Poštnina plačana v gotovini. Leto XV., štev. 222 Ljubljana, četrtek 27« septembra 1934 Cena t.~ Din Upravnifitvo: LJubljana, Knafljeva ulica — Telefon 6t 3122, 3123, 3124, 3125, 8126. (nseratnl oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica fit. 11__Telefon a t. 2450. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon fit. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.189, Wien fit 105.24L Naročnina sna&a mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 8123, 8124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon fit. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica fit. L Telefon 61. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pred posetom v Sofiji Jugoslovenska kraljeva dvojica bo vrnila obisk bolgarskemu kralju in kraljici, ki sta meseca decembra lanskega leta posetila naš dvor v Beogradu. Jasno je, da svečani poseti vladarjev v današnjem času niso samo gesta vljudnosti in da ne služijo samo poglobitvi osebnih odnošajev med suvereni, marveč imajo v prvi vrsti pomen važnih političnih aktov, ki cesto otvarjajo novo fazo v odnosih do-tičnfh držav ali pa dajejo že izvršenim dejstvom potreben slavnostni poudarek. Zato smemo napovedano potovanje naših suveren ov na poset v Sofijo označiti kot isak-ljuček prve faze zbliževanja z bratskim sosednim narodom. Vidimo pa v njem s polno pravico tudi mnogo obetajoč uvod za naslednjo fazo razvoja medsebojnih odnošajev, ki naj nam pri' nese iskreno in popolno zbližanje ter zavezniško sodelovanje obeh slovanskih narodov na Balkanu. Dosedanja zgodovina našega in bolgarskega naroda je polna trpljenja in medsebojnih sporov, ki so nam vsem ostavili grenko spoznanje, da smo se bo. rili vedno in povsod za tuje račune in zaradi tega zanemarjali delo na kulturnem in gospodarskem polju. Odnosi med našim in bolgarskim narodom v nedavni preteklosti se dado označiti z dvema besedama : Slivnica in Bregalniea. Obe imeni sta združeni z prelivanjem bratske krvi in v obeh primerih je bil napadalec naščuvan iz Avstrije, da je v svoji slepoti planil nad brata in mu skušal prizadeti smrtni udarec, kakor je to velel dunajski spletkar. Usoden pomen pa je imela okoliščina, da je vselej podlegel ocni, ki je imel za seboj pomoč Dunaja. Iz te žalostne teme nam sveti kakor zvezda-vodnica ona kratka doba, ko je slovansko orožje strlo v prah poltisoč-letno osmansko gospostvo na Balkanu. V popolni tajnosti so pametni možje v Beogradu in Sofiji zasnovali ofenzivno zvezo, ki je dala najsijajnejše plodove, dokler se niso zopet vmešali nenaproše-ni posredovalci in med zmagoviti slovanski državi zasejali razdor, ki je širne slovanske predele spravil pod tuji jarem ali pa. jih vrnil poraženemu skupnemu sovražniku. Prva balkanska zveza, v kateri je slovanski živelj prevladoval na vsej črti, je bila na žalost le kratek in-termezzo v dobi, ki jo označujeta omenjena dva mejnika: Slivnica in Bregalniea. Kakor Komet je zasijala in izginila, vendar je pokazala obema narodoma pot, po kateri morata hoditi, ako si hočeta ohraniti svobodo in samostojnost. Kljub temu pa položaj še ni bil dovolj zrel za bratski sporazum. Priti je morala svetovna vojna, da je v nje viharju izginil z lica zemlje zli avstrijski duh, ki je bil usodnega pomena za odnošaje obeh bratskih narodov. Še tretjič se je pokazalo nad vse razločno, da je bil deležen poraza in uničenja, kdor je zvezal svojo usodo s trhlo Avstrijo, zapisano neizogibnemu poginu. Na Bolgarskem je začelo prodirati spoznanje in ž njim težnja po balkanski slogi. Sicer je po zakonu »'Vztrajnosti bilo še mnogo ovir; čeprav ni bilo več habsburške Avstrije, so bili še vedno na delu močni tuji vplivi. Toia oba naroda sta bila predrago plačala izkustvo, da pomeni za nju tuje posredništvo večno nevarnost novih spopadov, od katerih ima korist samo tujec, čigar edini interes je, da se manjše države koljejo med seboj in tako ostanejo voljno orodje v drugih rokah. To spoznanje je prodiralo čedalje globlje v zavest obeh narodov, rastlo je in se širilo ter si dajalo duška v prvih medsebojnih plahih poskusih zbližanja. Dovolj je bdlo poskusov z obeh strani in dasi niso uspeli na vsej črti takoj, so vendar doprinesli znatno k temu, da se je led med obema državama začel tajati in da so se odpirala srca v hrepenenju p-o bratskem sožitju in iskrenem prijateljstvu. Lani je naš državniški vladar podvzel odločilen korak v pravcu sporaziima. Njegov poset v Evksinogra-du je vrnil bolgarski suveren s slavnostnim posetom v naši prestolnici, s čimer so se na široko odprla vrata za zbližanje obeh narodov. Potovanje naše kraljevske dvojice pa bo nov velik korak na potu k sodelovanju v kulturni, gospodarski in socialni smeri, ki naj prinese iskreno enotnost tudi v mednarodni politiki obeh držav. Pri tem velikem delu gre pretežni del zaslug našemu vladarju, ki se je izkazal kot izrednega poznavalca potreb in primernega trenutka za aktivni nastop. Veličina njegovega dela leži v tem, da je sprožil akcijo, ko so bili vsi balkanski narodi psihološko pripravljeni na nekaj novega in pričakovali balkanski sporazum kot edino sredstvo za rešitev iz položaja, ki ni imel izhoda, ako bi balkanski narodi sami ne segli po učinkovitem orožju samopomoči in medsebojnega iskrenega sporazuma. Mirovno delo našega vladarja je našlo živahen odmev v srcih našega in bolgarskega ljudstva, ki je po pretežnem delu kmetsko in kot tako globoko miroljubno ter nasprotno vsakim krvavim sporom. Oba naroda si želita miru za dolgo dobo, da si zacelita težke rane, posledice zadnjih treh krvavih vojn. Glavni pogoj za dosego tega cilja pa je ločitev od tujih rplivov in samostojno odločanje o zade- Sofija radostno pričakuje prihoda kraljevskih gostov V SoSiji so izvršene poslednje priprave za sprejem Nj. VeL kralja Aleksandra in kraljice Marije — Vsa bolgarska javnost tekmuje, da čim sijajnejše manifestira za bolgarsko-jugoslovensko zbližanje in prijateljstvo Sofija, 26. septembra, p. Današnji dan je potekel v Sofiji v znamenju poslednjih priprav za čim veličastnejši sprejem kraljevskih gostov iz Jugoslavije. Sprejemni program je že docela gotov. Pri sprejemu bodo sodelovale šolska in akademska mladina, gospodarske, kulturne, stanovske, nacionalne in humanitarne organizacije s svojimi zastavami, vojaške formacije vseh vrst orožja in sploh vse sofijsko meščanstvo. Nocoj ob 23.40 so prispeli v Sofijo jugo-slovenski in tuji novinarji, ki jim je bil prirejen slovesen sprejem že v Dragomanu, kamor jim je prišla naproti večja skupina bolgarskih novinarjev pod vodstvom predsednika bolgarskega tiskovnega urada Genadijeva in predsednika bolgarskega novinarskega udruženja Georgijeva. Tudi na sofijski železniški postaji so jim priredili bolgarski novinarji ter bolgarsko-jugoslovensko udruženje prisrčen sprejem. Sofija v zastavah In zelenju 2e snoči so bile v Sofiji vse zgradbe okrašene z zastavami in cvetjem. Po ulicah so vsi drogovi električne napeljave, telefona, brzojava oviti v zelenje in nosijo lepo izdelane grbe jugoslovenskega in bolgarskega kraljevskega doma. Snoči so imeli vojaški oddelki sofijskih garnizij tudi generalno vajo za nastop ob priliki sprejema Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije. Cela vrsta organizacij je izdala svojim članom slične pozive kakor sofijska občina. Med njimi so udruženje rezervnih oficirjev, ki bodo prisostvovali sprejemu z godbo in zastavami ter organizacije športnega, stanovskega, gospodarskega, prosvetnega in humanega značaja. V poslopju Narodnega sobranja so uredili popolno brzojavno, telefonsko in poštno centralo, ki bo poslovala dan in noč ter oddajala poročila o sofijskih svečanostih. Tudi ves sofijski tisk se je podrobno pripravil za poročevalsko službo o bližnjih svečanih dogodkih. Direkcija državnih železnic je stalno v zvezi z jugoslovensko železniško direkcijo, da uredi vse potrebno glede dvornega vlaka. Sofijska radijska postaja bo prav tako v zvezi z radijskimi postajami v Jugoslaviji. Poveljništvo vojnega letalstva je določilo pet letal, ki bodo poletela jugoslovenskemu kraljevskemu paru do Niša naproti, za kar je že bilo iz-poslovano potrebno dovoljenje jugosloven-ske vlade. Spored obiska Za obisk jugoslovenske kraljevske dvojice v Sofiji so določene že vse podrobnosti. Visoka gosta bo v Dragomanu na meji sprejel v imenu kralja Borisa general Gerdžikov, ki bo jugoslovenskemu kralju na razpolago ves čas njegovega bivanja v Bolgariji. V Dragomanu bodo kraljevska gosta sprejeli tudi direktor bolgarskih železnic inž. Kolčev, pod čigar vodstvom bo vozil dvorni vlak proti Sofiji, in drugi bolgarski dostojanstveniki. V Dragomanu je bil postavljen velik slavolok. Na postaji bo postavljena vojaška četa, ki bo izkazala jugoslovenskemu kraljevskemu paru vse vojaške časti. Po kratkem postanku, ko bodo jugoslovenski kraljevski dvojici predstavljeni vsi dostojanstveniki, ki ju bodo pričakovali na meji, bo dvorni vlak krenil dalje proti Sofiji. Na sofijski železniški postaji bo svečan sprejem. Častna vojaška četa, sestavljena iz gojencev bolgarske vojne akademije in vojaške godbe, bo izkazala jugoslovenskemu kralju vojaške časti, njen poveljnik pa mu bo podal raport. Predsednik sofijske občine g. Ivanov bo podal kralju Aleksandru po starem slovanskem običaju kruha in soli na posebnem servisu, ki je bil nalašč za to izdelan iz dragocenih kovin in okrašen z grboma Nj. Vel. bolgarskega in jugoslovenskega kralja. V lepo okrašenem salonu dvorne čakalnice bodo jugoslovenskemu kraljevskemu paru predstavljeni vsi dostojanstveniki, ki se bodo udeležili sprejema. Sprejema se bodo udeležili poleg bolgarske kraljevske dvojice in njenega spremstva, ministrski predsednik Simon Georgijev in vsi člani bolgarske vlade, zastopniki vrhovnih oblasti, občin in raznih kulturnih, prosvetnih in humanih udruženj in ustanov. Pred postajo bo formirana veličastna povorka. V sprevodu avtomobilov se bosta vozila v prvem kralj Boris in kralj Aleksander, v drugem kraljica Marija in kraljica Ivana, v nadaljnjih pa njihovo spremstvo in ostali dostojanstveniki. Sprevod bo spremljal oddelek bolgarske gardne konjenice. Po ulicah, po katerih bo krenil sprevod proti dvoru, bodo postavljene vse čete sofijske garnizije. Pred dvorom bo nato defile celokupne sofijske vojske. Na dvoru bo takoj p0 prihodu intimno kosilo, zvečer pa se bosta jugoslovenski kralj in kraljica v družbi bolgarske kraljevske dvojice od- peljala v dvorec Vranjo, kjer bo intimna večerja za oba kraljevska para. Naslednjega dne bosta jugoslovenski kralj in kraljica položila venec na grob kraljice matere Eleonore v vasi Bojani ob vznožju planine Vitoš. Istega dne bo jugoslovenski kralj sprejel v svečani avdi-jenci bolgarskega zunanjega ministra Bato-lova, bolgarski kralj Boris pa jugoslovenskega zunanjega ministra Bogoljuba Jevt:-ča. Zvečer bo na sofijskem dvoru svečan banket, na katerem bosta izpregovorila kralj Boris in kralj Aleksander. Banketu bo sledil svečan sprejem nad 600 povabljencev. Istega dne bo tudi priredil bolgarski zunanji minister obed na čast jugoslovenskemu zunanjemu ministiu, ki se ga bo prav tako udeležilo večje število odličnih povabljencev. Tretjega dne bo priredil jugoslovenski zunanji minister obed v jugoslovenskem poslaništvu na čast bolgarski vladi, ki se ga bosta poleg članov bolgarske vlade in drugih povabljencev udeležila tudi bolgarski poslanik v Beogradu in jugoslovenski poslanik v Sofiji. Seja bolgarske vlade Dopoldne je imela bolgarska vlada sejo, na kateri so razpravljali v glavnem o de-finitivnem programu bivanja Nj. Vel. kra-Ifa Aleksandra in kraljice Marije v Sofiji. Zunanji minister Batolov se je nato odpeljal po mestu in si ogledal vse priprave za sprejem jugoslovenske kraljevske dvojice ter dal tudi osebno mnogo novih navodil. Vse hiše bodo okrašene z jugoslovenski mi in bolgarskimi zastavami. Na visokih stebrih pred dvorom so namestili veliki umetniško izdelani črki A in M, začetnici imen Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije. Za bivanja jugoslovenske kraljevske dvojice v Sofiji bodo zaprte vse trgovije in vsi uradi. Proglas sofijskega župana Sofijski župan inž. Ivanov je izdal naslednji proglas na prebivalstvo Sofije: Prebivalci prestolnice! Z veliko in iskreno radostjo mm sporočam, da prideta v bol-gaTsko prestolnico Nj VeL jugoslovenski kralj Aleksander m jugoslovenska kraljica Marija. Visoka gosta prihajata, da vrnela lanski obisk Nrj. Vel. kralja Borisa in kraljice Ivane v Beogradu in tako na 9ijajen način pokažeta željo in voljo obeh sosednih bratskih narodov, da živita v miru in prisrčnem prijateljstvu. Zarto je obisk jugoslovenskega vladarskega para velikega in zgodovinskega pomena. Ta obisk bo praznik za Bolgarijo in Jugoslavijo tar eijejen dokaz novega duha vzajemnega spoštovanja, prijateljstva in bratske prisrčnosti, ki je zavladal med obema državama. Prepričan sem, da bo ta d ih končno zmagal in prinesel zmago miru nemirni Evropi Meščani! Bolgarija goji prisrčna in bratska čuvstva do Jugoslavije in njenega naroda. Ta čuvstva smo imeli priložnost manifestirati v teku preteklih mesecev. Sedaj se nam vnovič daje prilika, da pozdravimo v svoji sredi velikega kralja junaka Aleksandra I. in njegovo vzvišeno soprogo kraljico Marijo. Prepričan sem, da boste prestolni-ški meščani, zivesti svoji tradiciji, dali izraza svoje radosti in navdušenja nad visokim obiskom in da se boste tako v imena bolgarskega naroda oddolžili za blesteči in prisrčni sprejem, ki sta ga lansko leto doživela bolgarski kralj in kraljica v Beogradu. Občinska uprava in mi vsi bomo pozdravili jugoslovenskega kralja in kraliico v naši 6redi z iskreno dobrodošlico v prestolnici Bolgarije- Zato vzkliknimo iskreno in prisrčno: Živela bolgarski kralj Boris III in bolgarski narod! Živela jugoslovenski kralj Aleksander I. in jugoslovenski narod! Živela nfina vzvišena kraljevska doma! Pozdravi tiska Sofijski listi in vsa bolgarska javnost vidijo v obisku jugoslovenskega kralja in kraljice v Sofiji največji dogodek po vojni na samo za Bolgarijo in Jugoslavijo, temveč za ves Balkan. Lisli so polni vesti o pripravah v Sofiji za sprejem visokih go6tov. Razen obj&v v zvezi s lam obiskom pri-obču jejo tudi proglas predsednika sofijske občine Ivanova bolgarskemu prebivalstvu in objavljajo slike Ni- Vel. kralja Aleksandra, kraljice Marije, članov kraljevskega doma, predsednika jugoslovenske vlade Uzmoviča m zunanjega ministra Jevtiča. Posebna tople pozdratvne članke sta napisala »Mire in >La Bulgariec, v katerih poudarjata prisrčnost, ki druži obe bratski državi, in na-glašata, da postaja prijateljstvo med Jugo* slavijo in Bolgarijo čim dalje čvretejša. To prijateljstvo se je pokazalo posebno nazorno pri lanskem obisku bolgarskega kraljev-, kega para v Beograda, prav tako pa ga bo, osvedočil tudi sedanji obisk Nj. VeL kralij«, Aleksandra in kraljice v Sofiji. Izjava zun. ministra Batolova Sofija, 26. septembra. AA. Zunanji minister Kosta BatoJov je o obisku Nj. VeL kralja in kraljice Jugoslavije izjavil: Obisk, ki ga bosta napravila Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija Nj. VeL kralju Borisu in kraljici Ivani, pre-šinja z iskreim veseljem vse Bolgare. Srečni smo, ker moremo v bolgarski prestolnici sprejeta najvišjega predstavnika bratske Jugoslavije in ker bomo mogli njemu in njegovemu narodu izraziti svoje iskrene simpatije. Izpremembo, ki je pred enim letom nastala v odnošajih med Bolgarsko in Jugoslavijo, je sprejel ves bolgarski narod z občutki iskrenega veselja. Zbližanje med Bolgarsko m Jugoslavijo, kar lahko še posebej poudarim, je stvarnost ki se opira na zavest obeh narodov, da je to, kar jih druži, močnejše od vsega, kar jih loči Prepričan sem, da se bodo ta odno-šaji med Jugoslavijo in Bolgarsko tudi vnaprej srečno razvijali in da bo sporazum med obema državama dragocen prispevek k okrepitvi miru na Balkanu in obenem v Evropi. Veselim se tudi, ker se bom pri tej priliki lahko vnovič razgovoril s svojim jugoslovensfcim tovarišem Jevtičem, ki spremlja Nj. VeL kralja in kraljico Jugoslavije v Sofijo. V teh dneh splošnega veselja bomo še enkrat naglasih, kako si želimo miru. Koristi od tega bosta imela Balkan in vsa Evropa. Zamisel bolgarsko-jugoslovenskega zbližanja je predvsem zamisel miru in mirnega kulturnega dela. Gombosov položaj omajan Možnost ostavke zaradi neuspehov v zunanji politiki Potovanje Kanyje v Italijo na razgovor z Mussolinijem Budimpešta^ 26. sept AA. V političnih krogih se mnogo govori o možnosti ostavke Gombosove vlade. Najvažnejši razlog za ostavko bi bil neuspeh v zunanji politiki, k| je Madžarsko malone popolnoma Izolirala. Uradno poročajo, da pojde zunanji minister Kanya v Italijo na večtedenski dopust. Politični krogi* so mnenja, da je glavni namen njegovega potovanja v Italijo sestanek s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem, ki je dogovorjen za te dnL Kanya ostane v Italiji po tem sestanku še nekaj časa in bo skušal dobiti podrobna poročila o italijansko-francoskih pogajanjih m o načrtih, ki jih ima Italija v srednjfi Evropi. Ta vprašanja so namreč m Madžarsko uprav usodnega pomena. Potovanja Ka-nye nai tudi razčisti madžarsko-italijanske odnošaje. Od tega bo tudi odvisno nadaljnjje zadržanje madžarske vlade v zjnanji politiki Ni izključeno, da bo predsednik madžarske vlade Gombos od godil svoje potovanje rv Varšavo, če bo Kanya uspel pri Mussoli-niju. To potovanje bo tudi važno, ker bo od njega odvisno, ali po ostal Kanya še nadalje zunanji minister. Možnost zveze med Rusijo in Francijo Pogajanja o zaključitvi franeosko-ruske zveze se bodo nadaljevala neposredno med obema vladama Anglija ni nasprotna BeS* vah obeh narodov. Za kraljema Aleksandrom in Borisom strnjeno stojita oba naroda in blagoslavljata plemenite napore svojih suverenov za očuvanje miru iu za bratsko slogo na slovanskem jugu. Ženeva, 36. septembra, d. Barthou in Litvinov sta imela danes dolg razgovor o avstrijskem vprašanju in načrtu vzhodnega pakta. Pogajanja obeh državnikov so začasno zaključena in se bodo nadaljevala po Barthoujevem povratku v Pariz direktno med rusko in francosko vlado. Tedaj bo tudi prišlo do končne odločitve francoske vlade glede nameravanega sodelovanja oziroma zaključitve zveze z Rusijo. Po prejetih vesteh je poljski odgovor glede vzhodnega pakta že izdelan ter more služiti kot podlaga za nadaljnja pogajanja o njem. Pariz, 26. septembra. AA. »Excelsior« piše b nespravljivem poljskem stališču do pakta o vzajemni pomoči in vprašuje, zakaj se ne bi napravil pakt med sredozemskimi državami, ki bi mu pristopile Francija, Italija. Rumunija, Jugoslavija, Turčija, Grčija, Rus;ja in Španija. Poljska in vzhodni pakt ženeva, 26. sept. w. Poljski zunanji minister Beck je izročil francoskemu zunanjemu ministru Barthou ju odgovor Poljske glede vzhodnega pakta. Stališče varšavske vlade se v ničemer ne razlikuje od izjav, ki jih je prejel francoski zunanji minister že ustmeno in ki so bile, kakor znano negativne ter so poudarjale samo možnost dvostranskih dogovorov. Kljub temu pušča Poljska prosto pot za nadaljnja pogajanja. Barthou je izjavil, da bo moral najprej francoski ministrski svet proučiti vse obstoječe odgovore glede vzhodne pogodbe, preden bodo izvedljivi nadaljnji koraki. London, 26. septembra. AA. Vest »Oaily Heralda«, po kateri je britanska vlada namignila Franciji, da ne bi ugodno sprejela francosko-ruske zveze, uradni krogi formalno zavračajo. Britanska vlada takšne ali podobne demarše ni storila, ker je bila uradno obveščena o tem načrtu in se nikakor ne čuti poklicane, da bi se v to stvar vmešavala. V političnih krogih porabljajo to priložnost za izjavo, da takšna zveza nikakor ne more posegati v obveznosti, ki jih je Velika Britanija prevzela v Locarnu. Obisk nemških novinarjev Dubrovnik, 26. septembra, n. V bližnjih dneh obišče več vodilnih nemških novinarjev našo dalmatinsko riviero, ki jih je povabilo ministrstvo za trgovino in industrijo. Med njimi bodo glavni uredniki listov »Berliner Tageblatt« g. Rauner, »Morgen-post« g. Hans Barth, »Westfalische Landes Zeitung« Kari Turk, »Hamburger-Frem-denblatt« dr. Hiess, »Der Deutsche« Kari Busch in WaLCher Kiel, za Deutsches Nach-richtenbureau gosp. Alfred Luckenhaus, »Frankfurter Zeitung« dr. Kari Apfel, »Bre-slauer Nachrichten« g Kurt Pertold, »Kol-nisehe Zeitung« Wilchelm Dinger in za »Volkischer Beobachter« Paul Cott. Angleški oficirji v Zagrebu Zagreb, 26. septembra, n. Danes je prispela v Zagreb skupina angleških častnL kov angleške vojne ladje, ki je zasidrana v luki na Sušaku. Prihodnje dni pričakujejo prihoda 200 angileških mornarjev. Amnestija v Italiji Rim, 26. septembra, k. V proslavo rojstva Marije Pije, prvega otroka italijanskega prestolonaslednika, sta bila izdana dva dekreta o amnestiji in odpustitvi zapornih kazni, glob ter zaostalih davkov in taks. Nova amnestija ima omejen obseg. Od nje so izključene vse večje kazni kakor zaradi vohunstva, umora, ropa, ugrabljenja, izsiljevanja itd. Amnestije dalje niso deležni oni, ki so bili policijsko konfinirani, ?H dobili policijski opomin in so bili že dvakrat odnosno trikrat kaznovani. Amnestija določa, da se imajo znižatri zaporne kazni za dobo dveh let, denarne pa v ekvivalentni meri. Odpuščene so kazni zaradi protizakonita emigracije. Za dobo enega leta so znižane zaporne kazni, ki so bile izrečene zaradi nekaterih prestopkov mornarjev, mnogo manjših vojaških m civilnih prestopkov pa je odpuščenih. Amnestija, ki določa znižanje kazm za dobo dveh let, je mogoča le pogojno za dobo petih let Če bi kdo izmed amnesti-ranih v petih letih zakrivil kak nov prestopek ali zločin, se mu amnestija razveljavi. Rintelenu se je omračil um Dunaj, 26. septembra. 6. Sodna preiskava je dognala, da je treba dr. Rintelena izročiti psihiatrom. Vsa leva stran telesa mu je ohromela in vse kaže, da se mu j. omračil um. Izpremembe v romunski vladi Bukarešta, 26. septembra, g. Ko je ministrski predsednik Tatarescu zvedel za smrt državnega tajnika v ministrskem predsed-ništvu Mavrodija. je takoj prekinil svoje potovanje po Dnnavu. Zaradi smrti Mavrodija in ostavke trgovinskega ministra Teo-doresca so namreč potrebni nujni ukrepi za preosnovo vlade. V političnih krogih so s posebnim zanimanjem sprejeli vest, da je kralj Karol povabil na lov v Trans: Ivani j o tudi vodilnega člana opozicijske narodne kmetske stranke dr. Lupa, s katerim bo imel tamkaj važno politično konferenco. Johnsonova ostavka Hydepark, 26. septembra. AA. General Johnson je poslal predsedniku Rooseveltu ?ismo, da podaja s 1. oktobrom ostavko, redsednik je ostavko sprejel in se generalu zahvalil za njegovo delo. Njegov naslednik bo po vsej priliki Richberg. Ameriški stratosferski polet Detroit, 26. septembra, g. Jutri zjutraj ob 4. vzhodno-ameriškega časa ali ob 10. srednjeevropskega časa se bo dvignil, če bo vreme ugodno, brat stratosfernega letalca Jean Piocard s svojo ženo Jeanetto sa polet v stratosfero. Naš kralj prvič v Sofiji Nj. Vel. kralj je prvič posetil bolgarsko prestolnico že L 1910 kot prestolonaslednik kraljevine Srbije Da smo »bratje po krvi in da so naša pota enaka«, kakor se je sedaj izjavil predsednik bolgarske vlade, je dokumentiral sedanji naš kralj Aleksander že pred 24 leti, ko je kot prestolonaslednik kraljevine Srbije prvič obiskal Sofijo. Ta poset je bil 12. januarja leta 1910. Bil je sicer osebnega značaja, ker je prestoloflaslecLnik Srbije vrnil obisk, ki ga je prej napravil bolgarski kralj srbskemu kralju Petru, pri tem pa vendarle važen dogodek zdrave in realine jugoslovenske politike, ki jo je vedno vodila s slavo ovenčana Karadjordje-vičeva dinastija. Prvi obisk Sofije ni bil samo značilen dogodek v življenju jugoslovenskega vladarja, temveč tudi ravno tako in še bolj značilen dogodek v zgodovini jugoslovenske idejp. Že 10. januarja 1910 so pisali vsi srbski in bolgarski listi o potovanju prestolonaslednika Aleksandra v Sofijo, naglašajoč pri tem, da je to lepa manifestacija jugoslovenske solidarnosti. Beograjska »Politika« je takrat o tem potovanju pisala med drugim: »Po poslabšanju odnošajev med Srbijo in Bolgarijo, ki je nastopilo ne zaradi priglasitve bolgarske neodvisnosti, marveč zara-di gotove zveze med tem dejstvom in med proglasitvijo aneksije Bosne in Hercegovine, je. nastopila doba, ko se je začela v vsej Bolgariji občutiti potreba po sporazumu in vzajemnosti med Bolgarijo in Srbijo. Pod vplivom tega spoznanja in pod vtiskom želje, ki se je pojavila po srbsko-avstrijskem sporu pri onih silah, čijih simpatije so bile v tem sporu na naši strani, je prišel bolgarski kralj v Beograd ter napravil s tem korak, ki je bil pri nas pozdravljen z največjo simpatijo. Razumljivo je, da so bili ti začetki srbskO-bolgarskega zbližanja tolmačem na poseben način od vseh onih, ki so takemu zblržanju nasprotovali. Najprej so poskusili pri nas io skušali vzbuditi dvome o iskrenosti namenov in teženj bolgarskega vladarja. Ko to ni imelo nobenega uspeha, pa je bilo ukrenjeno vse, da bi se izzvalo nezaupanje pri carigrajski porti, češ da je srbsko - bolgarsko zbližanje naperjeno proti otomanski imperiji. Mi smo takoj dokazali, da v tem zbližan ju ni ničesar proti Turčiji in da ima ona baš nasprotno od boljših odnošajev med Srbijo in Bolgarijo samo koristi. Današnje potovanje prestolonaslednika Aleksandra v Sofijo predstavlja za nas vse na Balka-nu nov korak proti cilju, ki mora biu zažeJjen vsem že zaradi tega, ker odpravlja zapretke nasi bodočnosti, postavljene (ki naših nasprotnikov.« Srbski prestolonaslednik Aleksander je bil 12. januarja 1910 v Sofiji nad vse slovesno sprejet Vsa Sofija je bila v zastavah, zelenju in cvetju. Bolgarski kralj je sprejel srbskega prestolonaslednika na železniški postaji, meščanstvo pa ga je pozdravljajo z največjim navdušenjem. Sofijska občina je po posebnih glasnikih objavila obisk srbskega prestolonaslednika ter pozvala meščane, naj okrasijo z zastavami in cvetjem svoje domove. Ti pozivi so imeli največji odziv. Poleg bolgarskih so plapolale tudi snbsike trobojnioe, praznovali pa so vsi uradi in šole. Sofijski listi so objavljali obširne članke s sliko in življenjepisom prestolonaslednika Aleksandra in njegove rodbine. Zakon o mestnih občinah se uvaja v življenje Posvetovanje županov naših avtonomnih mest — Zborovanje mestnih uslužbencev — Novotarije zakona o mestnih občinah Ljubljana, 26. septembra. V zvezi z novim zakonom o mestih, ki je stopil v nedeljo v veljavo in zavoljo katerega je na magistratu že nekaj dni brez-števila konferenc, razprav in sej, so se danes dopoldne s«stali v Ljubljani župani slovenskih avtonomnih mest in vodilni funkcionarji magistralnih uradov, da se porazgovorijo o novem zakonu ter se sporazumejo o njega enotnem izvajanju. Poleg ljubljanskega župana dr. Puca so se seje udeležili še župani dr. Lipold iz Maribora, Lado Jerše iz Ptuja in dr. Goričan iz Celja ter magistratni direktorji Janči-gaj, Rodošek, Zavadlal in namestnik magi-stratnega direktorja dr. Pogačnik iz Celja. Na seji so se predstavniki naših avtonomnih mast porazgovorili o nekaterih manj jasnih podrobnostih novega zakona ter jim določili enoten komentar. Popoldne pa so se v mestni zbornici sestali k skupni seji zastopniki zveze organizacij občinskih uslužbencev in upokojencev dravske banovine, da se prav tako porazgovorijo o novem zakonu in s stanovskega vidika zavzamejo svoje stališče. Predvsem je bila v razpravi nova uredba, ki določa prevedbo mestnih uslužbencev na položaj državnih nameščencev. Banske uprave pravkar zbirajo gradivo o tem vprašanju, da bodo potem stavile svoje predloge notranjemu ministrstvu. Ta uredba bo le začasna in bo veljala eno leto: do takrat morajo mestne občine izdelati in sprejeti nove pragmatike o svojem usluž-benstvu. Sejo je vodil predsednik Zveze organizacij občinskih uslužbencev prof. dr. Mole, magistratni direktor Jančigaj, ki ie podpredsednik državne zveze organizacij občinskih uslužbencev, pa je obširno poročal o položaju, ki je nastal za magistratne uslužbence po novem zakonu o mestnih občinah, in o dosedanjem delu za ohranitev pridobljenih pravic. Po njegovem poročilu se je razvila živahna debata, v kateri so vsi govorniki poudarjali potrebo, da morajo mestni uslužbenci za vsako ceno ohraniti prejemke v višini eksistenčnega minima. Nato je tajnik ljubljanske Zveze mest-n> h uslužbencev Pelan v široko zasnovanem referatu podal osnutek dela, ki se mu mora stanovska organizacija občinskih nameščencev posvetiti v bodoče. Predvsem naj se osnuje enotno stanovsko glasilo za vso Lržay?: ki naj izl,aja v slovenščini in srbohrvaščini. Za strokovno povzdigo komunalnega nameščenstva naj se osnujejo posebne nižje in višje akademije za izobrazbo kvalificiranega občinskega uradništva. .Na koncu je stavil še nekaj konkretnih predlogov o tem, kako bi mogla zveza organizacij občinskih uslužbencev v sodelovanju z drugimi organizacijami doseči čim lepših uspehov za svoj stan. Na koncu je bilo sklenjeno, da bo organizacija od svoje strani predložila na merodajnih mestih vse potrebne podatke in smernice za prevedbo mestnih uslužbencev na nove položaje. Novi zakon o mestih prinaša več sprememb in novotarij. Za mestnega župana uvaja — kakor je to uradno bilo že do se- daj — naslov »predsednik mestne občine«. Magistrat bo nosil uradni naziv »mestno poglavarstvo«. Občinski svet se imenuje odslej »mestni svet«, občinski svetniki pa »člani občinskega sveta«. Novi zakon pozna le dva mestna obč nska organa: mestni svet in predsednika mestne občine, zato odpadejo sedaj vsi drugi vmesni organi, kakršen je bil n. pr. v Ljubljani magistratni gremij, v Mariboru pa dosedanji mestni svet, ki je v gotovem pogledu odgovarjal liubljanskemu gremiju. Ako bodo take aH slične institucije v bodoče še kje obstojale, ne bodo imele več nikake samostojne oblasti, marveč bodo le posvetovalni in pomožni organi župana. Po novem zakonu državni nameščenec ne more biti župan. Zaradi tega je, kakor znano, že odstopil zagrebški župan dr. Krbek, ki je kot univerzitetni profesor državni uradnik. Tudi za člane mestnega sveta zahteva novi zakon nekatere pogoje, ki »o strožji od dosedanjih. Tako n. pr. ne more biti mestni svetnik podjetnik, ki je z občino v poslovnih stikih, ne uradnik, ki je prideljen nadzorstveni instanoi, in ne občan, ki ▼ mestu nima domovinske pravice. Po zadnji zahtevi ni prizadet v Ljubljani noben sedanji član mestnega sveta, ki so že vsi v Ljubljano pristojni. Ali bo kdo prizadet po prvtih dveh določbah, bo preiskala nadzorna oblast, torej banska uprava. Enak je položaj v Mariboru m, kolikor smo informirani, menda tudi ▼ Celiu in Ptuju. Kakor vse kaže, bo trajalo ie precej 4a-sa, preden se bodo mogle uprave mestnih občin povsem prilagoditi novemu zakona, ki je poleg tega, da uvaia toliko novotarij. v mnogih točkah še nejasen. Uradni naziv občinskega oblastva je po novem zakonu »mestno poglavarstvo mesta Ljubljane«. V smislu sporazuma z bansko upravo pa mestna občina za zdaj še ne bo definitivno spremenila svojega naslova na napisih, tiskovinah in štampiljkah, ker je banska uprava še zaprosila nekaterih pojasnil pri ministrstvu. Uradni naziv mestnih svetnikov je »član mestnega sveta«. Ker uvaja novi zakon le dva organa, mestni svet in predsednika mestne občine, »o dne 23. t. m. prenehale funkcije mestnega magistrata. Dosedanji odseki mestne uprave se poslej imenujejo odbori. Spise v imenu mesta podpisuje predsednik, kolikor niso po posameznih poslih zato določeni šefi resornih mestnih uradov, ki pa podpisujejo zmerom s pristavkom »po pooblastilu predsednika«. V poslih, ki obvezujejo mestno občino, podpisuje predsednik skupno z dvema članoma mestnega sveta, ki ju bo mestni svet določil na prvi prihodnji 6eji. Izid tekme balonov Varšava, 26. septembra. AA. Po sažaani klasifikaciji eo izmed 13 balonov, ki so tekmovali za Gordon - Bennettov pokal, dosegli: prvo mesto balon »Warazawa JI.« (Poljska). kn je pristal pri Kjazana in preletel 128o km; drugi j« bahm »Belgica« (1200 km); tretji balon >Polonia« (1200 km); četrti pa >Kosci soglasno sprejetr Neodvisnost Avstrije !n Društvo narodov če ne bo dosežen sporazum med Italijo in Malo antanto, bodo velesile obnovile februarsko izjavo o neodvisnosti Avstrije Ženeva, 26. septembra, d- More se pričakovati, da bo še pred zaključkom sedanjega zasedanja Društva narodov, ki se pričakuje za jutri zvečer ali pa najkasneje v petek, sporočen skupščini Društva narodov uspeh pogajanj velesil glede zaščite avstrijske neodvisnosti. Smatrajo, da se fco za zaščito Avstrije našla primerna oblika proti vsakemu vmešavanju v nje notranje zadeve, ki bo sicer upoštevala znano izjavo velesil od 17. ie±>ruarja, ki ra se ne bo omejevala na vsebino, kakršno j® imela takrat V krogih francoske delegacije izjavljajo, da je zunanjemu ministru Barthouiu sporočil Mussolinijevo mnenje francoski poslanik v Rimu in da bo po tem tudi uravnal svoje razgovore z Malo antanto. Zastopnikom tiska ie Barthou izjavil snoči, da bo mednarodno jamstvo avstrijske neodvisnosti spravil v obliko, ki bo jasna in obvezna za vse prizadete v sedanjosti in bodočnosti- Italijanska pobuda, da se naj za vsako sosedo Avstrije, ki bi podpisala pakt o jamstvih. določijo posebne obveznosti, ni našla odobravanja pri češkoslovaškem zunanjem ministru dr. Benešu, toda Barthouiev sodelavec delegat MassigH je izdelal načrt, ki predstavlja kompromis med predlogi Ita-Kje m Male antante. Na Barthoujevo prizadevanje se bosta jutri bržkone sestala dr. Beneš in baron Alorsd. Francoski zunanji minister je tudi izjavil, da bi mogli direktni razgovori med zastopniki Italije, Češkoslovaške in Rumunije mnogo pripomoči k razčiščeni« položaj«. Ako bi tj razgovori ne dovedK do nobenega praktičnega uspaha, se more pred odhodom Barthouja v Rim pričakovati samo še potrdilo februarske deklaracije treh velesil. Mussolinijev predlog ni prodrl Ženeva, 26. sept. č. Kakor vse kaže, so se pogajanja zaradi Avstrije vendarle premaknila z mrtve točke. Mala antanta je zavrnila predlog Italije, da bi imeli le •Italija in Češkoslovaška pravico intervenirati v danem primeru za ohranitev avstrijske suverenosti. Po najnovejših informacijah bodo velesile v ženevi podale sedaj enako izjavo, kakor so jo meseca februarja po svojih poslanikih v Berlinu. V ostalem v ženevi ne bodo določene podrobnosti glede jamstev za avstrijsko neodvis-nost_ marveč se bodo ta vprašanja obravnavah po diplomatski poti. Vsekakor je oči v kino, da Mussolinijev predlog r Ženevt ni prodrl. Francoski politiki na Madžarskem Budimpešta, 26. sept. g. Danes so prispeli v Budimpešto trije francoski politiki, med njimi podpredsednik parlamentarnega odbora za zananje zadeve poslanec Edu-ard Caulier in več francoskih novinarjev. Caulier je podal zastopnikom tiska dalj&o izjavo, obenem pa svetoval Madžarski, naj se strogo ravna po rimskih dogovorih te po možnosti čim bolj izpopolni svoje odno-šaje nasproti Avstriji in Italiji. Francoski politiki bodo ostali v Budimpešti oziroma na Madžarskem najforže do konca tedna. Potovanje Titulesca v Rim Bukarešta, 28. septembra g. Kakor poroča »Cuventul« Ibo zunanji minister Titn-lescu ob koncu oktobra odpotoval v Rim, kjer bo obiskal ministrskega predsednika Mussolinija in imel ž njim konferen-ce. Potovanje Titulesca bo sledilo obisku francoskega zunanjega ministra Barthouja v Rimu. Odgoditev pomorskih razgovorom* Pariz. 26- septembra, č. »Tempe« poroča, da ob priliki Barthoujevega po se ta v Rimu ne bo govora o pomorskih vprašanjih med Italijo in Francijo, katerih ureditev je bila definitivno odgodena do prihodnje pomladi. Ilegalno delovanje avstrijskih socialistov Na tajni konferenci je bil sestavljen nov program zedinjene socialistične stranke, ki pa odklanja teror in boljševiške metode Praga, 26. septembra, k. 0 ustanovitvi nove ilegalne socialistične fronte v Avstriji objavlja glasilo avstrijskih socialnih demokratov »Artbeiter Zeitung«, ki izhaja sedaj v Brnu, naslednje poročilo z Dunaja: V nekem mestecu na Nižjem Avstrijskem so imeli delegati bivše avstrijske socialno-demokratske stranke tajno konferenco, katere se je udeležilo 70 oseb. Zastopani so biH vsi bivši voditelji socialno-demokrat-skega pokreta, »Schutzlbunda« in drugih sociatao-demokratskih organizacij. Policija ni zvedela za sestanek. Na konferenci so bili sprejeti važni sklepi glede dela avstrijskih socialnih demokratov v bodočnosti. Sklenjeno je bilo, da se združijo vse organizacije, ki so do februarja tega leta delovale avtonomno ta ločeno. Ilegalna avstrijska socialno-demokratska stranka bo imela odslej ime: Zediirjena socialistična stranka Avstrije. Na konferenci je bite sprejeta nadalje tndi resolucija, da je nova stranka edina polnopravna naslednica bivših socialističnih organizacij v Avstriji. Njen program obsega naslednje točke: 1. Nepopustljiva fcorba proti današnjemu režimu v Avstriji do končne zmage socia- listične ideolog-ije na avstrijskih tleh- 2. Službeno glasilo ostane »Arbeiter Zeitung«, ki izhaja začasno v Brnu. 3. Nova stranka ne bo imela nikakih zvez s komunisti in tudi noče delovati za svoje cilje z bolge-vškimi metodami. 4. Nova stranka se pridružuje drugi socialistični internacionali. 5. Borba v Avstriji se bo za sedaj vodila ilegalno pod vodstvom glavnega strankarskega odbora v Brnu. Vodstvo bo izključilo iz stranke vse, ki se bodo boriti na svoio pest z demagoški-mi gesli skrajne levice m ki bodo s terorističnimi dejanji skušali škodovati sedanjemu režimu v Avstriji ali ga streti- Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved ia danes: Vedro, le ponekod nekoliko oblačno, v ostalem toplo. Dunajska vremenska napoved sa četrtek: Se dalje milo, toda nezanesljivo lepo vreme. čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" Naši kraji in ljudje Spomin na smrt četnika Koste Todorovica Na današnji dan leta 1914. je storil stru šno mučeniško smrt požrtvovalni borec za jugoslovensko svobodo Kosta Todorovič. Ob Drini je bil hudo ranjen v bitki z avstrijskimi četami in se je potem s svojim tovarišem, četnikom Jovanom Zivanovi-oem, visokošolcem in beguncem iz Bosne zatekel v nek senik v Srebrnici, nedaleč od bojišča. Upal je, da bo tam neopažen pričakal noč in se potem na kak način umaknil. Sovražniki pa so to opazki ter zažgali senik. Junaška borca sta rajši živa zgorela, kakor pa da bi se bila predala na milost in nemilost sovražnikom. Kosta Todorovič se je rodil leta 1883. v Užicah kot sin revnega kmeta. Starši so :mu zgodaj umrli in si je moral služiti kruh .kot pastir. Pri tem pa je vendarle že v Užicah dovršil poleg ljudske šole tudi dva razreda gimnazije, ostale pa v Valjevu in Beogradu. V Beogradu mu je pomagal veliki rodoljub odvetnik dr. Goljevac, ki si je pridobil velike zasluge kot podpornik čet-niških akcij. Po dovršen h študijah je Todorovič stopil v 32. letnik vojne akademije, ki je dala vojvodo Vuka Popoviča, vojvodo Brana Ivanoviča. Voja Tankosiča in druge junake. Kot častnik je služboval Todorovič v Užicah, v Valjevu in naposled v Loznici, kjer je razvil najživahnejšo akcijo v Bosni. Njegovo ime, popularno med vsem srbskim življem, je postalo pravo strašilo za Avstrijce. Zaradi tega so tudi njega kakor Vojo Tankosiča in Milana Ci-ganoviča označili za organizatorje sarajevskega atentata. Ko je Avstrija Srbiji objavila vojno, je služboval Todorovič kot major pri štabu v Užicah. Po lastni prošnji pa je bil službe v redni vojski razrešen in ustanovil je četniško skupino, ki se j'E ob Drini avgusta in septembra borila pTOti sovražnemu navalu. V Srebrnici, kjer sta Todorovič in Živa »ovič storila mučeniško smrt, so septembra 1926 postavili v njun spomin skromen 6pomenik. Promet v osrčjir Ljubljane Na naše včerajšnje poroči'o o ureditvi prometa na Marijinem trgu smo dobili od prometnega izvedenca in praktika naslednja pojasnila: Prometni otok na Marijinem trgu, ki je te nekaj dni v funkciji, je glede uravnavanja voznega prometa v polni meri dosegel svoj namen. Vozila respektirajo novo ure-, ditev, in to ne samo zaradi znakov prometnega stražnika, ki opravlja svojo službo v trrah najbolj živahnega prometa, marveč tudi takrat, ko prometnega stražnika na trgu ni. Prometni otok tedaj že sam uravnava vozni promet, kar priča, da se vozniki že po veliki večini zavedajo vrednosti prometne discipline in da je otok na pranem mestu. Seveda sproži naprava take novosti tudi marsikatero debato. Reči pa je treba, da so prav redki oni konzervativci. ki potrebo prometne ureditve sploh odklanjajo in se jim zdi naprava prometnega otoka m. velikih križiščih, kot je Marijin trg, bizarna in povsem odveč; prepričati ne more nikogar niti njih sklicevanje na procesije, katerim da bi bil prometni otok v •podtiko. Vsakdanje življenje in naraščajoči vozni promet na tem ljubljanskem središču diktirata svoje zahteve, ki so seveda danes že povsem druge kakor pred nekaj leti. Krivo bi takega občana pogle Hfll T* d 1nf7P fltrli m O T-C il-ofori nurtmafni r- — X lo Izvršitev zamisli, ki se je tudi pojavila, da naj bi se sedanji okrogli otok predelal v plošnato elipso z osjo v smeri tramvajske proge. To je treba odkloniti predvsem zaradi tega, da se vozilom onemogoči prehitro križanje in sukanje Marijinega trga. Saj mora biti smisel prometnega otoka med drugim baš ta, da mehanično povzroča počasnejšo vožnjo voznikov. Prednost vsakega križišča, posebno pa še takega, kakor je Marijin trg, je preglednost na voziščih. Zaradi tega je treba opustiti na prometnem otoku vse, kar bi preglednosti škodilo in zato bi bila tudi naprava nasada in zasaditev drevia na otoku le v škodo prometne varnosti. Tak predlog, ki se je tudi pojavil, je nesprejemljiv. Otok naj ostane tak, kakršen je. Kovači krivega denarja AretIrance je policija Izročila sodišču Ljubljana, 36. septembra Ni še dolgo tega, kar smo zabeležili, da so se v Ljubljani pojavili v prometu ponarejeni kovanci in da je policija aretirala nekega čevljarskega pomočn!ka in še dva njegova sotrudnika, ki so se ukvarjali s proizvodnjo teh ponarejencev. Pri tisti priliki je policija napravila hišno preiskavo pri enem izmed aretiranih v Mostah in našla več pozitivnih in negativnih modelov za izdelovanje denarja, ki so bili prav skrbno izdelani iz mavca. Aretiranci so priznali, da, da so v nekaj mesecih spravili v denar okrog 150 komadov po 10, po 20 in po 50 Din, nekatera znamenja pa kažejo, da so jih še več, ker so se razen v Ljubljani in okolici hkratu pojavili tudi v nekaterih drugih krajih. Kakor je dognala policija, so imeli ponarejevalci v Mostah samo svojo osrednjo delavnico, v Velikem Raševem na Dolenjskem pa še svojo podružnico. Tam so orožniki na pobudo ljubljanske policije aretirali posestnika Franceta 2. in njegovega brata Jožeta, ki je pri njiju našla mnogo kompromitujočega maierijala. Vseh teh pet ponarejevalcev je policija že pred 14 dnevi izročila sodišču. Zaloga ponarejenih ko- vancev pa medtem še ni pošla. V soboto je skušal nekdo v neki trafiki v Mostah spet vnovčiti ponarejen dvajsetak. Po zaslugi pozornosti trafikantinje je policija že v nedeljo aretfrala krivca in izsledila še dva njegova tovariša, ki so vsi trije brezposelni delavci, pa so se ukvarjali z raz-pečavanjem krivega denarja. Preiskave pa so odkrile, da vodi sled za ponarejevalci tudi na gorenjsko stran, m ko je policija te dni napravila hišno preiskavo pri nekem podoharju in rezbarju kraj Lukovice, je našla naravnost izredno dovršene modele iz mavca za ponarejanje kovancev. Tudi rezbar s tremi Moščan5 je bil včeraj izročen sodišču To pogosto pojavljanje krivih kovancev in nelegalnih kovnic je vsekakor tudi svoje vrste znamenje časa. Kar je pravega denarja, so mnogi petični odtegnili cirkulaciji in skrili bogvekam, pa si mislijo preprosti, siromašni ljudje, da bodo odpomogli zlu s svojimi svinčenimi falzifikati. Vsi ti ponarejevalci so pač prav tako vredni sodbe kakor vsi tisti krivi preroki, ki si vsak dan izmišljajo nove univerzalne leke proti krizi. Prijeten vonj po zelenečih smrekah Perilo, ki tako prijetno po svežem diši, nam prija in ga radi nosimo. Tako lepo čisto bo perilo vselej, če ga boste prali po Schicht-ovi metodi: zvečer ga namočite z Žensko hvalo — zjutraj ga operite s Schicht-ovim terpentinovim milom! oj pri Dragoviča še ni pojasn Orožniki so aretirali tri osumljence To }e vse delo, ce perete po SCHICHT™ METODI DOMAČA IZDELKA ST. 3.1-3* jjflTO/ Juršinci, 26. septembra Poročali smo že o najdbi trupla na koruzni njivi posestnika Franca Žmavca v Dragoviču. V truplu so spoznali že 10 dni pogrešanega 201etnega posestnikovega sina Slano Franca iz Vitomarcev, ki je bil postal žrtev pretepa. Zgodilo se je takole: V nedeljo 16. t. m. je bila v vinogradu posestnika Janeza Cučka v Dragoviču trgatev, pri kateri je bilo zaposljenih več biračev, med njimi tudi čučkova družina in družina Kralja Franca. Popoldne sta se pojavila v bližini vinograda brata Franc in Andraž Slana, ki sta ga imela že precej v glavi, ker sta prišla iz nekega vinotoča. Začela sta birače izzivati ter jih klicati na korajžo. Pokojni Franc je še celo Franca Kralja vrgel z brento vred po tleh. To je dalo povod za prepir, iz katerega se je iz-cimil pretep. Oba brata sta nato pobegnila, pa so ju čučkovi birači in Kralj Franc zasledovali. Dohiteli so ju na Cučkovi njivi, kjer se jima je pridružil še neki posest- nik. Vnela se je pravcata bitka s koli in vilami, v kateri je Slana Franc obležal, medtem ko je njegov brat Andraž komai pobegnil. Kaj se je nato zgodilo, je zaenkrat še za-gonetka. Andraž S3ana se je vrnil čez kake pol ure na bojišče, da poišče svojega brata, vendar za njim ni bilo sledu. Iskali so ga celih 10 dni zaman. Razširila se je že govorica, da je pobegnil v Avstrijo, toda v ponedeljek zjutraj je posestnica Zmav-čeva našla na svoji koruzni niivi že razkrajajoče se truplo, v katerem je spoznala pokojnega Franca Slano. Mrtvec je ležal na hrbtu z dvignjenimi rokami. Kdo ga je ubil, se še ne ve. Orožniki so aretirali tri osumljence. Sodna obdukcija, ki se je izvršila včeraj v mrtvašnici v Juršincih, je dognala, da je imel rajnki na glavi eno vdrtino in dve razpoklini na lobanji, nastali zaradi udarca s topim predmetom. Smrt je nastopila zavoljo otrpnjenja možganov. Preiskava umora v Dolenji vasi dal najbrže tudi marsikateri prometni stražnik, ki je že na svojem telesu čutil, da je mnogokrat uravnavanje prometa brez mehaničnih sredstev nad vse težavno in za »se opasno. Nekateri razpravljajo tudi o velikosti prometnega otoka. Enemu je prevelik, drugi bi si želel še večjega, tretji bi zopet raje videl elipso mesto kroga, dočim ostali zagovarjajo sedanjo krožno obliko. Velikost otoka bo najbrže že pravilna, saj najnovejše mednarodne norme predvidevajo, naj vozišče ob otoku ne presega širine 6 do 8 metrov, na Marijinem trgu pa je vozišče prosečno sedem metrov široko. V ostalem je pa glede velikosti otoka in širine vozišča podal svoje mnenje tudi Avtomobilski klub in se je njegova želja povsem upoštevala. Odsvetovati bi tedaj bi- Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamenih, zlat2 ;i uravna naravna »Franz Josefova« voda prebavo na naravnost popoln način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje z »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo, mešano s toplo vodo, izpijemo zjutraj na te&č želodec. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. Razburljiv požar v samoti Zločinska roka požiga v Tuhinjski dolini — V dveh mesecih pet požarov Kamnik, 24. septembra V Srednji vasi v Tuhinjski dolini je včeraj zjutraj spet gorelo. Ogenj je nastal v hiši posestnika Mihe Poljanska, po domače pri Kozinarju. Lesena hiša stoji popolnoma na samem, precej daleč od ceste. Pokrita je bila s slamo, k hiši pa je bil pri-slonjen lesen hlev in skedenj, ki je bil založen s senom obeh letošnjih košenj. Posestnik Poljanšek je živel prav v skromnih razmerah z ženo in šestimi otroki. V hlevu je skromna družina redila samo eno kravo. Zjutraj okrog 4. ure je gospodarja prebudilo nenadno pokanje. Pretrašen je opazil, da je vsa lesena zgradba v plamenih in je presunljivo zavpil: »Pomagajte, gori!« V prvem razburjenju preplašeni stanovalci niso vedeli, kaj naj bi rešili. Vrata, skozi katera so bežali na piano, so na zunanji strani že gorela. Otrošk' jok in muk.mje goveda v hlevu je udušilo prasketanje ognjenih plamenov, ki so z bliskovito naglico uničevali izsušeno leseno poslopje. Gospodar je v največji zmešnjavi skočil v hlev, na katerem se je že rušilo tramov-je in je rešil edino kravo, družina pa ni mogla odnesti iz sobe ničesar, kajti vročina je bila silna in v sobi se je že udiral strop. Naenkrat pa je nesrečna družina pogrešila enega izmed otrok, ki je ležal na zapečku. Brez pomišljanja je oče v največji življenjski nevarnosti skočil v gorečo hišo in prinesel iz nje že skoro onesve-ščeno dete. Bližnji sosedje »o takoj prihiteli na kraj požara, vendar pa niso mogli ničesar rešiti. Z največjim trudom so potegnili iz sobe le nekaj pohištva. Zgorela je vsa obleka, živila in orodje, k skednju in podu pa sploh niso mogli, ker se je udri strop, še preden se je zbudila družina v goreči hiši. Gasilci iz Srednje vasi niso mogli z brizgalno do hiše, ker je preveč oddaljena od vode. Lesena hiša s hlevom in skednjem je dobesedno pogorela do tal. Lastnik je bil zavarovan le za nekaj sto dinarjev. Orožniki vneto poizvedujejo, kako je ogenj nastaL Nesreča je izključena, ker domači zvečer niso kurili v peči, goreti pa je pričelo zadaj v skednju. Vsi so prepričani, da je na delu zloben požigalec, saj so imeli v zadnjih dveh mesecih v spodnjem delu Tuhinjske doline pet požarov, povsod pa je pričelo goreti v zgodnji jutranji uri in sicer povsod gospodarsko poslopje. Zadnji požar je bil komaj pred dvema tednoma v Beli peči, ki spada po novem v neveljsko občino. Goreti je pričela okrog polnoči lesena hiša, last posestnika Alojzija Poljanska, v njej pa je stanovala neka revna družina. Isto noč je tudi v Nevljah pri Kamniku udarilo plat zvona. Kamničani so opazili v smeri proti Olševku velik ogenj in je bila vsaka pomoč zaman. Gorela je velika lesena šupa na samoti ob poti proti samotnemu mlinu. V šupi je bilo več voz sena. Tudi tu je kdo zanetil po neprevidnosti ali pa iz zlobe. Ribnica, 26. septembra Mladega morilca posestnice Marije Pu-stove, matere osmih otrok iz Dolenje ve si pri Ribnici, so orožniki včeraj privedli v zapore novomeškega okrožnega sodišča. Morilec, 201etni posestnikov srn Karci Zobec, doma iz Dolenje vasi, je svoj zločin, kakor je »Jutro« že poročalo, sicer priznal, taji pa še vedno marsikaj, kar so ovrgle izjave prič in tudi obdukcija trupla njegove žrtve Drugi dan po strašnem zločinu je namreč obdukcija trupla umorjen-ke ugotovila, da so povzročili smrt trije močni udarci po glavi. S tem je ovržena trditev zločinca, da je Marijo Pustovo, ker ga je pred sosedo obdolžila vloma in tatvine, v jezi samo enkrat udaril s polenom po glavi. Kaj je mladi Zobec pred umorom počel v Pustovi hiši, tudi še ni ugotovljeno. Dobro uro pred svojo smrtjo je Pustova, kakor znano, pripovedovala sosedi, da je mladega Zobca zalotila, ko je nekaj stikal po njeni hiši. Ta obisk gobavo ni imel poštenega namena. Fant je moral vedeti, da so vsi Pustovi na njivi. Gospodinja ga je presenetila, ko je prišla domov kuhat družini kosilo. Vsi udeleženci preiskave na kraju zločina in pozneje v Ribnici pa pripovedujejo tudi o strašnem cinizmu mladega zločinca. Zobec je noč na orožniški postaji prespal najmirnejše. Ko so ga vaščani takoj po razkritju zločina in pozneje vpraševali, če mu je kaj žal in hudo, je odgovarjal: »Je že malu«. Drugim pa je spet na isto vprašanje odgovarjal, da ni taka reč, če je »ene babe manj«. O mladem zločincu se je v okolišu po izvršitvi strašnega zločina razneslo precej vesti o tatvinah, ki jih je zagrešil v zadnjem času. Zatrjuje se, da je pred nekaj meseci v družbi nekega drugega izprijen-ca izvršil tudi tatvino v domači župni cerkvi. Ljudje, ki o tem pripovedujejo, pravijo, da so svoja opazovanja zamolčali, ker niso hoteli izzvati kake preiskave. Mislili so: Lump je lump, a enkrat se bo že izdal. Mnogi pripovedujejo tudi o tem, da je mladi izprijenec že dolgo časa kruto straho-val svojo mater in sestre. Ko so prodali tele, je baje sam spravil denar Objestnost mladega Zobca je bila splošno znana in ko je dosegla svoj višek s strašnim zločinom, menijo ljudje, da bi bilo treba poveriti večjo oblast občinskim upravam in orožnikom, da bi mogli stra-hovati mlade izprijence, ki terorizirajo ves kraj, v prvi vrsti pa svoje starše. Vetrniki na Kosovem Lipljane, 24. septemlbra. Kosovo, nekdaj žitarica turškega cesarstva, ki pa je tekoma stoletij zelo propadla h se je zopet začela dvigati šele jy> osvobojen Ju, ima sicer dovolj vode za vse ostale svoje potrebe ali je nima take, da bi ee mogla uporabljati kot pogonska sila za razne tehnične .pripomočke novodobnega poljedelstva in industrije. Zveza agrarnih zadrug v Skoplju je zato zadela razmišljati o vprašanju, kako bi se mogla dobiti pogonska sila v te namene ln sicer taka, ki bi ne bila predraga in bi bila dobavljiva na Kosovem samem in ravno tako tudi na Ovčjem polju. Tako se je porodila misel o izkoriščanju sile vetra hi se je potem tudi res kmalu pričelo « ©d-nosnimi poizkusi. Predvsem pa Je bilo seveda treba točnih podatkov o sili vetra. Ker uradnih podatkov v tem pogledu ni bik), Je zveza sama dala Izvrševati odnos-na opazovanja, ki so se vršila več let tn se Je naposled ugotovilo, da bi se sila vetra res mogla prav dobro izkoriščati kot pogonska sila, ki hi bila tudi zelo poceni. Po tej ugotovitvi se Je sklenilo, da se za poizkus postavita na Kosovem dva vetrnika, dve turbini na veter, ena v naseljen t-ški koloniji v Lipljanih, druga pa pri Vn-čitrnu. KULTURNI PREGLED Veternik v Lipljanih je večji in ima njegova vetrnica 10j5 m v premeru, drugi, v vasi Svračku pri Vučitrau Je manjši * vetrnico 8.5 m v premeru. Oba vetrnika je postavila tovarna vetrnih turbin v Draž-danih. Prvi pojzknsi s tema ve trn i koma so pokazali kar najboljše uspehe. Lipljan-ski bo dajal po dosedanjih ugotovitvah ob slabejšerai vetru 8 do IL ob močnejšem pa 16 do 20 konjskih sil vučitnnski pa 5 do 6 ali pa 8 do 10. Sedaj se oba vetrnika uporabljata n pogon kmet. mlinov, slamoreznic in drugih takih poljedelskih strojev ter dviganje vode za namakanje polja im travnikov. V bodoče ,pa se bosta uporabljala tudi za po-izvajanje električne struje. Ljudstvo Je zelo zadovoljno s to novo napravo, od katere si obeta velikih koristi v svojem stremljenju po napredku. Ker so prvi poizkusi tako dobro uspeti, se po prizadevanju zveze agrarnih zadrug in poljedel. ministrstva postavijo v kar mogoče najkrajšem času taki vetrniki tudi še v drugih krajih na Kosovem, a ravno tako tudi na Ovčjem polju in še marsfkje drugje v Južni Srbiji, kjer ni primerne vodne pogonske sile. Ko se vetrniki čnejo uporabljati za proizvajanje električne struje, bomo imeli mi prvi na vsem Balkanu elektrifikacijo na veter in bo tu pred-njačilo naše slavno Kosovo. Hov anš čina (Velika ruska ljudska drama Modesta Musorgskega) V boljše umevamje mogočne stvaritve objavi jaimo v naslednjem kratko vsebino. Opozarjamo, da premiera ne bo drevi, marveč je preložena na jjtri zvečer. I. dejanje. Rdeči trs v Moskvi. Noč se umika zori. Trije strelci (vojaki carjeve gardne čete) se glasno smejejo in klepetaijo med eeboi. V svitu jutranje zore vidimo prihajati kanelista (pisarja). Vojaki ga veselo pozdravijo, nato odidejo. Kmalu nastopi bo-$ar Šakloviti in ukaže pisarju, seveda pod pretnjo najet rož t-e molčečnosti, da napiše ovadbo proti vstašema knezj Ivanu Hovam-skemu in njegovemu sinu Andreju. Pisar napiše ovadbo rad ali nerad, nato oba odideta-. Iz daljave začujemo boimo pesem: ljudstvo se nabere. Strelci se vrnejo, knez Ivan Hovaneki ©e prikaže. Navzoče podžiga in poziva k boru zoper Petrovce. Med navdušenjem ljudstva ee Hovanski umakne. Naenkrat priteče mlada deklica vsa prestrašena in zaeopljena: knez Andrej jo zasleduje. Deklica je Ema. Luteranka. Na ljubeznive besede mladega kneza odgovori: »Poznam vas knez, vi ste Hovaneki, vi ubili oče!a ste mi, vi izgnali ženina mi, vi ravnali tudi z ubogo mamo brez srca.« Andrej po6tata vedno bolj vsiljiv. V tem pa prihiti Marta in mu očita nezvestobo. Razjarjen ee vrže; na njo, da bi jo tepel, ona pa ma iz- makne orožje in v sanjavem tonu izreče grozilno prerokbo. Ves osupel in prestrašen posluša Andrej Martino prerokovanje. Med tem ee bliža Andrejev oče knez Ivan Hovaneki na čelu svojih Strelcev. Prijazno pozdTa«vi svonega sina in Marto, ko pa zagleda Emo, ga vpraša: »Kaj nisi sam? s krasotko in beloličko i nam povšečno. •. Možje! Pod stražo to dekle 1< »Ne. ne daan vam je, da bi jo mučili in se poigrali z njo bi vragi !< zoperetavlja Andrej. Doeitej (poglavar Starovercev) se v tem približa z množico Starovercev, pomiri očeta in sina, ter zapove Marti, nai odvede Emo na njegov dom v oskrbo. Knez Ivan ukaže svojim četam pohod na Kremel. Doeitej prosi boga pomoči za svoje pristaše. Staroverce nagovori k himničnemu spevu »Dobri bog! Ne daj, da nas stare moč sovražna! Bog odreši nas besed ekušnjavčevih! Antikrista zmagaj in etri!« II. dejanje. Stanovanje kneza Galiei-na. V svoji sobi čita ljubeznivo pismo častihlepne in bistre knegisrje Sofije. Najavijo mu vedeževalko: vstopi etaroverka Marta. Svečano mu prerokuje nemilost in izgnanstvo.^ Galicin ukaže svojemu etrežaju, naj vedeževalko zveže in utopi v močvirju. Nenadoma vstopi knez Ivan Hovaneki-Užaljen se pritoži zaradi Galirinovih odredb proti bojariem. Galicin skuša pomiriti Ho-vanskega. naposled pa ee vsled žalitev tudi sam močno razburi. Doeitej vdre v sobo, posluša nekai časa ta razgovor, nato jih prekine: Očitanja nimajo smisla. Rueijp bi re- šilo edinole: spoštovanje starih običajev in knjig ter uvaževanje ljudskega glasu. Od daleč se sliši pesem Starovercev. V tem tre-notku zadonijo otožni vzkliki. Marta se vrne in prosi milosti. Navzočim pripoveduje, kako eo jp hoteli utopiti. Njeno pripovedovanje prekine vstopivši bojar Šakloviti, ki >av-lja, da je kneginja zvedela za načrte Ho-vanekega, car Peter pa je zapovedal preganjanje krivcev. III. dejanie. Predmestje Strelcev. Starovenci, med njimi Marta, gredo pojoč mimo. Marta se veede na stopnice Andrejeve hiše in poje otožno pesem o izdani ljubezni in bližnjem maščevan j j. Njena fanatična sestra Suzana pride mimo in se |e®i nad tem ljubkovanjem. Doeitej, jx>miri sestri. Ko odide Suzana, prizna Marta Dositeju svojo ljubezen do Andreja in ga prosi, naj reši njeno grešno dušo. Šakloviti nastopi in prosi boga, naf vanje nesrečno Rusijo. Surov smeh Strelcev zadeni. Vmes rezki ženski kriki. Na oknu ee prikaže Ivan Hovaneki- Svojim četam prizna, da je vsak odpor zaman, zato ie najboljše, da gre vsak na svoj dom in počaka vladarjeve odločbe. IV. dejanje ima dve sliki: prva prikazuje dvorano palače Ivana Hovanskega. Knez Iivan sedi za slavnostno pogrnjeno mizo; v razvedrilo {e poklical pevke. Njib pesem prekine došli sel. ki javi knezu pretečo nevarnost. Ivan ravnodušno odslovi se-la. Kmalu zatem pride bojar Šakloviti in sporoči knezu, da želi carica njegov svfet-Knez upa. da ee mu je sreča epet nasmehnila. zato ukaže zboru deklet zmagoslavno pesem: »Vesla, vesla labodica...« Slavno-etno razpoloženje pretrga strašen krik: mo- rilci so napadli kneza. Ob njegovem mrtvem truplu mrmra Šakloviti napol žalostno, napol ironično: >Ha, labodu slava belemu .. .1« Drjga slika: Trg v Moskvi. Množica sili v ospredje. Mimo gre četa izgnancev, zastraženih od vojakov. Doeitej ugleda med njimi tudi Gaiiieina, ki je bil še včeraj vsemogočni gospod. Marta svari Dositeja pred noreo nevarnosti jo: vojaki so dobili povelje, pomoriti vse Staroverce. Andrej priteče in prosi Marto vesti o Emi. Pove mu, da so jp carjevi vojaki odpeljali uklenjeno, njemu p« grozi smrt Andrej zapove Strelcem, naj zve-žftjo Marto. V tem se približa nepričakovan aprervod: premagani Strele', obkoljeni od vojakov. Javijp jim odlok carjev Ivana in Petra: vsi so pomfloščeni; vrniti se smejo domov k svojim ženam in otrokom. V. dejanje. Grad Starovercev sredi gozda. Doeitej pripravlja pozdrav svojim vernikom. Staroveroi raje umrejo, nego bi zatajili svojo vero. Dositei zbere okrog sebe pristaše (sektarje) in jih opominja, da morajo prevzeti nase tudi zadnjo božjo preiz-kjšnjo. Vsi so pripravljeni na mučeniško smrt. Marta ostane sama io sanja o ljubezni do Andreja, katerega ne more pozabiti niti v smrtni uri. Toda glej, tu 9e bliža Andrej in upa. da bo zagledal Emo. Marta plane vsa srečna proti njemu in ga objame. V daljavi kličejo trompete carjevih vojakov. Staroverci so si pripravili grmade. Andrej ee ne more osvoboditi iz Eminega objema. Zadnjič zadoni spev Starovercev. Vojaške fanfare eo vedno bližje. Ko stopijo vojaki na oder je žrtev že darovana. Zastor pade med živeti vojaške koračnice. Najnovejši zvezek nŽivljenja in sveta" V pravkar izielem zvezku naše tedenske Jievije »Življenje m svet< se nadaljujeta poleg uvodnega članka »Dražrne atomov« (Skrivnosti molekularnega sveta) potopisa dr. Fr. Crobatha >Iz K ran-»a v Chicago« in Margite Matches »Divji paradiž«, oba s slikami. Prav tako se nadaljuje dr. Vlad. Trav-nerja razprava »Kuga " na Slovenskem«-Zvezek vsebuje nadalje opis raziskovanja strahotnega gorstva v ravniški Afriki »Prelaz Georgee v Afriki« ter mnogo drobnih zanimivosti kakor »Marcel Godet«, »Julins Wolff stoletnik«, »Stoletnica Bahnatave smrti«, »BieeT umotvor«. Sledijo običajne rubrike »Tehnični obzornik« (Natikala iz gumija), »Radio«. »Človek in dom« (Električni štedilnik, Raženj na krožniku), »Šah«, »Za misleče glaive«. »Humor«, »Anekdote« in dr. Posamezni zvezki se dobe po vseh večjih trafikah za 2 Din. K včerajšnji kritiki o »Toseic g. prot. Adamiču toliko v pojasnilo: V hrvaščini potem vsega še: Rigoletto. Seviljskega brivca, nadalje v Tosci m v Boheme. To pa zato. ker novih prevodov ni. stari pa so tako slabi, da je no njih pravilno podajanje vloge nemogoče. Vse vloge z dobrimi teksti sem preštudiral v slovenščino. Domnevanja o moiem slabem spominu pa eo za vsakega smešna ki vč, da sem pel v slovenšSni Par-rtfala. Črne maske. Carmen, Igorja. Hlapca Jerneja. Luizo. Viljema Telia m še neštete druge vloge. Morda pa komu drugemu peša spomin, ki tega več ne vč, dasi ie za lo po- — Robert Primožič. SAMO SE DANES LJUBKA KOMEDIJA STJEGOVA PRIJATELJICA TA KOMEDIJA JE POLNA VESELJA, SMEHA, LEPE GODBE IN PETJA V glavnih vlogah KATICA NAGY in KARL L. DIEHL ELITNI KINO MATICA PREDSTAVE OB 4., 7.% ln 9.^ URI ZVEČER. — TELEFON ŠTEV. 21-24. Domače vesti • Pisatelja Ljubomip Nenadovič in Simo Matavulj imata važno mesto v zgodov.ni naše književnosti. Nenadovič apada med reformatorje srbske proze. Simo Matavulj, ki je umrl pred 26 leti, pa je ,po izjavi celičnega kritika Jovana iJkerliča ustvari' most med našo samobitno romantiko :n med literaturo zapadne Evrope. Posebno »namenite so njegove kratke črtice Iz črne gore in Primorja. Oba raačilna predstavnika jugoslovenske književnosti bo orisal danes dr. Miloš Mladlnovič s svojim predavanjem r nacionalni uri radia. Kako obnavljaš perilo na šivalnem stroju brez aparata, izveš, ako kupiš — PST Patent Stopf Twist — pripravo, J ♦ Važna konferenca naših In madžarskih obmejnih oblasti. V koprivniškem in gjur-gjevaškem srezu je več sto posestnikov, ti imajo dele svojih zemljišč na madžarskem .področju. Precej pa je tudi madžarskih posestnikov, ki imajo svoja zemljišča v naši državi. Po trianonskem paktn je meja urejena tako, da teče ponekod ne samo preko zemljišč, temveč tudi preko hišnih dvorišč. Dvolastniki imajo sicer posebne izkaznice za kretanje na področju 10 kilometrov na obeh straneh meje, ostale pa. so nerešene §e mnoge druge zadeve, zelo važne za veliko množico obmejnih posestnikov. Da bi se tudi te zadeve uredile, se ibodo danes v Koprivnici v občinski posvetovalnici sestali predstavniki naših in madžarskih obmejnih oblasti. * Proslava 50letnice farmacevtskega oddelka zagrebškega vseučilišča. V začetku oktobra bo v Zagrebu proslava 50 letnice obstoja in dela farmacevtskega 'oddelka zagrebške filozofske fakultete, ene od' najstarejših naših učnih ustanov ne samo v Hrvatski temveč na vsem slovanskem jugu in na jugovzhodu Evrope. Farmacevtski oddelek deluje sicer že 52. leto, ker pa se bo letos vršil tretji vseslovanski kongres lekarnarjev, bo z njim združena proslava 50 letnice farmacevtskega oddelka. Kongres lekarnarjev se bo, kakor znano, pričel v Beogradu, nadaljeval pa se bo potem v Zagrebu. Z njim bo združena tudi prva kemijsko-farmacevtska razstava v naši draavi. Na tej razstavi bodo sodelovale vse naše tovarne kemijsko-farmacevt-ske stroke_ poleg njih pa bo razstavljalo tudi 26 poljskih, 12 češkoslovaških in nekaj bolgarskih producentov. * Zdravniška vest. V imenik zdrav-kov Zdravniške zbornice za dravsko banovino sta bila vpisana zdravnika v Ljubljani dr. Vekoslav Valentinčič in dr. France Novak. * Iz »Službenega lista«. »Službeni J:st« kr. banske uprave dravske banovine št 77, z dne 26. t nu, objavlja zakon o mednarodni konvenciji, o telekomunikacijah z dodatkom, dopolnitev uredbe, da je mala prodaja monopoliziranih predmetov izvzeta iz zakona o obrtlh, izpremembo pravilnika o obveznem zavarovanju prevoznih podjetij, razglas o razpisu volitev občinskega odbora za občino Vojnik-okol ca, popravek o zakonu o mestnih občinah in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934. ♦ Srbski dijaki |z Amerike bodo študirali na beograjski univerzi. V Beograd so prispeli gojenci Srbske narodne zveze iz Pittsburga v USA, ki bodo dovršili svoje štn-dije na beograjski univerzi. Med njimi sta tudi dva, ki se bosta posvetila bogoslovnim študijam v Sremskih Karlovcih. Ker so ti sinovi srbskih izseljencev v Ameriki dovršili razne šole, ki ne odgovarjajo našim srednjim šolam, je moralo ministrstvo prosvete urediti vprašanje njihovega vpisa na beograjski univerzi. Visokošolci iz Amerike študirajo večinoma s pomočjo Srbske narodne zveze, ki bo skušala vsako leto poslati nekaj mladeničev na študije v staro domovino. Na univerzo so vpisali že osem dijakov in tri dijakinje iz Amerike. ♦ 900 srednješolcev čaka na otvoritev nove šole. V zagrebške srednje šole se je vpisalo letos veliko več dijakov, kakor pa Jih je mogoče namestiti v sedanjih učilnicah. Prosvetni oddelek banske uprave je prosvetnemu ministrstvu poslal poročilo o velikem številu srednješolcev s prošnjo, V Rogaški po sezoni (Z obiskom Krapinskih toplic) Srečo je treba imeti, če hočeš v septembru preživeti dopust v sončnem a Id vsaj vedrem vremenu. Letos je že od zgodnje pomladi vse narobe z vremenom in tako je menda popolnoma v redu, če pripeka zdaj tudi julijsko sonce in ima novo, krasno urejeno »sončno in zračno kopališče« — Rogaška SI a trn a ima še mnogo drugih, ki so za zavesami — dan za dnevom še živahen poset. Seveda je velika večina »zdravih in bolnih«, ki so letos v pravi sezoni srkali zdravilno vodo slatinskih vrelcev, že odšla za vsakdanjim poslom in nas je ostalo ali pa slučajno pršlo v ta lepi kotiček v najlepših jesenskih dnevih samo nekaj sto. Baš dovolj, da se lepo zvrstimo, ko nam »na vse zgodaj« odmerjajo kupice Do-nata ali Tempfa in pozneje ko nam spretni pomočniki po kopališčih gnetejo po pisarnah zamrle ude in tudi nič preveč, da se lahko razgubmo po številnih nebeško tihih in lepih sprehajališčih vse naokoli zdravilišča. Kdor ne more v eni sapi mnogo, ima povsod dovolj udobnih klopic in romantičnih kotičkov, da si odpočije in razmisli kaj tudi o sebi. Med najlepšimi je menda sprehod gori do Bellevuea, prav tako prijetna pa sta tudi vzpončka na vrh Janine ali Tržaškega hriba. Sami tihi gozdovi, blaženi mir in najčistejši zrak! Kdor ljubi godbo, promenado in park, ima pred Zdraviliškim domom vsega v izobilju in mu ni treba nikamor več kakor nekaj minut Tudi povsod drugod je obrat baš tolikšen, da gre vse z veseljem od rok! Vsekakor je letošnja ^po- naj bi se čimprej otvorila nova realna gimnazija. V Zagrebu je namreč okrog 900 srednješolcev, ki nimajo prostora v sedanjih srednjih šolah, šolske oblasti v Zagrebu predlagajo, naj bi se nova šola zgradila na vzhodnem delu mesta. ♦ Slavistični klub na Aleksandrovi uni-verzi v Ljubljani. Vljudno naprošamo vse, ki so prejeli Levstikov zbornik, pa ga še niso plačali, naj to čimprej store. Naj se zavedajo, da izdajajo Levstikov zbornik študenti in da denar nujno potrebujejo v svrho kritja tiskarniških stroškov. Naj jih torej rešijo še nepotrebnih stroškov ki bi jih povzročalo pošiljanje opominov, "če pa kdo knjigo še želi, jo dobi po isti ceni: broširano po 60 Din vezano po 70 Din pri Slavističnem klubu 'na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani, ki daje vse potrebne Informacije in sprejema tu.di denar. ♦ 40 letnica samostojne župnije krške je minila v začetku septembra. Ustanovna listina je datirana as dnem 1. septembra 1894. Dotlej je bila krška vikariatna cerkev le podružnica obširne leskovške župnije. Samostojna krška župnija je bila ustanovljena na ponovno prošnjo krških meščanov, zlasti s pomočjo blagopokojne gospe Josip i.ne Hočevarjeve. župna cerkev, ki je bila ob ustanovitvi župnije zad-njikrat ornamentalno prepleskana, vpije danes tako iiz estetičnih kakor fa higienskih razlogov p0 obnovitvi v svoji notranjščini. Govori se, da bi tudi banovina v ta namen nekaj prispevala. ♦ S trahomom se je rešil izza zamreženih oken. To je star trik arestantov, ki si za-žele svobode: najprej na kak način v bolnišnico, kjer okna niso zamrežena, potem •dalje preko ograje. Vsaka bolezen pride v takšnem primeru prav. Ferdo Vogrinec 28 let star, iz ljutomerske okolice doma in de. lavec po poklicu je bil zaradi zločinstva po členih 337 in 158. obsojen na 1 leto m 8 mesecev robije ter Je bil zaprt v mariborski kaznilnici. Pred dnevi so ga morali zaradi trahoma, ki se mu je pojavil na levem očesu, oddati v banovinsko bolnišnico odkoder pa je v nedeljo ponoči kar v bolniški obleki potegnil. -Iste noči Je iz bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji pobegnil France Pibernik, po domače škrinjarjev, rojen i. 1900. pri Sv. Urinu pri Trebelnem, po poklicu natakar in čevljarski pomočnik. Pibernik je bil zaradi tatvine obsojen na 3 leta robije ter je sedel v zaporih novomeškega okrožnega sodišča. Od tam je zaradi neke nerodne bolezni prišel v bolnišnico in potem na piano. ♦ Stekel pes ga je ogrlzel. V Stamoštni ofočima Podlebnik, se je pojavil neznan pes in ogrizel 191etnega Zatrajnka Andreja, hlapca pri posestniku Smolingerju Francu in obenem tudi gospodarjevega psa. Ker je živinozdravnik ugotovil steklino, je bil Zafrajnko napoten v bolnišnico v Mariboru, medtem ko so morali Smolingerjevega psa oddati konjedercu. Stekli pes pa je pobegnil. ♦ Božične in novoletne razglednice Jadranske straže. Nedavno Je bil objavljen kot oglas razpis Jadranske straže za načrte božičnih in novoletnih razglednic. V razpisu pa je pomota pri označitvi odkupnih cen. Odkupne cene ®našajo od 500 do 1000 Din ®a vsako sliko in ne po 500 do 100 Din, kakor je bilo pomotno navedeno. Pravilno pa so označene cene v reviji »Jadranska straža«, ki je službeno glasilo JIS. ♦ Dopisna trgovska šola v LJubljani 0tvori z 12. oktobrom nove dopisne tečaje Za te tečaje se lahko vpiše do navedenega dneva vsakdo, šola je osnovana na najmodernejših dopisnih metodah. Pri njej sodelujejo najboljši strokovnjaki, ki poučujejo vse trgovske predmete, ki se učijo na državni trgovski šoli, kakor knjigovodstvo, Danes BRIGITA HELM v športnem filmu Maratonski tekači Velefilm športa, ljubezni in lepote. ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer. Cene Din 4.50 in 6.50. čE STE DOVRŠILI 45 LET, se nagibate k sklerozi, gihtu in zastajanju sečne kisline. Za čiščenje krvi in ledvic morate piti Mnogo je raznih mineralnih vod, ali Radenski zdravilni vrelec je samo eden v vsej Jugoslaviji. Vsebuje 23!! raznih zdravilnih sestavin. Zato se tako zdravo in dobro počutijo oni, ki redno pijejo Radensko. korespondenco, trgovsko računstvo, stenografija itd. Poleg tega pa tudi še vsi moderni jeziki. Na zahtevo pošlje vodstvo šole brezplačna pojasnila in prospekte, šolnina je v tekočem šolskem letu globoko znižana, zato se študij pri njej vsakcmur najtopleje priporoča. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. FOTO - STOP! Zaradi pozne sezone smo skrajno znižali cene fotoaparatom in materijalu: 1X10 Agfa Brovira dopisnice Din 4.— 1X10 Agfa Brovira 18X24 Din 15.— 1 Voigtlander rumenica Din 35.— 1 Voigtiand. film 26« Sch. 6X6 Din 10.— 1 Bewi junior Din 150.— Zahtevajte naš priložnostni cenik, veljaven do 15. oktobra 1934. DROGERIJA I. KANC LJUBLJANA, Nebotičnik 7942 Iz Ljubljane Intorporacija Viča z LJubljano. Vič je danes z Ljubljano tako tesno spojen, da se nikjer več ne pozna, kje je meja med Vičem in mestom. Tudi hna Vič z Ljubljano skupen vodovod, kanalizacijo, cestno železnico, električno razsvetljavo, stavfeni (Plečnikov) načrt, policijo itd., po svoji krajevni legi, po zaposlitvi m načinu življenja prebivalcev gravitira k Ljubljani. Vse to, kakor tudi gospodarska ln kulturna vprašanja, kategorično zahtevajo, da se Vič spoji z Ljubljano, kar tudi žele prebivalci Gline, Rožne doline in Viča. — Več obči-narjev. u— Dva nova groba. V čestiti starosti 80 let je umrl g. Gašper Lom bar, tl-skarniški uslužbenec v pokoju. Dolga leta je zvesto služboval v Narodni ln pozneje v Blasnikovi tiskarni, vesten pri delu, spoštovan od vseh tovarišev in širokega kroga prijateljev. — K večnemu počitku ga bodo spremili Jutri, v petek ob 16. izpred hiše žalosti na Rimski cesti 5. — V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Jožefa Kalingerjeva, zasebnica. Pogreb bo jutri Ob 14. — Blag jima spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u— Narodna protltuberkulozna liga prosi člane in vse, ki so bili deležni podpor lfee, da se polnoštevihno udeleže pogrefba g. Vrtovea Vekoslava. Rajni se Je v protitn-berkulozni organizaciji dolgo let požrtvovalno udejstvoval kot blagajnik. Počastimo njegov spomin s častno udeležbo na njegovi zadnji noti. Pododbor Rdečega križa vabi svoje odbornike in odfoornice da se udeleže po- je naslov senzacionalnemu velefilmu, ki se bo predvajal kot premiera v Elitnem kinu Matici na programu Z. K. D. Film je posnet v malajski džungli. Izdelal ga je znani raziskovalec in lovec na divje zveri Frank Bucks. Takega filma Ljubljana še ni videla. To je največje dosedanje delo iz kraljestva divjih zveri. NE POZABITE, DA NASTOPATA HERMAN THIMIG in RENATE MilLLLER V VESELI OPERETI VIKTOR in VIKTORIJA Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA greba bivšega dolgoletnega člana olbcra g. Vekoslava Vrtovca danes ob pol 17. Zbirališče pri mrtvašnici splošne bolnišnice. u— Podmladek Jadranske straže in podružnica Ferijalne zveze na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani se zahvaljujeta vsem gospodom_ ki so požrtvovalno sodelovali pri maši zadušnici za pokojno predsednico, odnosno odbornico, osmošol-ko Vero Novakovo, zlasti solistoma, opernima pevcema gg- Jos. Gostiču in Marjanu Rusu, pevskemu društvu »Ljubljani« in vsem, ki so se maše zaidušnice udeležili. u— Društvo »Tabor«. O nastanku Jugoslavije bo predaval g. Vekoslav Bučar dre-vi ob 8. v kemijski predavalnici na realki (Vegova). Pridite! u— Gospodinjska šola »Mladika« se začne 1. oktobra ob 8. uri. Vpisovanje je 28. in 29. t m. v Mladiki«. — Večerni kuharski in popoldanski šivalni ln prikrojevalni tečaj pa se začneta dne 15. oktobra. Vsa potrebna pojasnila kakor tudi prospekte je dobiti pri učiteljstvu gospodinjske šole »Mladike« v šuibičevi ulici. u— Premiera »Hovanščine« bo Jutri v petek zaradi nenadne obolelosti g. Marče-ca in ne kake tam sušilo, vrednega okrog 300 Din. Uradnici Emi Lobnikovi pa je neznan tat n kradel s kolesa, ki ga je za hip pustila v neki veži, sikoro novo dinamo svetilko, vredno 250 Din. Nadupravitelju velepose-stva Racerdvor je nekdo odpeljal 3 mesece starega volčjaka, ki je bil vreden 500 dinarjev. a— Rizlko dela. V Partinju se je pripetila 38 letnemu viničarju Rudolfu Krepku frada nezgoda. Na strmem klancu v vinogradu je prišel pod voz in so mu kolesa nevarno poškodovala prsni koš. Iskati je moral travniške pomoči v mariborski bolnišnici. Iz Celja e— Celjski studio pod vodstvom režiserja g. Milana Košiča prične te dni z rednim internim delom. Repertoar obsega do bo. žiča Meškovi drami »Pri Hrastovih« in ^Henrika gobavega viteza« ter Brukner-jevo sodobno dramo »Rase« in Moliereovo komedijo »Proti volji zdravnika«, oboje v prevodu g. Fischerja. Gosp. Košič vodi svoj studio še nadalje ter bo prihajal v Celje režirat in predavat o igralski umetnosti. Otvoritvena predstava bodo »Hrastovi«. e— Strokovno gostilni carska nadaljevalna šola v Celju. Vpisovanje bo v torek 2. oktobra od 14. do 15. v pisarni deške meščanske šole v Celju. Javiti se morajo vsi vajenci in vajenke gostilniškega, hotelskega in kavarniškega obrta. Vsak vplača pri vpisu 50 Din za šolske potrebščine. e— V nedeljo dopoldne ne bo toka. Fal-ska elektrarna sporoča, da bo v nedeljo SO. t. m. od 7. do 12. dopoldne zaradi nujnih, zaključnih popravil na daljnovodu ukinila dobavo toka za Celje in okolico. To bo zadnja ukinitev električnega toka v tem letu. e— Igra narave. Posestnica Marija Ste-pišnikova v Bovšah pri Vojniku je včeraj poslala v naše celjsko uredništvo lepe sveže vrtne jagode, ki so ravnokar dozorele v njenem vinogradu. Nekatere jagode še cve-ti;k> in smo obenem 'prejeli tudi nekaj cvetov iz tega vinograda. e— žrtev nesreč. V petek je napadla 52. letnega kovača Jožefa Koširja v Dramijan pri delu v kovačnici božjast. Kovač je omahnil na žareče železo in se hudo opekel po rokah. V soboto je padel 201etni dninar Ivan 2ilnik s Trnave pri Gomilskem na cesti v Braslovčah s kolesa in si zlomil desno roko. V ponedeljek je padel 391etni trgovec Anton Plavc iz Pariželj pri Braslov. čah tako nesrečno z motornega kolesa, da si je pretresel možgane. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočna opereta »Poročno potovanje v troje t in zvočni tednik. Iz Kamnika ka— Akademija, ki je bila ob zaključku tedna Rdečega križa v čitalnici, je zelo lepe uspela. Salonski orkester je odigral tri izbrane odlomke iz raznih oper. Njegovo Izvajanje je bilo na vzorni višini, kakor v onih časih, ko ga je še vodil njegov ustanovitelj skladatelj Viktor Parma. Pod vodstvom sedanjega dirigenta g. Vremšaka predstavlja naš salonski orkester dobro vigrano cej0t0 ^ vsi t0p|0 želimo, da bi člani v ljubezni do lepe glasbe vztrajali še naprej in ohranili slavne tradicije orkestra. Tudi izvedba Ipavčeve pantomime »Možič-ks.-t in odlomkov iz »Srečanja« in »Jesenske noči« dr. Igorja Vidica zasluži priznanje. Dvorana je bila polna, občinstvo pa je bi-o z akademijo zelo zadovoljno. V predsobi čitalnice je občinstvo občudovalo lepo pastelno sliko pokojnega staroste Sokola in predsednika čitalnice dr. Riharda Kar-be. ki jo je te dni po naročilu odbora napravil g. Jože Grčar. Slika požrtvovalnega borca dr. Karbe, ki je nad četrt stoletja vodil napredno gibanje v kamniškem okraju, je prav posrečena. Duh in delo dr. Karbe še vedno oživijata prostore, po katerih se je toliko let kretala njegova oseba. Iz Zagorja z— Skupna Smrt dvojčkov. Lani se je v čebinjeh pod Sv. Planino oglasila pri ru. darju in posestniku Barliču štorklja in pustila družini dvojčka Ivanko in Štefko. Deklici sta bdli obe zdravi. Zdaj pa sta obe naenkrat oboleli za trebušnim vnetjem ln obe skupno umrli 20. t. m. z— Denar je izsilil. Ko je v soboto šla gostilničarka ga. Pavla Drnovškova iz čol-tiiš v Zagorje je na samotnem potu srečala okoli 20 let starega fanta, ki ji je. potožil v hrvaščini, da je lačen, in jo je prosil kar za 100 dinarjev. Drnovškova je zatrjevala, da nima toliko denarja pri sebi. Ko pa je videla, da je iskal neznanec nekaj v žepu, menda orožje, mu je dala denar in nato vsa prestrašena pohitela zadevo javit orožnikom, ki so takoj odšli za izsiljevalcem. Iz Trbovelj t— Zaradi nesoglasja v družini je hotela v smrt. pod tem naslovom smo poročali o tragičnem primeru, ki se je dogodil v družini rudarja K. Po informacijah, ki smo jih dobili pozneje, ne zadene moža in njegovih staršev nikaka krivda. Do nesoglasja pride v vsaki družini, vendar pa v tem pri. mera nesoglasja niso bila takega značaja, da M bila dala mladi ženi povod za tako obupno dejanje. V današnjih časih je dosti, krat najmanjše razburjenje v^rok, da ljudem odpovedo živci, čemur sledijo zle posledice. Pomilujemo družino, fcUJje izgubila edinega sinčka. t— Velikodušen dar. Namesto venca na grob svoje blagopokojne sestre je darovala 250 Din Rdečemu križu ga. Hamrloya( soproga višjega nadzornika. Iskrena hvala! IZ Novega mesta n— Mezdni spor je nastal v petek v tv°r. niči perila g. Jožka Povha med delodajalcem in zaposlenimi šiviljami. Delavke, ki niso pristale na nove izpremembe mezd, niso prišle na delo. Posredovala je Delavska zbornica iz Ljubljane in so se pogajanja zaključila v ponedeljek zvečer v zadovolj. nost obeh strank s kolektivno pogodbo za dobo enega leta. Vse delavke šivilje so prišle v torek popoldne spet na redno delo v tvornico. n— Huda ne®reč». V Dolenji Paki je padel z voza, naloženega s senom 61etni posestnikov sinko špehar Jurče in si zlomil levo nogo. Deček je bil pripeljan v bolnišnico usmiljenih bratov. Iz življenja na deželi MOJSTRANA. V nedeljo 23. t. m. je bila na našem sokolskem odru otvoritev letošnje sezije gledaliških prireditev z veseloigro »Stari grehi«, ki je v vsakem pogledu dobro uspela pod vodstvom br. Pajka iz Zagreba. Hvala mu za sodelovanje! — V nedeljo 7. oktobra pa bo v gostilni pri šmercu sokolska veselica s trgatvijo grozdja, na katero že sedaj opozarjamo in vabimo vse prijatelje Sokolstva. — Ker sta dosedanja br. prosvetar in br. načelnik našega Sokoga podala ostavko, sta. bila od društvene uprave izvoljena br. Rabič Maks za načelnika in br. Klančnik Lojze za prosvetar ja; oba sta svoje dolžnosti že prevzela. Upamo, da bosta napela vse sile za napredek našega sokolskega društva. STIČNA. Predzadnjo nedeljo sem obiskal sadno razstavo v Velikem Gabra. Nisem pričakoval tako lepega sadja, a še bolj sem bil presenečen, ko mi je mladi občinski tajnik pokazal pisarno gabrske občine. Lepa novo zidana hiša, svetli prostori. Primerjal sem jo s hišo, ▼ kateri je zdaj pisarna sti-ške občine. Priznati moram, da ne razumem svojih občanov, ki so toliko ponosni na svojo največjo cerkev v Sloveniji in na svojo rojakinjo, prvo jugoslovensko pilotko, da tako po mačehovsko skrbe za svoje posvetno reprezentativno poslopje. Pri zadnjih občinskih volitvah je v stiski občimi zmagala kandidatna Ksta JNS. Sedajna večina je na neki odberovi seji sklenila prenesti pisarno v novo zgradbo pri postaji, a odločilno obkstvo ne upošteva večinskega sklepa in še nadalje dopušča, da je pisarna v Kr javi je vi koči. Repertoar Drama. Začetek ob 20. Sobota. 29.: Orlič- Premiera. Izven. Nedelja, 30.: Guealnica. Premiera izven. Ponedeljek, 1. oktobra: Zaprto. Opera, Začetek ob 20. četrtek, 27.: Zaprto. Petek, 28.: Hovanščina. Premiera- Izven. Sobota. 29. ob 15-: Manon. Dijaška predstava po znatno znižanih cenah od 5 do 15 Din. Izven. Nedelja, 30.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Ponedeljek, 1. oktobra: Zaprto. * Pri otvoritveni predstavi Rostamdovega »Orlica« v soboto 29. t nu, je zaposlen celoten dramski pereonal b številnimi elevi in komparzi. Naslovno ulogo vojvode Reich-stadtekega igra g. Jam, avstrijskega kancelarja Metternicha g. Levar, seržanta stare Napoleonovske garde Flaimbeauja g. Cesar, mater vojvode Marijo Luizo ga. Marija Vera, maršala Marmonta g. Kralj, tri dekleta voj-ivode ga. Nabloeka, gdč. Boltarjeva in ga. Hira Danilova. Predstava je dekoraoiisko kakor tudi koetumno nanovo opremljena in na višku, kar more pri danih prilikah Hoditi slovensko gledališče. Predstava bo izven abonmaja. Droga premiera letošnje sezone bo ▼ nedeljo 30. t m., in sicer Olge Scheimpflugove veseloigra >Gugalnica« v režiji g. Sfcrbin-ška. Nedeljska premiera bo izven abonmaja. Redne abonma - predstave ee začno ▼ torek 2. oktobra. Pri dijaški predstavi >Manon«, ki bo v soboto 29. t m- ob 15., je zasedba glavnih ulog: ga. Gjungjenac, gg. Goetič, Marjan Rus, Janko. Na to predstavo opozarjamo di-jaštvo Ljubljane im bližnje okolice Cene eo izredno nizke. Sedeži od 5 do 15 Dim. »Gledališki liste Uprava Narodnega gle-dailišaa bo izdajala tudi v sezoni 1934.-35. za vsako premiero odnosno za vsako delo, ki se bo izvajalo v abonmaju, tako v drami kakor tudi v operi, poseben »Gledališki list«. Uredništvo je prevzel režiser g. Ciril Debevee. Vsebina* ee bo nanašala deloma na delo, ki se izvaja, deloma bo prinašal list razno gradivo trajnejše vrednosti. Samo ob sebi je umevno, da ne bodo manjjkale tudi razne notice, beležke o gledališčih, repertoarju itd. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek, 2. oktobra: Hamlet Otvoritvena predstava. Izven. * »Hamlet« na mariborskem odra. Mariborsko Narodno gledališče si je izbralo za letošnjo otvoritveno predstavo Sbakespeare-jevo neminljivo tragedijo > Hamlet«. Uprizoritev tega dela, ki pomeni višek dTamske literature, je povsod in -vedno dogodek. Mojstrski prevod >Haoileta< ie oskrbel naš pesniški prvak Oton Zupančič in se o prevodu lahko reče, da je tu Shakespeare izprego-voril v slovenskem jeziku Delo je zrežiral in insoenirai glavni režiser J. Kovič, naslovno ulogo igra VI. Skrbinšek, v ostalih 'jlo-gah pa nastopijo Kraljeva, Starčeva, Gorin-škova, Furijan. P. Kovič, Blaž. Nakret, Go-rinšek, Harastovič, Medven. Košjta, Verdo-nflk, Košič, Grom, Rasberger, Štandeker. Nabavili eo nove dekoracije, izboljšana je razsvetljava, montirali so v avditoriju nove reflektorje, tako da fto tudi tehnični aparat popolnoma ustrezal. Sodeluje tjdi številna komnarzerija. zbor itd »Hamlet« bo brez-dvomno predstava, s katero mariborsko gledališče zelo častno vstopa v novo sezono! Gospodarstvo Pred novo vinsko letino Lani je bila vinska letina v naši državi, kakor znano, zelo slaba in je znašala komaj 2.8 milijona hI, tako da je zaostajala za okrog 30% za povprečjem v zadnjih desetih letih. Ker so bile ou prehodu v novo sezono zaloge razmeroma majhne so mnogi celo izražali bojazen, da skupna letina v Jugoslaviji ne bo zadostovala za kritje domače potrebe. Glede na to situacijo so se cene kmalu pričele dvigati in so letos spomladi dosegle najvišje stanje. Ko pa se je izkazalo, da je konsom vina deloma zaradi splošnega padca kupne moči, deloma pa zaradi višjih cen in zaradi uvedbe banovinske trošarine še precej nazadoval in je bilo v poletju še precej vina na razpolago, so cene spričo dobrih izgledov za novo letino pričele kmalu nazadovati. V dravski banovini so se še kolikor toliko držale. Cene se še vedno gibljejo med 4—7 odnosno 3—6 Din in znaša tu padec le kakih 10%. V Dalmaciji in v Vojvodini pa so cene prav občutno popustile. Medtem, ko se je v Dalmaciji običajno črno vino spomladi prodajalo še po 3 do 4 Din za liter, je navadno ta cena navzlic zelo majhnim zalogam padla na 1.50 —2 Din. S tem &o vinogradniki v Dalmaciji, kjer znašajo produkcijski stroški 2 do 2.50 Din pri litru prišli znova v težak položaj. V Vojvodini, kjer so cene običajnemu vinu vedno najnižje, pa je bil zabeležen padec cene staremu vinu za 50 do 60%. Zadnje tedne je zlasti povzročalo pritisk na cene staremu vinu pričakovanje, da bo letošnja letina zelo obilna. Tako so na vršačkem trgu pričeli kupovati novi mošt po izredno nizki ceni 50 do 60 par za liter. Sedaj, ko je v Vojvodini trgatev že pri kraju, se je na splošno presenečenje izkazalo, da letošnja letina ne bo tako obilna kakor se je še nedavno pričakovalo. Nalivi v za četku septembra so povzročili gnilobo na grozdju, ki je uničila približno 25% lntine. Danes računajo v Vojvodini, da bo pridelek le srednji. Zato se je tudi povpraševanje po moštu in novem vinu v zadnjem času precej povečalo. Danes plačujejo v Vršcu že 0.75 do 1.05 Din za običajni mošt, običajno novo belo vino pa prodajajo po 1.25 do 1.75 Din in običajno rdeče vino od 1.50 do 1.90 Din. Cene staremu vinu pa se gibljejo za običajno belo vino med 1.40 in 2 Din za liter, za običajno rdeče vino med 1.60 do 2.20 Din, za sortna vina pa med 2 do 3.50 Din. Tudi v Dalmaciji se v zadnjem času opaža rahla tendenca navzgor. V ostalih vinskih okoliših naše države, zlasti pa v naši banovini, se bo trgatev šele pričela in zato še ne moremo govoriti o novih cenah. Iz vseh vinskih okolišev pa poročajo, da bo kakovost letošnjega vina zelo dobra. Stanje Narodne banke Narodna banka je izdala svoj Izkaz za 22. september, Iz katerega je razvidno, da se je zlata in devizna podlaga v tretji četrtini septembra povečala za 2.6 milijona Din (v drugi četrtini je znašal prirastek 10.1, v prvi četrtini, pa 20,7 milijona Din). V sestavi podlage pa je istočasno prišlo do sprememb v toliko, da so se devizne rezerve povečale za 11.1 na 123 milijonov Din, dočim se je zlati zaklad skrčil za 8.4 na 1821.4 milijona Din. Devize izven podlage, ki so zadnje tedne stalno naraščale, so v tretji četrtini septembra nazadovale za 8.8 na 55.6 milijona Din. Zaloga kovanega denarja v niklju in srebru pri Narodni banki se je nebistveno povečala za 4.9 na 205.7 milijona Din. Menična posojila so tudi v zadnjem tednu ponovno nazadovala, in sicer za 4-3 na 1591.2 milijona Din, lombard-na posojila pa so se zmanjšala za 1.3 na 239 milijona Din. Obtok bankovcev se Je v tretji četrtini septembra zmanjšal za 22.2 ln znaša sedaj 4205.1 milijona Din, to je za 70 milijonov manj nego lani v istem času in za 623 milijonov manj nego pred dvema letoma. Obveznosti na pokaz so istočasno narasle za 26.3 na 1257.6 milijona Din (pri tem so se žirovne obveznosti povečale za 36.5 milijona Din in so dosegle visoko vsoto 623.8 milijona Din). Obveznosti z rokom pa so se zmanjšale za 9.1 na 823.5 milijona Din Kritveno razmerje se ni bistveno spremenL lo in znaša kritje v zlatu in devizah 35.60 odstotkov, kritje v samem zlatu pa 33.35 odstotkov. Problemi naše zunanje trgovine Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je tudi letos izdal v obliki letnega poročila (Spoljna trgovina v 1933) obširno delo, ki obravnava najprej splošna vprašanja naše zunanje trgovine, trgovinske in devizne politike ter plačilnega prometa ter nam nato poidaja izčrpno in podrobno sliko o gibanju naše zunanje trgovine, na eni strani ločeno po skupinah proizvodov, na drugi strani pa po posameznih državah, s katerimi smo v trgovinskih zvezah. Poročilo je bogato opremljeno s statističnimi podatki m je zelo pregledno urejeno, ker ima predvsem namen služiti izvozniku in uvozniku v informativne svrhe. V letošnjem poročilu so objavljeni rudi zanimivi podatki o našem izvozu na podlagi urad-mh statistik uvoznih držav. Glede gibanja naše trgovine s posameznimi državami j« Zavod za pospeševanje zunanje trgovine zbral vse razpoložljive podatke, ki so potrebni našim izvoznikom Tako je v poročilu za lansko leto mnogo obširneje prikazano stanje v posameznih državah glede valute teh držav, deviznih predpisov, važnih carinskih sprememb, ki se nanašajo na naše proizvode, ukrepi, ki so bili v teh državah storjeni, za kontrolo uvoza in izvoza, nadalje ukrepi teh držav glede plačevanja javnih in privatnih doigov in končno tabelaričen prikaz gibanja naše zunanje trgovine po statističnih podatkih teh držav. Knjiga obsega 730 strani in se lahko nabavi za ceno 110 Din skupaj s poštnino pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovina in pri pooblaščenih knjigarnarjih. Gospodarske vesti = Obrtniški teden. Od Društva jugoslo-vensktti obrtn kov za dravsko banovino smo prejeli: V Vašem ceni. If«tu je bilo 21. t .m. objavljeno, da se je vršila dne 20. t m. anketa v Zbornici za TOI, na kateri je bil izvoljen centralni odbor za dravsko banovino in da je bilo tretje mesto podpredsednika rezervirano Društvu jugoslovan- skih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani. K temu Vas prosimo gosp. urednik za blagohotno naklonjenost, da blago-vol.te priobčiti zaradi jasnosti sledeče pojasnilo: Društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino, tako v Ljubljani in v precejšnjem obsegu tudi na deželi, je praznovalo že dve leti 1- december kot obrtniški praznik sporazumno z ostalimi organizacijami v držav- Pred približno 2 mesecema je Savez hrvatskih obrtnikov sklical konferenco v Slav. Brodu, na kateri je bila sprejeta inicijativa za propagando obrtniškega tedna v času od 1. do 8. decembra. Na konfere-nci je sodelovalo tudi naše društvo. Dne 20. t m. je biLa sklicana anketa pri Zbornici za TOI. S sklicanjem je bilo že tudi določeno, da naj dobi Zibornica v centralnem odboru 4 zastopnike, Zveza obrtnih društev in štirje Okrožni odb*ori vsak po 2, skupaj 14 zastopnikov. Za Društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino sta bili določeni 2 mesti, katerih pa delegata nista mogla sprejeti. Predlagala sta, naj se v centralni odbor imenuje enako število zastopnikov od strani Zbornice, Zveze obrtnih društev in Okrožnih odborov na eni strani ter na drugi strani prav toliko od strani Društva jugoslovanskih obrtnikov in njegovih podružnic, ker smo smatrali, da too le na ta način akcija uspela. Zastopniki Zbornice im drugi so soglasno predlog naših delegatov odklonili, zaradi česar naši delegati niso več sodelovali in smo ustanovili svoj centralni kakor tudi potrebne krajevne odbore, širši centralni odbor tvorijo gg.: Lovro Pič-man, predsednik, Ivan Šimenc, prvi podpredsednik, Emil More, drugi podpredsednik iz Ljubljane, Stojan Holobar, tretji podpredsednik iz Celja, nadalje Ivam Košak, Karel Vidmar, Ivan Kosec iz Ljubljane in vsi predsedniki odnosno njih namestniki podružnic našega društva, katerih je 24 v vseh glavnih centrih naše banovine. Ožji odibor pa tvorijo gg.: Lovro Pičman, Ivan Šimenc, Emil More, Ivan Košak, Karel Vidmar. Ivan Kosec u Ljubljane, Vrbovec iz Št Vida, Požar iz Most, Prešeren iz Sir ške, Lojk z Viča. V krajevne odbore pa so imenovani predsedniki vseh podružnic DJO v dravski banovini, ki naj po možnosti pritegnejo še ostale organizacije, predsednike združenj itd. = Ukinjen}« uvozne carine na tujsko-pro-pagandni material i« Bolgarije. Finančni minister je z veljavo od 1. oktobra ukinil uvozno carino na tujsko-propagandni material iz Bolgarije, ker je tak material carine proet tjdi pri uvozu v Bolgarijo. = Gibanje zlata. Od začetka letošnjega leta do srede septembra se je po švicarski statistiki dvignil monetarni zlati zaklad Zedinjenih držav od 20.803 na 24.347 milijonov švicarskih frankov, zlati zaklad Francije od 15.655 na 16.673 milijonov švicarskih frankov, zlasti zaklad Anglije pa od 4811 na 4838 milijonov švicarskih frankov. Nazadoval pa je v tem razdobju zlati zaklad Italije od 1924 na 1726 milijonov frankov, Blati zaklad Nizozemske od 1924 na 1799 milijonov frankov, zlati zaklad Švice od 1998 na 1774 milijonov frankov, zlati zaklad Belgije od 1966 na 1906 milijon frankov in končno zlati zaklad Nemčije od 477 na 93 milijonov švicarskih frankov. = Likvidacija. V likvidacijo Je stopila tvrdka »Loli«, družba z o. z. v Mariboru, izdelava in prodaja, obutev. Nadalje je stopila v likvidacijo čevljarska gospodarska zadruga v Križah, r. z. z o. z. = V zadružni register se je vpisala Nabavna zadruga »Poroka« v Mariboru, r. z. z o. z., ki bo prevzemala od svojih produk. tivnih' članov in dobaviteljev stanovanjsko opremo, kuhinjsko opravo, obleko, perilo in druge potrebščine (plačljive takoj proti 10 odst. popustu) in nabavljala svojim članom, zlasti o priliki ženitve, vso potrebno stanovanjsko opremo in balo na ta način, da bodo takoj plačali polovico vrednosti, ostalo polovico pa proti jamstvu v 30 mesečnih obrokih, = Dobave. Drž. rudnik Kreka sprejema do 27. t m ponudbe slede dobaive 1700 kg navadnih žebljev. Dne 11. oktobra se bo vršila pri ekonomskem oddelkj generalne direkcije državnih železnic v Beogradu ofert-na licitacija glede dobave delo/ avtomatskih zavor. Dne 8. oktobra se bo vršila pri dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani pogodba za dnevno dobavo mesa, mleka :-n že-melj za čas od 8. oktobra t 1. do 8. januarja 1935. ___ Borze 26. septembra. Na ljubljanski borzi ee je danes deviza Newyork za malenkost okrepila. V privatnem kliringu notirajo avstrijski Šilingi nespremenjeno 8.45 - 8.55. V zagrebškem privatnem kliringj so bili avstrijski šilingi zaključeni po 8-4550. angleški funti po 226.50 in griki boni po 29. Španske pezete pa so se nudile po 5.9750. . Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda za malenkost popustila in je bila zaključena po 350.50 (v Beogradu po 349 50 in 848.80), za december pa po 364 in 355 (v Beograda po 354 in 353.50). Nadalje je bal promet v &>/• begluških obveznicah po 59 in 60.50 (v Beogradu po 50.50) in v delnicah Šečerane Osijek po 130. Device. Ljubljana. Amsterdam 2303.18 — 2314 54, Berlin 1350.14—1360 94, Brusel, 797.18-801.12, Curih 1108.35—1113.85, London 166.86—168 44. New York 3337.44-3365.70, Pariz 223 95—225.07. Praga 141.45—142.31. Tret 290.85—29325. (premija 28.5 •/•). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.45— 8.55. Curih. Pariz 20.2080, London 15 08, New-vork 903.8750. Braselj 71.9250. Milan 26-28, Madrid 41.8750, Amsterdam 207.80, Berlin 122.10, Dunaj 57.10, Stockholm 77.75, Oslo 75.80, Kobenhavn 67.37. Praga 12.7750, Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.80, London 2654. Milan 46-16, Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 350-50 — 352. za december 355 — 356. 7»/• investicijo 70 den., 4*/* agrarne 40 den.. 7*/. Blair 56 50 - 57, 8°'. Blair 68.50 bi.. 6°/« beglu-ške 58 — 60; delnice: Narodna banka 4100 _ 4200. Priv. agrarna banka 215 - 220 Sečerama Osivek 130 — 135. Trbovlje 85 - 90. Beograd. Vofna Skoda 349 — 349.50 (349.50, 348.50), za oktober — (351), za no- 'PALMA O K M A PODPLATI IN PODPCTNIK! so »srouum, rocim IM SKOBAJ NMNlCUlll VABUJEJO OBČUTtJIve *OGt IN »BED MOKBOTO. mm t« ni •»»«« einiM*, vember 352 den.. za december 353 — 364 (354, 353.50), 7% investicijsko 71-50—72.50 (72), 4°/o agrarne 40.50 — 41.50, 6»/« beglu-ške 59.50 — 60.25 (59.50), za december 60-25 do 60.75 (60.50), 7•/• BlaiT 56 — 56.75, 8•/• Blair 68.50 bi.. Narodna banka 4120 den. (4125). Priv. agrarna banka 212—218 (214). Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 10.80, Trboveljska 12-30, Alpine-Montan. 10.25. V pred-borzi: Ruše 7, Šecerana 16. Kranjska industrijska družba 4.25. Hmelj +2atec, 26. septembra. V žateškem okolišu vlada nadalje relo čvrsta tendenca m so hmeljarji pri oddaji postali precej rezervirani. V dobrih in najboljših legah je ves pridelek razprodan. Cene so se zaradi tega dvignile tudi za slabejše in srednje blago. — Predlog zasilne uredbe za hinelj-sko trgovino, ki je bil izdelan v trgovinskem ministrstvu, predvideva določitev minimalnih odnosno okvirnih cen, ki naj bi znašale za žateški hmelj 1600 do 2400 Kč za 50 kg. Nadalje določa načrt uredbe, da se ustanovi poseben sklad za reguliranje hmeljske trgovine, v katerega naj bi se stekal del kupnine za hmelj, ki ga porabi io češkoslovaške pivovarne. Hmeljski produ-cent naj bi plačal 50 Kč, kupec (trgovec odnosno pivovarna) pa 150 Kč za 50 kg. Na.daJje določa načrt uredbe, da morajo pivovarne do 15. decembra t 1. kupiti in prevzeti 80 odst. njihove letne potrebe hmelja, za kar naj bi bili merodajni podatki o prodaji piva v predhodnem letu. Hmelj, ska trgovina in pivovarne odklanjajo tako rešitev. Blagovna tržišča ŽITO. + Chicago, 26- pept. Začetni tečaji: Pšenica: za september 104.50, za december 104, za maj 104.25; koruza: za december 52.8750. za maj 52.3750. + Winnipeg, 26. sept Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 81.6250, za december 83.50, za matj 88.1250. + Ljubljanska borza. (26. t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo ee (vee za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšeniea (po mlevski tarifi): baška 79/80 kg E 162.50—165; baška, 80 kg po 165—167.50; raza (po navadni tarifi): stara suha za september po 150 — 152.50; nova umetno sušena s kvalificirano garancijo po 122.50 do 125; moka: baška >0« po 260 — 265. bana taka >0« do 265 — 270. + Novosadska blagovna borza (26. L m.) Tendenca stalna, promet je bil srednji. Pšenica: baika. okol. Novi Sad. srednieha-ška im gornjebaša 112.50 — 115; okolica Sombor. sremska, jjžnobanatska 110 do 112.50: baška ladja Tisa 122 — 124; ladja Begej 121 _ 123; slavonska 112 — 114; gomjebamatska 115.50 — 117.50; ^užnoba-natkea 110 — 112.50; baška, banateka, ladja 120 — 122. — Oves: baški, sremski, eflavon-sfci 65 — 67.60; banatski 62.50 — 65. — Rž: baška 107-50 — 110. — Ječmen; baški, sremski, 65/66 kg 104 — 106; jari, 67/68 kg 120 _ 122-50. — Koruza: baška 86 — 88; okolica Sombor 87 — 89; banateka 83 — 85; baška in sremska nova sušena 71 — 76; sušena za oktober 72 — 74; banatska nova sušena 70 — 72; za oktober 78 — 80. — Moka: baška, banateka (v oklepajih sremska, slaivoneka) »Og« in >0gg« 190 — 210 (187.50 — 197.50) ; >2« 170 — 190 (167.50 do 177.50); >5« 150-170 (147.50 — 15750); >6« 125 — 145 (122.50 —,132.50); >7« 110 do 115 (107.50 — 112.50); >8« 105 _ 110 (105 _ 110). — Otrobi: baški 82 — 84- banatski 80 — 82; banatski ladja 86 — 88. + Badimpeštamska temrinska borza (26. t m.) Tendenca čvrsta, promet živahen. — Pšenica: za oktober 15.82 — 15.85, za marc 17.04 — 17.05; koruza: za maj 10.75—10.77. BOMBAŽ. + Uverpool, 25. sent. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za oktober 6.72 (prejšnji dan 6-80), za december 6.69 (6.78) + Newyork, 25. sept. Tendenca stalna. Zaikliučni tečaji: za oktober 12.54 (12.54) za december 12-68 (12.68) Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja. 2. stanje barometra. S. temperatura, 4. relativna vlaga, v%, 5. smer to brzina vetra. 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm. 8. vrsta padavin Temperatura: prve Številk« pomenijo naj-TUje, druge najnižje stanje, 26. septembra Ljubljana 7, 768.3, 14.0, 91, 0, 9, —, —• Ljubljana 13, 768.5, 18.4, 78, NiNWl, 9, —, Maribor 7, 767.0, 15.0, 90, 0, 7, —, —• Zagreb 7, 767.5, 15.0, 90, NW1, 5, —, —; Beograd 7, 766.2, 14.0, 90, 0, 0 — — Sarajevo 7, 769-2, 7.0, 90, 0, 0,' —, —i Skop Ije 7, 767.0, 13.0, 90, 0, 0, — Split 7, 765.0, 13.0, 90, 0, 0, —, —; kuml bor 7, 765-3, 16.0, 90, E2. 0, —, -; Rab 7, 766.2, 18.0, 70, N3, 0, —, —. Temperatura: Ljubljana 19.6, 12.4; Maribor 22.0, 14.7, Zagreb 25.0, 14.0; Beograd 26.0, 13.0; Sarajevo 24.0, 6.0; Skoplje 27 0, 7.0; Split 25.0, I7.O; Kumbor 24.0, 15 0; Rab 22.0, 17.0. Pregled vremena 26. t. m.: Visok pritisk « maksimom nad Češkoslovaško vzdržuje pretežno vedro vreme ▼ srednji in južni Evropi. Včerajšnji ciklon Je prešel na Finsko, aH znatno oslabljen. Nov ciklon pri Islandu. V Jugoslaviji vedro ln lepo vreme v vsej državi. Temperatura: minimum Plevlje 3, maksimum Senta 27. Vremenska napoved za 27. t' m.: Vedro to Pil h o v vsef kralievlnl. mogoče jutranje megle v dolinah nad rekami in kotlinami. Jutranja megla v Sloveniji. Hli je neumnost podedljlva? Zanimive preizkušnje z inteligenco podgan Nemški biolog Tolmann si je vtepel v glavo, da najde odgovor na vprašanje, da-li sta neumnost in genialnost podeclljiva. Odgovor se tiče seveda človeka, toda ker je eksperimentiranje z njim težko, je moral Tolmann seči po živalskem poskusu, ki velja da neke mere tudi za človeka. Izbral si je podgane. Pred vsem je moral najti metodo, po kateri bi zanesljivo ugotavljal neumne in bistroumne podgane,- Z metodami, ki jih. je še pred nedavnim uporabljala eksperimentalna psihologija za določanje inteligenčne stopnje ljudi, seveda ne gre. Podgane ne bi znale ne hitro ne počasi seštevati, pod-črtavati določene črke v določenem tekstu, navajati letnico za to ali ono zgodovinsko bitko itd., kar je že spadalo med preka-njenosti neke preživele int-gligenčne skuš- nje. Pač pa se podgane v večji ali manjši meri razumejo na svoj glad in na način, da si ta glad utešijo. Tolmann je sedaj zgradil nekakšen labirint, ob njegovem izhodu je postavil košček dišeče slanine, ob njegov vhod pa podgano. In sedaj se je pokazalo, kakšne pameti je žival. Slanina ji je dišala v nos in jo vabila z neodoljivo silo k sebi. Spustila se je v labirint. Tu so jo pričakovala razna presenečenja. Zašla je n. pr .v zagato in je morala nazaj ,v drugem, napačnem hodniku jo je zavrnil električni sunek, tretji hodnik jo je privedel v krogu spet do vhoda, od koder je ponovno poskusdla svojo srečo. Vse to je opazoval Tolmann in z uro v roki čakal, kdaj bodo podgano sreča, potrpežljivost, spomin in razumnost privedli končno do izhoda in zaslužene gostije. Od vsega Iz Atlantika v Pacifik Cenena prevozna pot za ruske pridelke V Arhangelsku so sprejeli te dni znameniti ruski ledolomilec >Litke« s pozdravnimi streli in navdušenjem. Prvič v zgodovini arktične plovbe je tej ladji uspelo, da je na poti iz Vladivostoka v Arhangelsk vzdolž sibirske obale brez prezimovanja premagala sloviti »severovzhodni prehod«. Ta prehod spada med najbolj nevarne ladijske proge v Arktidi. Neštete ladje so ga skušale izsilili brez prezimovanja, torej v enem samem arktičnem poletju, in neštete so pri tem žalostno končale. Spomnimo se samo na usodo »čeljuskina«. Tudi na svoji uspeli vožnji je moral »Litke« rešiti več ladij iz smrtonosnega objema lednih mas, med njimi tri ruske ladje in en angleški parnik. Tem častnejši je njegov časovni rekord, ki znaša 83 dni. Da bi bilo mogoče po tej poti priti iz Atlantika v Pacifik, je že stara teorija, ki pa jo je omajalo po mnogih neuspelih poskusih dejstvo, da so brodarji tu naleteli vedno na zaledenelo Kariško morje, šele Nordenskjold je 1. 1875. na zadnji dan julija naletel tu na prosto pot in podal dokaz za svojo trditev, da je Kariško morje vsaj za kratek čas v letu brez ledu. Kakor znano je bil Nordenskjold s svojo »Vego« tudi prvi, ki je preplul severovzhodno pasažo, za kar je pa rabil z vmesnim prezimova. njem dve leti. Odtlej so jo prevozili še večkrat, a vedno z vmesnim prezimovanjem, najmanj v času enega leta, kar je malo preveč za trgovsko plovbo v teh krajih, ki si od nje vsa severna Sibirija obeta ogromnih koristi. Po tej poti bi namreč Sibirija lahko na najpreprostejši in najcenejši način izvažala svoja neizmerna bogastva. Zato so se Rusi v zadnjih letih trudili na vse pretege, da bi opravili vso pot v teku enega arktičnega poletja in s tem dokazali, da je to mogoče. »Litke« je podal ta dokaz, ki bo imel še velike posledice. Rusi gradijo ta čas posebno velike in močne ledolomilce, ki jim bo morda stalno uspevalo to, kar se je sedaj posrečilo »Litkeju« tega, posebno pa od spomina in razumnosti, skratka od inteligence je bil odvisen uspeh. Neumne podgane so rahile naravno več časa do cilja, pametne pa manj, ker so se znale po drugem, tretjem poskusu izogniti napačnim potom labirinta. Tako je raziskovalec imel kmalu dve ločeni skupini živali, na eni strani neumne, na drugi razboritejše. V obeh skupinah je bilo prilično enako število samcev in samic. V kletki neumnih podgan je kmalu zrasel nov zarod kakor tudi v kletki razboritih. In sedaj je Tolmann ponovil svoj eksperiment. Izkazalo se je, da so mladiči neumnih podgan v resnici neumni, mladiči razboritih pa pametni. S strogo ločeno gojitvijo obeh je tedaj izgledalo ,da bo mogoče priti po eni strani do posebno bedastih in po drugi do posebno pametnih živali, kajti mladiči so v prvi in drugi generaciji v obeh ozirih prekašali svoje starše, žal pa je poskus že pri tretjem pokolenju popolnoma odpovedal. V prvi kakor v drugi skupini je mahoma zavladala povprečnost, v pestri pou mešanosti so se pojavili tu v obeh skupinah neumni in pametni v enakem številu. Vprašanje bi bilo tedaj v toliko rešeno: naj zaniha nihalo še tako daleč, vedno se povrne spet v srednjo lego. Neumnih podgan ne bo nič več nego pametnih in za trajno tudi ne posebno neumnih ter posebno pametnih, žalosten rezultat — če velja v tej obliki tudi za človeka! Linija jesenske mode Nov višinski rekord žensk* Očetove zasluge — sinova nagrada Kako je prišla Hindenburgova rodbina do dveh velikih posestev 30. septembra se poslovi od nemške vojske polkovnik Oskar von Hiindenburg, sin in dolgoletni prvi adjutant pokojnega feld-m&ršala ter eden najvplivnejših činiteljev iz okolice pokojnega nemškega državnega predsednika. Vlada ga je ob tej prilikri povzdignila v generalski čin ter mu dovolila nositi odgovarjajočo uniformo. Hindenburgov sin je zdaj v 52. letu ter je bil zadnjih osem let skupno z državnim tajnikom Meissnerjem in pokojnim generalom Schleicherjem ena najvplivnejših osebnosti v Nemčiji. Vlada tega triumvi-rata, ki je trajala od 1. 1925 do letos, je zdaj končana. Vsekakor je značilno, da je še vedno ostal na svojem službenem mestu Meissner, ki je bil državni tajnik že pod Ebertom. Schleicherja so 30. junija letos umorili. Med vsemi tremi je napravil Hindenburgov sin najmanjšo kariero v pogledu časti in čina, v materialnem pogledu pa je nedvomno med vsemi tremi najboljše odrezal. Hindenburgov rod je bil namreč ob času, ko je nastopil pokojni feldmaršal mesto državnega predsednika, popolnoma obubožan. Rodbinsko imenje Neudeck v Vzhodni Prusiji je šlo rakom žvižgat. In prav tukaj so posegle vmes skrivnostne sile felcbnaršalove okolice. Ob Hindenbur-govi osemdesetletnici je dobil Hindcnburg imenje Neudeok nazaj v obliki narodnega darila. Pri tannenberških svečanostih 1933, iko je bil že Hitler na vladi, pa je država poklonila Hindenburgu sosedno domeno Vsakdo zadovoljen! • Pridite, izberite pri nas blago za oblačila za jesen in zimo. Prav zadovoljni boste z vpliko izbero oblek, površnikov in su-kenj ter z nizkimi cenami. Drago Schwab, Ljubljana, Aleksandrova cesta. Langenau in gozd Preussenwald. Poleg tega je prejela rodbina listino, ki pravi, da ostane to imenje prosto davkov, dokler bodo živeli moški potomci Hindenburga. Da se izogne davčnim odtegljajem ob očetovi smrti, je dal polkovnik Hindenburg imenje takoj prepisati naravnost na svoje ime. Sedanje posestvo Hmdenburgove rodbine Neudeck dn Langenau meri skupno s Pruskim gozdom 30.000 ha in je po velikosti dvakrat tolikšno kakor kneževina Lich-tenstein. Oskar von Hindenburg je v svojstvu prvega adjutanta državnega predsednika gotovo pomagal Hitlerju na površje in je zato tudi prejel odgovarjajočo nagrado na račun zaslug svojega očeta. Vzlet ženske v stratosfero Za včeraj zjutraj je bil naznanjen vzlet v stratosfero brata belgijskega prof. Pic-carda, Jeana Piccarda in njegove žene, ki je šele pred kratkim napravila pilotsko skušnjo za balone. Žena Biccardovega brata bo tudi ves čas poleta vodila balon, dočim bo Piccardov brat pazil na merilne instrumente. Piccardova bo prva ženska, ki se bo dvignila v stratosfero. Zdravnik zblaznel med operacijo V Nimburku na Češkem je okrajni zdravnik dr. Vymlatil, ki bi moral operirati neko delavko, pacientko tako Tazrezal, da je kmalu po operaciji umrla. Ko so pozneje obducirali truplo, so ugotovili, da je •moral zdravnik izvršiti »operacijo« samo v blaznosti. To so tudi naknadno konstati-rali, ko so dr. Vymlatila pregledala v bolnišnici ter ga oddali v blaznico. Naročite — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON" Te dni so dospeli člani mednarodne odprave v Karakorum, ga. Dyrenfurthova, Hans Ertl in Hocker, v Srinagar na kašmiir-skem ozemlju. Člani ekspedicije izjavljajo, da je ga. Dyrenfurthova, soproga voditelja odprave, na tej poti posekala vse dosedanje ženske višinske rekorde. Dosegla je višino 7534 m. Ekspedicija se je morala na svojem potu boriti z velikimi ovirami. Ko je dospela do višine 6710 m, se je dotlej ugodno vreme spremenilo. Hribolazci so morali ostati teden dni v taborišču, čeprav niso bili na to pripravljeni. V šotoru so kmalu porabili gorivo in ga. Dyrenfurthova je za tri dni oslepela od snega. Dyrenfurthova ekspedicija je dosegla štiri znatne vršace v višini 7808, 7561, 7534 dn 7457 m. Ameriške ločitve Neka Kazanojeva je v Filadelphiji dosegla ločitev, vrhu tega pa še to, da so moža aretirali, ker je zaostal s plačevanjem alimentov. Ker je imel mož prazne žepe, bi moral sedeti mesec dni in to ga je tako potrlo, da je obsedel na zatožni klopi kakor kup žive nesreče. Ta pogled je omehčal srce njegove bivše žene in je dejala sodniku: »Pustite ga, saj ga vzamem spet k sebi, če se obveže, da ne bo več pil in da se bo od časa do časa skopal.« Sodnik je na to pristal, a je moža obsodil, da se mora skopati vsak teden dvakrat, ženi je naročil, naj ga takoj zatoži, če bi se svoje »kazni« ne držal. Gospa Arnstonova v Omahi je zahtevala, da ji mora plačati njen ločeni mož alimen-te. Ločila sta se zaradi tega, ker je mož, pismonoša, na svojih službenih poteh rad pogledal za kakšno lepo ženico, »čemu naj bi plačeval alimente?« se je začudil pismonoša. »Ali me ni grozovito pretepala z bičem, udarnikom za' baseball ali golf?« — »Laž je to!« je zavpila Arnstonova. »Kadar sem ga pretepala, sem rabila le svoje pesti, kakšno vejo ali jermen!« Gospa Reynoldsova iz Pennsylvanije je med razpravo za ločitev svojega zakona predložila sodniku dnevnik, ki ga je pisala od svojega poročnega dne. Nekoliko izvlečkov: »6. jul. 1924.: CIarence (plemeniti mož) me je podil naokrog in mi grozil s smrtjo. — 17. jim. 1927.: Z nogami je hodil po meni, dokler se nisem onesvestila. — 12. oktobra 1928.: Z brcami me je vrgel iz postelje. — 10. febr. 1930: Z žarečdm železom me je oplazil po obrazu, da mi ga je za vedno skazil. — 15. febr. 1930: Grozil mi je s pištolo. — 22. marca 1930: Vrgel me je ven.« Sodnik je ta lepi zakon raz* družil brez nadaljnjega procesa. Stara — sveža zelenjava Nov način konserviranja z mrzloto V berlinskem Inženjerskem domu so postregli gostom te dni z obedom, kakršnega še ni bilo na svetu. »Menu« je bil sestavljen Iz sledečih jedi: predjed: solate iz paradižnikov od 12. julija, solate iz fižola od 31. julija, solate iz mladega graha od 14. avgusta (mladi grah se drži običajno en sam dan); tople jedi: beluši od 26. maja, zeleni fižol od 2. avgusta; desert: jagode od 28. maja, breskve od 24. junija, h kavi pecijo z jagodami, ki so jih pobrali že v maju. Navzlic temu, da so bile posamezne vrste zelenjave in sadežev že tako stare, so vendar kar dišale od svežosti in tudi njih okus je bdi popolnoma svež. Razlaga je preprosta. Obed je priredilo Društvo nemških inženjerjev, da preizkusi nov izum prof. Planka, ki omogoča cele mesece ohraniti zrelo zelenjavo in sadje v popolnoma svežem stanju. Gre za nov način konserviranja z mrzloto, pri čemer se izloča kisik iz zraka. Kakšen pomen ima uspeh dr. Planka za poljedelca in vrtnarja, si lahko mislimo. Doslej sta imela oba mi- lijonske izgube, ker v sezoni nteta mogk prodati vsega pridelka, ohraniti ga v svežem stanju pa tudi nista mogla. Prof. piank bo svoj izum še izpopolnil, tako da bomo lahko tudi v zimskih mesecih uživali pomladne in poletne darove kultivirane narave. VSAK DAN ENA ANEKDOTA Heim je bil ostroumen diagnostik. Položaj bolnika v postelji, dihanje, bolnikov glas, barva obraza, poteze v obličju, smrad v sobi — to mu je v prvem trenutku povedalo več, kakor zmorejo vsi kompendiji se. miotike. Nekoč pa se je vendarle zmotil. Obsodil je nekega bolnika na smrt, človek pa je ozdravel. O tem je pisal svojemu prijatelju takole: »Zdravil sem nekega človeka, o katerem sem bil prepričan, da bo v najkrajšem času umrl. Kljub temu je ozdravel in hodi okrog. Kadar ga srečam, me strašno jezi. Kot človek sem seveda vesel, da sem se zmotil, kot zdravnik pa se ne morem premagati.« »Saj voda ni niti napol tako črna kakor lani ob tem času. Ce tri to prej vedel, hA lahko počakal s kopel jo še nekaj tednov!« Rudniška katastrofa v Walesu na Angleškem Reševalna kolona se po 48 urah brezuspešnega reševanja ponesrečenih rudarjev v Gresfordu pri Wrexhamu vrača iz podzemskih rovov. Reševalce so tako dušili strupeni plini, da so se morali ob eksplozijah odstraniti iz rudnika, v katerem je našlo smrt £38 radarjev. Na dan so nofceenili samo 20 truoel — Slika na desni: Svojci ponesrečenih rudarjev pred vhodom v jamo P O R T Nedeljski derby pridobiva spričo konstelacije — športne in sportno-politrične — na važnosti, ki se mu prvotno gotovo ni pripisovala. Po sporedu, ki je bil objavljen na začetku tega tekmovanja, bi bil moral naš dexby (obenem z itagrebškim, ki s« igra istočasno) zaključita kvalifikacijsko kampanjo.. Pozneje pa eo prenesli prvo tekmo Primorja z Gra-djanskim na 7. oktobra, kar je podaljšalo negotovost glede stanja v naši skupini, iin tako se je tik pred koncem tekmovanja ustvaril v naši skupim nemalo zanimiv položaj. Od štirih mest sta prvi dve oddani Primorju m'Hašku, le da se še ne ve, kdo bo prvi, kdc ■drugi. Ker daje naša skupina dva kluba v kgo, je vsaj to gotovo, da sta se plasirala oba prva na tabeli, torej Primorje in Hašk. Tretje in četrto mesto sta s tem tudi oddani, toda tudi tu je negotovost, kakor za prvi mesti, še velika: bo li tretja Ilirija ali Gradjanski. Tretje mesto nudi v naši skupini vsaj majhno okence, da se klub preko kvalifikacijskih tekem plasira v ligo, zato se je razvila med Gradjanskim in Ilirijo ogorčena borba za to mesto. Medseboj sta že opravila, sadaj se borita na stranskih poljih: Ilirija s Pri-morjem, Gradjanski s Haškom in s Pri-morjem. Možnost je odprta — z gornjima pridržkoma glede mest — še za vsa štfri mesta: prvo ali drugo Lahko zasedeta Primorje ali Hašk. tretje in četrto Ilirija ali Gradjanski. Razumljivo, da se bo v samem finishu za razdelitev mest razvila težka borba. Igrišče Primorja bo poprišče ene izmed preostalih treh borb. Belo-zeleni si bodo gotovo skušali še v zadnjem hipu z lastnimi močmi izboljšati svoj nezaviden položaj. Z druge strani pa bodo tudi črno-beli napeli vse sile, da si z eventualno zmago zagotovijo prvo mesto v tablici, kar bi bil za nje eminenten uspeh. Zraven ne smemo pozabiti na že tradicionalno rivaliteto med obema, pa imamo vse elemente, ki nudijo jamstvo, da bo bitka jaka, prven-s:vena. Sodil bo g. Dušan Petkovič rz Beograda. Table teniški turnir Hermesa V soboto in nedeljo 29. in 30. L m. se bo vršil v areni Narodnega doma table te-n ški turnir, ki ga priredi 2SK Hermes v proslavo svoje 15 letnice. Ta turnir bo velika revija vseh razpoložljivih sdl ljubljanskih klubov, ki gojijo table tenis. Zlasti Ilirija in Hermes se bosta potrudila, da postavita na noge vse, kar imata, kajti borba za pokal g. bana se bo v glavnem vršila med omenjenima kluboma. Pa tudi viška Reka ne bo gledala ob strani, temveč bo krepko posegla v boj in ponovno pokazala, da spada med najboljše jugoslovenske klube. Poleg teh ljubljanskih klubov nastopijo še Korotan z Rakovnika, Gradjanski iz Karlovca in Jugoslavija rz Celja. Prija e zagrsbških klubov še niso dospele, vendar pa se s sigurnostjo računa tudi na prijavo M ikabija in Cepina ter event. še Y. M. G A. Ban dravske banovine g. dr. Marušdč ie poklonil za najboljši klub na turnirju lep pokal. SK Ilirija (Table tenis sekcija). Za turnir M VI lahko imate polt ki očara Nma skrivnost pudra daje moderen „mat odraz" Vse elegantne Francozinje imajo danes polt s tako zvanim »mat odrazom«. To pomeni, da so iznašle, kako se doseže popolna »mat« koža, ki ostane ves dan brez bleska. Bistvo te skrivnosti je v novem načinu, proizvoda, patentiranega za puder Tokalon, * pri katerem je smetanova pena zmešana z najfinejšim pudrom in trikrat presejana skozi svileno sito. Zaradi tega se puder Tokalon drži petkrat dalje nego navadni pudri. Na nosu ali na licu ni niti sledu bleska in to celo po večernem plesanju v razgretih prostorih in po izprehodih v vetru in dežju. Smetanova pena prepreči, da bi puder Tokalon sušil naravno mast kože, kakor napravijo to navadni pudri, zaradi česar postane potem koža raskava in suha. Če želite imeti čudovito čarobno polt, kateri ®e ne more upreti noben moški, potem si nabavite še danes škatlico pudra Tokalon. Prepričajte se sami, kako temeljito se. on razlikuje od navadnih pudrov, ker ie smetanova pena izkljjično skrivnost Tok al ona. &SK Hermesa 29. m 30. t m. so prijavljeni naslednji tekmovalci in tekmovalke: Weissbacher, Nagy, Djinovski, Geržinič, Gogala, Žiža, Uršič, Stopar, Scagnetti, Cvenkel, Jelašič, Dečman Tone. Šiška. Tavčar, Verč ter gdč. Cvenklova, Ravnikar jeva Ozimičeva, Dečmanova. Geržini-čeva in Tavčarjeva. Navedeni naj se zglase danes na treningu zaradi podrobnih informacij. Danes in jutri ie trening tudi popoldne. Nogomet na deželi Po več ali manj posrečenih prijateljskih srečanjih z bližnjimi klubi se je v nedeljo pričelo tudi v Zagorju prvenstveno tekmovanje. Tudi sedaj bodo tekmovali štirje klubi, med katerimi je Zagorje zasedlo v spomladanskem terminu prvo mesto. Zagorje in .Sloga sta se prijela doma na igrišču Sloge na Lokah. Prvi polčas je na lastnem terenu prevladoval SKS. Sele v reprizi se je znašel S'KZ ter prepričevalno zmagal s 5 : 2. Popoldne je kombinirano moštvo SKZ porazilo simpatično enajsto-xico Triglava iz Hrastnika. Mlado, še ne-vigrano moštvo je pokazalo mnogo elana in do zadnjega ni klonilo. V drugi polovici je bilo enakovreden nasprotnik. Rezultat 6 : 2.(4 ; 0). Obe tekmi je prav dobro sodil s. s. Dušan Lunder iz Trbovelj. Publike malo. Medtem se je končala borba v Litiji, kjer je tamošnji klub v prvenstveni tekmi iztrgal zagorski Svobodi dve točki z zmago 3 : 2. Zdi se, da se prilike pri SK Litiji stalno izboljšujejo in da bomo doma doživeli zanimivo srečanje, za katero je vsaka prognoza nejasna. Retje : Trbovlje 2 : 3 (2 : 1). V nedeljo sta otvorila jesensko prv. sezono v Trbovljah Retje in Trbovlje na igrišču Amaterja. Proti vsakemu pričakovanju je Trbovlje odneslo po pičli, a zasluženi zmagi 2 točki. Hvalevredno je pripomniti, da se je tekma vršila dokaj fair. Trbovlje je nastopilo oslabljeno, brez Pleskoviča in Ko-6ija. Po enajstmetrovki je Raz-boršek zabil prvi žgoditek za Trbovlje. Sledijo močni napadi Retja, a dobro razpoložena obramba Trbovlja čisti, vendar se posreči Retju izenačenje in 10 minut na to drugi gol. Prvi polčas 2 : 1 za Retje. Drugi polčas se šele znajde Trbovlje, ki pa ima smolo pred golom. Tu se pozna, da manjka dobrih strelcev. Retju se pozna majhna utrujenost in nesigurnost vratarja kar Trbovlje izkoristi in beleži še dva gola, in sicer iz prostih strelov. Najboljši mož na polju je bil brez dvoma levi krilec Rugl. Sodil je g. Cimperman dobro in objektivno. Občinstva malo. Predtekma rezerv se je kon-čaal s 4 : 2 za Retje. Pripomnimo, da je bil golman Trbovlja poškodovan. Dopoldne sta se srečala Amater : Dobrna s sigurno zmago Dobrne 3 : 1. Kranjski Korotan je v nedeljo nastopil s tremi garniturami. B garnitura je v odlični in nadmočni igri odpravila ASK Gorenjca z Jesenic zli : 2 (7 : 0). Korotano-va rezerva t>a je podlegla kombinirani jeseniški Enakosti z 2 : 5 (2 : 2). I. moštvo je igralo prvenstveno tekmo v Tržiču in zmagalo nad tamošnjo Svobodo 9:1 (5 : 0). V nedeljo bo zopet pravi prvenstveni »derby«. V tekmi za prvenstvo Gorenjske se bosta srečala Korotan in SK Sora iz Škofje Loke. Korotan se bo vsekakor skušal revanžirati za nedavni poraz v pokalni tekmi, pri kateri je Sora zmagala v Kranju z 2 : 1. 2e takrat se je zbralo približno 600 gledalcev, sedaj pa je pričakovati še mnogo večjega obiska. Lahkoatletski miting v Celju V nedeljo dopoldne je bil na Glazi£ v Celju lahkoatletski miting za prvenstvo puedincev in izbirni miting za dvomateh z Mariborom. Sodelovali so vsi štirje celjski športni kluhi: SK Celje, SK Olimp, SK Atletik in SK Jugoslavija. Na mitingu, ki mu je prisostvovalo lepo število gledalcev, so bili doseženi naslednji zelo zadovoljivi rezutati: Tek 100 m: 1. Urbančič Adolf 11.9, 2. Pleteršek Feri 11.9 (za dolžino prsi). 3. Jelen 12.1. Tek 200 m: 1. Urbančič 24.9, 2. Pleteršek 25, 3. Jelen 26.1. VATO v tablah in za odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik! ARBEITER Maribor 29 Tek 400 m: 1. Cizelj 09.6, 2. Stepttar 59-9. Najboljši čas 56.3 je dosegel izven konkurence znani Primorjaš Aleš 2orga. Tek 800 m: 1. Goršek 2:06.8, 2. Cizelj 2:25. Najboljši čas 2:06.2 je dosegel žorga Izven konkurence. Tek 1500 m: 1. Goršek 4:34, 2. Kragl 4:49, 3. Tkalčič 4:52.2. Tek 3000 m: 1. Goršek 10:39,4, 2. Knez 10:45.2, 3. Pikš H. 10:55.7. Štafeta, 4X100 m: 1. postava LeSkovšek, Stavbe, Urban*ič, Zadravec 48.5, 2. postava Lesjak, Jelen, černe, Pleteršek 49.1. Skok v višino; i. Martini 170, 2. Marek n. 170, 3. Pleteršek 155. Skok v daljin«: i. Martini 636, 2. Urbančič 581, 3. Koprivšek J. 552. Troskok: 1. Martini 12.32, 2. Stavbe 11.90, 3. Pleteršek 11.55. Met diska: 1. Urbančič 32.54, 2. Martini 32.19, 3. Črnak 30.85. Met kopja: 1. Mitrovič 42.59, 2. Marek I. 42.19, 3. Martini 42.08. Met krogle: 1. Marek n. 11.65, 2. Martini 11.08, 3. Skoberne 10.99. Iz Sekcije ZNS (Službeno). Vsi savezni sodniki se opozarjajo na službene objave JNS v »Sportisti« br. 904 z dne 7. t. m., ki predpisujejo pozdrav moštev pred pri-četkom tekme. Moštvo mora priti na igrišče kompletno, vsi naenkrat in se postaviti pred enega izmed prostih golov. Na igrišče vstopi najprej gostujoče moštvo. Ako igrata oba kluba iz istega kraja na tujem igrišču, določi sodnik, katero moštvo odide prvo na igrišče. Ko sta obe moštvi na igrišču, da sodnik s srede igrišča znak s piščalko. Na ta znak pristopita k njemu oba kapetana, istočasno pa se obe moštvi v polkrogu postavita drug proti drugemu. Po žrebanju se na poziv kapetanov pozdravita moštvi s predpisanim pozdravom. Najprej pozdravi moštvo, ki je prvo vstopilo na igrišče. Na ponovni znak sodnika se postavijo igrači na svoja mesta v svrho pri-četka igre. Po končani igri se moštvi postavita kakor pred začetkom tekme. Oba kapetana se v imenu obeh moštev zahvalita sodniku za sojenje in si sežeta v roke. Kapetan premaganega moštva mora čestitati kapetanu zmagovalca. Nq poziv kapetana zmagovitega moštva pozdravi nato njegovo moštvo s trikratnim zdravo premagance, ki nato na poziv svojega kapetana enako pozdravijo zmagovalce. Po končanem pozdravu zapustita obe moštvi skupno igrišče. Ako je igra neodločena, pozdravi po končani tekmi najprej moštvo, ki je prvo prišlo na igrišče. Za časa pozdrava morata ostati obe moštvi na svojih mestih na sredini igrišča. Žrebanje strani, kakor tudi pozdrav se mora izvršiti čimprej, posebno v hladnem in deževnem vremenu. Pozdrav mora biti spontan in glasen. Sodniki naj strogo pazijo, da bodo moštva predpis točno izpolnjevala. Vsak prekršaj je treba javiti v sodniškem poročilu. Novi pozdrav velja od 25. t. m. dalje. Sodniki se nadalje opozarjajo, da je od 1. januarja 1935 za tekme predpisana žoga št. 5, ki ima obseg 72 cm. Igra z manjšo žogo se bo smatrala kot nepravilna. — Tajnik L Lahkoatletski 6v°mateh med Mariborom in Celjem se bo pričel v nedeljo 30. t- m. ob 9. dopoldne na Glaziji v Celju pod pokroviteljstvom predsednika celjske mestne občine, ki je poklonil v ta namen dragocen prehodni pokal. Na sporedu so teki na 100, 200, 400, 800, 1500 in 3000 m, troskok. skok v daljino in višino, met krogle, diska in kopja ter štafeta 4X100 m. Ker bodo nastopili na obeh straneh dobri lahkoatletl, bo prireditev gotovo zelo zanimiva in napeta. Ker so lahkoatletske prireditve v Celju precej redke in bo dvomateh med Mariborom in Celjem gotovo višek lahkoatletske sezone, se pričakuje velik obisk. SK Ilirija (teniška sekcija). Po sklepu posl. odbora sklicuje predsedništvo sejo na. čelstva lawn-teniške sekcije za jutri, v petek ob 18.30 v kavarni »Evropa«; vabita se tudi gg. inž. Bloudek in Nagy. Grafika : Svoboda. V nedeljo dopoldne ob 10. url se vrši zanimiva prvenstvena tekma med navedenima kluboma. Svoboda bo gotovo napela vse moči, da doseže čim ugodnejši rezultat proti favoritu Grafiki. Grafika Je pokazala preteklo nedeljo igro, katera je zadovoljila in navdušila marsikaterega in bo gotovo privabila mnogo gledalcev na igrišče. Vstopnina k tekmi bo minimalna. Slovan : Mars. Najzanimivejša tekma v drugem razredu bo gotovo to nedeljo med Slovanom in Marsom. Oba kluba sta se za tekmo dobro pripravila in je zato pričakovati ogorčene borbe. Mars bo v tej tekmi nastopal v svoji najmočnejši postavi, ki jo trenutno premore. Več šans za zmago ima seveda Slovan, ker igra na domačem igrišču, vendar presenečenje ni izključeno, saj Ja znano, da tndi FolJanfienI koristno zaigrajo če hočejo. Tekma bo v nedeljo ob 10. na igrišču Slovana. SK Mar». Danes ob 20. obvezen sestanek pri Bayerju. Pozivajo se Zavri I, Dolinar, Klingenstein, Humar, Ažo, Trček, Lili, Vinko, Strnad, Janez, Danče, Kraški ter vsi ostali igrači. SK Sv°boda (Ljubljana). Drevi ob 19.30 sestanek nogometašev. Po sestanku seja odbora. RADIO Četrtek. 27. septembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Cas. plošče. — 18: Literarna 'jra: Knjižni pregled (L. Mrzel). _ 18-20: Pogovor s poslušalci. — 18-50: Plošče po željah poslušalcev. — 19.20: Ljubomir Ne-nadovič in Simon Matavulj. — 19.50: Cas, jedilni list — 20: Prenos koncertnega večera iz Beograda. — 22: Cas, poročila, lahka glasba. Petek. 28. septembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila- — 13: Cas. plošče. — 18: Po škofjeloškem gočTTKKistvu (Ante Gaber). — 18.20: Radio - orkester. — 19: Fran Levstik. — 19.20: Zgodovina slovenske glasbe (Zofko Prelovecj. — 19.50: Cas, jedilni list, — 20: Pevske duete pojeta ga. Popova in g. Go-lovin. vmes kvartet mandolin. — 21: Schu-mannova Karnevalska euita na ploščah. — 21.30: Cas, poročila. — 21.50: Kvartet mandolin. — 22.15: Radio - orkester. BEOGRAD 16.30: Orkester. — 19.40: Plošče. — 20.15: Prenos iz Zagreba. — 21.45: Plošče. — 22.15: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.10: Godalni trio. — 20.15: Koncertni večer. — 21.45: Lahka in plesna glasba. — PRAGA 20: Koncert Lige sv. Vaclava. — 22.15: Plošče- _ BRNO 19.55: Slovanske arije. — 20.15: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20.15: Simfoničen koncert. — 23.05: Ples. — DUNAJ 12: Orkester. — 16.20: Mladinski koncert- — 16.45: Plošče. — 17.55: Klavirske skladbe. — 19-20: Lahka glasba. — 20.45: Mešan glasbeni program. — 23.20: Ples. — BERLIN 20.55: Pevski koncert — 22.50: Valčki. — K0NIGSBERG 20.55: Orkestralen in violinski koncert. _ 22.30: Ples. — STUTT-GART 20.55: Simfoničen koncert — 23: Lahka in plesna muzika. — BUDIMPEŠTA 20: Veseloigra. — 22.05: Ciganska kapela. _ 23.15: Klaivinski koncert — RIM 17.10: Lahka glasba. — 20.45: Mešan program. — Sok«) Srebrni Jubilej Jesdnega odreka Ljubljanskega Sokoja. v vrsti raznih sokolskib jubilejev v letošnjem letu ne smemo prezreti 251etnice ustanovitve prvega jezdnega odseka na slovanskem jugu, namreč jezdnega odseka Ljubljanskega Sokola v letu 1909. Za ta pomemben jubilej se je osnoval poseben pripravljalni odbor, ki je izdelal naslednji spored jubilejnih svečanosti: v soboto 6. oktobra razsvetljava Ljubljanskega gradu, ob 19. naznanijo fanfare jezdnega odseka začetek slavnosti; v nedeljo 7. oktobra bo ob 8.30 slavnostni sprevod vseh jezdnih odsekov po mestu, ob 11.30 bo v telovadnici Ljubljanskega Sokola slav. nostni občni zbor, točno ob 15. se prične na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju javen nastOD jezdnih o—*ekov in ob 19.30 bo v vseh gornjih prostorih »Zvezde« družabni večer s plesom. Pri vseh prireditvah bo sodelovala polnoštevilna godba Sokola I. Tabor. f Ugasnila je danes luč mojega življenja, gospa • V organistova vdovv v častiti starosti 80 let. Pogreb bo v petek, dne 28. t m_, ob 9. uri k Sv. Križu pri LitijL Ljubljana, 26. septembra 1934. Rado Migfič, stn. a bi se tudi M prepričali KAKO ODLIČNA FRANCOSKA PASTA IN MILO 2AZOBE BOTOT propagandne tuGe po jro6da/Očeta Goriota se časih spusti z griča svete Genoveve in se napoti v Yauquerjevo penzijo. Jozana je nazadnje vzljubila to žalostno okolico... Zakaj dan ji je tisti nebeški dar, tista sreča, da ima domišljijo, ki ji pozlati vsako resničnost. Njen oče, ki je bil mož s srcem in humorjem in pesnik, je rekal o njej: »Moja hči ima višnjevega metulja v možganih ...«: Resnoba življenja in tragika življenja sta ji zbistrili um in prekalili moč njene volje; a višnjevi metulj domišljavo še vedno fofota nad njenimi sanjami, njenim gorjem, njeno ljubeznijo. Prava modrost je v tem, da vidiš vse v najlepši luči. Jozana si zna ustvariti radost iz najpreprostejše reci, pa naj bo to trak, CENE MALIM OGLASOM Po 54» par za besedo, Din 2.— davka za vsaK oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šitro ali dajanje naslovov plačajo oni, M Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2._davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.__ knjiga ali cvetlica. — Iz mrvice ljubezni, ki ji jo daje Maurice, si je malone zgradila srečo v tistih minutah, ko je mogla pozabiti preteklost in prihodnost in vsa živeti v sedanjosti. In prav to je skrivnost njene odporne mladosti. Z izrazom svojega gibljivega obličja in s prostodušno vzkipljivostjo svojega srca bo Jozana zmerom podobna petnajstletni deklici. Urna in lahkonoga stopa svojo pot in maha z mrežo ob sebi. Zdaj zavije v ulico Pot-de-Fer, zdaj v Mouffetardovo ulico ... V zabavo ji je, da za Balzacovim Parizom spoznava Pariz Evgena Sueja... Mouffetardova ulica, neznanska in vesela obenem, polna hrupa in dišav in mrgolenja ljudi, lepa in strašna kakor kak »vicolo« v starem Napolju... Jozana, ki jo je izprva navdajala s strahom, jo zdaj s strastno radovednostjo opazuje. Vse jo zanima: vijugasti hodniki v rumenkasto ali rdečkasto pobarvanih siromašnih starih hišicah; poševni solnčni žarki, igra senc; mnogoličje trgovin, prodajalci s svojimi vozički, ljudje, razgovori, pogled v življenje proletarcev... Seveda bi rajši namerila svoj jutrni izpre-hod v park Monceau ali v Bois de Boulogne... A če že človek nima, kar bi rad, se mora zadovoljiti s tem, kar ima... Za malomeščanskimi predsodki in napačno občutljivostjo Jozana ne boleha ... Maslo kupi pri mlekarici, ki je njena polt bela kakor mleko, lasje pa zlaktorumeni akor maslo in ki nekoliko šepa kakor Ger-vazija v »Assommoirjuc. Tu zve, da leži žena, ki prodaja pečen krompir, v bolnišnici, da je starka, ki kupčuje s prosom za ptiče, »cepnila kar na cesti, da se bo mesarjeva hči jutri poročila in da bo velika svatba... Nekoliko dalje, pred cerkvijo Sv.3Iedarda, pred hišico, kjer je živel Jean Grave, se oglasi pri ženi, od katere kupuje krompir, rdečelaski, ki je zmerom noseča. Glej jo, kako stoji zraven Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le Oglasnega oddelka »Jutra« f>2-. m odgovor, priložite UM j»m , ce zantevate oa v znamkah. svojega blaga, bolj široka ko dolga, z bledimi lici in umazanim dojenčkom v naročju... Pred devetimi dnevi je povila šestega otroka! Jozana ima dar, da izvablja ljudem srčne izlive; poslušati mora zgodbo o otroški postelji, na kar ji rdečka pove, da bo kmalu omožila s >pohajkovačemc Martinom. >Cestitam.. .< >Nimate za kaj, ljuba gospa! — Saj ni zaradi poroke, ampak zaradi otročadi in zaradi tistih petih frankov na mesec, ki jih dobim od gospa iz petega okraja, pa čevljev, ki jih sestre dajejo mojemu najstarejšemu... In razen tega je Martin protestant; pa bo tudi pri protestantih še kaj... Človek mora pač živeti!...« >Ni dovolj, da da ženska petim otrokom življenje — da dobi blago za oblekce in pet frankov na mesec in čeveljčke, mora biti poročena!... In ta neumna, uboga babnica, ki zdaj daje pohajko-vaču Martinu zakonito oblast do svoje osebe... Kako bedaste so ženske — ali so pa tako poživinjene! To so duše, vajene službe suženjske duše!___« Jozana misli na gosoodično Bonovo, gorečo borilko za ženske pravice. >To zgodbo ji moram povedati... V ženskem društvu bo dobrodelnim gospem iz petega okraja' že nabrenkala, kar jim gre... Zakaj je neki ljudem toliko do tega, da povsod agitirajo za moral-ko ... še pri dobrodelnosti... Komu bo v tem primeru moralka koristila? Otrokom ne, materi tudi ne, kvečjemu pohajkovaču Martinu.« Jozana krene navkreber po Lhomondovi ulici, nekoliko trudna, od strme hoje. Mreža ji težko visi na komolcu. Na vogalu Vauquelinove ulice hodi gospod sem ter tja, kakor da bi čakal... Obrne se ... A že ga je spoznala: Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po postni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana. GOSTILNIČARJI! Nudite gostom najsijajnejše jugoslovensko BERMET-VINO Črnino iz Finske gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja B. MARINKO V, Sremski Karlovci, Fruška gora. Beseda 1 Din. davek 2 Dtn. Ea 6Uro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Potnika wvnden«M pri trafikah im paitrimicah iščem za Ljub-I;e-w>. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra* pod »Agilen«. 34732-5 Potniki in potnice OTC^u-žijo 200 Din na dan 8 šlager predmetom. Pred-s-tarriti pri Hocbbaro, Ljub-ijasia, Sr-reiiiSka 37. 247S3-5 ies-eda 1 Din. dave& 2 Din ta Slfro &2) dajanje na *lova 5 Din. Najmanlš! znesek 17 Din Izobraženo dekle iščem v Beograd za vsa domača de««. Po potrebi pomoč t pisarni (strojepisje), zca-nje n-emščine ■zaželj.eoo. Predstaviti se Ljubljena, Krakovski nasip 6/II. od 1U,—(12. me. dniermo. 347614 Starejši gospod brez otrok na Gorenjskem išče služkinjo zi gospodinjstvo. Ponmdlho pod »Saan 42« aa ogl. odid. ■J-ai.ra«. 31336 Hotelsko sobarico perfektmo, z dobrim spričevalom. veščo n-eimsčine ter zmožno ka.vic.ije aprej-m« h-otei Strok eL 247S>-1 jBeseda 1 Din davek 2 Din Ka Slfro ali dajanje na slava 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oln Brivskega vajenca e bna.no itn stanovanjem v hiši sprejm-e Dragan Lisac, Hrastnik. 2-4690-4 Učenko ®a trgovino z mešanim blagom rabim, katera je vol jiia pomagati budi v gospodinjstvu. Hrana in Prt&n>>vai»je v hiši. Dopise poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »I. R. 60<. 24729-44 Šiviljska vajeaika išče mesta. Greni 4 leta z vso oskrbo. Ponudbe n« oči. odd. > Jntra < pod »Vajenka«. 3f74a-44 Frizersko vajenko pošteno in prijazne narave sprejme sa.!on Wildmaiim, Napoleonov trg. 24752-47 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Dm. Najmanjši znese* 17 Din. »Prokletstvo ljubezni pretresljivi roman t dveh de'ih imamo na zaiogi po znižani ceni 40 Dim. Naroča se pri upravi »Slo>v. Naroda« Ljubljana-, Knafljeva u'i(« št. -5. Z naročilom je poslati znesek. 24740-8 S jeseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na ?lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. DltaM IS Dtn Kdo te najbolje pripravi za pisarn, delo Tečaj za stenotipiste Pouk v strojepisju, stenografiji, knjigovodstvu, trgovskem računstvu, reklami itd. se otvori 2. oktobra. Šolnine mlečno Din 120. Revni popust. Dnevni in večerni tečaji. Trgovski učni za.vod v Ljubljeni — Kongresni trg št. 2/IJ. 331-4 Učni tečaj Trgovskega društva Merkur v Ljubljani Trgovsko društvo »Merkur« otvori poč-etkom -oktobra večerne učne tečaje ob delavnikih od 19. do 21. ure za knjigovodstvo, stenografijo slovensko in nemško ter nižji in višji tečaj za laški in nemški jezik. Prijave v društveni pisarni od 8. do 2. ure (Gregorčičeva ul. 27, pritličje, Trgovski dom V 24757-4 G. Th. Rotman: Peter Plaveč in Janko Riavec potujeta »koli sveta Francoščina za otroke oen. Sol, v majhnih skupinah, 50 Din mesečno, poučuje v Franciji Izprašana učiteljica Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 24412-4 Lecons de fransais par daroe franndewtka leli 1. ok/tobra prememi.ti službo. Naslov v v&fh poslovaini-cah »Jutra«.. 347114-2 Vdova srednjih lest ieli ! kuharice a-Ji gospod-inj«. Je varčna in poštena. Ponudlbe pod »Dobra gospodinja« na podr. »JTutra«, Maribor. 24791-8 Italijanski ekspresiji aparat neppodaij. Pooudibe K-o^eze 2S. 24700-6 Avto, ihoto beseda 1 Din. davek 2 Din aa šifro ali dajanje na ilova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Dva autobusa »Oppel« popravil potrebna, ei-cer ,pa pora bn« sta naprodaj za ceno 30.000 Din odmoe-no 15.000 Din. Plačilo v hran-iiinih knjižicah Ljuib-jamsk-e kreiditme badke. Naslov ▼ ogl. odd. »Jutra«. 24725-U0 Auto-Limiizino 6—-7 sedežno, 6 cilindrov v perfekitmi luksuzmi izdelavi prodam. Nasliov v ogl. ■odd. »Jutra« pod »Maio ra.blj-ena«. 24726-10 Dva osebna avtomobila ugodno naprodaj, tndi na knjižice, eventualno proti zameni drugega blaga pri »Promet«, Ljubljana, nasproti Kriiievmišk© cerfltve. 24795-dO Auto limuzina vo-zmem stanju, dobro ohranjena poceni naprodaj. Ma ribor, Tomšičev drevored 8. 24790-110 Kmalu nato sta prišla mimo vaškega tapetnika. V njegovem oknu je bil nalepljen listek^ da išče »izkušenih vajencev«. Janko in Peter sta se spogledala, se hitro odločila in stopila v delavnico. »Ali bi naju vzeli, gospod?« je vprašal Peter. »Kako ali sta izkušena?« je dejal tapetnik. »Pa še kako!« je prostodušno odvrnil Peter, sam ne vedoč, kaj pomeni ta čudna beseda. Motorno kolo mernike F. N. 350 com tipa 1934 globoko pod ceno prodam. Na ogled v garaži Loj®e. 24706410 Kupitn Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din NajmanlSi »mesek 17 Din Mali kompresor Sa brizgano slikanje, kio-ipeteo peč, eeealko ročno premera cevi 1 in poi colle kupim. Ponudbe na ogi. ■odd. »Jotra« pod »Kompresor«. 24696-7 Službe išče Jesed« 90 park davek < Din za ttfro ali da anje naslova 3 Din Naj mantfc» i? r»ln Brivski pomočnik star 25 let, dobro verz-iran v stroki (buibifrizer) išče službo. Cenjene pomnidibe poslati na Ferdiinad Oven-ček, _ brivski " pomočmik, Ljubljana, Goelposvetska oesia 12. 24758-2 ZobotehtrškJ praktikant Fant e štirimi razredi gimnazije in malo maturo, želi za zobotehniškega prektikaota. Poleg je lahko na raapotlago tudi za inštruktorja za nižjo gimnazijo. Naslov: Hafner, Trebnje. Odrga. 24(723-2 Natakarica s prvovTB&n imi spričevali, govori več jezikom, stara 27 let išče službo. Pol-oži tudi kavcijo. Ponudbe n« pod. »Jutra« Maribor pod »Dobro i^vežbana«. 34/792-3 Hranilne vloge rseh bank kupujemo Id »rodajamo Dajpovoijneje x> vočno. Poslovni ta vod (L 1, Zagreh Praška al. 6/H TeL tot. 38 3S- Za odgovor priložiti tnnmke _808-16 Posredujem denar aa hranitae knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka 12. 24160-16 Svojo pomoč vam nudim v vseh denarnih bi trgovskih poslih Strogo zaupno, solidno in točrao poslovanje. Nobenega predplačila. Zunanji Trgovski lokal [ Sedemstanovanjsko v leipem prometnem kra ju, I , . - kjer je razvit letni in rim- I "ISO ski šport oddam v najem. I z lokalom, novozidamo, Informacije pod »Velik in I donos 30.000 Din. dober promet« na ogl. I Cena 245.000 Din, proda odd. »Jutra«. 34728-19 I Adamič, Ljubljana, Voš- njakova 4. 21750-20 Trisob. stanovanje lepo t centru oddam ■16. ofctofcrom ali 1. novembrom.. Naslov v ogl. odd, »Jutra.«. &jflT56-31 Prehrana Vilo z vrtom... tieseda 1 Din. davek 2 Din I drvod nižinsko v za šifro ali dajanje na Ljubljani kupim ne preveč slova S Din. Najmanjši I oddaljeno od tramvaja, enesek 17 Din. Ponudlbe na og<. oddelek . . I »Jutra« pod »Vilo v Ljub- ADonente ljani«. 24632-20 sprejmem na prvovrstno I--- — dar-tudi^z^vemJ ^stanovanjsko posteljama. Naslov v ogi. VOgalnO hiŠO 34771-44 blizu gor. kof-odmora poceni p-odam. M od vdova ulica 31. 2*772-20 odid. »Jutra«. 3eseda 1 Din, davek 2 Din V najem Dvosob. stanovanje s pritifclinami oddam s 1. oktobrom. Zg. Šiška. Jao-čigajcva 177. 84746h31 odgovor 3 Din, znamka. ,o §tfro au I " Rudolf Zore 1 " ■ l^66«18 1 davek 2Din Ljubljana Gledališka ulica 12, telefon 38-.10. 24778-'! 6 Dekle »fad«. poSteno iSCe poertrefeiiee z« ves dan. N«elo7 nin Štajersko sadje lastnega pridelka, prvovrstno zimsko na skladišču Aleksandrova cesta 1, drago dvorišče. Dgoden nakup. 31042-34 Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega soproga, pa-pana itd. ter počastili na katerikoli način njegov spomin, in vsem, ki ste ga spremili na njegovi poslednji poti, izrekamo tem potom našo prisrčno zahvalo. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 1. oktobra 1934., ob y28. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Žalujoča rodbina Pollak in ostalo sorodstvo. 8095 3b«kva Ljubljana Mestni pogrebni tavoti ir V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, ded, praded, stric in tast, gospod Gašper Lombar tiskarniški uslužbenec v pokoju dne 26. t. m. v 80. letu starosti, previden s sv. zakramenti zatisnil trudne oči. Dragega pokojnika spremimo k večnemu počitku v petek, dne 28. t. m., ob 4. uri popoldne izpred hiše žalosti, Rimska cesta štev. 5, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 26. septembra 1934. Žalujoč! ostali. 8096 Namizna jabolka najfinejše vrate, v zabojih od 40 kg dalje proda;a »Ekonom« Kolodvorska 7. 34784-34 Glasbila deseda 1 Din davek 2 Dtn r-a Slfro al! dajanje na | slova 5 Din. Najm&n.S zneuek 17 Dtn. Krasen pianino nov, črn, po ugodni ceni naprodaj. Nasov v vseh poslovalnica h »Jutra «. 24896-36 Kratek klavir črn. dobro ohranjen ter z lepi-m glasom zelo poceni prodam. Zima, Wolfova 10/1. 24770-36 Stanovanje ieseda 1 Din. davek 2 Din | ca šifro aH dajanje na-lova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Stanovanje, soba in kuhinja v euterenu takoj oddam. Ist-oram sprejmem hišnico. Ros! jeva cesta 30. 24755-21 Dvosob. stanovanie oddam v vis. prit. in vse priHkline za mesec n>o-vember. vse pnd enim k'jučem. Vila Plamimka, nim vhodom in souporabo kopalnice s 1. oktobrom. Zore. G'oda liSka 12, pri- tličje. 347«0-23 ŠlvaJm stroj pogreznjen, popolnoma tiov ®ežo ugodno prodam. Dvo-rakova 3/L levo. 24796-29 Filatelija Pozor Filatelisti! Kupim stare ma rke in to eanao večje zbirke evropskih mark. V obzir -pridejo 6aino večji objekti. P-o-modbe z obširnim popisom (eventualno z zadostno navedbo vredmoaiti po kataiogu) z narved'bo cene poslati na Pn-blicitaa. Zagreb, pod SS596. 21724-39 tJeaccia i uu, jm-s t utu. za šifro au dajanje naslova 5 Din. Najmanjši enesek 17 Din Slabotni mozki! Kadar^ ste spolno siabot-ai aii nerazpoložemi takoj pomore pat-etitifaino »eba-ničao eredsitmo »fiaVus Standard«, ki gw ie, in-nmil zdravnik in čigar učinek je ugotovije® po mnogih zdravnikih in pri-v