in brezbožnikom.« Po teli vodilih jc urejen časopis, ki ga urejuje Ladislav Lenček C. M. ter je izredno živahno urejevan, raznovrsten v prispevkih, zgodbah in povestih ter raznolik v ilustracijah. Priporočamo ga. Stane letno 20 lir. LKKARNE. Nočno službo imajo lekarne: mr. tla-karčlč, Sv .lakoba irg »: mr. Itninor. Miklošičem 20 in mr. \lurinayer It., Sv. Petra ceata 7S. POIZVEDOVANJA. Zgubila se je osi lina irt-az nloa na Ima Omalnar Stanko, Jenkova It, Poštenega najditelja prosimo, da jo vrne na omenjeni na*lov. tz Novega mesta s.' je čas la leden, da se naročite nn Slovenčev koledar v tukaj-ni Slovonščevi .podružnici. Naročniki »Domoljuba«, »Slovencu.« '•Slovenskega doma«. »Bogoljubu iu »Slov. kujižnj-ce« dobe koledar zu ugodno ceno 20 lir. Naročniki i/, bližnje in daljne novomeške okolice tudi lahko naroče v nu5| podružnici. Polotile dokler je še čas — ne bo vam žal. S Spodnjega štajerskega V mariborski bolniiiiiri je umrla Pavla Bo-rovka, iena nieslnega višjega vrtnarja. V visoki starosti 80 let jo v Mariboru umrl slavbinski prcddelavec v pokoju Frane Nikolič. Dalje sta v Mariboru umrla 64 letna žena železničarja Marija Prolog in Kriku Klaneček, Padec z lokomotive. 42 letni kurjač Franc Ko-tlik z. Dunaja je v Mariboru padel s svoje lokomotive in se hudo poškodoval po glavi. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Razni ponesrečenci. 51 letnemu delavcu Rafaelu Videnšku iz Radvanja pri Mariboru je tra-verza padla tla roko in mu zmečkala štiri prsle. 75 letna ujiokojenka Evgenija Birk iz. Maribora je tako nesrečno padla, da si je zlomila levo roko. Pri delu se je ponesrečil 23 letni delavec .lo-žef Vijtolnik Iz Konjic Raztrgalo niti jo levo roko. Smrtna nesreča pri podiranju drevja. (Kletni gozdni delavne Kszterlia/vjove gozdne upr::ve i.eo-|K)ltl Nahovič je podiral drevje. Pri tem pa je drevo padlo nanj in ga tnko hudo poškodovalo, da je takoj po prevozu v bolnišnico Izdihnil. Iz Hrvaške Novo imenovanje v hrvatski državni upravi. Pogluvuik jo imenoval štabnega zveznega vodjo prof. dr. Aleksandra Seilža za glavnega ravnatelja v glavnem ravnateljstvu zn korjKiracije in socialno skrbstvo v notranjem ministrstvu. Kapelica Matere boije v Vlaški ulici. Zagrebški nadškof je blagoslovil kapelico Matere božje v domu »Belanija: v Vlaški ulici. Kapelica je v domu bivše nadškofijske vrtnarije. Poslopje je sedaj preurejeno v stanovanjske prostore redovnic Katoliške akcile. Hrvatski umetniki bodo raistavljali ludi v inozemstvu. Po razstavi vseh večjih sodobnih hrvatskih umetnikov, ki jo Iki v nedeljo 22. t. m. odprl v Zagrebu prosvetni minister dr. Stnrčevič, IkkJo hrvatski umetniki priredili v začetku prihodnjega lela skupno razstave ludi v Berlinu, na Dunaju, Bratislavi in Sofiji. Brezplačno zdravljenje zob delavski mladini. Urad za zaščito delavske mladine je pričel na vsem hrvatskem državnem področju ustanavljati zobne postaje, v katerih bodo delavski mladini brezplačno zdravili obolele zobe. Razstava hrvatskih likovnih umetnikov. Galerija umetnosti NDII pripravlja v zagrebškem umetniškem paviljonu veliko razstavo hrvatskih likovnih umetnikov. Na razstavi bodo zastopani s svojimi deli vsi sodobni večji hr\nl-ski umetniki. Iz Srbije Uvedba nemškega kazenskega prava v Srbiji. Z zasedbo sedanjega srbskega ozemlja po nemški vojski je bilo na tem ozemlju uvedeno nemško kazensko pravo. Lani so bile te kazenske odredbe še poostrene zaradi partizanskih sabolaž-nih dejanj. Nemški vojaški poveljnik v Srbiji Je te odredbe sedaj šo spopolnil v tem smislu, da bo v primeru sabotaže v kakem za vojne svrho važnem podjetju kaznovan tudi lastnik podjetja ali pa njegov namestnik in upravnik. Kazen bo izostala samo v primeru, če bo dotičnik dokazal, da je s svoje strani ukrenil vso potrebno, da so sabotažna dejanja ne bi mogla dogajati. Uredba o odtujevanju nepremičnin. ?,V listu uredb vojaškega poveljnika v Srbiji« je bila pred kratkim objavljena uredba, s katero je prepovedano odtujevanje in pridobivanje domačih nepremičnin, v koliko izjem ne odobrava glavni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji, ki je to svoje pooblastilo za notranjost Srbije prenesel na vojaška poveljstva Srbski kmečki fantje na Studijskem potovaniu po Nemčiji. Poročali smo že, da "se sedanja srbska vlada trudi, da bi čimbolj zboljšala svoje kmečko gospodarstvo. V to svrho je izdala več zakonskih uredb ter z vsemi razpoložljivimi sredstvi tudi podpira nakupovanje modernega kmetijskega orodja in umetnih gnojil. Razen tega je srbska vlndu izbrala tudi skupino kmečkih fantov ter jo jKislnla na daljše študijsko potovanje l>o Nemčiji. Srbski fanljo so bili nekaj časa zaposleni iiei vzornih nemških jx>scstvih, ogledali so si tudi razne nemške kmetijske šole in ustanove ter obiskovali nekaj časa tudi praktični pouk na leh šolali. Po končani ekskurziji so jo skupina mladih srbskih kmečkih gospodarjev 'vrnila domov ter ie bila v Belgradu nekaj dni gost novoustanovljene srbske kmečke organizacije »Zemlja in dolo". V navzočnosti srbskega kmetijskega ministra Bogoljuba Kujundži&i so kmečki fantje polagali tudi strokovne izpite, katere so vsi izvrstno prestali. Pred vrnitvijo na svoje domove Je kmečko funte sprejel tudi srbski ministrski predsednik ter Jih jo ob tej priliki vzpodbujal na neumorno delo zn zboljšanje srbskega kmetijstva, katerega je treba iz dosedanje primitivnosti dvigniti na moderno višino. Izšlo je najzanimivejše delo na našem knjižnem trgu, to je težko pričakovano delo Miklavža K u r e t a »Veseira dom« zbirka iger. čarovnij, ugank, sestavljenk, računskih problemov itd., ki obsega "011 strani. Tekst pojasnjuje čez 700 risb. Posebej opozarjamo na sestavek o letalstvu. Model jadralnega letala v naravni velikosti lnliko vsakdo naroči pri upravi »Slovenca«, Kopitarjeva ulica (1, ali pa na Miklošičevi cesti 5, če obenem plača 3 lir. Naročite »Slovenčevo knjižnico«, le do božiča imate šc čas! — Vsaka knjiga le t! lir. A. Kogaodarjev ler urejeval [io njihovih žepih in predalih. Ali gospodarji ne hodijo v gledališče? Tudi služiučad si lahko privošči zabavo doma. ko pa la prav nič ne slane. če jim nihče ne nudi zabave, si jo pač sami najdejo in vzamejo To ni nikaka tatvina. Oči in ušes se nič ne prime. Če kdo vtakne roko v gospodarjev predal, nikakor nima namena, da bi kradel. Veseloigra, ki jo je uživala služiučad. je Imela naslov: »Njegova Ekseelonea Nepo in njegovi načrti za zakoni. Družba je prav kmalu iz. vohala naslov veseloigre, ki se je šele začela Prvo dejanje je bilo mogoče uganiti samo po pogledih. kretnjah, popolnoma vsakdanjih besedah in po skrivnih razgovorih, ko so udeleženci mi--lili. dn so popolnoma sami. Kati je na dolgo in široko o tem pripovedovala Kani, medtem ko je ta na vse prologe hvalila lepoto in elegenco njegovi« Ekseelenep grofa Nepa. Kali ji io dopovedovala, da božja Previdnost pripravlja Marini s pomočjo njenih gospodarjev pravo srečo. Pripovedovala je o velikanskem bogastvu svojih go-spodarjev, o olieh palačah v Benetkah in o veli- kanskih kaščah, kjer bi se lahko nasitile vse miši iu vsi berači v Benotkih Kani je željno poslušala in pripovedovala o vsem svojim tovarišem s takim navdušenjem, kakor da bi vse to bogastvo imela podedovati ona sama. Ti pa so zmigovali z rameni, češ', kaj nas pa to briga. Vpraševali so io. če misli, da bo postala knogj-nja. Ona pa se jo namrdnila in izjavila, da je že to mnogo, da ji ne bo treba plesati v tej zapuščeni luknji, ki jo 'e hudič dal zgraditi za svoje otroke Oporekali so ji. da poroka še nikakor ni gotova stvar. Opravljanje in klepetanje se je nadaljevalo v tein smislu. Kati ie tudi imela tajne razgovore s Kani, ki jo trdila, da li markiza vso zaupa. Prebrisana starka je izvlekla iz n [e vse podrobnosti o Marini in iih j Kitom nesla svoji gospodarici. Med drugim ji je ludi zaupala, da Marina ni mogla videti onega znamenitega Silla. da pa se zdi, da jo do ušes zaljubljena v grofa Nepa Grofica pa jo sama znala opazovali in.se je v teh stvareh dobro spoznala Ko je torej slišala to zaupno sporočilo, je .pogledala služabnico in ji čez hip dejalu: -Sj stara, kajne?« Bog so usmili, blagorodje! .laz tudi veš!« Nekega iulra sta grofica Koška in grof Cezar bila sama pri zajtrku. Vsi ostali so odšli gledal kraj, kjer bo slala bodoča papirnica. Pridru- žili so se jim tudi inženir Ferrieri, Kiriotli in Vezza, k| so se vrnili semkaj, pivi po opravkih, druga dva pa, da bi si oglodala neko še malo znano votlino. Dogovorili so so, da si jo bodo šli ogledat naslednjega dne vsi skupaj. Grofica Koška je bila videti bolj vesela kol po navadi Imela jo lasuljo po strani in jo od časa do časa pogledovala bratranca z nekako resnostjo, ki ni bila nikakor v skladu z njenim klepetanjem Govorila je o vsemogočih stvareh, brez vsake zveze. Grof ji je odgovarjal le s par besedami Oh vsakem njegovem odgovoru je grofica začela govoriti o drugi stvari, a vedno brez uspeha. Ni pa bilo videti, da hi zaradi tega bila lievoljna. Ravno nasprotno. Postajala je vedno bolj ljubezniva, tako da jo je grof začudeno pogledal. kakor da bi hotel reči: Kaj nai lo pomeni? Čez nekaj časa jo je zopet pogledal in njegov pogled jo govoril: Zdaj vem, kaj hočeš. Poloni je ni pogledal več Grofica je za nekaj časa umolknila, se udobno zleknila v naslanjač in se nervozno pahljala. tako da so trakovi čepice frfotali okrog njenega smehljajočega se obraza. »Kaka škoda, Cezar!« »Hm!« »Kaka škoda, da nisva več mlada.« »Brez dvoma.« »Tudi midva bi se Šla zabavat z ostalimi, namesto da so gledava tu kakor dva stara in na l>ol gnila štora.« Grof se ni mogel premagati, da bi no na-grbančil čela. »Kaj si neki domišljate? Če sem jaz nekoliko uvela, mislite, da je vaša zunanjost še vedno mladostna?« Pri teh besedah si je nalila kozarec. »Zakaj me glodate tako grdo? Mislite, da bom razlila? Roke se mi še ne tresejo. Kaj sva žo govorila? Skoraj sem izgubila glavo, ko sto me tako grdo pogledali. Kako vroče je tu. Mnogo boljše bi bilo. da sem šla z ostalimi, kakor pil. da se tu dolgočasim z vami. Brez dvoma se dobro zabavajo Kaj se vam zdi, dragec?« »Ne vem.« »Ne veste? Jaz pa dobro vein.« »So vam všeč breskve?« »Ne. Prav nič niso okusne. Kaj pa imajo tu opraviti breskve? Kaj sva vendar govorila?« »Jaz? Nič.« »Nič je dober za oči. a škoduje ustom Govorite vendar! Že selo uro moram sama govoriti. Kar smilite se mi. Saj se boste razleteli. Zinite vendar katero! Zakaj nočete, da bi se otroci zabavali?« »Poslušajte,« jo smehljaje se dejal grof; »celo uro se že zabavam, vi pa slo pomilovanja vredni. Moteli bi priti preko vode, a no najdete mostu, čeprav hodite neprestano gor in dol ob bregu. .Ne preostane vam drugega, kakor da skočilo. draga sestrična. Kar skočite; nič hudega se vam ne bo zgodilo.« ŠPORT Iz zbora nogometnih sodnikov. Zbor nogometnih sodnikov organizira za nedeljo, 29. novembra, izlet v Trieste z. ogledom nogometne tekmo Triestina—Livorno. Vsi gg. sodniki, ki bi se izleta udeležili, naj se javijo čimprej pri tajniku ter plačajo znesek 63 lir (voznimi) Odhod iz Ljubljane /.j. ob 7.45, prihod v Ljubljano zvečer. Vrstni red klubov, ki ga vidimo na razpredelnici, nas 110 sme varati. Še je daleč do konca, prispeli smo šele do polovice prvega dela državnega nogometnega prvenstva. Torino se ie povzpel za 2 točki naprej iu je že za petami vodilnemu Livornu Roma je na petem mostu, ima pa še v dobrem srečanje z Ligurijo in najbrž tudi obe točki, še bo prerivanja in odrivanja, preden bo vrstni red moštev odgovarjali njihovi letošnji |K>- š|iosobiiosli. Po sedmem k olu je v d ivizij A ložaj takle: Livorno 7 C 1 0 16 7 13 Torino 7 5 0 9 19 6 10 Genova 7 4 1 2 22 13 9 Kiorontina 7 4 1 2 16 13 9 Roma <> 3 o 1 6 7 8 Ambrosiana 7 H 2 o 5 5 8 Bari 7 3 2 2 7 !) S l.azio •7 3 1 3 18 17 7 ■luvenlus 7 2 3 15 15 6 Milano 7 \ 4 2 7 8 6 Bologna 7 9 1 4 9 8 5 Triestina 7 0 5 2 4 7 5 Vicenza o 1 4 8 15 5 Venezia 7 r 2 4 6 12 4 Alalanla 7 9 0 5 7 13 4 Liguria 0 1 1 4 4 14 3 Glodo najuspešnejših strelcev, o katerih vodijo seveda točno statistiko, je zanimivo omeniti: Piola (Laz.io — liiut) mi prvem mestu z desetimi delavniki 15-30, 17-30, Sloga oo 14 dalje, neJelie m pazniki 10. 13-30. 15-30. 17-30 Te'.kn odločitev veseljaškega vdovca /n nov zakon Glas vesli V glavnih vlogah: Renzo Ricel, Luisella Bcghi Muriella Lotti in ilrugi o tonilo sporedu: Venezia : Triestina (v Benetkah), Torino: Milano (v Torinu), Liguria : Vicenza (v Genovi), Alalanla . Fiorentina (v Bergamu). Laz.io Roma (v Rimu). Bologna : Genova (v Bologni), Bari : Jtivonlus (v Bariju) in Ambrosiana : Livorno (v Milanu). Rapid-Marilmr jesenski nogometni prvak Spodnje štajerske. V nedeljo -o igrali na igrišču llapida poslednjo tekmo za jesensko prven--ivo. Maribor-ko moštvo je odpravilo SK Gradec s ~:| (4:0). Tako jo postni Rapid prvak Sjiodnje štajerske, njemu pa sledijo RosenthnC železničarji iz Mariiiora. SK Gradec, Celje, pomurski SK Gradec in Leibnitz. Nova tovarna sladkorja na Hrvaškem Od sedmih tovarn za sladkor v bivši Jugoslaviji je bila ena sama na hrvaškem ozemlju. Ta ne prideluje letno več kakor 200 tisoč stolov, dočim Hrvaška rabi za svoje potrebe okrog 500 tisoč slotov. Zato se je Hrvaška vlada odločila zgraditi novo tovarno za sladkor, ki bo pridelovala naj-ninj .'100 tisoč stolov. Na ta način bodo lahko krili vso domačo potrebo sladkorja. Glavnica te tovarne se je prod kratkim zvišala na 100 milijonov kun. Potrebne naprave za tovarno bodo izdelali v Češkem protektoratu ter na Slovaškem. Ribja moka kot nadomestek za čokolado Iz. norveške prestolnice poročajo, da sc jc knjižničarju ltiggi Deinbollu posrečilo najti nadomestek za čokolado. Za to jo uporabljal prav fino in dobro |>osušeno ribjo moko, neko maščobo, nekaj zmletih zelonjav in dišav. Imenoval jo je — »ribjo čokoladov ter jo spravil v prodajo zavito v Norveškem nadomestila pravo čokolado, ki je zelo običajni čokoladni ovojni papir. Sodijo, da bo na primanjkuje, ribje moke pa je v vsej deželi dovolj. Največje kemične tvornice na svetu Malo jih je, ki bi vedeli, da so največje kemične tvornice na svetu —• gozdovi. Znano jc, da izhlapevajo ogromne mere ogljenčeve kisline. — Vsak kvadratni meter listnega površja izdihava na uro en gram tako kisline. Letno izhlapevanje enega gozdnega hektarja znaša torej okrog 10.000 kg. Zahvala Za vse izraze ljubezni in sočutja, kakor tudi za poklonieno cvclie ob smrti našega ljubljenega očeta, gospoda Aloizija Goloba zvaničnika državnih žclcznic v pokoju vsem liajiskmiejša zahvala. Posebno se zahvaljujemo prečnstiti duhovščini, pevcem, dobrim sosedom za ljubeznivo skrb iu pomoč ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zndnii Doti. Ljubljana. 19. novembra 1012. Golobovi WM tv«v^-vr _;.>• ■ 9a Vsemogočni je poklical k Sebi našo srčnol jubljcno. predobro inamo in lelo, gospo Hlcke Terezifo v četrtek. 19. novembra, v 81. lotu starosti, prevideno s tolažili svete vere. Pogreb blage in nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 21. novembra 1942, ob •'! popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Umrl nam ic naš ljubljeni mož, dobri oče, stari oče in last, gospod BLATNIK KAREL čevljarski mojster in posestnik v sredo, dne 18. novembra 1942. previden s tolažili svete vere. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 20. novembra 1912. ob pol 3 popoldne z Žal. iz kapelice sv. Jakoba k Sv. Križu. Ljubljana. 18. novembra 1942. Žalujoča ž c u a , otroci in ostalo sorodstvo. Umrl nam ie naš dragi brat. gospod DOLMOVIČ FRANC mlinar v sredo, 18. novembra, po kratki mučni bolezni, previden s tolažili svete vere. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 21, novembra 1942, ob 2 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Ahaca na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana. Šutna. Sv. Križ pri Kostanjevici, dne 18. nov. 1942. Žalujoča sestra J n s t i u a in ostalo sorodstvo. Edgar VVallace: 7 Skrivnost skrivljene sveče Roman. »Torej, T. Ks., je rekel, kaj ste zvedeli o prijatelju Karu?« Obrnil se je od Ta. Ksa. k ponižanemu nadzorniku. »Prav malo,« je odgovoril T. Ks. /.Vso zadevo sem prepustil Mansusu.« »In niste nič našli, eli?« jo zamrmral načelnik. »Izsledil je vse. kar je bilo mogoče,« je nadaljeval T. Ks. »Čudežev ne moremo delati v tem uradu, sir George; v petih minutah se ne dado razmotati kake zadeve.« Sir George llaley je /.»godrnjal. »Mansus je napravil, kar je mogel,« je nadaljeval pristav mirno, »a je skoraj bedasto govorili o tem, ko niti ne veste, kaj hočete.« Sir George se jo spustil z vso težo v naslanjač in iztegnil svojo dolge suhe noge. »Kar hočem, je to,« je rekel, gledajoč v strop, ko je sklenil roke, »da dobite kake podatke o nekem Remingtonu Karu, bogatem Grku, ki si je kupil neko hišo v Cadogan Squaru, ki ne zavzema v londonski družbi nikakega posebnega položaja in nima zato nikakega povoda, da bi prihajal sem. ko se je javno pritoževal nad našim podnebjem, ki ima v nekem goratem balkanskem kotu sijajno posestvo, ki je sijajen jezdec, ki zna čudovito streljati in je še dober zrakoplovec.« T. Ks. je namignil Mansusu in nadzornik se je s hvaležnim pogledom poslovil. »Zdaj, ko je Mansus odšel,« je rekel T. Ks., sedel na rob pisalne mize in preudarno izbral cigareto iz toka, ki ga je bil vzel iz žepa, »mi razložite povod tega nenadnega zanimanja z.a posvetne mogotce.« Sir George se jo čemerno nasmehni). Moje zanimanje je zanimanje mojega urada,« je odvrnil. »Izvedeti hočem namreč čim več o življenju Remingtona Kara, ki je vložil kaj nenavadno prošnjo. Ima pač za to svoj poseben razlog. Boji se za svoje življenje in bi rad vedel, če bi mogel dobiti direktno iti posebno telefonsko zvezo mod svojo hišo in Centralnim uradom. Odgovorili smo nni, da lahko vedno dobi zvezo z najbližjo policijsko postajo, a mu lo ne zadošča. Nakopal si je sovraštvo nekih gospodov v svoji domovini in jo prepričan, da pridejo prej ali slej sem in ga spravijo s sveta.« T. Ks. je pritrjujoče pokimal. »Vse Id mi je že znano.« je potrpežljivo reko!, in če bi želeli pregledati nekoliko tajne akte, sir George. vas o tom lahko prepričam.« »Ni nič takega, da bi me presenetilo,« je zagodel starec in se dvignil, »a spominjam se na slučaj macedonskega spopada v južnem Londonu in 110 maram, da bi se kaj podobnega ponovilo. Ce hočejo opraviti svoje krvne osvete. naj jih izvršijo izven mestnega območja.« »Na vsak način,« je rekel T. Ks.. pustite jih. naj delajo, kar hočejo. Osebno mi ni prav nič mar. kod hodijo. A če je to vse, kar sle zvedeli, vam jaz lahko povem še najnovejše. Kara je zelo preuredil vso hišo, ki jo je kupil na Cadogan Squaru. Soba, v kateri živi, je prava železna blagajna.« Sir George je privzdignil obrvi. »Blagajna?« je ponovil. »Blagajna,« je potrdil T. Ks. »Slene so zavarovane pred talovi, tla in strop so iz ojačenega betona, vrata pa imajo poleg navadne ključavnice še neko vrsto jeklenega zapaha, ki ga spusti, ko gre spat. in ga zjutraj sam odmakne. Okno je nedosegljivo, kakih stranskih vrat ni razen glavnih, tako da je soba zgrajena, kakor bi se hotel v njej braniti pred kakim napadom.« Načelnika je začelo zanimati. »Še kaj drugega?« je vprašal. »Čakajte, da pomislim,« je nadaljeval T. Ks. in gledal v strop. »Da, notranjost sobe je preprosto opremljena, v njej je velik kamin, lepa postelja. jeklena blagajna v steni, ki jo straža na nasprotni strani v bližini lahko virli.« »Kako veste vse to?« je vprašal naelnik. »Ker sem bil sam po neki pretvezi v njegovi sobi,« je odgovoril T. Ks. mirno. »Posrečilo se mi je, da sem si pridobil pri Karovi hišni zaupanje, ki ga ni prikrivala, in bo zato. da ne pozabim,« obrnil se jo k pisalni mizi in zapisal kar na pivnik neko lino. »jutri odpuščena ter ii moramo najti kako službo.« »Saj ni pri tem kaj...« je začel načelnik. »Kaj nepoštenega?« mu jo segel T. Ks. v besedo. »Prav nič takega. Hiša in možakar sta popolnoma v redu. razen onih posebnosti. Izjavil je. da namerava preživeti tri mesece lota v Angliji, devet mesecev pa v inozemstvu, lo zolo bogat, nima sorodnikov, a silno hlepi po oblasti.« »Potemtakem pride lepega dne na vislice,« jo pripomnil načelnik in vstal. »Dvomim,« je menil pristav. Taki. ki imajo denarja na kupe, se dado redko obesiti. Obešajo se samo reveži.« »Torej ste v nevarnosti vi, T. Ks.,« se je nasmehnil načelnik, »ker ste, kolikor vem, več ali manj v denarni zadregi.« »Genialna krivica,« je menil T. Ks., »a ko govoriva o ljudeh, ki jim grozi polom, — danes sem videl Johna Lexmana. Ali ga poznate?« Načelnik je prikimal. »Vtis imam, da je v denarni zadregi. Zapletel se je v ono goljufijo z romunskim zlatom bodisi iz lahkomišljenosti, ki je značilna za zaljubljenega človeka, kar pa pri njem ne bo, ker je poročen, ali za kakega do ušes zadolženega. Bojim se, da bo čutil šo posledice tega rožnatega podjetja.« V kotu sobe je tedaj ostro zapel telefonski zvonec in T. Ks. je dvignil slušalko ter pazljivo poslušal. »Glavna proga kliče,« je povedal čez ramo načelniku, ki se je odpravljal, »kaj zanimivega utegne bili.« Po kratkem odmoru je spregovoril hripavglas. »Ali sto vi T. Ks.?« ' »Jaz,« je odgovoril pristav kratko. »Govori .lohn Lexman.« »Nisem spoznal vašega glasu,« je rekel T. Ks. »Kaj se vam je zgodilo, John, ali se vam ni posrečilo razmotati kakega zapletka?« »Hočem, da pridete takoj sem.« jo odgovoril glas v silni stiski, da jo T. Ks. celo ob telefonu začutil, da mora bili nekaj neznansko nujnega. Streljal sem na nekega človeka in ga ubil!« T. Ks. je tesnobno zadihal. »Svela nebesa,« je vzkliknil, »saj ste pravi osel!« Za ljudsko tiskarno v Liubliani: Jože Kramarie Izdaiateli: Inž. Jože Sodia Urednik: Viktor CenčiS