Leto 1 . V Trstu dne 13. Novembra 1908. St. 46. izhaja v Trstu vsak = petek popoldne = Uredništvo in upravništvo ulica Boschetto št. 5. II. nad. : Telefon št. 1570 J Delaushi liist Posamezna številka = 6 vin. = Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. J Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. S~t 2ffovije za M in onemoglost. Kakor je bila vlada ob zaključku zad- n j e ga državnozborskega zasedanja obljubila, je dne 3. t. m. tudi objavila izdelan za- konski načrt o starostnem in invaliditet- ne m zavarovanju, ki ga predloži prihod - n j em u zasedanju deželnega zbora. Že to je velikanski napredek v našem socijalnem življenju in je velikanski vspeh socijalno demokratičnega delavstva. Ni treba namreč, da bi sc bahali, toda vsak poštenjak mora priznati, da se ne bi bilo vladi niti sanjalo 0 zavarovalnem zakonu, da ni bilo socialne demokracije. Bila je naša stranka edina, jd s e je z vso vnemo in vsemi svojimi si¬ lami bojevala dosledno za to važno zahtevo delavnega ljudstva. Prepričani smo seveda, da bodo prihajale sedaj stranke na dan in pripovedovale, da so one izvojevale ta za¬ varovalni zakon. Tudi ne bo manjkalo dr. Rvbara, ki bo na kakem shodu samega sebe prepričaval, da bi bila vlada tudi brez socialne demokracije, iz lastne volje pred¬ ložila ta zavarovalni zakon. Toda mi smo tudi prepričani, da je ljudstvo veliko bolj pametno nego bi ga rade imele naše stranke, in da bo priznalo socialni demo¬ kraciji, da bi brez nje ne stopali danes pred trenotek, ko bo tudi staremu one¬ moglemu delavcu, obrtniku in malemu po¬ sestniku mogoče preživeti svoja stara leta mirno in vsaj relativno brez skrbi za ob¬ stanek. In to je druga velika zmaga, ki jo je v kratkem času izvojevala socialna de- mokracija. Prva zmaga je bila splošna vo¬ lilna pravica za državni zbor. Dosežena je bila po dolgoletnih žrtev polnih bojev. Kje je objektiven politik, ki nc bi priznaval, da gre zasluga za splošno in enako volilno pravico v Avstriji, največ in v prvi vrsti socijalni demokraciji? S tem pa, da j e vlada izdelala načrt zavarovalnega zakona, je sto¬ rila korak, ki presega, glede na svoj po¬ men vse dosedanje socijalne reforme in se lahko smatra za začetek nove socialne dobe. Velikanski je bil odpor, ko je socialisti¬ čno delavstvo stopilo na dan z zahtevo sta¬ rostnega zavarovanja, toda s svojo organi¬ zacijo, in s svojo mogočno stranko je znalo delavstvo prebiti tudi ta odpor. Toda mo¬ til bi se, kdor bi mislil, da je avstrija prva država, ki se je začela pečati s tem vpra¬ šanjem. Že davno so imeli upeljano to dr¬ žavno zavarovanje v Avstraliji in Novi Zelandiji. In na Nemškem imajo tudi že upeljano to državno zavarovanje, na An¬ gleškem pa stopi v veljavo s prvini janu- varjem leta 1909. Morda pridejo v kratkem še druge države, ki bodo sledile lepemu vzgledu Avstrije in morda se bo še, za socialistično stranko apatično delavstvo Socialni pomen spolnili bolezni in kako se jih moremo braniti. (Dalje). Posledice kapavice posegajo tudi po za¬ konskem življenju. O vplivu te na za¬ konsko življenje posebno pa o uplivn na zdravje žene in otrok, se je mnogo prouče¬ valo. Statistični rezultati, ki so jih dosegli pri tem različni znanstveniki, so naravnost grozni. Pri tem se seveda ne smemo ču¬ diti, ako pomislimo, da je navadno žena, zaradi družinskih opravil, prisiljena bolezen in s teni tudi sebe zanemarjati. Navadno se zgodi, da se pacijentinje prično ravnati po nasvetih zdravnika šele tedaj, ko postane odcejanje belega gnoja hudo, kadar boli ne niorcjo več prenašati, to je tedaj, kadar so že nastale komplikacije in nevarne posle¬ dice. Seveda, da ravnotako kakor ženske 'majo navado to bolezen zanemarjati tudi •noski, posebno pa mladina, ki misli, da ne more preživeli svojih najlepših let, ne dn bi si utrgala spomin na kapavico, ka¬ tero dobiti si šteje naravnost v dolžnost in čast. Toda največjo škodo človeškemu orga- • n izmu pa provzroča brezdvomnp sramna zavedlo, da je njegova največja opora v svoji socialni demokraciji, in da si le po¬ tom svoje moči, le potom te stranke izvo- juje še novih pravic, še novih ugodnosti. Seveda se s tem načrtom ni ugodilo za¬ htevi delavstva. Nočemo se spuščati za danes v podrobnosti tega načrta, prepričani, da narede tudi v tem oziru naši poslanci v državnem zboru svojo dolžnost. Kajti nc smemo zabiti, da ima načrt sam, še veliko pomanjkljivosti, katere bo treba odstraniti. Načrt vlade obsega novo kodifikacijo dosedanjega delavskega zavarovanja, inva- liditetno zavarovanje delavcev in starostno zavarovanje delavcev, malih posestnikov, obrtnikov in trgovcev. Zavarovanju so podvrženi industrijski, obrtniški in polje¬ delski delavci, dninarji, posli, vajenci, do¬ mači učitelji, domače šivilje, perice, po- strežnice itd. Vseh oseb, ki so podvržene zavarovanju je okroglo 6 milijonov. Zava¬ rovalna dolžnost se začenja s 1(1. letom. Zavarovalne dolžnosti so prosti invalidni in one osebe, ki so že prestopile (10. leto. Izvzete so tudi vse one osebe, katerih pre¬ jemki znašajo več nego 200 K na mesec ali 2400 K na leto. Zavarovanec dobiva starostno doklado s 65 letom. Ako je pred tem časom nezmožen za delo, dobiva inva¬ lidsko rento. Visokost invaliditetne in sta¬ rostne doklade je odvisna od tega, koliko časa je zavarovanec plačeval svoje prispevke in v kaki visokosti. Ako zavarovanec umre in zapusti rodbino, se ostalim izplača en¬ kratna odpravnina. Ženskam, ki so zavaro¬ vane in so omožene, se povrne polovica plačanih prispevkov. Prispevke mora plačevati polovico de¬ lavec, polovico pa delodajalec. Da se dobi invaliditetno podporo, je treba prispevati 200 tednov. V to dobo se všteje, če tudi zavarovanec ni plačeval prispevkov, tudi čas, ko je zavarovanec služil pri vojakih, ali če je bil bolan tako, da ni bil sposo¬ ben za delo. Pri starostni renti znaša ča¬ kalnica 20 let. Ako zavarovanec umre, dobi njegova rodbina enkratno odpravnino. Pravico do te odpravnine ima vdova, ali pa zakonski in legitimirani otroci pod 16 leti. Nezakonski otroci imajo po smrti svoje matere, kakor tudi po smrti svojega očeta, ako je bilo njegovo očetovstvo sodno do¬ gnano ali priznano, pravico do odpravnine. Zavarovanke, ki se hočejo omožiti imajo pravico zahtevati, da se jim vrne polovica vplačanih prispevkov, ako so vplačale najmanj 200 tedenskih prispevkov. Organizacija zavarovanja se deli v kra¬ jevno deželno in državno. Krajevno mesto (blagajna) posreduje med zavarovanci in de¬ lodajalci, sprejema priglasitve in oglasitvc in sprejema prispevke. Deželno mesto raz¬ soja o rentah, o naložitvi kapitala in o kuga — sifilis —. Škoda je seveda sedaj večja in vehementnejša, sedaj lažja, vedno je pa dolgotrajna. Stopnjevanje in značaj bolezni je različno po množini in virulenci mikroorganizmov, ki so prodrli v naš or¬ ganizem. Splošno so pa posledice nevar¬ nejše za slabotne organizme-, posebno pa za take, ki so vsled drugih bolezni, kakor n. pr. jetike ali anemije, (pomankanje krvi) nagnjeni k slabšanju. Sifilitični strup zaide v kri, se potem razširja po vseh naših organih ter povzroča bule in razjede. Polo¬ žaj sc pa šc poslabša, ako pomislimo na dolgotrajnost bolezni in na grozne in ne¬ pričakovane recidive. Zdravljenje je že samo na sebi zelo bolestno in mučno. Bolnik sam je vedno v večni negotovosti da popolnoma ozdravi, postaja nervozen in razdražljiv in konečno se ga loti melanho- nija, ona duševna dispozicija, katera pro¬ vzroča grozno nevrastenijo. In zgodi se tudi, da nastopi sifilis po dolgih letih, ko se zdi pacijentu, da je že vsaka nevarnost odstra¬ njena. ko o bolezni ni več nobenega vid¬ nega sledu, v zopetni obliki. Loti se hrbt¬ nega mozga, možganov, srca itd. Posledice so grozne muke, marazem in pogostoma smrt. Tudi ta bolezen poseza v zakonsko življenje z groznimi posledicami, kakor n. pr. nerodovitnost žene, prezgodnji porodi. In nezgodah. Centralno tvori invalidska in starostna blagajna na Dunaju. Za zavaro¬ vanje po prispevala vlada po 10. letih 40 milijonov, po 20. letih 80 mi¬ lijonov, po 40 letih pa 100 milijonov na leto. Najmanjši tedenski prispevek znaša 12 vinarjev, najvišji pa 72. vinarjev. Najmanjša renta pri vplačilu 50 tedenskih prispevkov na leto znaša po 20. letih 144 kron, po 30 letih 156 kron in po 40 letih 168 kron na leto. Najvišja pa znaša po 20. letih 414 K, po 30. 486 K, po 40. pa 558 kron na leto. Mali posestniki, obrtniki, trgovci itd. plačujejo na lete 12 mesečnih prispevkov po 1 krono in dob^ po 20 letih 198, po 30. letih 222, po 40. 'etih pa po 346 K na leto. Najmanjša odpravnina znaša za vdovo brez otrok 120 kron, najvišja pa 270 kron za enkrat; za vdovo. z enim otrokom naj¬ manjša 180 Iv najvišja pa 405 kron. Za vdovo z dvema otrokoma znaša najnižja 240 K najvišja pa 540 kron za enkrat. To so glavne točke vladnega načrta za¬ varovalnega zakona. Rekli smo že, da ni tak, kakoršnega si je želelo delavstvo. Toda kljub temu je že samo dejstvo, da je načrt izdelan in pripravljen za državni zbor, tako važno, da ostane dan 3. no¬ vembra 1908. velepomemben za vse av¬ strijsko delavstvo. Zatiranje svobode na Hrvatskem. Predavanje E. Kristana na Sušaku zabranjeno. Sodrug E. Kristan aretiran. Sitšak pri Keki 9. nav. 1908. Na željo hrvatskih sodrugov je priredil sodr. E. Kristan na Sušaku v petek dne 6. t. m. predavanje o socializmu in naro¬ dnem vprašanju. To predavanje je bilo krasno obiskano in je ljudstvo burno a pik vdiral o govornika za krasno predava¬ nje. V soboto 7. t. m. je pa predaval sodr. E. Kristan o socializmu in individua¬ lizmu. Velika dvorana jo bila tudi takrat napolnjena do zadnjega kotička, ki je pri¬ redilo predavatelju ob njegovem nastopu na oder, burne ovacije. Predavanju je preds. sodr. Šebalj. V svojem krasnem govoru o razvoju človeka in človeške družbe se je spominjal sodr. Kristan tudi položaja dr¬ žavnih uradnikov, ki morajo delati tako kakor jim ukazujejo razni vladni ekspo¬ nenti. (Vladnega eksponenta imenujejo na Hrvatskem bana Raucha). Takoj ko je iz¬ rekel besedo ,,eksponenti' stopi predenj komisar Mazuranič mu prepove govoriti dalje in zapove navzočim, da se razidejo. Toda navzoči začno tedaj vpiti «abzug mrtvorojenčki, gluhonemi! idijoti itd. so največkrat plodovi zakonskih od katerih je bil eden izmed dveh ali sta bila celo oba okužena sramne kuge. Možnost, da se te strašne kuge naleze¬ mo, je, seveda, pri raznili osebah različna in je to odvisno od različnih pogojev. — Tako je n. pr. dokazano, da je tista obreza sramu, ki je v navadi ne samo pri judih, temveč tudi, pri mohamedancih in vseli orijentalskih narodih, zelo koristen pripomoček zoper nalezenje sifilide. Statis¬ tično se je konštatiralo, da je povprečno pri vsakih 2000 neobrezovnnih 9%, ki se nalezejo mehkega čanknrja in 30T%, ki sc nalezejo sramne kuge. Pri istem številu obrezovanih jc pa 1'8%, ki se naležejo mehkega čankra, 13% pa onih, ki se nale¬ žejo sifilide. Precizirati v kaki meri so spolne bolezni razširjene, ni danes še mogoče, ker se do danes nima šc natančnih statističnih po¬ datkov. Temu je vzrok, da nimamo še upeljane naredbe, potom katere bi bili zdravniki dolžni naznaniti zdravstveni ob¬ lasti tudi to bolezen, kakor so dolžni na¬ znaniti druge nalezljive bolezni. Toda kljub temu se od zdravniki časa do časa trudijo sestaviti vsaj lokalne statistike. Dne 30. aprila leta 1900 se je namreč Rauch», ®abzug Czernkovich» proč z špi- joni itd. Sodr. Kristan praša Mazuraniča, da mu pokaže pisano na papirju če ima pravico razpustiti predavanje in mu komisar tudi pokaže -pooblastilo, na kar se je sodrug Kristan tudi vdal. Toda klici «proč z Rauchom* ne jenjajo. Kristan spregovori še nekoliko besed ter prosi navzoče naj mirujejo. V tem pa priteko v dvorano orožniki z nasajenimi bajoneti ter začno prav po rusko prazniti dvorano. Dvorana je bila skoraj izpraznjena, notri so bili še nekateri sodrugi z E. Kristanom. Nato se pa zalete orožniki z uprav brutalno maniro v sodr. Kristana. Eden mu položi bajonet na prsi in mu veli naj odide ven. Šli srno ven. Na javnem trgu pred dvorano je bila kar cela truma do zob oboroženih orožni¬ kov in policijotov. Bilo je kakor obsedno stanje. Pri vsakem oknu sta bila dva orož¬ nika, pripravljeno za streljati, ako bi se bilo delavstvo le količkaj branilo, ukazom komisarja. Na trgu se je delavstvo zbiralo v gruče, toda orožniki jih razženejo z uprav brutalno silo. Tudi k nam in E. Kristanu so prišli, ko smo stopili iz dvo¬ rane, ter nam ukazali, da se razidemo. Po¬ dali smo se na Reko v kavarno. Toda na mostu nas vstavi zopet gruča orožnikov veleč nam da se razidemo. Sodr. Kristan je protestiral, da nimajo nobene pravice nas suvati in razganjati ter praša orožnike zakaj da ne bi smeli skupaj do kavarne. V odgovor ga en policist surovo suni ter zavpije nad njim da naj koraka naprej. Sodr. Kristan protestira češ, da bo kora¬ kal če ga puste pri miru. Toda takoj na to ga žandar povabi naj gre ž njim. Dva policista ga primeta vsak za eno roko in tirata seboj. Sodrugi ki so bili navzoči in drugi ljudje prično vpiti «dol z bajoneti*, «abzug Ranch», fuj razbojniki! Neki sodrug jc bil takoj aretiran, ker je rekel da hoče vse to poročati v nemške časnike. Aretirali so tako še drugih devet sodru¬ gov. Kristana in desetorico so odvedli takoj v zapor. Kristana so mislili izpustiti že drugi dan ter ga izgnati v Ljubljano. Drugi dan se je zbralo na kolodvoru ka¬ kih 300 sodrugov, da bi pozdravili Kristana. Toda Kristana niso izpustili. Takoj ko je bil Kristan aretiran so sodrugi telefonirali v Zagreb po sodr. Demetroviča, da pride poročat na nedeljski shod na katerem je imel govoriti sodr. Kristan o položaju de¬ lavstva in splošni volilni pravici. Sodrug Demetrovič je tudi prišel in je govoril na shodu v dvorani hotela Kontinental, ki je bila natlačena do zadnjega kotička. V svo¬ jem govora se je sodr. Demetrovič spomnil tudi dogodkov prejšnjega dne in zopet je ljudstvo začelo vpiti doli z Rauchom itd. «Na Hrvatskem je pod Rauchovo vlado še seštelo na Pruskem vse slučaje spolnih bolezni, ki so se ta dan obrnili do zdrav¬ niške pomoči. Vspeh je bil grozen. Ta dan je bilo v Berolinu samem od vsakih 1000 mož v starosti od 20 do 30 let, 200, ki so imeli kapavico, 24 pa ki so imeli sranino kugo. Tudi razne drage .statistike eminen¬ tnih specijalistov, nam kažejo ogromne številke onih, ki so okuženi spolnih bole¬ zni. Pri tem jc pa treba povdarjati, da so te mnogo bolj razširjene v mestih nego na deželi. Najbolj so pa te bolezni razširjene v velikih mestih, kjer so vseučilišča, kjer je veliko vojaštva, veleindustrije in vele¬ trgovine; posebno pa v pomorskih trgo¬ vinskih mestih. Želeti pa bi bilo, da bi bilo mogoče sestaviti natančne statistične podatke, da bi bili zdravniki in vsi dolžni naznaniti take bolezni zdravniški oblasti, kakor so dolžni naznaniti drage nalezljive bolezni. Toda na žal moramo konštatirati, da se še dandanes spolnih bolezni ne smatra za resne, no smatra za nesrečo, če se j c kdo naložil, temveč se smatra to samo v sramoto, kar pa ni seveda prav nič opra¬ vičeno, kakor bomo v nadaljnih izvajanjih dokazali. (Dalje prih.) 2 DELAVSKI LIST slabše nego na Ruskem — pravi govornik. Toda ljudstvo kriči «živela socialna demo¬ kracija itd. Demetrovič hoče govoriti dalje, toda v tem trenotku sc odpro duri, vstopi v dvorano komisar ter veli, da se zboro¬ valci razidejo. Ljudstvo hoče da bi govoril Demetrovič dalje. Občinstvo se pomiri, toda v dvorano stopijo tudi orožniki in pričelo sc je znova to kar smo videli dan prej na predavanju. Delavstvo ypije Lo¬ povi*, izdajalci, svobodo nam jemljejo itd. Orožniki so po tolovajsko zgrabili sodr. Deinetroviea in ga skoraj nesli v policijsko palačo, ki je pa bolj podobna ciganski ba¬ raki. Potem so pa odvedli tudi Demetro- viča v občinski zapor. Proletarijat mu je pa priredil burne ovacije, ko so ga orožniki peljali po ulicah. Po mestu so se vršile pa velike delavske demonstracije. Tako smo imeli v zaporu dva najboljša jugoslovanska socialistična govornika. — Medstrokovni odbor je brzojavno naznanil banu Rauchu kako da stoji vsa stvar. Ob 10. uri zvečer je bil v dvorani rečkih organizacij pogovor ter se je sklenilo poslati deputacijo k ba¬ ronu Zmajiču, ter ga prašat kaj misli na¬ rediti z jetnikoma. Tudi se je sklenilo pri¬ rediti stavko na Sušaku. Reške organiza¬ cije so se pa izrekle solidarne. Drugi dan v pondeljek je šel sušaški proletarijat pred stanovanje Zmajiča pro¬ testirat zoper dogodke zadnjih dni. Ob 8. uri je šla deputacija k baronu Zmajiču, ki je povedal deputaciji, da bo jetnika zaslišal in ju potem spusti na svobodo. Rekel je tudi da sodr. Kristan noče spre¬ jeti nobene jedi kljub temu, da se mu po¬ nuja vsako uro. Tudi je povedal, da je ukazal, da se dado Kristanu in Dcmetro- viču čiste brisalke in čisto vodo, da se smeta umiti. (Znak da nimajo v Hrvatskih zaporih nikdar čistih brisalk in čiste vode. Krasen režim. Op. ur.) Sodrugi so pove¬ dali, da če sc ne spusti na prosto govor¬ nika, bo drugi dan splošna stavka na Reki. Odgovoril jc, da on tega ne bi želel, da bi nastala stavka pod njegovo vlado. (Ver¬ jamemo.) Naprosil je deputacijo za mir in dostavil, da 2 a tako majčkeno stvar ni bilo treba brzojaviti banu. Zmajič in njegova pandurska družba so baje dobili od Raucha nekoliko popra. Deputacija in zbrano delavstvo so šli v zadružne prostore, kjer je sodr. Benak poročal o vspehu deputacijo ter naprosil delavstvo naj bo mirno. Domenili so se da se. zberejo popoldne na trgu Jelačič z zastavo. SUŠAK 9. nov. Pravi se da je Kristan vsled tega ker noče vživati nobene hrane jako slab. Tudi sodr. Demetrovič noče imeti hrane. Preti splošna stavka. SlJŠA.K 10. nov. Kristan in Demetrovič sta bila od tuk. redarstvenega ravnateljstva obsojena prvi na 20 drugi pa na 10 kron globe, Policija ju je oddala nato okrajnemu sodišču. REKA 10 nov. Zaradi aretacije Kristana in Demetroviča, zaradi zadnjih dogodkov in vsled borbe za splošno volilno pravico na Ogrskem je stopilo delavstvo na Reki in Sušaku v stavko. Popoldne je bila stavka splošna. Stavka 15.000 delavcev. Ne ve se kako se bo stvar končala. SUŠAK 10. nov. Sodruga Kristan in Demetrovič sta bila pred tuk. okrajnim sodiščem oproščena in izpustilo se ju je iz zapora. Dokazalo se je, da je bila obtožba proti njima zlagana, Sodrugi si morejo sami misliti kako nas veseli, da se je sodr. Kristan vrnil v Ljubljano. Dobro je, da jo stvar kmalu končala, kajti drugače bi imel opraviti Rauch in njegovi sužnji z avstrijskim pro¬ letariatom. Zadruge, sočijalna demokracija in agrarna Stanka. i. Odkar je socijalnodemokratična stranka tako velikansko narasla, da tvori, ali bode vkratkem tvorila, v vseh kulturnih drža¬ vah najmočnejšo enotno stranko, se raz¬ pravlja s precejšnjo važnostjo vprašanje, kako stališče naj stranka zavzema proti zadružnemu gibanju. Dokler se je stranka omejevala le na pristaše iz pravih delavskih krogov, torej v prvi vrsti iz krogov fa- bričnih delavcev, ni bil odgovor na vpra¬ šanje niti važen, niti nujen. Pravi delavec, recimo fabrični delavec, ni posestnik pro¬ izvajalnih sredstev, t. j. orodja, strojev, še manj pa postane njegova last plod njego¬ vega dela in strojev. Opravek posameznih delavcev je strogo ločen po principu de¬ litve dela tako, da en delavec skoraj ne ve za opravek drugega. Kakor je stroj v fabriki mnogovrstno sestavljen, da eno kolo sega v drugo in le mehanik vidi skupno smer in cilj, tako jc tudi fabrični delavec po opravilu razvrščen, da eno opravilo omogoči drugo in le tehnično izobraženi vodja vidi skupno smer in cilj. Orodje, stroji in fabrične zgradbe, predstavljajo že na sebi ogromen kapital, docela nepristo¬ pen delavstvu. V svesti si te svoje sla¬ bosti, se je delavstvo družilo v prvi vrsti proti premoči proizvajalnih sredstev in aku¬ mulacijskega kapitala. Glavna in revolu¬ cionarna zahteva delavcev jc bila prisvo¬ jitev proizvajalnega orodja, strojev in aku¬ mulacijskega kapitala 1 ). Proti tej premoči nima delavstvo drugega sredstva nego or¬ ganizacijo in potom nje revolucijonarno gibanje. Le malo prihaja proti tej premoči v poštev sredstvo samopomoči potom za¬ družnih podjetij. Fabrično delavstvo se je s stopnjeva- i njem industrije in z nabiranjem velikih akumulacijskih kapital o v, vedno bolj sti¬ skalo na mezdi, tako, da je bilo prisiljeno nastopiti mezdni boj. Bilo pa je izkoriščano ob enem premnogokrat s tem, da se ga je vezalo pri nakupovanju hrane, na in- dustrijalna podjetja sama, ali pa so ga na drugi strani izkoriščali prodajalci. Kakor je postal po eni strani mezdni boj revolu- cijonaren in ni mogel drugačen biti, tako je po drugi strani bilo delavcu mogoče proti izkoriščanju prodajalcev pri dobav¬ ljanju hrane, obleke in stanovališč lotiti se samopomoči, t. j. družiti se za skupno do¬ bavljanje hrane, oblačil in stališč. Po tej poti samopomoči je uprav delavstvo postalo zasnovatelj zadruge. Ideja samopomoči po zadrugah porodila se je med angleškim de¬ lavstvom, pozneje so se je polastili posebno zistematični Nemci. Schulze-Delitsch je upo¬ rabil zadružništvo za obrtni in srednji stan. Dočim je ideja zadružništva nastala pri delavstvu kot sredstvo boriti se proti ve¬ likemu kapitalu, se ideja Schulze-Delitscha od prvih socij alistični h zadrug loči v tem, da njegove zadruge omogočajo nastajanje in izkoriščanje velikih zavodov in velikega kapitala na isti način kakor po liberalni poti, t. j. na neomejeno korist imetnika. Načelo zadruge Schulze-Delitsch sloni torej na liberalnem načelu industrije in trgovine, naj se le-ta razvija ne glede na človeško družbo in delavstvo. Sclmlze - Delitschu je sledil Nemec Raiffeisen, ki se zopet razlikuje od Schulze- Delitscha toliko, da povdarja moralno bolj nego ekonomično stran samopomoči ter omejuje nabiranje večjega ali že akumula¬ tivnega ali pa že rentnega kapitala. Raiffei- senovc zadruge zaradi tega ne morejo po¬ segati niti v veliko industrijo niti v veliko trgovino. Je pa tudi res, da stremi vse na svetu ob ekonomičnem razvoju v vedno večje združevanje in združitev posameznih ekonomičnih podjetij v končno svetovna podjetja. Tako silijo Schulze-Delitscheve, kakor tudi Raiffeisenove zadruge v zveze, deželne in državne, in so tako jele posegati v delokrog veliko industrije in velike tr¬ govine. A v kolikor so posegle v ta de¬ lokrog, so posegle pod liberalnim načelom, t. j. neomejenega stopnjevanja in nabiranja kapitala. Nekaj po naravnem razvoju, ker je bilo delavstvo s prvega početka absorbirano od političnega r e v o 1 u c i j on a r n e g a dela, na Nemškem pa glavno zaraditega, ker se je obrtništvo in meščanstvo jelo družiti v podjetjih po zadrugah s kapitalističnim stremljenjem, je nastal v socijalnodemokra- tični stranki odpor proti zadružništvu, po¬ sebno pa proti denarnim, produktivnim, magacinskim in prodajalnim zadrugam ter se je le še semtertja zagovarjalo konsumna društva in to še bolj pod geslom boja proti veliki trgovini nego izboljšanja živ- ljenskih razmer (Lebenshaltung). Ker se pa razvoj ne da ustaviti nikjer na svetu, je tudi ideja zadružništva med delavstvom vedno in vedno vstajala, in obširne debate po velikih konferencah in kongresih so- cijalnodemokratične stranke pričajo o tem, da se ideja zadružništva ni mogla nikdar zatajiti kot del socijalnodemokratičnega gi¬ banja. Poleg političnih organizacij ali vsaj po inicijativi iskrenih pristašev socijalno- demokratične stranke so se ustanavljala po raznih deželah različna zadružna podjetja, ki so imela služiti delavstvu in posredno tudi socijalnodemokratični stranki. V na¬ prednih deželah so se posamezna taka pod¬ jetja razvila do veličine veleindustrijskih in veletrgovskih podjetij. In to v prvi vrsti konsumna društva: ne več pod ges¬ lom boja proti veliki trgovini, marveč po geslu samopomoči. Ustvariti si po enakih ') Akumulacijski kapital jc tisti, ki ne daje na¬ ravnost dohodka, marveč ga je treba nabrati, da se Vzdržuje obrat in da se industrija razvija in stopnjuje. / tehničnih pravilih in enakem tehničnem znanju lasten akumulacijski kapital m mesto nabiranja rentnega, kapitala, ll Pp _ rahljati mogoče rente, da se izboljša način življenja delavstva. Po naravnem razvoju, kljub vsemu nasprotju vodilnih . krogov socijalnodemokratične stranke proti zadruž¬ nemu gibanju, so se razvile zadruge poleg politične organizacije po somišljenikih so¬ cijalnodemokratične ideje do impozantne moči in našle so pravi prvotni instinktivni cilj, kateremu je sploh ves kapital namenjen, t. j. kulturnemu gibanju človeštva in z neposrednjim bližnjim ciljem dvigniti način življenja velike mase. Kakor pri drugih narodih (in stavim v izgled v prvi vrsti Nemce, kjer je socijalno¬ demokratična stranka in zadružništvo naj¬ bolj zistematično organizirano), hodi isto pot zadružna ideja tudi pri nas in zavzema jugoslovanska socijalnodemokratična stranka proti njej enako stališče, kakor ob gotovih razmerah angleška, francoska ali nemška stranka, ko sc je šele jela resno politično organizirati. Dočim pa je stopnjevanje ve¬ like industrije in velike trgovine povzro¬ čilo naraščanje .socijalnodcmokrat. stranke angleške, dočim je Nemčija postala v zad¬ njih 30, letih iz agrarne ena izmed prvih industrijalnih držav, nimamo mi Slovenci na svojem teritoriju nikakih predpogojev, da se razvije v doglednem času velika industrija in velika trgovina, marveč nas poučujejo geografična lega, podnebje in tla, da smo Slovenci narod malega kmečkega posestnika in da to ostanemo še v dolgem času. Imamo le eno veliko mogoče središče industrije in trgovine, t. j. Trst. Ta je pa po svoji legi precej samostojen in neodvisen od ostalega slovenskega ozadja, posebno Kranjskega, Spodnještajerskega in Spodnje- koroškega. Ako se veleindustrija in vele¬ trgovina na Slovenskem teritoriju sploh ustanovi, se zgodi to po tujem kapitalu. Ker je ta po razvoju zadnjih desetletij narastel do velike premoči, bi vsa prisiljena akumulacija slovenskih malih kapitalov ne mogla vspešno nastopiti proti vsiljevanju tuje veleindustrije in veletrgovine. Zato je morda važnejše za jugoslovansko socijalno- demokratično stranko, baviti se s zadruž¬ ništvom, nego je to pri drugih večjih na¬ rodih, kjer se je kapital že naravnim potom razvil do ogromne veličine. Na lastnem ozemlju ima jugoslovanska socijalnodemo¬ kratična stranka dvojnega sovražnika obe¬ nem: ekonomičnega in kulturnega, t. j. tuji velekapital, ki slovenskega delavca izko¬ rišča ekonomično in ga zatira kulturno, delajoč ovire prostemu, naravnemu razvoju njegovih narodnih sil. Zato je boj in tak¬ tika jugoslovanske socij alnedcmokratične stranke mnogo bolj zamotana nego ona velike angleške, francoske ali nemške stranke, ki ima pred seboj gotov cilj in enotnega sovražnika, to je ima pred seboj že izvršeno industrializacijo in ekonono- mično izkoriščanje po velikem kapitalu. Jugoslovanska socijalnodemokrat. stranka po naravnem razvoju in statističnih podat¬ kih ne more računati, da se slovensko ozemlje industrijalizira. Mankajo naravni pogoji in še tam, kjer bi bili, jih zavira reakcijonarni vpliv klerikalizma. To je tudi vzrok, da se socijalnodemokratična stranka na Slovenskem ne more razvijati in kljub agilnosti in nadarjenosti njenih ljudskih voditeljev ne more do vidnih vspehov. Slovenski narod se predstavlja socijalno¬ demokratični stranki kot narod, malih kmečkih posestnikov. Zanjo nastaja tedaj vprašanje, ali je principijelno mogoče pri¬ dobiti ta kmečki stan za socijalnodemo¬ kratične ideje ali ne. Le v rešitvi tega vprašanja je bodočnost jugoslovanske soc,- demokratične stranke. (Daljec prih.) Politični pregled. Volilna reforma na Ogrskem. Na seji ogrskega državnega zbora dne 11. t. m. je minister za notranje stvari grof Andrassy predložil načrt volilne reforme. Načrt re¬ forme sloni na pluralnem volilnem zistemu. Vsak ogrski državljan 24 let star in ki biva eno leto stalno v volilnem okraju, ki zna pisati in citati bo imel en glas. Na¬ dalje bodo volilci ki bodo smeli dvakrat iu drugi zopet ki bodo smeli trikrat gla¬ sovati. (Natančno o tem načrtu se zmenimo prihodnjič). Ko jo minister govoril, so ga demokratični poslanci opozarjali na dano častno besedo, da predloži načrt za splošno in enako volilno pravico. S to volilno re¬ formo se hoče uničiti vsak upliv nemažar- skih narodov in si hočejo Košutovei za¬ gotoviti vlado za vedno. Ta volilna re¬ forma jc prava sleparija in prep r A. smejo biti gospodje v ogrskem ininiT stvu, da bo zato govoril tudi }lVi r ' Načrt je bil od večine proletarijat. a aort m — — v lamentu sprejet med protesti manjšj n poslancev drugih narodnosti. Dva SO ci a i stična delavca, ki sta metala iz listke s za vlado in načrt žaljivimi napi, sta bila aretirana. Ogrsko socialistično delavstvo je p a ^ čelo boj za splošno in enako volilno p y vico, ki jo mora doseči. Beck je šel. Pretečeno soboto k ai. W' i nistrski predsednik podal svoje in ^ drugih ministrov demisije. Cesar je deinisjj, sprejel in poveril sestavo novega gabii^ baronu Rihardu Bienerthu, dosedanjemu ministru notranjih zadev. Da je Beck p a . del jc v prvi vrsti kriva nemška obstruk. cija v češkem deželnem zboru. Sicer jep, njegov padec nujna posledica sedanjih razmer v državi, katerih ne bo mogoče ozdraviti drugače nego, da se preosnnj e vse javno življenje v demokratičnem zmislu. Kakšno bo bodoče ministrstvo se j$ ne ve. Baronu Binerthu, ki skuša sestaviti novo ministrstvo gre jako slaba, ker n® vse stranke odpovedajo svojo pomoč. Go- vori se, da sestavi Bienerth uradniško mi¬ nistrstvo, če se mu ne posreči sestaviti parlamentarnega. Največjo oviro pa delajo pri tem klerikalci, ki bi najraje zasedli sami vsa ministerska mesta. lili i#! i # 11 p it* l* L« Jre lV tli ® Dr. Šušteršič je bil po konferenci parlamentornih klubov pri. Bienerthu. Dr, Šušteršič je izjavil, da se bo stališče jugo- slovanov napram sedanjemu parlamentar¬ nemu položaju določilo v sporaznmu slo¬ venskega klerikalnega in jugoslovanskega (liberalnega?) parlamentarnega kluba. Dr. Šušteršič pa meni tudi, da ni izključno, cla se državni zbor razpusti Se ta mm. Stjepan Batt, urednik glasila hrvatskih sodrugov “Slobodne Riječi», je bil v torek dne 10. t. m. po nalogi drž. pravnika are¬ tiran in takoj odposlan v zapor. Aretacija jalin sodr. Batta stoji v zvezi z zaplembo«Slob. Riječi» št. 136. V nekem članku je drž. pravnik našel žaljenje veličanstva. Zapori na ITrvatskem so napolnjeni. To so sadovi Rauchove vlade. Amerikanske volitve so končane in “republikanci* so zmagali. Njihovemu kan¬ didatu Taftu je zagotovljena izvolitev za predsednika Zedinjenih držav. V političnem oziru ostane torej v Ameriki pri starem, kajti tudi dosedanji predsednik republike Roosevelt je bil .“republikanec*, republi¬ kanska je bila tudi večina centralnega parlamenta. Natančno razmerje glasov v tej uri še ni znano; pač pa je' gotovo, da i je dosegla republikanska lista veliko večinol ki se ceni na 1,091.000 glasov. Definitivna volitev predsednika je dne 10. februarja. V torek so se poleg volilnih mož za pred" sedništvo volili poslanci za centralni par¬ lament, potem v večini držav guvernerji, člani državnih parlamentov, uradni sodnik 1 itd. Zanimivo bo vedeti, koliko glasov k dobil socialistični kandidat Debs, ki i e imel pri zadnjih volitvah 400.000 glasov- Jugoslovansko vprašanj Dne 31. oktobra v Vrtojbi, dne 1- t- 1 "- pa v Gorici, je predaval sodr. dr. Henri' Tuma, vsled želje ondotnih krajnih orga nizacij jr goslov. soc. dem. stranke, o i 11 goslovanskem vprašanju. Ker jc sodr. «'• Tuma eden izmed onih, ki je pri tem z« 0 na jasnem, sklenili smo, da objavimo to njegovo predavanje, seveda samo v glavi« 11 točkah. Pred seboj je imel dr. Tuma mljevid, ki je predstavljal svetovni ekono¬ mični položaj. Iz zemljevida je razvidno, da oklep«; 5 Ti i J Inl velikanska ruska in angleška država njune kolonije veg stari svet: Bnlkan, Mali Azija, Arabija in Perzija. Vsled anglešk ruskega dogovora, je obroč v Aziji skleni tako, da sta si razdelili Rusija in -Mg 1 ' svoj vpliv v Perziji od severa in j ll £ a , je tako osrednja Azija docela razdelje med obe državi. Po drugi strani ka zemljevid, da si je Francija zagotov vpliv v severni in zahodni Afriki. Drža srednje Evrope kakor Nemčija, Italija Avstrija, imajo torej le en izhod gospod; ske sile, t. j. preko Balkana na Malo A« 1 Mezopotamijo in Arabijo. Ako Avstr pride do vpliva na balkanskem poloto t r. Henrik Tuma. Društvo „Ljudski oder“ v Trstu. - ^ V sobot« cine 14. t. m. predava v »delavskem domu» idica Boschetto 5. II. nadstr., dr. Anton Oerniotn o predmetu: Uberaiizem v kulturi m umetnosti. = Začetek predavanja točno ob 8. uri zvečer. = Vstopnina 20 vinarjev za osebo. Delavci! Tovariši Udeležite s« tega predavanja našega simpatičnega govornika v velikem številu! Domače stvari. Seja zaupnikov mesta in oko¬ lice se vrši v nedeljo dne 15. t. m. ob 10 uri zjutraj v Delavskem domu ul. Bo¬ schetto 5. I nad. Na dnevnem redu je izvolitev 3. članov v skupni politični odbor za celo Primorsko in bodoče deželnozborske volitve v Trstu. Stvari, ki se bodo razpra¬ vljale na tej seji so velepomembne. Prosimo tedaj vse zaupnike mesta in okolice, da se te seje udeleže v velikem številu. Politični odbor jugosiov. soc. dem. stranko v Trstu. Silvij Straliiinii* Kranjevic Dne 29. pretečenega, meseca je umrl najboljši hrvatski pesnik Silvij Strahimir Kranjevic. Bil je tudi odkritosrčen prijatelj delavstva, za katero je večkrat j napel ljubke in otožne strune svoje zveneče harpe. Ob priliki pri¬ občimo kako izmed njegovih krasnih de¬ lavskih pesni, kajti vredno je, da jih po¬ znajo tudi slovenski delavci. Končano jo! Nič se nismo čudili, ko smo čitali v Edinosti, da jc bil Jaklič izvoljen za odbornika političnega društva « Edinost*. Pravzaprav smo se čudili, da ga niso izvolili za predsednika tega društva. No, vsekakor jo treba priznati, da je dospel Jaklič v kratki dobi svojega pol — itičnega delovanja, do jako"visokega klina narodno — rodoljubne lestvice. Toda naš namen ni, da bi očitali in zavidali Jakliču njegov prehod v rodoljubje. Bog mu daj srečo. Toda neka druga je stvar. Dosedaj so go¬ spodje v N. I). O. pripovedovali, da nimajo z gospodo v pol. društvu «Edinost* nič skupnega. Sedaj se je pa vso spremenilo. Ravno tisti ljudje, ki sede v odboru N. D. O. sede tudi v odboru pol. društva «Edinost G Dr. Rybaf je vedel, da mu Ja¬ klič in Mandič delata lahko zgago in jo je zaradi tega spravil pod svojo kuto v odbor društva «Edinost». Tako upamo, bodo nehali prepiri med N. D. O. in dru¬ štvom «Edinost >> . Ne verjamemo, da so se gospodje pri Edinosti pri tem podemokrati- zirali, ampak prepričani smo, da so se gospodje v N. D. O. pomeščanili. Sicer so pri nas ali narodni demokratje, ali narodni meščanje v eni in isti slabi luči. Toda za slovenske delavce je pri slov. narodnjakih končana kukanja in niti komedij ne bodo smeli več uganjati, kajti Jaklič bo odslej živel in delal pod spretnim političnim bičem dr. Otokarja Rybara. Proklete grablje ! Ce je še kedo ki verjame, da « Edinost* ne laže, je vreden, da se mu da nagrado za vstrajnost pri svoji veri. Edinost je sama povedala, da se ji ne sme verjeti ničesar. Ko je odgo¬ varjala «Lavoratoru » zaradi govora, ki ga je imel dr. Rvbar na shodu v. Nar. domu dne 25. pretečenega meseca, je rekla da je o govoru Rybafa slabo poročala. Ako ne more « Edinost® natančno poročati o shodih in prireditvah pri katerih priso¬ stvujejo njeni uredniki, kako naj še poroča natančno o stvareh, ki jih njeni uredniki niso videli. Tako je n. pr. poročala «Edinost >> o neki rabuki, ki je nastala baje med socialisti iu narodnjaki, ko so se vračali prvi iz neke veselice, ki so jo imeli v Križu. Povedala je namreč da so socialisti vpili «abbasso sčavi» in da je bil med našimi sodrugi tudi sodr. Pittoni. Slučaj — salamenski slučaji — je hotel, da je bil tiste dni sodr. Pittoni v Budimpešti in resnica pravi, da naši sodrugi ne samo niso vpili «abbasso soavi* ampak, ko so se sprli z nekimi prijanimi riarodnjakarji, so vedeli da imajo opraviti z navadnimi prijanci in se sc spominjali narodnjakov in Slovencev ravno toliko kolikor lanskega snega. Ampak « Edinost* bo še nadalje pravila da lažejo drugi in niti spomnila se ne bode, da je sama nehote priznala, da ne more govoriti resnice. Proklete grablje! Račun veselice v prid « Delavskemu Listu*, ki se je vršila v Trstu dne 4. oktobra je sledeči: Vseh dohodkov je bilo Iv 279‘80. Izdatkov pa K 162‘70. Prebitek (čisti dobiček) znaša tedaj K 117T0. — Odboru, ki je priredil to veselico se uprav- ništvo « Delavskega lista* iskreno zahva¬ ljuje. Liberalna, napredna, svobodo¬ miselna stranka v Gorici se je po svojih prvih predstaviteljih, deželnem po¬ slancu Andreju Gabrščku in drju. D. Pucu prav svobodomiselno odlikovala s prepovedjo predavanja o bistvu socijalizma v mladinski družbi, katero se je imelo vršiti v soboto 7. t. m. ob šestih zvečer. Odrekli so nam¬ reč prostore, kjer se mladina zbira. Pro¬ stori so last Trgovsko-obrtne zadruge, katere načelnika sta omenjena dva svobo¬ domiselna gospoda. Pač ne moremo drugega reči nego: sramota liberalno naprednima in fuj svobodomiselnima Andreju Gabrščku in drju. Pucu. Sicer pa je tako obnašanje dokaz polne nevednosti in nezmožnosti ime¬ novanih gospodov, voditi svobodomiselno stranko. Dokaz, da so vsa njuna načela, naprednost in svobodomiselnost, goli švindei, s katerim si iščeta koristi in pozicije. Členjene dopisnike prosimo da potrpe tudi to št. Gradiva imamo preveč na razpolago in ne moremo spraviti v eno štev. Počasi pridejo vsi dopisi na vrsto. DOPISI. GORIŠKO. Gorica. Krajna organizacija soci- jalnodemokratične stranke A r Gorici ponovno vabi na nedeljske sestanke v društvenih prostorih Via Teatro št. 20 ter obenem naznanja, da je tajnik deželnega in krajnega odbora, odvet. sodr. dr. Tuma na razpolago vsem sodrugom za svet v strankarskih stvareh, v svoji pisarni Via Tre Re št. 16, vsako nedeljo od 9 do 10 ure zjutraj. Posebno se pozivajo člani iz- vrševalnih odborov krajnih organizacij v goriški okolici: v Solkanu, Vrtojbi,Mirnu, Sovodnjah, Podgori ter sodrugi iz bližnje okolice, da se udeležujejo nedeljskih se- DELAVSKI LIST Stankov. Sestanki jim ne nudijo le poučila in zabave, marveč jih tudi odvajajo od neplodnjega pohajkovanja nedeljskega pred¬ poldne. Sodrugi prihajajo tako v prijatelj¬ sko dotiko in sc spoznavajo med seboj, in v težkem položaju socijalnodemokratične stranke na Goriškem in v prvih početkih organizacije stranke je neobhodno potrebno, da so odnošaji sodrugov med seboj naj¬ tesnejši. Krajna organizacija v Gorici je jela krepko gibati ter se vrši vsako nedeljo vpisovanje v stranko v društvenih prosto¬ rih Via Teatro št. 20. od 10-ih dopoldne. Tudi v nedeljo se je zbralo lepo število sodrugov, ki so se delcžili z zanimanjem razgovora o temeljnih pojmih socijalizma. Ista krajna organizacija je priredila v nedeljo popoldne shod v Stranicah, na ka¬ terem je predaval sodrug dr. Henrik Tuma o organizaciji delavstva. Shod je bil jako dobro obiskan kljub deževnemu vremenu ter so bili prostori Alfreda Tominca do zadnjega kotička zasedeni. Pristopilo je lepo število članov ter so se določili zaupniki za Stračice, ki naj izvedejo vkratkem krajno politično organizacijo za Stračice, da bode naposled mogoče ustanoviti strokovno or¬ ganizacijo za ondotno predilnico, v kateri dela blizu do 1000 delavcev in delavk. Za delavce italijanske narodnosti je go¬ voril sodrug Cosetti o potrebi, da se de¬ lavstvo zanima za politično življenje, ki je pa zopet mogoče potom krepke organi¬ zacije. Sodrug dr. Tuma je povdarjal v svojem predavanju posebno, da je organizacija socijalnodemokratične stranke edina, ki se sme imenovati svetovna ter obsega ves iz¬ obraženi svet zemlje ne glede na konfesijo, državo in narodnost. Povdarjal je, da je, organizacija delavstva idejalnejša in večega pomena nego organizacija države same, ker so bile vse države evropejske ustanovljene po principu sile, in tudi sedanji zakoni predstavljajo le sredstva, vzdrževati moč države in dosedanjega razrednega gospo¬ darstva. Vse države se enostransko opirajo na narodnost ali konfesijo, šele kadar se socijalnodemokratična organizacija izvede po celem olikanem svetu in se socijalna demokracija polasti državne uprave, šele takrat padejo tudi militarizem, konfesijona- lizem in nacijonalizem in vse sile človeštva bodo stremele po gospodarskem razvoju in izobrazbi. Sovodnje. Napovedani javni shod, ki se je imel vršiti v nedeljo 8. t. m. je odpadel vsled slabega vremena in bolezni predavatelja. Shod se priredi ob prvi pri¬ liki. Sodrugi na Goriškem morajo biti sploh malo potrpežljivi, ker sta za sedaj na raz¬ polaganje le dva predavatelja. Akademični naraščaj, ki se jč pokazal stranki, pa obeta za bodoče novih in čilih moči. Dobravlje. Veliki protestni shod pod mili nebom skliče sodr. dr. Tuma v nedeljo dne 15. t. m. v Dobravljah pri Tononu ob cesti. Shod začne ob 3. uri popoldne. Dnevni red shoda je: Vinska kriza in deželnozborska kriza. Sodruge, tovariše in somišljenike vabimo, da se udeleže tega važnega shoda v velikem številu. ISTRA. B.) Izdatek: Citaonica.K Knjižnica.„ Predavanja.„ Kirija (Stanarina).„ Zabave . „ Razni trošci. „ Inventar. „ Ultupno . . 7P29 130'81 105 — 51'40 25T69 32*91 4P63 . . K 72313 I izvješee druga blagajnika bude prim- ljeno jednoglasno na znanje. Iza toga je zaključeno, ako to budu dopuštala sredstva i prilike imade raditi slijedeee: Pomnožati knjižnjicu tako, da bude potpuno odgovarala svrsi društva, društvenu čitaonicu potpuniti sa znanstve¬ nim i ilustrovanim smotrama, ustanoviti dramski otsjek i uvesti «dobrovoljnu kraj- caru», za koje če se zatim nabavljati agi- tacijone brošurice i besplačno dij eliti na¬ rodu. Zatim je izabran otsjek za antikleri- kalnu agitaciju, kojemu je naloženo, da stupi u kontakt sa sekcijom Slobodne mislu u Prahi. Zaključkom skupštine izjednačeni su svi članovi, kod plačanja nedjelnih prinosa — 10 stotink na tjedan. Novi odbor sastavljen je ovako: Pred- sjednik Petejan, tajnik Smoleč, blagajnik Pogačnik, bibliotekar Moter, ekonom Zlo¬ bec, odbornici: Knez i Derenčinovič, kon¬ trola : Pirc, Kozljan i Leskovec. Dragovi 7 U naSoj borbi protir klera i kapitala jedno od najupjesnijeg oružja jeste izobrazba. Vi koji ste članovi našeg prosvjetnog društva zalazite redovito u njegove prostorij e, čitajte novine, isposud- jujte knjige i slušajte predavanja, jer Sto smo mi izobraženiji, to smo . bodriji za borim i svijesniji prava, koja nas idukao čovjeka i kao radnika, stvarača svega. skem in nemškem jeziku imamo veliko spisov o spolnih bolezni. V slovenskem skoraj nič. Pripo¬ ročamo Vam brošurico o spolnih bolezni, ki jo je napisal dr, J. Demšar, specijalist za kožne bolezni v Ljubljani. Kupite jo lahko pri Gorenjcu v Trstu. Napredek. Socialistični kandidat je bil Debs. 1. ,,Proletarec", 2. ,,Radnička straža". Stud,iona*. Prototip tistega kačjega strupa, ki deluje na nervozni zistem je od gada „Cobra" ali ,,Naya“. V koliko urah 'se lahko umre če, ta upične, je odvisno od kolikosti strupa, ki spusti v rano. Imenuje se „Aspis“. Cecr. Prihodnjič. Sicer pa zahtevate kar cel roman. A. B. Potrpite! Pride prav gotovo in še vedno ob pravem času. Gokn. Čez plan. Pesen, mladine. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISK ARNA MODERNA M. Susmel & Comp. ulica dellaZonta 8. Gostilna „Alla Lealta ANTON SAITZ ulica, del le Acque SlovenGi In Cehi v Trstu in na Primorskem. Pozor! Potrebujete srajce, spodnje hlače otroške obleke, obleke za gospice in gospe in razne dru¬ ge domače obleke? Pišite na podpisano trdko rokodelnega tkanega platnenega in volnenega blaga 78 ct. široko 25 m. stane 10 kron 50 » » 20 » franke! Trpežno Pozor! Raznobarvno! Zahtevajte vzorce! V Marie Cerna, Vina najfinejša, domača kuhinja Družinske zabave. - Pnla. Glavna skupština radničkog prosvjetnog društva u Puli, sastala se je prošle nedjelc u Puli. Broj skupštinara bio je iznad svakog očekivanja. Predsjednik, drug Petejan, otvara skup- štinu, pozdravlja prisutne i pozivlje tajnika, da pročita zapisnik zadnje skupštine, koji se bez ikakve primetbe ovjerovljuje. Iza toga izvješčuje predsjednik o djelova- nju društva u prošlom godištu. Društvo je tekom toga godišta upriličilo osam preda¬ vanja, sto o socijalno-političnim, što o is- klučivo znanstvenim temama. Upriličio se je takodjer velik broj sastanaka, diskusija i predavanja u užem krugu, na kojima su sudjelovali večini dijelom domači drugovi. U tom godištu je društvo nabavilo ta¬ kodjer i lijepu knjižnjicu i čitaonicu, koje su članovi marljivo pohadjali. Društvo je bilo pokrenulo takodjer i tečaj za analfa¬ bete (tečaj za nepismene), koji pak nije mogao uspijevati radi zapreka, koje su poznate svim puljskim drugovima. Pred- sjednikovo izvješee bi takodjer uzc-to jed noglasno na znanje. Ivješče o stanju blagajne podastro je drug Haramina: A). Primitak : Redoviti dohotci.K 255T0 Predavanja.. 7418 - Zabave . >. . 409*99 Ukupno . - Patriotske djetinarije. I u tima su naši patrioti pravi mojstri. Kad se je agi¬ tiralo za prošle izbore, agitirali su patrioti protiv nas upravo djetinjski, te su kod toga i sam narod ponižavali do djetiuske naivnosti. Ponajprije su huškali masu, da svaku našu izbornu skupštinu rastjera sa j kolcevima. Kad to ne pomože, tulili su, da smo mi izdajice, koje su svoj rod j eni narod j prodali talijanskoj kamori. Ni to ne upali. Sad se latiše svog najstarijeg i najglupa- vijeg srestva. Uzeše «tumačiti» narodu, kako mi ho¬ čemo, da dijclimo zemlju, da čemo sve opljačkati i vrag zna kakove pretpotopne gluposti nebi još izmislili, da se medjutim izbori ne ovršiše. Narod su strašili sa ra- žarenim paklom i plamtečim sumpornim (žveplenim) morem. Župnik u Alturi strašio je narod, da če bog potuči gradom svu Ijetinu u polju, ako narod samo dopusti, da socijalisi zbo- ruju u njegovom selu. Gledeči čovjek svu tu djetinariju, čini mn se, da su Bog i vrag kandirali na programu naših « rodo¬ ljuba*. Tako vam ti vajni rodoljubi narod zaglupljuju, da tim lakše mognu «dokazi- vati*, da «naš» narod nije jošte zreo za socijalizam. Pobjedila je volja naroda, tako klicu patrioti nakon izbora. Mi bi im zaista i voštili to veselje («kakti nore z guslami*, što bi rekao Zagorac) — da je to zaista istina. Da vide drugovi, da je to bila samo popovska, a ne narodna volja, pre- nosimo iz patriotskog « Omnibusa*, dopis s Sv. Lovrenca: «Svi su naši izbornici išli na izbor, pod vodstvom domačega župnika Herdeja i tako dali svoje glasove za Kureliča. Dak le, poput krda ovaca, koje za svojim ovnom u ponor skače. «časna posla*. Naši patrijoti uvidješe, da se več sa običnim pajaeadama, no može vuči narod, kud bi oni hteli, te se pod svoje stare dane primiše “časnih* stvari — denuncijacija. Denuncijacija pisana nje- mackim jezikom, a potpisana po župniku i delegatu iz Raklije, denuncira policiji drugove Jelčiča i Haraminu, da su bez dozvole sazvali skupštinu pod vedrim ne¬ bom. Oba spomenuta gospodina jesu hr- vatski Čelik patrioti. Spomenuti čemo još, da je isti opčinski predstojnik sam dozvo- lio skupštinu, a iza toga izao sazivače, de- nuncirati. Todore, Todore — Sto dalje — to gore. Drugovi. Radi ružnog vremena odgod- jena je zabava radničkog prosvjetnog društva u Puli na iduču nedjelju dne 15. ovog mjeseca. Ne zaboravite na to! K 80975 Listiiica uredništvu. UMETNI 1 Ručni tkalcovna, Novy Hradek i u Nov. Mesta n. M., Čechy. IGNI ATELJE l>ri sv. Jakobu ulica Rivo št 42 (pritličje) TRST. Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost lokalov, porce¬ lanaste, plošče za spomenika, itd. itd. POSEBNOST POVEČANJE VSAKATERE FOTOGRAFIJE. Radi udobnosti P. N. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na doma ali zunaj mesta. Čitajte „belavskj List". PEKARNA IN SLADČIČARNA Dominik Milanič TRST, ul. della Guardia št. 24. Kruh vedno svež I. vrste konfekcijoniran večkrat na dan potom lastnega higienič¬ nega sistema. -—-— VELIKA ZALOGA ===== Likerjev v steklenicah. kron samo stane popolna moška obleka edino v zalogi zgotovljenega blaga V. D0BAUSCHEK — TRST, ul. Giosue Carducci št. 11. I»0 ZEL<» NIZKIH ( EVAH se dobi tudi raznobarvne in črne moške in deške obleke kakor tudi kostume za otroke. Dobi »e tudi svršnikc, kratke zimske jope, jopiče in hlače. Plave obleke za kovače in melianikarje. Klobuke in kape, perilo in ovratnice, »ploli vsakojaka moška oblačila. Izgotavlja se obleke po naročilu. Govori se slovenski. =s KAROL GERBEC s BRIVEC v ulici delle Acque št. 17. Knotni mesečni tarif. Sterilna svetilka Long. Zbirka parfumarij in mila. C. C. - Trst. Morali bi pač že vedeti, da ano¬ nimnih dopisov ne objavljamo niti ako so naj¬ važnejši. A kadar nam še kedaj kaj pošljete, pro¬ simo, da nam naznanite tudi Vaše ime, ki ostane tajno. S. T. O socijalnem pomenu spolnih bolezni piše navlašč za nas neki tržaški zdravnik. V italijan- v Dobravljah na Goriškem Registrovana zadruga z omejeno zavezo. Pred kratkim ustanovljena Na razpolago ima 10.000 hi. vina (mošta) zdru¬ ženih kmetov iz najboljših vinogradnih krajev, kakor: Brje, Skrilje, Dobravlje, Kamnje in drugih . ! ~ bližnjih vasi. —■ m LASTNE KLETI 4» Pripoioča se cenjenim konsumentom, zadrugam, trgovcem in gostilničarjem po Goriškem, Kranjskem Koroškem v Trstu in drugod. Postrežba točna in prava. — Cene zmerne. ZADRUŽNO VODSTVO.