SLOVENSKI
Naročnina za Avstro ogrsko: */i leta K 2-— Vi leta K 4-— celo leto K 8’— za Nemčijo:	„	„3—	„	„6—	„	v1?- ost. inozemstvo:	„ fr 3*50	„ fr. T—	„	fr. 14*:—		Uredništvo in npravništvo: Frančiškanska ulica štev. 10. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje.			Oglasnina za 6 krat deljeno petltno vrsto enkrat 20 vin — Pri vet-kratnlh objavah primeren popust	
Leto III.	Posamezna številka 20 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake in vojake 6 kron.		Štev. 49.
Zapletljaji v Mehiki.
Pristašem Huerte se razdeljuje orožje za boj proti Združenim državam,
Slovenskemu narodu!
V vrstah složnega Jugoslovanstva stopamo tudi mi Slovenci v dobo novih pravcev, čilejše borbe za svoje koristi in živahnejšega napredka na vse strani. Že danes moremo trditi z gotovostjo, da zavise vsi naši uspehi v tem novem času od žrtev, ki si jih naloži slovenski narod za svojo kulturo. Ako se prašamo, kje pred vsem je treba zagotoviti prodiranje te kulture in kaj je nje najvažnejši nositelj pri nas, ki nimamo niti univerze, niti zadostnih šol, niti preobilja gmotnih sredstev, da bi omogočilo razvoj obširne književnosti — se nam ustavi pogled takoj na dobrem, narodnem in po izpopolnitvi stremečem časopisju. Izmed tega časopisja pa je za prodiranje prosvete v široke mase naroda posebno važen poljuden zabavno-poučen list, ki beleži dogodke in zanimivosti vsakega tedna v sliki in besedi — list, kakršen je naš »Slovenski Ilustrovani Tednik«.
Pomen in korist „Slovenskega llustrovanega Tednika“ sta danes splošno priznana; le škoda, da se kljub simpatijam, ki jih uživa, ni mogel razširiti tako, kakor bi bilo treba, da se izpopolni iz lastnih moči in vzlasti, da poveča svoj obseg. Čitatelj niti ne sluti, kako nam primanjkuje prostora. Tretjina domačih slik mora ostati neporabljena, ako hočemo priobčiti količkaj zanimivosti s širokega sveta, in marsikaj moramo odlagati toliko časa, da zastari popolnoma. Posebno pa pogrešamo s čitateljem vred prostora za svetovne, splošno važne dogodke in pojave, ki jih čaka večina občinstva gotovo najbolj radovedno. le nedostatke je mogoče odpraviti le z razširjenjem lista; samo tako bo mogoče ustreči vsem željam publike po zanimivem in mnogovrstnem gradivu. Razširjenje lista je zadeva naših prijateljev; da pa storimo tudi mi nekaj za njegovo povzdigo, imamo v načrtu za prihodnji letnik „Slovenskega llustrovanega Tednika“ več dalekosežnih reform.
Da odpomoremo pomanjkanju prostora, bo izhajal „Slovenski Ilustrovani Tednik“ prihodnje leto stalno vsaj na 16 straneh.
Poleg slik in poročil o aktualnih dogodili, osebah, ki stoje v ospredju dnevne pozornosti itd., bomo dajali več prostora tudi gledišču, športu, trgovini, obrtu, znanstvenim in tehničnim pridobitvam — izkratka vsemu, kar more obogatiti eitateljevo zn nuje o svetu in domovini.
Ker manjka Slovencem stalnega ženskega lista, ki bi bil ravno pri nas tako silno koristen in potreben, smo priklopili „Slovenskemu Ilustrovanemu Tedniku“ poseben „Ženski vestnik“, ki bo poročal o ženskem gibanju, gospodinjstvu, modi itd., ter pridobili za to rubriko spretno in izkušeno urednico v gospe Minki Gove-karjevi, priznani slovenski pisateljici, ki jo pozna naše ženstvo širom domovine kot bivšo urednico „Slovenske gospodinje“.
„Slov. Ilustrovanemu Tedniku1' priklopimo tudi knjižnico, ki se bo imenovala „Knjižnica Slovenskega llustrovanega Tednika“ in obsegala dobre, zanimive povesti domačih in tujih pisateljev, pa tudi dela poučne vsebine, pisana v sveži, vsakomur dostopni obliki. V tej knjižnici si bo iskalo najboljše književno blago poti med najširše sloje naroda, izključena pa bo suhoparnost in dolgočasnost. Vsak si torej lahko predstavlja veliki kulturni pomen te nove uvedbe.
Splošno vodstvo vsebinskega dela »Slovenskega llustrovanega Tednika« in uredništvo knjižnice smo izročili odličnemu slovenskemu pisatelju, ki se potrudi, dvigniti naš list do moderne, času odgovarjajoče višine.
Za sodelovanje pri „Slovenskem Ilustrovanem Tedniku" in njegovi knjižnici smo pridobili poleg starih so-trudnikov vrsto najboljših slovenskih pisateljev, katerih slike priobčujemo v današnji številki; poslej lahko rečemo mirno: boljših sotrudnikov kakor mi, nima nobeno slovensko književno podjetje!
Ako opozarjamo še na novo glavo „Slovenskega llustrovanega Tednika", ki jo je narisal naš znani slikar Maksim Gaspari, in na to, da bo oprema lista in knjižnice po možnosti umetniška in moderna, mislimo, da smo podali slovenskemu občinstvu zadostno sliko žrtev in dobre volje z naše strani.
Ker pa uvidi vsakdo, da brez trdne gmotne podlage ni zmoči toliko večjih troškov za tisk, ilustracije in nagrade sotrudnikom prve vrste, nam pač ne more nihče zameriti, ako zvišamo z novim letom 1914 letno naročnino za 2 K. Vsak si lahko izračuna sam, da je to povišanje naravnost smešno nizko, ako ga primerja z zgoraj omenjenimi vsestranskimi preosnovami in izpopolnitvami lista ter pomisli, koliko več in boljših slik in prispevkov bo prinašal v prihodnjem letu. Tuji ilustrirani tedniki stanejo po 24, 18, najmanj po 12 K na leto, in če pomislimo, da imajo na stotisoče naročnikov in tisoče oglasov, je zahteva, da naj izhaja „Slovenski Ilustrovani Tednik" v enakem obsegu in kakovosti, gotovo pretirana. Sicer pa je znano, da proglašajo to zahtevo le tisti, ki se ne zavedajo svoje narodne dolžnosti in podpirajo načeloma rajši tujca nego da bi pomagali domačemu podjetju do izpopolnitve.
Ne oziraje se na takšno plitko zabavljanje, gremo kljub velikim težkočam in oviram — katerih najmanjša ni brezbrižnost občinstva — zvesto in neomajano po začrtani poti, prizadevajo si, da podamo svojim čitateljem vedno najboljše, kur moremo v danih razmerah. Kdor se ozre po rezultatih našega dela v 3 letih listo-vega obstanka, nam prizna, da to prizadevanje ni bilo brez uspeha in da je koristilo narodu v meri žrtev, ki jih je naložilo nam. Baš ta cilj, ki nas je vodil povsod in v vsakem trenotku, pa naj bo vsem, ki so pripravljeni pomagati slovenskemu narodu v njegovem napredku iu delati za njegovo boljšo bodočnost povod, da ostanejo zvesti „Slovenskemu Ilustrovanemu Tedniku“ in mu pridobe vsak v svojem krogu novih naročnikov.
„Slovenski Ilustrovani Tednik" je edini slovenski list te vrste! Naročite se nanj in razširjajte ga!
„Slovenski Ilustrovani Tednik“ stane za leto 1914 in naprej:
	za Avstro-Ogersko	za Nemčijo	za Ameriko	za ostalo inozemstvo
celoletno .....	10-— K	12-— Mark = 14'-- K	3'25 dolarjev = 16'— K	16‘80 frankov = 16'— K
polletno .....	5'	„	1 iv 1! * 1 <0	1-63	„	= 8'-„	8-40	„	= S— „
četrtletno		2 -50 „	3 — „	= 3-50 „	0-82	„	= 4‘-„	4-20	„	= P- „
mesečno		0-90 „	T- „	= TU „	0-28	„	= 1-34 „	1-30	„	— 1-34 „
Dijaki in vojaki v Avstro - Ogerski plačajo za celo leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K in mesečno 70 vinarjev. — V podrobni razprodaji po knjigarnah, tobakarnah in na kolodvorih vsaka številka 22 vinarjev.
g
Posebna nagrada našim naročnikom!
Vsak naročnik dobi letos brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za leto 1914. Za vsak pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača za sliko po 40 vin,, za ovoj in poštnino.
Kot nagrado dobe naši naročniki naslednje knjige po znižanih cenah:
Dr. V. Deželič: „V burji in viharju“, ilustrovan zgodovinski roman. Prenel Sta-rogorski- Broširan izvod 3‘30 K, vezan 4'80 K.
Dr. V. Deželič: „V službi kalifa“, zgodovinski roman.
Prevel Starogorski. Broširan izvod 2 K, vezan 3'20 K.
Marko Stojan: „Za svobodo in ljubezen“, roman z Balkana, I. knjiga. Broširan izvod 1'70 K, vezan 210 K.
{Druga knjiga izide o novem letu ter bo s tem roman končan)
Starogorski: „Junaki svobode“, povesti in črtice iz balkanske vojne. Broširan izvod 1'50 K, vezan 2'80 K.
Josip Kozarac: „Mrtvi 'kapitali“, krasna slavonska povest. Prevel Starogorski.
Broširan izvod 1'50 K, vezan 2'50 K.
Heß-Mencinger: „Nauk o serviranju“. Vsakomur, posebno pa gostilničarjem in boljšim gospodinjam potrebna knjiga. Cena vezani knjigi 4'30 K s poštnino vred. {Cena po knjigarnah brez poštnine 5 K.)
Milan Plut: „Po macedon-skem bojišču“. G. M. Plut, ki je kot vojni poročevalec bil za časa balkanske vojne v Macedoniji, je zanimivo in pretresljivo kot očividec opisal dogodke, kraje in razmere te vojne. Cena broširani knjigi po knjigarnah 2 K,rza naše naročnike pa 1’20 K s poštnino vred.
Kdor pa plača naročnino
za „Slov. Ilustrovani Tednik“ za celo leto 1914 10 K v naprej, dobi kot posebno nagrado to knjigo zastonj in poštnine prosto.
Naše slike.
Zapletljaji v Mehiki. Kakor je pokazal kongres, ki ga je sklical predsednik Huerta, ima mehikanski diktator za sabo močno stranko, ki je pripravljena braniti neodvisnost Mehike z orožjem. Pristaši Huerte, ki je ukazal sestaviti nemudoma potrebne čete, se pripravljajo na vojno z vso vnemo; deli se orožje, in nabiranje prostovoljcev napreduje tem uspešneje, ker ženske strastno agitirajo za obrambo Mehike proti Zedinjenim Državam. Dosedanji razvoj konflikta med Unijo in Mehiko je pokazal jasno, da ima Huerta veliko oporo v Japoncih, in tokijska vlada
zdaj niti več ne prikriva svoje namere, izkazati mu vsakatero moralno in gmotno podporo. Amerikanci bodo morali hiteti z ureditvijo pravkar predrtega Panamskega prekopa, zakaj lahko se zgodi, da jim bo služil kmalu v to, da pošljejo svoje vojno brodovje v Tihi ocean — proti „državi vzhajajočega solnca“.
Prireditev ženske podružnice CMD. v Celju. Ženska podružnica CMD. v Celju je priredila v Celju, Trbovljah in Žalcu z velikim uspehom igro „Snegulčica“. Igralci so bili do malega sami otroci, ki so opravili svojo nalogo kaj lepo in točno.
Avtomobilna zveza Krško-Novo Mesto. V poslednjem času se širom naše lepe domovine uvaja novo, moderno prometno sredstvo — avtomobil. Kdor bi bil pred petindvajsetimi leti srečal takega hudirja
na cesti, bi bil mislil, da se je pripeljal sam sv. Elija na to božjo zemljo. No, danes smo v tem pogledu tudi mi storili velik korak naprej. Prav čuditi se je, kako hitro so se naši ljudje poprijeli novega prometnega pripomočka. Ena najlepših novih avtomobilnih prog je gotovo proga Krško-Novo Mesto. S tem, da se je odprla ta proga, je bila takorekoč vinogradna Dolenjska v svojem najlepšem delu odprta vsakemu, ki jo hoče obiskati bodisi po opravkih ali za zabavo. Kdor se je kdaj vozil v nesrečnih poštnih vozovih ali pa tudi na kakšnem tovornem avtomobilu, ta bo cenil terasni, popolnoma zaprti, pozimi zakurjeni in znotraj udobno z mehkimi sedeži opremljeni avtomobilni omnibus,
ki ga je postavila podjetna družba na našo dolenjsko cesto. Takoj prvi tedni so pokazali, kako potrebna je bila ta naprava. Prav vsakemu ugaja hitra in lahka vožnja. Gotovo je bila všeč tudi oblastveni komisiji, ki je prva preizkusila pot iz Krškega do Novega Mesta in ki jo kaže poleg našega lepega avtomobila današnja slika.
Mandolinistična skupina „Viktor Parma“ pri sv. Jakobu v Trstu. K tej sliki nam pišejo: — „Vse za narod — vse za našo mladino: našo bodočnost!“ — To je bilo geslo pri ustanovitvi skupine „Viktor Parma“. Skromen je bil začetek, tesen delokrog, in marsikdo se je smehljal pomilovalno našemu navdušenju; mi pa smo imeli resen namen in trdno voljo in danes, po dveh letih, lahko pokažemo s ponosom na sad svojega truda. Koliko mladih Slovencev smo iztrgali tekom dveh let iz krempljev narodnih nasprotnikov — to je namreč namen skupine „Viktor Parma“ — in ako Bog da, rešimo še marsikaterega našega mladega človeka. „Vse za našo mladino: našo bodočnost!“ — Rekli so nam, da zvene te besede, ako jih izusti kdo izmed nas neizkušenih, preotročje... Dobro! — vam, otroci skupine „Viktor Parma“, pa in vašemu tihemu delu na narodno-probujeval-nem polju želimo najboljših uspehov vsi iskreni Slovenci pri sv. Jakobu. — Ne krenite s te poti, otroci, kajti vedite, da je pot, ki jo hodite, prava — ne dajte se pohujšati od tistih, ki niso otroci!... Ostanite čista, neokužena mlada slovenska kri, ki se je vselej pripravljena žrtvovati za svoj narod — svojo mladino: svojo bodočnost!
Rabindranath Tagore. Pred malo tedni se je razlegalo po vsem nemškem taboru zmagoslavno kričanje, ko se je razširila vest, da je odsek za Noblovo nagrado sklenil podeliti letošnjo literarno nagrado znanemu nemškemu hujskaču Roseggerju, ki je po mnenju südmarkoveev in sličnih ljudi velik „pesnik“ pred Gospodom. No, možje v Stockholmu so bili pravočasno informirani po poklicanih slovanskih krogih, daje Rosegger pred vsem tisti človek, ki iz-podbuja svoje rojake na to, da zbirajo milijone za potujčevanje slovenskih in slovanskih otrok. Zato so Nemci zdaj silno poparjeni, zakaj Noblovo nagrado je dobil slavni indijski pesnik Rabindranath Tagore. Mož, čigar sliko objavljamo v današnji številki, je evropsko naobražen človek; šolal se je tudi v Londonu, a se je vrnil kmalu v svojo domovino, v naročje njene mnogo tisočletne kulture, zavedaj e se, da najde le tam živi vir svoje umetniške sile. Značaj njegovih nežnih, diskretnih pesnitev je pretežno versko-mističen. O priliki podamo kak primeri jej in izpregovorimo nemara še kaj več o letošnjem nosilcu Noblove nagrade za leposlovje.
Grob cesarja Napoleona, ki je umrl v pregnanstvu na otoku sv. Helene ob zapadni afriški obali, je dandanašnji v Parizu, v kapelici Invalidskega Doma. Preden pa so prepeljali njegove ostanke v „fran-
Z novim letom
začne izhajati v „Slov. Ilustr. Tedniku“
nov velezani-miv roman.
Priobčevali pa bomo tudi črtice, povesti, novele itd. naših
najboljših slovenskih pisateljev.
Za Božič
izdamo posebno obsežno bogato ilustro-vano številko „Slov. Ilustrovanega Tednika“. Oglase za božično številko sprejemamo le do 15. decembra t. I.
cosko zemljo, v sredo naroda, ki sem ga tolikanj ljubil“, kakor je prosil sam pred svojo smrtjo, je počival na sv. Heleni v grobu, ki ga kaže naša slika.
Smeli čini francoskih letalcev. Prav za prav jih je škoda omenjati: tako navajeni smo že prvenstva Francije v zračnih višavah, da se niti več ne čudimo, kadar poveča kak francoski letalec slavo svojega naroda z novim uspehom. Zadnji dnevi pa so nam prinesli vendar dvoje dogodkov, ki jih velja zabeležiti. Prvi je polet znanega letalca Dancourta iz Pariza v Carigrad. Dancourt, ki se je ustavil spotoma tudi v Bukareštu in bil ondi navdušeno sprejet, je nadaljeval svoj polet proti Kahiri. Drugo odlično dejanje je bil polet slavnoznanega Vedrina, ki se je proslavil prvikrat s tem, da je poletel iz Pariza v Madrid. Vedrines je hotel ustvariti rekord za polet na daljavo brez premorov in nameriti svojo pot proti poljskim deželam; pri tem bil moral seveda preleteti Nemčijo. Toda nemška vlada mu je velela sporočiti da bo takoj aretiran, kakor hitro se pokaže na Nemškem; tudi francosko vojno ministrstvo ga je opozorilo na to nevarnost. No, Vedrines je poznal sebe in svojega zračnega konjička; dvignil se je, preletel Nemčijo, ne da bi se spustil na tla, in se ustavil še le pri Pragi, ker mu je gosta megla onemogočila orientacijo. Nemcem torej ni bilo dano veselje, sprejeti ga v svoj „gostoljubni“ objem.
Letalo v službi armade. Dalekovid-neži prerokujejo, da pride enkrat vojna, ki se odloči v zraku; in konstrukterji se že pripravljajo na tisti čas. Današnja slika kaže letalo za vojno službo, ki ima oklep od jeklene pločevine, tako da ga krogla iz navadne puške ne prebije; spredaj pa je pritrjen kroglemet, s katerim more spremljevalec pilota obstreljavati neprija-jatelja na tleh in tudi — v zraku. Letalo je eno izmed tistih, ki jih imajo Združene Države na mehikanski meji pripravljena za pretečo vojno.
Smrtna nesreča v Gorici. Dne 21. novembra se je zgodila v Gorici kruta nesreča, ki priča iznova, kako opasno je neprevidno ravnanje z orožjem. Neki gospod v spremstvu dame je stopil v Saunigovo trgovino s šivalnimi stroji, kolesi in orožjem ter si dal pokazati samokres, v katerega je vložil patrono, a ga naposled vendar ni kupil, ker se mu je videl premajhen. Po njegovem odhodu je delavec Frančeškin, ki ni bil ves čas navzoč in torej tudi ni opazil, da je v revolverju patrona, hotel spraviti orožje; pri tem ga
je parkrat izprožil, kakor je pač navada delati s praznimi samokresi. Zdajci pa poči strel, in krogla zadene gospodično Antonijo Humerjevo, ki je služila pri tvrdki kot knjigovodkinja. Smrtno zadeta omahne
Podgori pri Gorici, kjer je mislil preživeti svoje stare dni. No, tudi tu mu ni ugajalo; vrnil se je v Ljubljano, kjer je prebil blizu štiri leta. Zadnje njegevo stanovanje je bilo v Plankarjev! hiši na Dolenjski cesti
Prireditev ženske podružnice"CMD v Celju: Mali igralci otroške igre „Snegulčica“,
nesrečna deklica, zgrudi se in izdihne na mestu; kakor se je izkazalo pozneje, ji je bila prebita srčna žila. Frančeškin je tekel ves iz sebe po pomoč, ali prišla je prepozno; arelirali so ga, toda ko se je izkazala njegova nedolžnost, so ga izpustili. Pogreb se je vršil v nedeljo zjutraj ob osmih. Udeležba je bila velika; Stolni trg je bil poln ljudstva, ko so nesli krsto v stolno cerkev. Ob krsti so korakale belo oblečene deklice; voz je izginjal v vencih. Pogreba se je udeležil tudi „Sokol“, čigar članica je bila pokojnica; venec, ki so ga položili člani in članice „Sokola“, je nosil napis: „Vrli sestri zadnji: Na zdar!“
Rojstna hiša Ivana Fabjančiča. V Dolenjem Logatcu št. 26. se je rodil dne 21. prosinca 1840. mož, čigar ime ostane neizbrisno v zgodovini naše narodne obrambe, zapisano z zlatimi črkami med dobrotniki Družbe sv. Cirila in Metoda. Bil je to Ivan Fabjančič, ki si je pridobil s pridnostjo in varčnostjo v poznejših letih kot kmetovalec in vinotržec lepo premoženje. Nihče ni slutil, da je namenil te sadove svojega dolgoletnega težkega truda svojemu narodu in ohranitvi njegove mladine. Živel je sila preprosto in samotarsko; leta 1903. je opustil vinsko trgovino in se bavil s kmetijo do leta 1905., takrat pa je prodal vse in se preseli] v Ljubljano, kjer je bival nekaj časa v Šiški pri svojem bratu, pozneje pa si je kupil hišo v
— skromna, vlažna sobica brez peči. Med ljudi skoraj ni^zahajal, razen v Prešernovo kavarno in k Čadu pod Rožnikom. Nekega dne, ne da bi komu kaj povedal, je odšel v bolnico in umrl; kako so se začudili vsi, ko se je razvedelo, da je volil v svoji oporoki vse svoje premoženje, okroglo
60.000	K, Družbi sv. Cirila in Metoda, z nalogo, da izplača manjša volila v narodne in dobrodelne namene in nekaj neznatnih osebnih volil! — Zanimivo je, da se je porodilo blagemu pokojniku njegovo navdušenje za CMD na veselici, ki jo je priredila ženska podružnica družbe 1. 1897. v Logatcu — po slavnostnem govoru g. Antona Koblarja, sedanjega dekana v Kranju. Ta govor je ganil moža do solz, tako da je rekel pozneje: „Tega ne pozabim do smrti.“ Držal je dano besedo." Ker se plemeniti mož ni dal nikdar fotografirati, moremo postreči čitateljem samo s sliko skromne kmetske hiše, v kateri je začelo utripati njegovo zlato srce.
Kronika.
Sirijo se vesti, da namerava grof Berchtold odstopiti po zasedanju delegacij. — Delegacije zborujejo na Dunaju; večina govornikov v avstrijski delegaciji kritikuje zunanjo politiko monarhije za časa balkanske krize. V obče so Jugoslovani v teh sejah vedno na vrsti.
— Začetkom meseca decembra se sestane gališki deželni zbor, ki se bo bavil z vprašanjem gališke volilne reforme. Upati
Naši bodoči sotrudniki: Gospa Minka Govekarjeva, bivša urednica „Slovenske Gospodinje“, urednica našega „Ženskega Vestnika“. (Fot. Viktor.)
je, da se Poljaki in Rusini sporazumejo. — V državnem zboru razpravljajo o reformi tiskovnega zakona; osnovo kri tiku j e opozicija v najostrejšem tonu.
*
* *
Bolgarski car Ferdinand je odpotoval z Dunaja v Sofijo. Menda je iskal opore in pomoči v svojem sedanjem težavnem položaju, a zdi se, da mu zdaj niti avstrijski politiki in nepolitiki ne verjamejo več. Ob tej priliki se je izvedela o tem finem možu - kaj čedna povestica. V zvezni pogodbi s srbsko vlado je točka, ki je določala za slučaj avstrijskega vpada v Sandžak ali Srbijo samo, da mora priskočiti Bolgarska Srbiji na pomoč z 200.000 možmi. Ta določba, ki je ne tehtamo niti z % avstrijskega niti s srbskega stališča, marveč zgolj z vidika zdrave državniške pameti, je bila popolnoma umevna — saj gleda v važnem trenotku vsakdo, da ima hrbet zavarovan. Toda dobri Ferdinand ni niti čakal, da bi se posušil podpis na tej pogodbi: s prvim vlakom je"hitel na Dunaj, opozoril avstrijsko vlado na tisto klavzulo in podal slovesno zatrdilo, da
Naši bodoči sotrudniki: Rado Murnik, znani romanopisec in odlični humoristični pisatelj.
svoje svečano prevzete obveznosti napram Srbiji, nikdar in pod nobenim pogojem ne izpolni. S tem svojim činom je gotovo koristil Avstriji; toda objektivno moramo reči, da velja morala, ki jo je pokazal s
tem svojim ravnanjem, med navadno sodrgo za nedopustno. No, seveda, carji niso navadni ljudje. Pri volitvi na Bolgarskem se vrši brutalna agitacija proti rusofilski stranki; Ferdinandovi pristaši bi jo radi uničili popolnoma, da morejo potem zatreti poštene elemente, ki se jih Ferdinand boji. Ako pa zmagajo rusofili vendarle, potem je usoda koburške šibe, s katero se tepe bolgarski narod, zapečatena. — V ruski dumi je govoril bivši podpredsednik Gučkov ostro proti vladi, češ, da dela ruska vlada s svojimi brezumnimi dejanji in ukrepi zoper pravico ljudstva sama najuspešnejšo propagando za revolucijo.
❖
* *
Francija najme v vojne svrhe poldrugo milijardo frankov. — Gibanje Indijcev v angleških kolonijah postaja jako nevarno. Južnoafriški Buri, ki uživajo, dasi na zunaj odvisni od Britanije, na znotraj popolno samostojnost, so sklenili zoper pridne indijske delavce izjemne odredbe, ki jih izključujejo takorekoč od človeških pravic. Prišlo je do krvavih nemirov in zavrelo je tudi v Indiji sami. Živahno se komentira izjava indijskega podkralja: lord Hardinge je imel govor, v katerem
Anton Pesek, uiednik in izdajatelj »Slovenskega Ilustrovanega Tednika«. (Fot. Viktor.)
se je postavil popolnoma na stran Indijcev in obsodil z ostrimi besedami ravnanje južnoafriške vlade. Buri, s katerimi so pri nas tako simpatizirali za časa njihove vojne z Anglijo, so pač germanskega pokolenja in kažejo, da niso boljši od svoje žlahte, ki jo poznamo. — V Mehiki se pripravlja vlada na odpor proti Združenim Državam, med tem pa zmagujejo vstaši in korakajo proti glavnemu mestu. Unija ne gleda nerada razvoja teh dogodkov, ki ji utegne pomagati, da doseže svojo voljo z manjšim naporom, nego je računala.
Gledališko društvo na Jesenicah stoji danes med prvimi slovenskimi gledališči, ki nimajo plačanih močij. Poleg Maribora in Celja zavzema to društvo častno mesto na polju slovenske dramatike, tako, da je v kratkem času svojega obstoja imelo že petdeset predstav prav izbranega sporeda. Današnji list priobčuje slike iz efektne drame „Golgata“, ki se je uprizorila kot 50. predstava. Da ima društvo dosti življenjske sile priča dejstvo, da uprizori prihodnjo nedeljo, t. j. 7. t. m. ob pol osmih zvečer veliko dramo „Vstajenje“ (po romanu L. N. Tolstega spisal Bataille), pri kateri sodeluje v glavni vlogi (Katjuša) gospa Štefanija Dragutinovičeva, članica slovenskega gledališča v Trstu. Slovenci, podpirajte vsi brez izjeme to kulturno institucijo!
Steekeitpferd-Iilymomleene mile
prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Priznanostna pisma.	Po 80 h povsod.
D	NOVICE. B
Zagoneten umor v Parizu. Pariška policija se bavi z zelo tajinstveno afero. Dne
Naši bodoči sotrudniki: Fran Govekar, znani romanopisec - realist, bivši intendant in ravnatelj ljubljanskega gledišča. (Fot. Viktor.)
27. oktobra je bila poklicana žena hišnika v hiši v Rue Michel Ange k telefonu. Ko je vzela slušali v roko, je zaslišala obupne klice žene, ki je klicala: „Pomoč, mori me, hitite umoril me bo!“ Hišnica je hitro poklicala policijo, ki je izpraševala, kdo kliče, kakšno število telefona ima, toda opi glas je klical še naprej za pomoč. Nato so policisti slišali ropot in padec. Policisti so se takoj telefo-nično zvezali s centralo, toda telefonistka se ni več spominjala one številke. Kriminalna policija je takoj uvedla razsežno preiskavo, ki pa je bila brezuspešna. Osebe, ki so slišale to klicanje, pravijo, da pač ni bila slaba šala, ker je bilo klicanje preveč naravno.
Arnavti pri določevanju meje. Pred komisijo za določitev albanske meje hodi truma Arnavtov, na čelu ji neki Čazim Dač, ter poživlja in zbira ljudi, da bi od komisije zahtevali, da njihovi kraji ostanejo Albaniji. Srbska vlada je vložila protest.
Novo tobačno tovarno v Skoplju zgradi v najbližjem času srbska tobačna monopolna uprava, kesneje tudi tovarno za žigice. Tobačna tovarna s stroji bo stala približno poldrag milijon dinarjev.
Naši bodoči sotrudniki: Engelbert Gangl, pesnik, mladinski pisatelj, avtor „Velikega trgovca“ (Družbe sv. Mohorja) in drugih povesti.
Ameriški izseljenci se naselijo v Srbiji. Nad 30.000 izseljencev se je iz Amerike prijavilo srbski vladi z željo, da bi se naselili v novih srbskih krajih
Naši bodoči sotrudniki: Oton Župančič, pesnik, urednik »Slovana*; prevede za našo knjižnico s svojim priznanim mojstrstvom kaj lepega iz francoske literature, (Fot. Viktor.)
Verska svoboda v novih srbskih krajih. Prosvetni minister je potom notranjega ministrstva naročil vsem policijskim oblastem v novih krajih, da poskrbe vse potrebno, da bodo različni verniki: muslimani, katoličani in judi lahko popolnoma svobodno praznovali svoje praznike.
Canadian Pacific, Z Dunaja poročajo: Pravni zastopnik družbe Canadian Pacific sporoča, da je dobil odlok notranjega ministrstva, s katerim se dovoljuje nadaljno poslovanje družbe in se razveljavlja zaprtje filijalk na Dunaju in v Trstu.
Prva ladja, ki je preplula Panamski kanal. Poročevalec „N. J. Timesa“ poroča iz
Naši bodoči sotrudniki: Ivan Cankar, sloveči naš pripovednik in dramatik.
Paname, da je bil mali čoln „Loise“, v katerem je bilo več višjih uradnikov, nastavljenih pri zgradbi kanala, prva ladja, ki je preplula Panamski kanal.
Balkanska grozodejstva. Član Carnegijeve komisije, ki je preiskovala grozodejstva, katera so se vršila na Balkanu, je izjavil, da se poročilo priobči začetkom decembra. Grozote so baje strahovite. Menda je komisija dognaja, da so tudi Bolgari uprizarjali velike krutosti.
Najnovejša kinematografska senzacija. Iz Berolina poročajo, da je najnovejša kinematografska senzacija fotografiranje indijskih plesov gledališke plesalke Salmonovne, ki je plesala med 14 levi. Nad 1000 metrov dolgi film bo veljal mnogo tisoč kron.
Klub proti praznoverju. V mestu klubov, v Londonu, imajo tudi klub proti praznoverju. Klubovi člani obedujejo skupaj po 13 pri eni mizi. Med obedom nalašč prevrnejo posodo s soljo, nalašč obračajo vilice s konicami navzgovr in nalašč polagajo nože navzkriž, medtem ko imajo klubski sluge nalogo streči jim z levo roko. Klub tudi slovesno praznuje vsak trinajsti dan v mesecu.
Ustanovitev poljedelske fakultete v Bel-gradu. Komisija za proučevanje tega vprašanja je vladi že predložila svoje poročilo, glasom katerega se ima v proračun za prihodnje leto vstaviti postavka 60.000 dinarjev. Na novi fakulteti se bo predavalo o poljedelskem gospodarstvu, o pridelovanju kulturnih rastlin, o živinoreji in agrikulturni kemiji.
Ministrova hči sobarica. Gdč. Gerda Pe-derson, hčerka sedanjega danskega poljedelskega ministra, služi v Londonu kot sobarica in je ponosna na to, da sc sama preživlja. Londonski listi so prinesli njeno sliko.
Nekaj novega. Ribničan svojemu tovarišu: „Vajš Nace, kaj je novega?“ — „Kaj?“
—	„I vajš, d’nar se bo opiistu!“ — „Zakaj?“
—	„I, nu vse na tu kaže. Jest ga najmam,
ti ga najmaš; pa jih je še več, ki ga najma j o.“
Najstarejša žena na Kranjskem je umrla v Dolgivasi na Kočevskem. Umrla Helena Wederwohl, rojena Perz, je dočakala starost 118 let. Omožena je bila šestkrat!
Letalec in lekarnar. Kakor novodobna bajka se sliši čedna dogodbica, ki se je pripetila nedavno francoskemu letalcu v majhnem mestecu Francije. Letalec, ki je hotel leteti na tekmo v Rheims, je zapazil spotoma visoko v zraku, da mu je zmanjkalo olja v mazalcu. Nemudoma se je spustil v drkoletu na tla, nadejaje se, da dobi pri lekarnarju bližnjega mesteca potrebno množino ricinovega olja, ki ga rabijo v zdravilstvu kot odvajalno sredstvo v „pospešenje prebave“, v mehaniki pa zaradi mnogih kemičnih vrlin kot mazalno olje. Mož stopi torej v lekarno in zagleda starega, sključenega možička, ki ga pozdravi prijazno: „Ali mi morete dati 20 litrov ricinovega olje?“ Možiček odskoči, z vsemi znaki groze na obrazu. „20 litrov ricinovega olja, gospod, 20 litrov! Ali ste znoreli, ali ste samomorilec! 20 gramov vam dam, to bo učinkovalo popolnoma zadostno!“
Hipnotizer profesor Farell obsojen na smrt. Porota farmerjev v Arkanzasu je obsodila starega profesorja magnetizma Farella Lirvisa na smrt, ker je s pomočjo hipnotizma izkušal umoriti dve ženski. Obtoženi starec, na pol slep, je sprejel to kazen popolnoma ravnodušno. Farell si je izbral za žrtvo nekega Turnerja, ki ga je sodišče proglasilo za slaboumnega. Turner je svojo ženo in hčer zastrupil, a nato poizkusil izvršiti samomor. Pri njem so našli spis z opisom spiritističnih sej, ki jih je imel poslednja leta z njim profesor Farell. Spis, ki je neke vrste dnevnik, pripoveduje, da je Farell opetovano priklical pokojnega Turnerjevega sina Roberta, ki je rekel, naj oče ubije mater, hčer ter tudi sebe ter naj ves svoj imetek zapusti profesorju Farellu. Dva dni preje, predno je Turner ubil hčer in ženo, je pisal v svojem dnevniku: „Profesor Farell je odločil, da je najbolje, da gremo in mi bomo šli. On pravi, da je nabavil strup. Mi smo neprestano molili od onega časa, ko smo zvedeli za to odločitev. Jaz podpisujem oporoko, s katero zapuščam svoj imetek profesorju Farellu. Ko so porotniki obsodili Farella na smrt, so zazvonili vsi zvonovi v mestu. Prebivalstvo je obsodbo sprejelo z velikim odobravanjem. Ko so peljali Farella v ječo, je rekel: „Veliki duhovi z drugega sveta vedo za moje muke. Mrtvi bodo pričali zame.“ No ljudje se niso preveč bali tega.
Moč Anglije na morju. Angleška mornarica bo imela v prihodnji vojni 150.000 mor-
Naši bodoči sotrudniki: Etbin Kristan, priznani dramatik, novelist in glavni urednik »Zarje«.! (Fot. Viktor.)
Naši bodoči sotrudniki: Vladimir Levstik, novelist in prelagatelj; obljubil nam je več prispevkov pripovedne vsebine. (Fot. Viktor.)
narjev in .mornariških vojakov, to je število, ki prvič preseza število moštva, ki je bilo mobilizirano v napoleonskih vojnah. Ta moč Anglije je dvakrat večja kot druge najmočnejše namorske velesile.
Invalidna ustanova v Srbiji. V podkrepitev državnega fonda za invalide, se je ustanovil fond „Sv. Jurja“, ki ima doslej že
362.000	dinarjev za nameravano dobrodelno društvo. Ko pridejo pri nas očetje in sinovi z avstrijskih meja jih sprejme doma — glad.
Dvoboj zaradi tvaških grozovitosti. Te dni sta se sešla v Parizu z orožjem v roki bolgarski poročnik Torkov in g. Breitmayer, čigar ime je znano v francoski javnosti kot ime enega najnevarnejših duelantov. Poročnik Torkov je bil odpotoval v Francijo, 'da pozove slovečega pisatelja Lotija na odgovor zaradi člankov, naperjenih proti bolgarski armadi, v katerih je bil ožigosal okrutnosti, ki jih je zagrešila bolgarska vojska v Trakiji proti nevojskujočemu turškemu prebivalstvu. Pisal je Lotiju pismo v najsirovejših izrazih, v katerem je trdil med drugim tudi, da prihaja v imenu vseh bolgarskih oficirjev, ki so mu poverili nalogo, maščevati nad Lotijem njihovo užaljeno čast. Zaradi nedostojnega tona tega pisma, zaradi obvestila, ki ga je dobil med tem iz Sofije, da Torkov ni pooblaščen po nikomer, končno pa tudi v zavesti, da nima za kaj dajati zadoščenja, ker je pisal čisto resnico, je Pierre Loti odklonil dvoboj. Na njegovem mestu pa se je ponudil
Naši bodoči sotrudniki: Dr. Ivan Lah, romanopisec in novelist »Upornikov«, »Brambovcev« in mnogih drugih znanih povesti.
Torkovu g. Breitmayr, ki je v dvoboju prebodel Torkovu najprej desno roko, nato pa še desno stran prsi. Ob razstanku sta si segla nasprotnika v roke. Kakor poročajo francoski listi, Torkov niti ni Bolgar, marveč rojen Armenec.
Kdo je kriv srbsko-bolgarske vojne? Pred nedavnim časom je krožila po časopisju vest, da ima vrhovni poveljnik francoske armade, general Joffre, v rokah original Ferdinandovega ukaza, s katerim je zapovedal bolgarski car splošni napad na Srbe in Grke. Nemara je to prav tisti dokument, o katerega nastanku poročajo listi zadnje dni sledeče: General Savov, ki so ga smatrali do današnjega dne za samolastnega zakrivitelja vojne, se je dolgo upiral cesarjevi zahtevi, da naj se vojna začne, češ, da armada ni pripravljena nanjo in da se mora končati nesrečno. Ko mu je Ferdinand naravnost ukazal, zapovedati splošni "napad, je izjavil Savov, da tega ne stori, odšel iz kraljevega kabineta in zaloputnil vrata za seboj. Car ga je dal drugi dan še enkrat poklicati k sebi, s sporočilom, da ga postavi drugače zaradi nepokorščine pred vojno sodišče, ki določa za takšne slučaje smrtno kazen. Savov je nato prišel h kralju, a je izpolnil njegovo voljo še le, ko mu je dal Ferdinand svoj ukaz pismeno. Nekemu dopisniku je izjavil Savov te dni, da pravih krivcev ne more imenovati, ker bi s tem izdal državno tajnost in kompromitiral neko velesilo! Krvava tragedija med balkanskimi brati ima torej prave krivce daleč izven Bolgarije; Ferdinand je bil samo njih naščuvani oproda — kje pa je iskati podpihovalca, ni težko vprašanje.
Banketni govor po telefonu. Novost, pomembno za državnike, ki jim obilica opravkov ne dovoljuje dolgih potovanj, je izumil Wilson, predsednik Združenih Držav. Te dni priredi trgovska zbornica v Rochestru (država New York) banket, na katerega je povabila predsednika. Wilson pa, ki je ravno ta dan zadržan, je naznanil zbornici, da ji sporoči svoj pozdrav telefonsko. Sleherni izmed 600 udeležencev banketa bo imel pred seboj na mizi dve slušali, in članom trgovske zbornice ter njih gostom bo dana potemtakem prilika, poslušati govor predsednika Wilsona, kakor da ni 1000 m Tj daleč od njih, marveč sredi med njimi.
Solnčni žarki kot vir gonilne sile. Kakor poročajo „Times“, je razstavljena v Londonu zbirka fotografij, ki kaže veliko napajalno pripravo kahirske Sun Power Company (Družba za proizvajanje solnčne sile). Sila, s katero deluje ta družba, izvira zgolj iz pare, ki jo dela gorkota solnčnih žarkov. Cela vrsta kinematografskih filmov kaže, kako deluje kahirska naprava. Tvori-jo pet absorbatorjev (srebalcev) solnčnih žarkov, parni stroj z nizkim pritiskom, sesalka in potrebni pomožni stroji. Absorbatorji sestoje iz para-bolnih (vbočenih) okvirjev od lahkega železa, v katere so vdelana zrcala tako, da love solnčne žarke ter jih odbijajo na dvoje dolgih kotlov z vodo, ki se od tega segreva in izpreminja v paro, ta pa goni stroj. Naprava more nasesati 6000 galon vode na minuto. Vsaka „joha“ zemlje, ki je pokrita s tem zrcaljeni, proizvaja 250 konjskih sil, tako da je mogoče doseči vsako poljubno množino sile, ako postaviš potrebno število zrcalnih reflektor ev. Izumitelj in zgraditelj te naprave je g. Frank Sherman iz Filadelfije, ki je izjavil časnikarjem, da misli zgraditi vlada v Sudanu ogromno takšno silnico za solnčno moč.
Merilna priprava za zrakoplove. Neki francoski oficir je izumil merilno pripravo, ki jo hočejo porabiti v opremo vseh vojaških zrakoplovov in letal. Z njo zadeneš iz višine 1000 metrov še prostor, ki ni večji od navadne sobe. Naprava deluje prav naglo in točno, kar je velevažno, ako pomislimo, da se premakne letalo 20_do 25j:metrov na se-
Naši bodoči sotrudniki: Milan Pugelj, obče priljubljeni novelist; izročil nam je zbirko svojih povesti. (Fot. Viktor.)
kundo. Pri uničevanju mostov in obmetavanju važnih poslopij z bombami bo igral ta aparat jako nevarno vlogo.
Budilka za nervozne. Vedno večjo nervoznost našega časa vpošteva budilka, ki bije najprej 20 minut rahlo po majhnem zvončku, da se človek ne prestraši, ko se zbudi. Počasi pa naraste zvonenje tako, da te zbudi tudi iz najglobjega spanja. Zvonec se da seveda ustaviti; ako naviješ budilko iznova, prične zopet z rahlim zvonenjem, ne glede na to, ali je prej dotekla ali ne.
Leteči avtomobilni zbor Francije. Francoska vojna uprava si hoče nabaviti 6000 avtomobilov, da si ustvari leteč zbor 40.000 mož, ki ga more poslati v prvih dneh mobilizacije vsak trenotek na najbolj ogroženo mesto. Vsak mož bo imel s seboj za 8 dni živeža in municije.
Dobro se je izmazal. Dva prijatelja gresta po ulici. Prvi zagleda nedaleč strahovito grdo žensko in praša tovariša: „Za božjo voljo, kdo je neki ta ostudna baba?“ — «Moja žena je!“ odgovori drugi, ne ravno zadovoljen. Kaj pak, da se stori prvemu gorko; toda naglo se popravi in meni prepokojno: „No, zahvali Boga! Lepša je še vedno kakor moja!“
Po pravici se priporoča razpošiljalna trgovina s suknom Franc Schmidt, Jägern-dorf št. 38, avstr. Šlezija, kot najceneji in najbolj reelen nakupni vir blaga za moške in ženske obleke kakor tudi za platneno blago. Vzorce pošilja zasebnikom na zahtevo poštnine prosto. Velikanska zaloga silno cenih ostankov, ki so prav pripravni za darila.
Naši bodoči sotrudniki: Cvetko Golar, naš odlični narodni novelist in lirik: izda v „Knjižici Slov. Ilustrovanega Tednika“ zbirko svojih novel, (Fot. Viktor.)
IvanJ Vuk§-Starogorski, upravnik «Slov. Ilustr. Tednika«j avtor »Zoiislave« in »Junakov^svobode«, prelagatelj »V burji in viharju« itd. (Fot. Viktor.)
MARKO STOJAN:
Za svobodo in ljubezen.
Roman z Balkana.
Vse pravice pridržane.	41. nadaljevanje.
„S prav nikakimi, le verjemi, sinko moj!“ je rekel Estournelle važno. „Iztrebiti lopova je prav tako pravičvo in lahko delo kakor zavžiti pet tucatov ostrig in steklenico dobrega vina.“
„Brezpogojno,“ je pokimal Dušan in se nasmehnil. „Priznajmo torej prijatelju Kazakovu predpravico do njegove ekscelence in rešimo zdaj vprašanje, kako ostavimo Solun najbolj varno in brez skrbi.“ „Da,“ je menil Wheeler odločno, „čas je zlato; poleg tega pa je tudi važne za nas, da izginemo iz tega mesta preden nas dohiti Halil bej in poskrbi osebno za naše zopetno nastanjenje v Beas-kuli.
Neprijetno razočaranje Nemcev: Indijski pesnik Rabindranath Tagore, kije dobil letošnjo Noblovo literarno nagrado — namesto Südmarkovca Petra Roseggerja.
„Kar se tega tiče ne bo težave,“ se je nasmehnil Brown zadovoljno. „V mojem žepu je zatrdilo načelnika solunske policije, da ga morem posetiti brez vse skrbi: dagovarjala se bova namreč o vsoti, za katero bi bil pripravljen pozabili carigrajsko odredbo, ki ukazuje našo aretacijo.“ Vsi so osupnili ob teh besedah Ame-
rikanca, ki se je bil oddaljil za nekaj časa, nato pa pristopil k skupini. A Mr. Brown je iztegnil roko in pokazal flegmatično na čoln, ki je plul od „Floride“ proti bregu: v njem je sedel Turok v civilni obleki.
„Kakor sem že omenil,“ je nadaljeval kapitan, „sem podkupil takoj po vašem obvestilu uradnika, ki mu je poverjeno nadzorovanje naše častne straže na obrežju. Naročil pa sem mu obenem, da naj sporoči policijskemu poveljniku, da želim položiti primerno kavcijo, ki bi nas rešila teh nadležnih zaprek in zasledovanj.“
„Za Boga, ne hodite k njemu!“ je dejal Dušan v strahu. „Kakor je gotovo, da bi bila kavcija v stanu, rešiti nas njegove pažnje, tako negotovo je, kaj se zgodi z vami, ako se podate prostovoljno doseg njegove oblasti.“
„Ne bojte se!“ je dejal Brown. Odgovoril sem mu, da sem pripravljen plačati takozvano kavcijo v znesku pet tisoč turških funtov, ako pošlje po njo in ako mu ta vsota zadošča. V tem slučaju da zahtevam tudi primerno jamstvo, da nam ne preti nobeno nadlegovanje, dokler nas more doseči njegova oblast. Izkratka: za teh pet tisoč funtov naj izbriše gospod načelnik solunske policije iz svojih možganov vsak spomin, da smo sploh kdaj počastili solunska tla s svojim posetom. Ako mu je moja ponudba prenizka, sem dejal, potem ukažem zakuriti Florido in uberem drugo pot — on pa naj se obriše za svoj lepi in pošteni zaslužek!“
Činičen smehljaj mu je igral okrog ust, ko je govoril te besede — smehljaj ljudi, ki jih je naučila izkušnja, da je mera človeškega poštenja največkrat le številka svote, ki jo treha plačati poštenjaku, da ti ugodi v vsem, kar želiš.
Dušana pa so obšle dryge misli:
„Ali, Mr. Brown!“ "je vzkliknil in prijel Amerikanca za roko, „kako naj se vam zahvalimo? Žrtve, ki jih doprinašate za nas, presegjo meje tega, kar vam moremo povrniti . . .“
,,Ne bodimo sentimentalni!“ je dejal Amerikanec veselo in mahnil z roko. „Zmenili smo se vendar, da je vaša aventura tudi moja; prosil bi vas torej, da nič ne omenjamo med seboj lapalij, ki me jih stane ta ali ona kriza v naši drami. Posebno, ker vam moram zatrditi, da se taki malenkostni izdatki prav nič ne poznajo mojemu imetju.“
Nato jih je povabil v kajuto, da se pokrepčajo in odpočijejo po svojem napornem in nevarnem izletu v Solun. Pri dobri kapljici, s katero je bila jahta gospoda Browna očividno izborno založena, so jim oživele trudne oči in dvignil se jim je pogum — skrb je izginila izmed te družbe, kakor izginejo megle v toplem sijanju jesenskega sobica. Nihče ni pogrešal spanja, ki ga skoraj niso bili okusili preteklo noč; sleherni se je čutil pripravljenega, tvegati največje napore in nevarnosti iznova — samo da zagledajo že enkrat pred seboj zaželjeni cilj.
Na odgovor policijskega načelnika ni bilo treba čakati dolgo. Kmalu se je pojavil na pragu mornar in poklical Browna na krov, kjer mu je izročil načelnikov tajnik mnogokrat zapečateno pismo. Dični predstojnik je sporočal Amerikancu, da se je pripravljen zadovoljiti s poudeno kavcijo, a s pogojem, da gospodje nemudoma zapuste Solun. Mr. Brown je pokimal zadovoljno, ko je prečital to dokaj protislovno izjavo, v kateri se je razodevala vsa cinična breznačajnost turškega činovnika.
„Naročeno mi je, da naj kar jaz prevzamem denar,“ je dejal tajnik, ko je Amerikanec zložil pismo in ga pomeril od nog do glave.
„Vem, tako stoji v pismu,“ je odgovoril Mr. Brown flegmatično. „Ali ste prinesli tudi dokumente, ki sem jih zahteval od vašega predstojnika?“
„Imam jih pri sebi . . .“
; ~ - ____________________________
Naši bodoči sotrudniki: Manica Komanova, pisateljica in pesnica, marljiva sotrudnica »Slovenske Gospodinje«.
„Kažite!“
Nič hudega ne sluteč, je izvlekel žlahtni oproda še žlahtnejšega gospodarja ovitek s turškim in francoskim naročilom vsem solunskim varnostnim oblastem in organom, da naj olajšajo lastnikom te listine njihov odhod iz Solunazvso mogočo vstrežljivostjo.
Amerikanec je zložil tudi to pisanje in ga vtaknil v žep.
„Pardon, gospod!“ je vzkliknil načelnikov tajnik in iztegnil roko. „Preden mi ne izročite kavcije, vam ne smem dati tega papirja! . . .“
„Že dobro; vrnite se in povejte gospodu načelniku, da ga spoštujem sicer visoko, zaupam pa mu ravno tako malo, kakor on meni. Njegova skrb bodi, da pridemo s temi papirji v žepu neovirano na kraj mesta, to je, vsaj toliko, iz dosega solunskega vojaštva in policije, da bo naša varnost v naših lastnih rokah.
Smrtna nesreča v Gorici: aoletna^.blagajničarka Antonija Humarjeva, ki jo je dne 21. novembra ustrelil pomočnik Frančeškini s samokresom, o katerem ni vedel, da je nabasan.
Tam sem pripravljen plačati domenjeno svoto v vaše roke ali makar v njegove lastne. Najboljše je, ako se vrnete od njega zopet k meni in nas spremite sami na pripraven kraj. Ne pozabite pa prositi gospoda načelnika, da nam pošlje tudi kako priporočilno pismo do policijskih oblastnij v notranjosti dežele.“ (Dalje prihodnjič.)
Ženski vestnik.
Ker „Tednik“ vršil bo zdaj sveto nalogo, da bode prinašal nam „Žensko prilogo", časnike tuje bom vse opustila ter se na „Tednik“ takoj naročila.
M. K.
Ženska volilna pravica!
Vkljub izrednim napredkom ženskega gibanja v zadnjih 30 letih, vkljub zares velikim uspehom ženstva v raznih poklicih vpliva ženska volilna pravica na množico še danes nekako tako, kakor rudeč robec na one, v Španiji toli priljubljene živali. Politika in ženstvo, to se zdi mnogim nekaj docela nezdružljivega. V tem oziru so si konservativni in liberalni moški krogi — z nekaterimi častnimi izjemami — vsaj v srcu složni, da namreč ženska nima s politiko ničesar opraviti, da je to stvar, ki je popolnoma nič ne briga.
Avtomobilna zveza Krško - Novo Mesto: Avtomobil in oblastvena komisija na dan otvoritve.
pravico, niso zanemarjale svojih gospodinjskih in materinskih dolžnosti. In danes je Wyoming prava unijska država najnaprednejša in vzorno urejena. Tam delujejo ženske v državnih službah ter so
Bivši grob cesarja Napoleona: Kraj, kjer je počival Napoleon Bonaparte na otoku sv. Helene, preden so prepeljali njegove ostanke v Pariz.
'lake nazore razvijata v splošnem, predvsem Avstrija in Nemčija, v mnogih drugih državah pa je pričakovati glede ženskih pridobitev na političnem polju v doglednem času velikega preobrata in lepih uspehov. — Onkraj morja, kjer se godi vse lažje in hitreje, pa mislijo in ravnajo že danes docela drugače.
Prva državica, ki je uvedla splošno žensko volilno pravico, je bi! teritorij Wyoming v Zje-dinjenih državah severoameriških. Leta 1868. se je namreč združila skupina 5000 prebivalcev v politično enoto, ki se je imenovala teritorij Wyoming. Ta enota si je ustvarila takoj parlament ali zbornico, katere zastopniki so stavili takoj prve dni svojega delovanja predlog, naj dobe tudi ženske volilno pravico. Naravno je, da je ta predlog pri večini moških Vzbudil le veselost ali končno je bil sprejet vkljub strahu nekaterih nasprotnikov, ki so se bali, da ženske odslej ne bodo več hotele gospodinjiti, da bodo zanemarjale otroke, moža itd. — in kaj se je zgodilo? Po preteku 27. let se je pomnožil teritorij Wyoming od 5000 na
100.000	prebivalcev. Ženske, dasi so imele volilno
celo sodnice, odvetnice in velike podjetnice. Ženske delujejo enako uspešno doma in v javnosti. — A ne samo Wyoming, tudi države Colorado, Utali in Idaho so podelile leta 1896. ženskam splošno aktivno in pasivno, volilno pravico......
V	Avstraliji so dobile ženske splošno volilno pravico pred dvajsetimi leti; lanskega leta pa so priglasile svoj izstop iz »Svetovne ženske zveze« z motivacijo da so dosegle že popolno enakopravnost in se nimajo za kaj več potezati...
V	Lvropi je bila Finska prva država, ki je podelila leta 1906. ženskam aktivno in pasivno vo-lino pravico. Njej je sledila napredna Norveška, kjer imajo ženske od leta 1907. omejeno volilno pravico. Letos pa je poslala norveška vlada svoje delegatinje na svetovni ženski kongres v Budimpešto z vestjo, da sta vlada'in zbornica enoglasne sklenili, naj dobe ženske splošno volilno pravico.
To so torej najnaprednejše težave, ki priznavajo v resnici popolno žensko enakopravnost. Drugod pa se bojujejo za žensko volilno pravo hudi, da, celo krvavi boji, kakor n. pr. v Angliji, kjer se bore ženske z vsemi dopustnimi in ne-
dopustnimi sredstvi za žensko volilno pravico. V splošnem lahko rečemo, da je ženstvo jako pridno in se vztrajno zavzema za svoje politične in socialne pravice. Vendar pa so večinoma in po vseh deželah le posameznice, izredno delavne, energične ter idealno navdušene delavke, ki se trudijo z vsemi silami, da bi dosegle ženstvu to, kar mu gre. Če bi se vse ženske brigale za svoje pravice in bi se zavedale svojih dolžnosti, in potem tudi svoje vrednosti, tedaj bi že kmalu vladala marsikje popolna enakopravnost.
Zgodovina pahljače
Včasih je bila pahljača neobhodno potreben, jako priljubljen del ženske toalete. Ne samo na plesu, tudi v gledališču, v družbi, da, celo na cesti so morale imeti ženske pri sebi pahljače. Cesarice Elizabete si skoraj ne moremo misliti brez pahljače, ki je bila stalna njena spremljevalka ... Prvotni namen pahljače je bil, da ohladi svojo gospodarico. V svojem največjem pro-cvitu pa je služila vse di ugim namenom. Bila je
Gledališko društvo na Jesenicah: Prizor iz drame „Golgata“.
podložna, koketna igračka v gracijoznih rokah, saj so poznali v časih romantike celo pogovarjanje s pahljačo, ki je govorila nežen, a lahko razumljiv jezik zaljubljencev. Domovina pahljače je Kitajska, kjer jo zaradi vročine upoi abljajo ženske in moški. Tam in na Japonskem se dekleta iz najboljših krogov uče ravnati s pahljačo, da jo znajo mično gibati, odpirati in zapirati. Prvotna oblika pahljače je rastlinski list, zlasti palma. Take pahljače so se posluževali razni narodi že
3000 let pred Kristom. V starem veku so delali pahljače iz pavjih peres. V srednjem veku je bila pahljača posebno priljubljena na Španskem in v Italiji. V 16. stoletju je prišla na Francosko in Nemško. Nagubane pahljače so spoznali v Evropi šele v 17. stoletju.
Moda je zmeraj umetničila pri proizvajanju pahljače; prav pogostokrat je sodelovala tudi
resnična umetnost. Mnogo pahljač je velike vrednosti, ki se podedujejo od rodu do rodu. Delali so jih in jih delajo iz dragocene tvarine: iz slonove kosti, želvovine, iz nojevih peres, pristnih čipk ter iz svile. Moderne so bile včasih nagubane, potem zopet gladke, poslikane z visoko umetniškimi motivi iz rokokoške dobe, kakoršne sta ljubila zlasti francoska slikarja Watteau in Bou-
cher. Vnanji deli pahljače so dostikrat jako fino izcizelirani. Glede velikosti pahljače je svet prav pogostokrat pretiraval. Sedaj so bile velikanske, potem pa zopet jako majhne. Leta 1618. je bila ustanovljena na Francoskem prva zveza izdelovalcev pahljač. Leta 1891 se je vršila v Karlsruhe na Nemškem prva razstava pahljač; leta 1911 pa je bila tudi na Dunaju taka razstava. Tudi
Razpošilja se na vse strani monarhije od 5 kg Binaprj^EMj- poštnine prosto.
= Obnovite naročnino!
Spomin narodnega dobrotnika: Hiša št.'26 v Dolenjem Logatcu, dom Ivana Fabjančiča, ki je imenoval v svoji oporoki CMD za glavnega dediča svojega
premoženja — 60.000 K.
Ostanki po čudovito nizkih cenah! Izredna nakupna prilika!
Stotine ostankov, blaga za moške in ženske obleke se proda čudovito ceno. Zahtevajte vzorce z imenikom ostankov.
Prva šleska razpošiljalnica suknenih izdelkov
„SUDETIA“
Jägerndorf 49, Avstr. Šlezija.
Iz Pariza v Carigrad: Sprejem francoskega letalca Daucourta v Bukarešta, kjer se je ustavil na svojem poletu.
hlevom, blizu Trsta,'z mešano trgovino, trafiko in gostilno se proda. Letni'promet 140,000 K, ki se pa lahko poveča. Cena po dogovoru. Vprašanja pod „dobroidoč“ na upravo lista-
Išče se priden in samostojen
kovač
kateri bi prevzel kompletno kovačijo v večji vasi na Notranjskem. Najemnina po dogovoru. Kje pove iz prijaznosti upravništvo Sl. Ilustr. Tednika.
Cepljeno trsje!
Vinogradnikom se naznanja, da je velika množina ameri-kanskih trt na prodaj, in sicer laški rilček (Wälschriesling), žlahtnina (Gutedel) rudeči in beli, muškatna žlahtnina (Mu-škat-Gutedel), trunta, plavi in beli burgundec, beli renfol, pošip (Mozler), silvanec, izabela, portugizec, kapčina, tra-miner, šmarnica, mešano in več tisoč divjakov vkoreniče-nih. — Vse trte so cepljene na Hip. Portali s in dobro zaraščene in popolnoma vkoreni-čene, za kar se jamči. Cena trta i po dogovoru. Oglasiti se je pismeno ali ustmeno pri Francu Slodnjak, trtar, pošta: Juršinci pri Ptuju.
H. Suttner
Ljubljana št. 5
Naj večja, najsolidnejša razpošiljalna trgovina za ure, zlatnine, srebrnine. Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Samo K 410
Samo K 410
H. Suttner
Ljubljana št. 5
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Glavno zastopstvo tovarne ur „Zenith“.
S
■
še danes vlada v izdelovanju pahljač jako veliko razkošje. Vendar pa jim ne posvečajo kulturni narodi več tolike pozornosti kot nekdaj. Zlasti pri nas Slovencih in menda tudi pri drugih slovanskih narodih igra pahljača že prav majhno ulogo.
Največja organizacija žensk, ki delujejo v poklicih, je trgovska zveza za ženske nastavljenke s svojim glavnim sedežem v Berolinu. Ta zveza šteje 32,752 žen in deklet, ki so nastavljene v različnih strokah trgovstva. Vse trgovske pomočnice in druge uslužbenke najdejo tukaj dejanske pomoči in dobrega sveta. Zveza ima jako lepo premoženje ter izvrstno organizirano posredovalnico za službe. Dalje skrbi tudi za izobrazbo svojih članic s prirejanjem raznih strokovnih tečajev in predavanj. — Na Dunaju je ustanovila slično društvo lani umrla Karolina Oronemann; imenuje se »Vereinigung der arbeitenden Frauen« ter ima tudi svoje glasilo, tednik »Österreichische Frauen-Rundschau«.
Zenske zdravnice na mednarodnem medicinskem kongresu. Velikega mednarodnega zdravniškega kongresa, ki se je vršil letos v Londonu, se je udeležilo tudi 200 ženskih zdravnic. Vsi ude-ležniki kongresa so bili gostje londonske »Medi-
cinske visoke šole za ženske«, ki je bila ustanovljena leta 1881 in je štela takrat samo 23 slušate-Ijic. Saj je imel takrat ženski medicinski študij mnogo več nasprotnikov kakor piistašev. Danes pa deluje v vseh delih sveta na tisoče zdravnic; mnoge izmed njih zavzemajo vodilna, nad vse odgovorna mesta ter so se že odlikovale na polju zdravniškega raziskavanja. Dr. Mary Scharlieb je dolgo let akademska učiteljica na univerzi v Madrasu in je dobila za zdravljenje indijskega ženstva zlato kolajno vseučilišča v Edinburgu, j Dr. A 1 d r i c h Blacke je prva kirurginja v veliki londonski ženski bolnišnici. Dr. Dickenson Berry je Voditeljica otroške bolnišnice v Londonu. Ena najznamenitnejših zdravnic za očesne bolezni je dr. M a u d e Abbott, ki deluje na med. univerzi v Kanadi. Dr. Sara Pa Im er iz Bostona je znamenita kirurginja. Skratka, prišel je čas, ko že skoraj ni več mogoče našteti vseh znamenitih zdravnic. Število predavanj in poročil o različnih medicinskih raziskavanjih, ki so jih predložile zdravnice na kongresu v Londonu, presega 200. Kakor poročajo listi, so ženske posebno na polju otroškega zdravstva podale dela. visoke znanstvene vrednosti.
Prošnja. Današnji številki smo priložili dopisnice, na katerih nam, prosimo, blagovolite naznaniti naslove svojih znancev, o katerih menite, da bi se naročili na „Slovenski Ilustrovani Tednik“, da jim ga pošljemo na ogled. — Razširjenje našega lista je narodu v korist in žrtvujte, prosimo, za to 5 vinarjev za znamko ter nam pošljite naslove. Cim več bo naročnikov, tem bolji bo lahko list.
Nekaj izvodov te številke natisnemo na fin kredni papir ter se dobe v našem uprav-ništvu po 50 h. Zunanji, ki žele to fino izdajo, lahko vpošljejo znesek 50 h v znamkah.
Nevarni poljubi. Katehet je razlagal pri peti božji zapovedi učencem, da se živali ne smejo trpinčiti, da pa tudi ni prav, če jih ima kdo preveč rad in jih celo poljublja. Pristavil je: „Lahko bi vam navedel več slučajev, da so ljudje dobili garje na usta in so celo umrli, ker so pse poljubljali.“ Oglasi se neki učenec: „Da, gostilničar „pri Pošti“ je pse poljubljal, pa so mu že trije crknili.“
„Makrobiotik“. „Umetnost, kako se življenje podaljša“
tako se imenuje delo zdravnika dr. Hufelanda. Kdor je to bral, ta ve, da obstoji ta umetnost zlasti v tem, da se varjemo bolezni, ki slabe, da ne dražimo svojih živcev in da ohranimo krvni tok v
normalnem teku. Če so naši živci napeti, tedaj poskusimo z zdravniško pomočjo normalno stanje doseči Pa tudi Kellerjev rastlinski esenc-fluid z znamko „Elza-fluid“ učinkuje pomirjevalno, okrepčaj oče blažilno, utrjuje živce, odstranjuje glavobol in migreno, nam podeli mirno enakomerno spanje in v mnogih drugih slučajih se izkaže kot nepogrešljivo domače sredstvo.
To potrjujejo najbolje mnogi zdravniki, med drugimi g. dr. M. David, mestni zdravnik v Sienavi pri Jaroslavu, ki piše, da priporoča najtopleje Fel-lerjev-fluid z znamko „Elza-fluid“. G. dr. Neuge-
bauer, Dunaj VIII, Laudongasse 42, piše, da je zapisal 83 letnemu starčku, ki je trpel na zapnelosti arterij, kar mu je zelo dobro delo.
Priporočamo našim bralcem to bolečine lajšajoče in poživljajoče domače sredstvo vedno imeti pri rokah, kar ni baš težko, saj stane 12 steklenic samo 5 kron.
Obenem lahko naročite rabarbara-kroglice z znamko „Elza-kroglice“, ki nežno odvajajo in čistijo kri, 6 steklenic za 4 krone, in sicer oboje od lekarnarja E. V. Keller, Stubica, Elzatrg št. 280 (Hrvatsko).	- ui_
NESTLEJEVa
I ^	moka za otroke
Popeln» bran» s» dqjs»6k», stroko in bolnike ne IdodeiL
Vsebuje pravo planinsko ptfeko.
Škaty» K 1.80 v vsaki lekarni In drogeriji.
k
Poskušnje Nestlejeve moke za otroke se dobivajo popolnoma zastonj pri
Henri Nestlč, Dunaj L, Biberstrasse 8

Jabolka,
lepa namizna od 10 kg naprej po 12—40 v kg razpošiljam po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Andrej Oset, pos., Tolsti vrh pri Guštanju, Koroško.
Pozor!
50.000 parov čevljev.
4 pare čev jev za samo 9 K.
Vsled plačilnih težkoč mi je naročilo veC velikih tovaren, da popi odam velik del čevljev globoko pod izdelovalno ceno. Prodam torej zaradi tega vsakomu 2 para moških in 2 para ženskih čevljev z zbitimi podplati, usnje rjavo ali črno, galosirano, jako elegantno, naj novejša fasona. Velikost po štev. Vsi 4 pari stanejo le 9 K. Razpošiljate v po povzetju
S. Urbach, eksped. hiša,
Krakov 48. (Avstrija.) Zamena dopustna, ali denar nazaj.
Smrjeli perai!!
710 kosov le K 3-75.
Krasna pozlačena, 36 ur idoča precizijska an ker ura z lepo verižico, točna za katero se jamči S leta, 1 moška svilena zavratnica, iz bele masivne pale jamčeno ne-zdrobljive, 3 kosi finih žepnih robcev, 1 možki pntan z imitiranim dragim kamnom, 1 ustnik z imitiranim jantarom, 1 klasno žepno toaletno zrc-lo, momentni fotograf, 1 fin zobotrebec iz štirih delov, 1 ženska brožka (novost), 1 par duble zlatih manšet, gumbov „Ideal“ s patentno za-pono, 1 čudovito lep album za podobo obsezajoč različne podobe najlepše na svetu, ki morajo zanimati vsakogar, 1 čudovito lep ženski vratni colier iz orientalskih belih nezdrobljivih biserov, 20 finih dopisnih predmetov in še 610 različnih predmetov, ki so v hiši jako koristni, vse skupaj z uro ki je sama vredna tega denarja, velja le K 3'75. Razpošilja po povzetju Eksportna trgovina „L O U V R E“
F. WINDISCH, Krakovo štev. M/23. Za neugajajoče se vrne denar.
Knjiga „Nank o serviranju“ ni potrebna le vsakemu gostilničarja, natakarju in natakarici, temveč •vsakomur, ki se hoče naučiti, kako se ima pri obedih, slavnostnih pojedinah (banketih), na potovanju itd. pravilno obnašati. Kolikokrat pride ta ali oni v zadrego, ko pride v boljšo družbo, pa ne zna, kako se mu je pri mizi obnašati, ne pozna raznih servisnih reči, ne njih imen, ne ve, kako se ta ali ona jed imenuje, je,
i.dr. Marsikatero blamažo si prihranite, < e prej prečita!e knjigo „Nank o serviranju“, v kateri najdete natančno navodilo:
1.	Kako se servira. (Pozdravljanje gostov), titulature, odkazovanje prostorov pri mizi, dostojno obnašanje pri mizi, o napitnini itd.)
2.	Kako se ravna s prtičem in drugimi potrebščinami.
3.	Razvrstitev jedi pri obedu
4.	Jedilni list, cenik pijač in mena.
5.	Serviranje pijač.
6.	Snaženje servisa in ravnanje z njim
(posoda iz porcelana, stekla, srebra in drugi pribori).
7.	Kako se mize pogrinjajo.
8.	Serviranje posameznih obedov:
a)	zajutrk, breakfast, navadno avstrijsko pred-
kosilce, dejeuner d la fourchette, lunch,
b)	serviranje navadnega kosih,
c)	serviranje dineja,
d)	serviranje supeja,
e)	buffet.
9.	S/avnostna miza.
10.	Hotelski Service.
11.	Vzorci mena listov. Tabele s podobami.
12.	Razlaga nekaterih pogosto rabljenih izrazov.
Knjiga je bogato ilustrirana in imajo vse ilustracije poleg slovenskih tudi nemške in francoske podpise, kar bo zlasti dobro služilo onim, ki ne vedo slovenskih izrazov ter rabijo tuje.
To knjigo priporočamo zlasti vsem boljšim gospodinjam, ker je za nje pravi vademecum. Poleg navodil kako se ta ali ona reč servira, je v knjigi tudi opisano, kaj se vse sme rabiti in kaj ne, ter kako se snaži razni servis in kako je ravnati ž njim.
Opozarjamo pa tudi na poglavje „Razlaga nekaterih pogosto rabljenih izrazov“, kjer je natanko navedeno ne je kaj pomeni ta ali oni tuji (francoski ali angleški) izraz, temveč tudi kako se pravilno izgovarja.
Vsak, ki se noče v omikani družbi blamirati, naj prečita to poglavje.
Knjiga stane elegantno vezana 5 K 30 h s poštnino vred. Za naše naročnike pa samo 4 K 30 h torej eno krono ceneje, če se naroči pri uprav-ništvu „Slovenskega Ilustrovanega Tednika" v Ljubljani, to pa velja samo do Božiča t. L
Sezite torej po knjigi, ki je primerna tudi kot božično darilo.
To je prva knjiga te vrste v slovenskem jeziku.
Najboljši češk nakupni vir. Naročila od 5 kg naprej franko.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega dobrega pulje-nega 2 K: boljšega 2 40 K; rima polbeiega 2 8u K; elega 4 K; belega puhastega 5 10 K; velefinega snežnobelega, puljenega 6'40 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni pub 12 K.
Zgotovljene postelje
menega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm široki, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10, 12, 14 in 16 K, zglavniee 3, 3 50 in 4 K. Pernica 200 cm dolga, 140 cm široka 13, 14 70, 17 80, 21 K, zglavnica 90 cm dolga, 70 cm široka 4 50, 5 20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14 80 K- Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko.
Lahko se franko zamenja, za neugajajoče se vrne denar.
S. BEN1SCH, Dešenice 180, Češko.
Natančne]! cenik gratis in franko. 251
„Skoči, možiček moj!“
Najnovejša vesela družabna igra!
Ne le za odrasle nego tudi za otroke je naša nova iziedno vesela družabna igra „Skočlmo-žiček“, ki jo lahko igra poljubno oseb, najlepša in najzanimivejša zabava, Pravtako je za društva, klube, kazine, gostilne i. t. d. kakor tudi za \ su ko družino izredno zabavna in zanimiva. V jako fini izvedbi kompletno z navodilom velja samo K 3*—.
Prodaja po povzetju trgovina z novostmi:
M. Swoboda, Dunaj III., Hiessgasse 13—280.
„Titania“ brzoparilnik za === živinsko krmo —............
ves iz kovanega železa in jeklene pločevine, počinjen in nepokvarljiv, sejalni stroji, obračalniki za mrvo, senene grablje in mlečni medilniki priznano ----- _ prvovrstne ^kakovosti. -
,Titania* za strojno glajenje perila,
pralni stroji, ožemalniki za perilo, pomivalne mize so ne-...... prekosljivi. — i
Titania - Werke Wels 15, Gor. Avstrija.
Prospekte, izpričevala brezplačno. Radi dovoljujemo plačevanje na obroke. Iščemo za stropnike.
KAJ JE PRALNA VESELICA?
Illlllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllll!lllllllllllllllllllilll!lllllllll!llll!lllllllllllll
To je tisti veseli dan, kadar se snaži perilo s Schichtovim milom, znamka "Jelen”. Perilo postaja očividno čisto. V kratkem času, med prepevanjem in smehom, je izvršeno vse delo. V vsakem kosu Schichtovega mila je skrit palček, ki skrbi za to, da perici ni treba toliko drgati. Perilo ostane vsled tega dolgo časa kot novo in se ne raztrga tako hitro, kakor če se pere z navadnim milom, katerega pralna moč se mora nadomestiti s silnejšim obdelovanjem perila.
Gospodarstvo. Prvo stremljenje vsakega gospodarja mora biti blagostanje v družini in preskrba za starost. Dolžnost vsakega družinskega očeta, najsi bo odvisen od kakršnegakoli zaslužka, mora biti, da zagotovi s svojimi prihranki sebi in svoji rodbini prihodnost. Najpripravneji, najmoderneji in najidealnejši način varčevanja se doseže z živ-Ijenskim zavarovanjem, katero vsakemu najtopleje priporočamo. Kot posebno kulanto in kot prvo slovansko zavarovalnico na avstrijskem jugu priporočamo banko „Slavijo“, katera tudi dovoljuje stalno nameščenim uradnikom pod zelo ugodnimi pogoji posojila. Z vsakršnimi pojasnili radevolje in nemudoma postreže generalni zastop banke „Slavije“ v Ljubljani.
Listnica uredništva.
G. Koprivec, učitelj na Robu: Iskrena hvala za izkazano pozornost! Silvino cvetje v tem letnem času je pač redek pozdrav!
Danes rdeč — jutri mrtev!
Vojne priprave v Združenih državah: Oklopno letalo za vojno službo, opremljeno s kroglemetom.
IPozor 11
Ostanki
blaga za moške in ženske obleke, ki so se nakupi-čili med zadnjo sezono, prodajam, dokler bo kaj zaloge, po jako znižanih cenah. Ne prezrite te nakupne prilike in zahtevajte z dopisnico brezplačno vzorce.
Razpošiljalnica sukna
Franc Schmidt,
Jägerndorf št. 38
(Avstr. Šlezija.)
...	■ Najfineje '
! naravno čajno maslo !
ponuja od 5 kg dalje Georg Weißenbrunner,
Mettmach (Zg. Avstr.) 260
se bi lahko opravičeno trdilo z ozirom na stotero sredstev, ki se jih danes v časopisih naznanja, da jutri zopet iz pozorišča izginejo.
Tu ne pomaga nobena reklama,
ko sredstvo samo ne drži, kar naznanilo obljublja Nasprotno pa opozarjamo tukaj kratko, ponižno in brez vsake reklame na dva sredstva, ki sta se že od zadnjega stoletja sem kot popolnoma zanesljiva izkazala in sicer:
1. izborni Fellerjev zeliščni fluid z znamo „ Elza f 1 u i d “, kateri — kakor smo se sami prepričali — odpravi bolečine, ozdravi, osveži, okrepča muskeljne in k'te, vpliva vživljajoče in poveča opor-mst, prepreči mnogo revmatičnih in iahkili bolezni, ki se jih dobi vsled prepiha ali prelilajenja. 12 malih ali 6 dvojnih ali 2 Specijalni steklenici franko 5 kron.
2. Vam hočemo povedati, da tisočero ljudi proti pomanjkanju apetita, pečenju (sodbrennen), teži v želodcu, nagonu k pluvanju, slabostim, kovcanju, napenjanju in proti vsakemu motenju prebave s posebnim uspehom rabi Felierjeve odvajalne Rabarbara-krogljice z znamko „Elza-krogljice“, 6 škatljic 4 krone franko In vedno zopet čujemo reči:
Ničesar ne gre čez dobroto
Urednik ali urednica za urejevanje slovenskega leposlovnega mesečnika, ki začne izhajati 1. januarja 1914 zastonj za moje odjemalce, se sprejme. — Ponudbe v 8 dneh, če mogoče za poskušnjo en lasten izdelek na naslov Oldfich Vitaček, razpošiljalnica ržene kave, Karlin, Češko.
———»umnu«	m
Prekrasne škatlje (doze), ki smo jih prvotno dali napraviti namesto drugih daril za naše odjemalce, razpošiljamo odslej splošno. Napravljene so po umetniških načrtih iz močne pločevine, zunanjost pa je staro-srebrna imitacija, in razpošiljamo take škatlje, napoljene z rženo kavo, v skupni teži 5 kg. K 4 50. — Poštnino plačamo sami. Glede na kako nesporazumljenje opozarjamo na to, da razpošiljamo škatlje samo dokler bo še kaj te pičle zaloge. Prav primerno za božično darilo. Oldrich Vitaček, Praga, Karlin. (Češko).
(Važna vest za vse lastnike konj). En milijon zimskih konjskih kocev najboljše vrste, ki so bili namenjeni za izvoz na Bal-
kan pa so zaostali, ker je ponehala vojna, popularna firma M. Swoboda, Dunaj III/2 Hiessgasse 13 po senzacijskih cenah. Koci so iz prave^brnske himalaja volne, izredno topli, okolo 200 cm dolgi in 140 cm široki, se dobivajo v vseh barvah ter velja kos samo K 2'90, 3 kosi samo K 8'25, 6 kosov samo K 16"—.

Maribor (Slovensko gledališče). Na Miklavževo nedeljo dne 7. decembra 1913 točno ob 4. uri popoldne se vprizori vsestransko zanimiva za otroke in za odrasle jako zabavna romantična igra „Pogumni krojaček“, katero je poslovenil O. Zupančič. Neposredno po predstavi nastopi Miklavž s sijajnim spremstvom angeljev, parkljev, Luciferja, Belcebuba itd. Nato sledi obdarovanje. Cenjeni starši so na-prošeni, da pridržijo otročiče na svojih prostorih.
V	mali dvorani bode zatem kratka zabava s plesom kakor zadnjič. Predprodaja vstopnic pri g. Weixl-u glavni trg 22. Darila pravočasno oddati.
Gledališko društvo na Jesenicah uprizori kot prihodnjo predstavo „Vstajenje“, drama v petih dejanjih; po romanu L. N. Tolstoga spisal Bataille.
V	glavni vlogi Katjuše gostuje, prvič na našem odru priznana tragedinja, gospa Štefanija Dragu lino viče va, članica slovenskega gledališča v Trstu. Gospa Dragutinovičeva je igrala že na vseh velikih odrih na slovanskem jugu in žela povsod velikansko priznanje. Slavno občinstvo opozarjamo že danes nu izredni umetniški užitelk, ki ga bo nudila ta predstava obiskovalcem gledališča.
obeh Fellerjev preparatov z znamkoma Elzafluid“ in „Elza-kroglice“, ali pazi naj se pred posnemanji in naroči naj se ju pristno s tem, da se natančno naslovi na:
E. V. FELLER, lekarnar
v Stubici, Elza trg št. 280 (Hrvatsko).
= Vajenca =
za mizarsko obrt. Janez Pezdir, Podsmreka 42, p. Dobrova pri Ljubljani.
Originalne švicarske pre-ceziijske žepne ure
se dobivajo v Ljubljani pri F. Čudnu
Prijateljici. — Anica če me ne uslišite, se bo nekaj strašnega zgodilo. — Kaj? — Z Vašo prijateljico Angelco se bom poročil. — Nikakor ne; saj Vas vzamem takoj, če hočete!
V službi. — Vzemite me za blagajnika, gospod, tako sem kratkoviden, da niti do postaje ne pridem sam.
Migljaj. — Gospodična, za vami bi šel na konec sveta. — Ne bo potreba, gospod,
jaz stanujem samo dva streljaja od tu.
V boljših krogih Franca Butara je zapustila domače krave in prašiče ter je šla v mesto služit. Dobila je službo v fini hiši. — Koj prvi dan je prišla na obisk priletna gospa. Franca Butara je naznanila svoji gospodinji ta obisk z besedami: „Ena stara baba bi rada ž njimi govorila.“ — Gospodinja je Franico dobrohotno, pa tudi energično podučila, da se ne pravi baba, nego „starejša
dama“. — Naslednji dan je prišla kmečka ženska ponujat poljske pridelke. Franica je to naznanila gospodinji z besedami: „Ena starejša dama vpraša, če rabijo kaj korenja in petršila?“
Dvojno. Gospodinja (razkazujoča gostu svoje sobe): „Tu, gospod tajnik, je naša jedilna shramba.“ — Gost (videč v shrambi klobase, svinjino, razne konserve, kokoši, sir itd.): „Sakra— ste pa okusno opremljeni.“
Strahovito mnogo prahu, smeti, bolezenskih kali itd. prihaja vsak dan v usta, žrelo in v grlo, in nič ni čudno, če nas dražijo h kašlju, če postanemo hripavi, nas boli vrat, smo zaslizenl in nas segeče v grlu. Potrebno je zaraditega izplakniti večkrat usta, žrelo in grlo z sluz topečim, čistilnim in raz-kuževalnim Fellerjevim fluidom iz rastlinskih esenc z znamko „Elsafluid“, da preprečimo z njim hujša obolenja. 12 steklenic tega zdravniško priporočenega domačega zdravila pošlje franko za 5 kron lekarnar E. V. Feiler, Stubica, Elzatrg št. 280 (Hrvaško), obenem naročimo lahko tudi Fellerjeve odvajalne rabarbara kroglice z znamko „Elza kroglice“ 6 škatlic za 4 krone franko.
Zahtevajte povsod „Slovenski Ilnstrovani Tednik“!
Razveselite Vašo soprogo, Vašo hčer, Vašo nevesto z najlepšim božičnim darilom izvirnega
,Singer-jevega‘
šivalnega stroja. Dobi se samo s tem izveskom in po upravičenih naših zastopnikih Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Kranj, Glavni trg 119, Novomesto lekarna Bergman, Kočevje, Glavni trg 79.
!! Denar nazaj, ako ne bo uspeha !!
Zdravniška izjava o izvrstnem vplivu.
Bujno lepo oprsje
dobite, če rabite
med. dr. A. Rixovo prsno kremo
oblastveno preiskano, jamčeno neškodljiva. Za vsako starost hiter, zanesljiv uspeh. — Zunanja raba. — Pušica za po skušnjo K 3*—, velika pušica. ki zadostuje za uspeh K 8'- Kosm. Dr. A. Rix Laborat, Dunaj IX., Berggasse 17/0. Raz pošilja se strogo diskretno. Zaloga v Ljubljani: Lekarna „pri Zlatem Jelenu, parfimerija A. Kanc in drogerija „Adrija“.	207
SODE
dobro ovinjene, stare in nove, male in velike ima na prodaj IVAN BUGGENIG, sodarski mojster, LJUBLJANA,
i Cesta na Rudolfovo železnico št. 7. i
Kaj je najprimernejše in najlepše darilo za BOŽIČ? =—
Umetniško dovršena po fotografi! povečana slika!
Napravimo take slike v vsaki velikosti po vsaki fotografiji fino in po ceni,
Maročila sprejema „Slovenski llu-strovani Tednik" v Ljubljani.
Hribolazec na gori, kjer je ves gozd izsekan: „Kaka škoda, da so ljudje gozd do golega izsekali. Človeku se zdi, da je kakor uš na plešasti glavi!“
500 kron
Vam plačamf Če ne odstrani moj uničevalec korenin Ria balzam Vaših kurjih očes, bradavic, otlščancev v treh dneh brez bolečin. Cena enemu lončku z,jamstvenim listom K 1 —,3 lončki K 250. Stotine zahvalnih in priznalnih pisem.
Kemčny, Kaschau " (Kassa) 1. Postfach 12/44. (Ogrsko.)
■	Čuvajte se peg!	■
E Vaše obličje	j
I bo krasno, čisto in fino kakor alabaster. h * Pike, pege, izpuščaje, rdečico obličja in nosu, j j sive in rumene lise in vsak neprijeten ne- j I dostatek odstrani zajamčeno v 6 dneh „Via- e
■	dicca balsamin“. Steklenica K 2'50. Rationell ■ I bals. milo K V20. Učinek je opaziti že po \
enkratni rabi.
■	= Neprijetne dlačice ------- !
■	z obličja in rok odstrani trajno in brez bo- I j lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod- ■
Ijivi „Sattygmo“. Steklenica K 2,50
Bujno polnost-krasno
1 kg sivega puljenega 2 K boljšega 2 K 40 v; prima polbe-lega 2 K 80 v,belega 4 K; prima belega puhastega 6 K; vele-finega 7K, 8K in 9K60v; puha sivega 6 K, 7 K, belega prima 10 K; prsni puh 12 K. Najboljši češki nakupni vir!
Naročila od 5 kg naprej franko.
:: Napolnjene postelje ::
iz gostonitega rdečega, modrega in belega nankinga, ena pernica okolo 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglav-nlcama, vsaka okoli 80 cm dolga, 60 cm široka, polnjena z novim sivim, stanovitnim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10, 12, 14, 16 K; posamezne zglavnice 3, 3'50, 4 K. Pernica 200 cm dolga, 140 cm široka 13, 15 —, IS*—, 20 K; zglavnlca 90 cm dolga, 70 cm široka 4 50, 5, 5*50 K; spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka K 13*— in 15*—. Razpo-Iilja.se po pozetju, od 10 K naprej franko ali če se plača naprej'
Maks Berger, Dešenice štev. 196/4. Češki les (Böhmerwald).	~
Nikakršen riziko, ker je zamena dovoljena ali se pa vrne denar. Bogato ilnstrovani cenik vse posteljnine brezplačno.
..— oprsje =■
doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri-znalni dopisi zdravnikov in dam so na razpolago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 steklenice univerzalnega sredstva Et - Admille z navodilom 5 K. K temu posebni kremni izvleček „Vladicco“. K 2-—.
Nikako izpadanje las, nikake luskine I
2 Poarine lasna mast
oživlja in krepi lasne korenine tako, da se lasje in brki krepijo in dobivajo krasno rast. Uspeh zajamčen. Lonček 4 K, manjši 2 K. Prodaja in razpošilja edino ord. kosmetični laboratorij
W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752.
Tisoč in tisoč priznanj in zahval.
(Pozor na razna iz tujine priporočena slaba in draga sredstva.) Za uspeh naših izdelkov se jamči.
dudo aonnnoDciDnDnnDDanaaaDnnnoDnaaDODnDDnaoDanoanaananaoDDaaDDnnnEl
a	____________ .. ___ d
Naročite nov lep cenik s koledarjem, ki izide po 15. decembru 1.1.
Lepa božična darila.
Največja, bogata in najnovejša tovarniška
zaloga zlatnine in srebrnine	g
po znižanih cenah.	S
□
ILiiastna, tova,rzxa "U-r v Švici. g
Naročite lep novi cenik s koledarjem, d k: izide po 15 tem decembru 1.1.
Za obilen obisk in pismena naročila se priporoča
samo nasproti Frančiškanske cerkve.
g FR. ČUDEN v Ljubljani
a Novo urejena in povečana tehnična delavnica za vsa najtežja popravila. °
^ □ nQDDOODDQDnnDDDDOPBDÖiODDDnüDDBnODODnOÜDDnDDDDDnDnönDOQODBDOOaQnDB
rFa. F. M. SCHMITT '
Pred škofijo štev. 2
priporoča p. n. odjemalcem svojo bogato, skrbno odbrano zalogo
galanterijskega in norimberškega blaga, devocionali', čevljev, ple-ten in in igrač-----------------
in vljudno opozarja
na oddelek za igrače
urejen v udobnost p. n. kupovalcev v podaljšanem trgovinskem prostoru (vhod iz Lingarjeve ulice 4 in iz Pred Škofije 2, ki odgovarja vsem zahtevam o najnižjih cenah in ob najsolid-nejši postrežbi.
Stalna razstava igrač s prostim ogledovanjem, ne da bi se moralo kaj kupiti.
......======...........=.======!
I
liepo darilo
vam pošljemo z obratno pošto zastonj in poštnine prosto, če ram pošljete
100 naslovov (le z dežele)
zasebnih in državnih uradnikov, učiteljev, visoke duhovščine, ekonomov, ekonomskih uradnikov, tovarnarjev in tovarniških uradnikov; bolje situiranih zasebnih oseh, trgovcev in obrtnikov itd. iz vašega domačega kraja iz bližnje okolice čisto in razločno napisanih na polo pa-piria, da jim pošljemo naš cenovnik. 258 Trgovina s papentiranimi novostmi
Dunaj, II/2, Hofenedergasse 1.

Iz vojašnice.
Podčastnik: „Enoletnik Lipič, kateri poklic imate v civilu?“
Enoletnik: „Lekarnar sem!“
Podčastnik: „Aha, zato izgledate tako strupeno!“
Barvaste flanelne ženske srajce!
Najboljše in najpraktič-neje, kar si utegnemo misliti za zimo, je naša barvasta flanelna ženska srajca, jamčeno stanovitne t ar v e, iz krasne, voljne flanele v^ krasnih vzorcih in črtaste z lepimi triming čipkami. Teh fianelnih ženskih srajc je bilo izgotovljenih mnogo tisoč, ker je bila v zalogi velikanska množina takega flanelnega blaga, jih utegnemo zaraditega prodajati po posebno nizkih okazijskih cenah ter veljajo, če se vzame najmanj 3 kose, kos po K 1*95	6 kosov velja le K 11 —
Edina prodaja po povzetju pri: M. SWOBODA, Dunaj, IIT2, Hiessgasse 13—280.	854
Naznanilo in priporočilo.
Podpisani se usojam slavnemu občinstvu vljudno naznanjati, da sem o tvoril
trgovino z usnjem
v Ljubljani na Erjavčevi cesti št. 2
nasproti jubilejskega gledališča.
V zalogi imam veliko izb er domačega in inozemskega usnja, kakor znamke Blumenthal in Grison, Chevreaux, potem Ideal, Cornellius Heyl Box, nadalje vse čevljarske potrebščine kakor tudi zgornje dele, razne trakove, zaponke itd. — Nadalje razne kreme: Globin, Globus, Erdal, Afrikau ter Soko ska krema vse po najnižjih cenah.
Gumijevi podpetniki „PALMA“.
Alojzij Šestak, trgovec z usnjem.
ISP5 Oglasi v „Slovenskem Ilustrovanem Tedniku“ imajo najboljši uspeh! ^|f
Po Najvišjem dovoljenju Njega ^|§ c in kr. Apostol Veličanstva.
42. c. kr. državna loterija
za cizilne dobrodelne namene v drž. zboru zastopanih kraljestev in dežoi.
'Vet	oi-if-i o 1/vtoi'*'! i €) iuia 21.146 dobitkov v gotovini v
Id tlClldl Ud lUlCllJd skupnem znezku 625.000 kron
*tek znašaf" 200.000 krOH.
Srečkanje se bo vršilo javno na Dunaju dne 22. januarja 1914
DflP" Srečka velja 4 krone, “^ßl
Srečke se dobivajo v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstraße 5, v loterijskih kolekturah, tobakarnah, pri davkarijah, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke se dopošljejo poštnine prosto. Od c. kr. glavnega ravnateljstva državne loterije (oddelek za dobrodelne loterije).
Par prijemkov zadostuje za iz-premenitev v šivalni stroj ali pa zopet v pisalno mizo.
Prvovrstni šivalni stroji v navadnih do najfinejših opremah zmiraj v zalogi, tiivalni stroj v pisalni mizi pripravljen za šivanje, krpanje perila ali nogavic in za umetno vezenje.
^ IGN. VOK ^
špecialna trgovina šivalnih strojev in koles.
LJUBLJANA, SODNA ULICA ŠT. 7.
KOMMISSCHUHE
Telegram z Dunaja!
Za par K 8.
50.000 parov komisnih čevljev,
ki so ostali zaradi prekasne dobavitve, sem se odločil čevlje, ki so pripravni za najhujše napore, razpošiljati par po
lastni ceni H 8*—.
Čevlji so iz najboljšega sirovega usnja, z močno zbitimi podplati, pete z železom podkovane in usnjenim jermenom. Ti čevlji so najtrdnejši in zaraditega še posebno priporočljivi za planinske dežele. Pri naročilu zadošča napoved mere v centimetrih ali številka. Zamena dovoljena. Razpošilja po povzetju krščanska izvozna trgovina čevljev	369
FRANC HUMANN
c. kr. trg.-sod. vpisana firma Dunaj, II., Aloisgasse št. 3/76.
f Franko vsaka f • poštna postaja •
pošiljamo po povzetju
1 poštni zavitek piistnega čebelnega medu za K 9'— 1 poštni zavitek najboljšega čaj. masla „ „ 15-80 1 postni zavitek dobrega masla za kuhanje „ „ 13-80 1 poštni zavitek pristnega kuh. masla „ „ 13-80 1 poštni zavitek konsumnega sira	„	„	J-—
1 poštni zavitek polnomastnega sira	„	„	10-—
1 poštni zavitek finega emendolca	„	„	1 V—
naročite še danes pri
Mlekarski zvezi v Ljubljani
glavno sdkladičšče. 372
Specialna modna in športna trgovina za gospode in dečke
Franca Jožefa cesta št. 3.
J. KETTE, Ljubljana
Franca Jožefa cesta št. 3.
Cilindre
klobuke
čepice
kravate
naramnice
žepne robce
rokavice
palice
dežnike
galoše
čevlje za dom gamaše usnjate in suknene ovratnike manšete srajce
bele in barvaste spalne srajce Trikot perilo prof. dr. Je-grovo in drugo nogavice dokolenice pletene telovnike odeje in plete za potovanje toaletne potrebščine itd.