Savinjske novice št. 24, 16. junij 2017 1
Savinjske novice št. 24, 16. junij 2017
2
Oglasi
Mega M praznuje 15 let!
Podjetje Mega M so leta 2002 ustanovili mag. Matej Meža, mag. Mi-
ran Meža in mag. Milan Meža. V začetku se je podjetje ukvarjalo le s 
prodajo IP telefonije. Danes podjetje poleg storitve IP telefonije, za kate-
ro pravijo, da je še vedno njihova primarna dejavnost, v svoj nabor sto-
ritev šteje še širokopasovne storitve, mobilno telefonijo, pisarno v obla-
ku, lojalnostne sisteme, SMS storitve in druge informacijsko – komuni-
kacijske storitve. 
Mega M se uvršča med vodilna podjetja na področju informacij-
sko-komunikacijske tehnologije. Na poti do prepoznavnosti in prebo-
ja med vodilna podjetja so ovire premagovali z nenehnim izobraževa-
njem zaposlenih in s strokovnim odnosom do strank. Naslednji večji 
projekt, ki so ga v podjetju napovedali, je storitev televizije, katerega bo-
do izpeljali do konca leta 2017.
Za prihodnost podjetje Mega M napoveduje še več inovacij in dobre-
ga dela na svojem področju.
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Tema tedna:    
Gorski les ima posebne kvalitete, 
ki jih je potrebno le še dokazati  ........................ 4
Finančna uprava RS: 
Pisarna v Mozirju bo 
odprta le enkrat tedensko  .................................. 5
Obnova mozirske kaplanije: 
Zamenjali bodo strešno 
kritino in obnovili fasado  ..................................... 7
Robanov Kot: 
V gostišču Pri Rogovilcu 
zaključili prvo fazo obnove  ................................ 7
Projekt Starejši za starejše: 
Nagrada državljan Evrope projektu 
in ljudem, ki pomagajo drugim  ........................ 8
Čebelarska zveza Saša:
Zdravila za čebele bodo 
sedaj bolj dostopna .............................................. 9
Glasbena šola Nazarje:
Z Malo morsko deklico 
v globine morja  .................................................... 12
Večer spominov:
Kako je bilo, ko se je v Lučah ustavil vlak  .... 15
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi 
Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Za-
kona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po 
stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lek-
toriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 24, 16. junij 2017. Izhaja vsak 
petek. Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske 
novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in 
odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. 
Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-
zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-
šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.
com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Gra-
fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 24, 16. junij 2017 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
(TP)
(BR)
Lesarstvo znova v vzponu
Slovenska lesnopredelovalna industrija v zad-
njih treh letih izboljšuje svoje poslovanje. Raste-
jo prodaja, delež prodaje na tujih trgih, doda-
na vrednost na zaposlenega in nenazadnje ne-
to dobiček, vse to pa je posledica dejstva, da v 
podjetjih, ki so preživela obdobje dolge in hude 
krize, veliko vlagajo v razvoj in trženje ter izobra-
ževanje zaposlenih. 
Slovenska podjetja, ki se ukvarjajo z obdela-
vo in predelavo lesa, (znova) poslujejo dobič-
konosno od leta 2012, medtem ko je proizvodnji 
pohištva to prvič po letu 2007 uspelo predlani. 
Pohištveniki so v zadnjem času dosegli pomem-
ben preboj na zahtevnih tujih trgih, njihova kon-
kurenčnost pa temelji na znanju, oblikovanju in 
obvladovanju sodobnih tehnologij. 
Najboljši primer tega je podjetje Lina Design 
iz Kamnika, ki je s svojimi fotelji opremilo neka-
tere prostore novega hotela nogometnega zvez-
dnika Christiana Ronalda v Madeiri. Do najbolj 
prestižnih kupcev pridejo predvsem s predsta-
vitvami na največjih mednarodnih sejmih, pogoj 
za uspeh pa je seveda pohištvo, ki ga potenci-
alni kupci opazijo, kar pomeni, da mora biti ino-
vativno.
Na direktoratu za lesarstvo, ki deluje pod okri-
ljem ministrstva za gospodarstvo, pri podpori 
lesnopredelovalni panogi sledijo viziji, da se le-
sarstvo povzpne med najhitreje rastoče pano-
ge v Sloveniji, zato med drugim podpirajo pro-
mocijske aktivnosti podjetij. Na letošnjem Med-
narodnem obrtnem sejmu v Celju bodo orga-
nizirali razstavo dizajnerskih lesnih izdelkov in 
stavbnega pohištva, s poudarkom na industrij-
ski proizvodnji, ter lesenih objektov. Podjetja, ki 
se ukvarjajo s predelavo in obdelavo lesa, so že 
povabili, da prijavijo svoje eksponate.
967 podjetij v lesni in pohištveni industriji je 
lani zaposlovalo 10.338 delavcev, kar je 5,4 od-
stotka več kot leto prej, in ustvarilo 1,2 milijar-
de evrov prihodkov, kar predstavlja 1 1-odstotno 
rast. Čisti prihodki od prodaje na tujih trgih so se 
povečali za skoraj 13 odstotkov, njihov delež v 
strukturi čistih prihodkov od prodaje pa je zna-
šal dobrih 54 odstotkov in se je v primerjavi z le-
tom 2015 povečal za odstotno točko.
Seveda v panogi še zdaleč ni vse tako, kot bi 
moralo biti, še vedno ostaja zelo pereč izvoz hlo-
dovine, ki se je v zadnjih desetih letih pošeste-
ril, toda trend je pravi in za razvojem lesarstva 
stoji država. Letos je Slovenski podjetniški sklad 
lesarjem namenil za 400 tisoč evrov razvojnih 
sredstev, ministrstvo za gospodarstvo z 200 ti-
soč evri podpira sejemske aktivnosti, v kratkem 
pa naj bi bil objavljen še razpis, preko katerega 
bo letos na voljo več kot tri milijone evrov nepo-
vratnih sredstev, če pa k temu znesku prišteje-
mo še razpise v letu 2018, bo skupni znesek 
krepko višji od petih milijonov evrov. Na potezi 
so lesarji …
Savinjske novice št. 24, 16. junij 2017 4
Tema tedna
NAMESTO HLODOVINE V TUJINO – IZDELKI VIŠJE KAKOVOSTNE VREDNOSTI
Gorski les ima posebne kvalitete, ki jih je potrebno le 
še dokazati
Lesnopredelovalna panoga je v Sloveniji pred trideseti-
mi leti zaposlovala 37 tisoč, skupaj z gozdarskim sektor-
jem kar 45 tisoč ljudi. Do svetovne gospodarske krize v le-
tu 2008 se je skrčila na 20 tisoč zaposlenih, do leta 2010 je 
število zaposlenih padlo že pod 14 tisoč. V zadnjem obdob-
ju je število zaposlenih zopet nekoliko zraslo. Lani je pano-
ga zaposlovala dobrih deset tisoč ljudi ali 5,4 odstotka več 
kot leto prej. Prihodki so bili višji kot leto prej za enajst od-
stotkov. 
Izvoz hlodovine je že dolgo boleča tema slovenskega gospo-
darstva. Da bi se to spremenilo, je na pobudo gozdarja Alojza 
Lipnika z nazarske območne enote Zavoda za gozdove Sloveni-
je, strokovnjakov iz Biotehniške fakultete, lastnikov gozdov in 
lokalnih podjetnikov nastal pilotni projekt Gorski les – Od vzni-
ka do evra, ki naj bi gorskemu lesu dal dodano vrednost.
63 odstotkov Slovenije prekriva 
gozd. Iz države zadnja leta odpe-
ljemo kar tri milijone kubičnih me-
trov hlodovine, namesto da bi les 
predelali doma in iz njega dobili iz-
delke z visoko dodano vrednostjo. 
Lastnikom gozdov ne preostane 
drugega, kot da les prodajo v tuji-
no, predvsem Avstrijo. 
RAZISKAVE ŽE POTEKAJO
Želja ustanoviteljev konzorcija 
Gorski les – od vznika do evra je, 
da bi les, predvsem gorski, dobil 
pravo vrednost in bi v celotni veri-
gi (od lastnika lesa do proizvajal-
ca končnega izdelka) bili vsi členi 
zadovoljni. Alojz Lipnik je dejal: »Že-
limo, da bi se celotna Zgornja Sa-
vinjska dolina vključila v projekt, ki 
bo postal vzorčni primer za preos-
tale alpske predele Slovenije.« 
Trenutno so najbolj aktivni raz-
iskovalci, saj delajo raziskave o 
kvaliteti gorskega lesa. »Želimo na-
mreč dokazati, da je les, posekan 
na višjih nadmorskih višinah, v ča-
su zimske sečnje, ob pravem ča-
su bolj kvaliteten. To so sicer vede-
le že generacije naših prednikov, s 
sodelovanjem strokovnjakov bio-
tehniške fakultete in gozdarskega 
inštituta bomo to tudi znanstveno 
dokazali. Rezultati raziskav bodo 
podlaga za oblikovanje najrazlič-
nejših tržno zanimivih produktov,« 
je povedal Lipnik in dodal, da je po-
memben del tega projekta poraba 
vsega lesa, od najkvalitetnejšega 
do lesa nižje kvalitete.
MODEL PRAVIČNE VERIGE
Da bi veriga od lastnika gozda 
do izdelovalcev zaživela, mora bi-
ti med sodelujočimi členi pošteno 
sodelovanje brez »zajedavskega« 
odnosa. Lipnik je mnenja, da je »to 
možno le z vzpostavitvijo mode-
la pravične verige, kar je za uspeh 
projekta zelo pomembno. Zaslužek 
v verigi pogosto ni ustrezno razde-
ljen. Posebno poglavje je trgovina, 
ki ima pogosto z najmanjšim vlož-
kom največji dobiček.« 
Povečuje se odkup lesa podje-
tij, ki se ukvarjajo z izgradnjo lese-
nih hiš. Kupce, največkrat naročni-
ke hiš, po besedah Lipnika vse bolj 
zanima izvor lesa ter sledenje ce-
lotnemu postopku do postavitve 
objekta. Ker je gorski les posebna 
kategorija, je to prednost treba iz-
koristiti in les certificirati. Le tako 
bo mogoča sledljivost, les bo pri-
dobil na vrednosti, znan bo nje-
gov izvor. Certificiranje poleg raz-
iskav, oblikovanja produktov, bla-
govne znamke in promocije spada 
v okvir, ki naj bi se financiral iz raz-
pisa, ki ga bo kmetijsko ministrstvo 
objavilo v jesenskem času.
PROMOCIJA PREKO 
TURIZMA
Uspeh projekta, za katerega je s 
strani sodelujočih precejšnje zani-
manje, ima lahko na razvoj pode-
želja številne pozitivne učinke. Mo-
del sodelovanja bo lahko upora-
ben pri ostalih produktih, ki nasta-
jajo v naši dolini. »Zelo pomembno 
je tudi, kako bomo znali te izdelke 
razstaviti in jih primerno ponuditi. 
Promocija bo upoštevala dejstvo, 
da smo v turistično atraktivnem 
gorskem okolju. Že na Solčavsko 
namreč letno pride okrog 150 tisoč 
turistov, kar je izjemen potencial.«
V spominu domačinov so še ži-
ve resnične zgodbe o tem, kako je 
bil gorski les cenjen pred sto, dves-
to leti. Kupci iz Italije so macesen 
prišli iskat iz Benetk, Trsta. Za tran-
sport tega »zgornjesavinjskega 
zlata« so zgradil celo tako imeno-
vano laško cesto. Ta dejstva so pri-
tegnila strokovno javnost, ki je prip-
ravljena za uspeh projekta veliko 
prispevati. 
V Zgornji Savinjski dolini je veli-
ko skrbnih lastnikov gozdov in od-
ličnih predelovalcev lesa. Priprav-
ljeni so sodelovati, le skupaj je pot-
rebno stopiti in s pametjo uporabiti, 
kar ponuja narava. Tako lahko veli-
ko prispevamo k trajnostnemu ra-
zvoju Zgornje Savinjske doline. 
Štefka Sem
Alojz Lipnik: »Le skupaj je potrebno stopiti in s pametjo uporabiti, kar nam 
ponuja narava.« (Foto: Štefka Sem)
Povečuje se odkup lesa podjetij, ki se ukvarjajo z izgradnjo lesenih hiš.
Savinjske novice št. 24, 16. junij 2017 5
Aktualno
FINANČNA UPRAVA RS
Pisarna v Mozirju bo odprta le 
enkrat tedensko
Od 1. julija bo mozirska pisarna 
Finančnega urada Velenje za stran-
ke poslovala le enkrat tedensko. Pi-
sarna bo odprta ob sredah od 8. do 
12. ure in od 13. do 17. ure.
Doslej je bila pisarna za stran-
ke odprta dvakrat tedensko. Dari-
ja Vidmar, direktorica Finančnega 
urada Velenje: »Že nekaj časa za-
znavamo, da obisk strank v pisar-
ni, ki je v upravnem centru v Mo-
zirju, upada. Zmanjšanje števila 
strank gre pripisati tudi temu, da se 
vse več zavezancev za kontaktira-
nje in urejanje zadev s FURS poslu-
žuje elektronskega poslovanja pre-
ko e davkov, informacije z davčne-
ga področja po posameznih vrstah 
davkov pa zavezanci vse več sami 
pridobivajo tudi na spletni strani Fi-
nančne uprave.«
Marija Lebar
KLS LJUBNO MED NAJBOLJŠIMI DRUŽINSKIMI PODJETJI NA SVETU
Nagrada odličnosti za žlahtno družinsko podjetje
Na čelu podjetja sta poleg generalnega direktorja Mirka Straška tudi hčeri 
Nataša Strašek (levo) in Barbara Mirnik Strašek.
Pretekli teden so v Monacu na 
svetovnem srečanju družinskega 
podjetništva podelili nagrade odlič-
nosti najboljšim družinskim podje-
tjem na svetu. Med njimi je bilo tu-
di ljubensko podjetje KLS, katerega 
lastnik je Mirko Strašek z družino. 
Nagrado podeljuje 25 držav sve-
ta, nagrajenci pa so predstavljeni 
v posebni publikaciji EY Global Fa-
mily Business Yearbook, ki zdru-
žuje najboljše družinske prakse in 
podjetja na svetu.
NAGRADA ZA DOSEDANJE DELO
Direktor Mirko Strašek je pouda-
ril, da so v podjetju zelo počašče-
ni, da so prejemniki nagrade, ki je 
priznanje za dosedanje delo in do-
sežke v družinskem podjetništvu v 
Sloveniji. Dodal je: »Za KLS je zna-
čilno, da stalno napredujemo. Na-
še družinsko podjetje sedaj že v ve-
liki meri vodi druga generacija. Za-
to bomo tudi z bodočim delom in 
našimi poslovnimi rezultati zago-
tavljali napredek ter krepili značil-
nosti žlahtnega družinskega pod-
jetništva.« 
VEČINO PRODUKTOV IZVOZIJO
KLS Ljubno je vodilno podjetje 
na področju izdelave zobatih obro-
čev za avtomobilsko industrijo z 
več kot 40-letno tradicijo. Obvla-
dujejo več kot 60 odstotkov evrop-
skega trga in 15 odstotkov svetov-
nega v svoji tržni niši, Njihovi izdel-
ki so vgrajeni v motorjih več kot 30 
največjih avtomobilskih znamk na 
svetu. Na število zaposlenih so eno 
najbolj robotiziranih podjetij v Slo-
veniji in širši regiji. V letu 2016 so 
z 240 zaposlenimi ustvarili kar 42 
milijonov evrov prihodkov. 96 od-
stotkov vseh izdelkov izvozijo, pri 
čemer postaja Kitajska njihov naj-
pomembnejši trg. 
DRUGA GENERACIJA VODSTVA
Podjetje vodi Bogomir Strašek, 
ustanovitelj, večinski lastnik in gene-
ralni direktor, skupaj s hčerama Na-
tašo Strašek, ki je odgovorna za odlič-
nost v komunikaciji in za področje pro-
daje, ter Barbaro Strašek Mirnik, izvr -
šno direktorico podjetja. V podjetje sta 
vključena tudi zeta, Franci Bevc, odgo-
vorni za razvoj in tehnologijo obročev, 
ter Samo Mirnik, izvršni direktor za 
proizvodnjo in informatiko. 
Neodvisna komisija je izbra-
la KLS Ljubno na osnovi kriterijev 
odličnosti, med njimi so bili slede-
či; da je v družinskem podjetju ude-
ležena vsaj druga generacija, da 
ima družina večinsko lastništvo in 
vpliva na strateške usmeritve, da je 
sedež podjetja v Sloveniji in da ima 
družina v lasti najmanj 50 odstot-
kov delnic in glasovalnih pravic.
Štefka Sem
OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI
Soglasje za spremembo cen na komunalnem področju
Na majski seji rečiškega občin-
skega sveta je bil prisoten tudi di-
rektor JP Komunala Mozirje Andrej 
Ermenc. Svetnikom je predstavil 
elaborate za oblikovanje cen obve-
zne javne komunalne službe oskr-
be s pitno vodo, za odvajanje in za 
čiščenje komunalne odpadne vo-
de. Svetniki glede elaboratov niso 
imeli večjih pomislekov in so pre-
dlagano zvišanje in znižanje cen 
na posameznih segmentih potrdili.
OMREŽNINA ZA VZDRŽEVANJE 
INFRASTRUKTURE
Župan Vinko Jeraj je povedal, 
da so elaborate predhodno obrav-
navala delovna telesa občinske-
ga sveta, in nato predal besedo Er-
mencu. Ta je predstavil obveznost 
Komunale o vsakoletnem obliko-
vanju elaboratov in predstavitvi na 
občinskih svetih. Cena posamezne 
obvezne javne komunalne služ-
be je sestavljena iz cene storitve in 
omrežnine. Ta se v obliki najemni-
ne vrača občini, ki sredstva porabi 
za vzdrževanje in investicije v infra-
strukturo. 
TAKO POVIŠANJE KOT ZNIŽANJE 
CEN
Cene storitve so enake za vse 
zgornjesavinjske občine, kjer obve-
zno javno službo izvaja Komunala 
Mozirje. Zneski omrežnine se med 
občinami razlikujejo, saj so odvisni 
od amortizacije in stroškov gospo-
darske javne infrastrukture. Glede 
na izračune na podlagi pretekle-
ga leta izvajalec predlaga podra-
žitev pri storitvi odvajanja odpa-
dne komunalne vode za 5 centov 
za kubični meter vode. Podražitev 
je posledica večajočega števila čr-
pališč in stroškov, ki nastanejo pri 
njihovem vzdrževanju. Nekoliko se 
znižuje cena pripadajoče omrežni-
ne. Svetniki so potrdili novo ceno, ki 
začne veljati prvi dan po tem, ko jo 
bodo potrdili vsi občinski sveti ob-
čin, ki jih cena zadeva. 
Nižja je tudi predlagana omre-
žnina za čiščenje odpadnih voda. 
Ermenc je pri tem opomnil, da je 
glede na prenovljeno centralno či-
stilno napravo v Lokah pri Mozirju 
prihodnje leto pričakovati višjo ce-
no omrežnine. Svetniki so predloge 
potrdili. So pa izkoristili prisotnost 
direktorja in ga povprašali še o mo-
žnostih glede zbiranja in odvaža-
nja odpadkov v nekaterih naseljih. 
Komunala pripravlja rešitve tudi za 
ta območja, je bil odgovor. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 24, 16. junij 2017 6
Gospodarstvo, Iz občin
HOTEL PLESNIK 
Prenovili hotelske sobe in wellness
Prenovljene sobe in apartmaji v hotelu kar kličejo na nova doživetja v 
Logarsko dolino. (Fotodokumentacija HP)
Da bi sledili trendom in mož-
nim izkoristkom elitne lege hotela 
Plesnik v Logarski dolini, je druži-
na Plesnik usmerila razvoj v trajno-
stni smeri ter v kakovost vsestran-
ske ponudbe. Hotel je prejel nagra-
do Luxury eco-friendly hotel of the 
year 2017 (luksuzni, okolju prijazni 
hotel leta 2017) od Luxury Travel 
Guide, kar ni edina niti ne zadnja 
nagrada za vlaganje in dolgotraj-
no skrb za domače goste ter tujce 
iz različnih dežel sveta in vseh kon-
tinentov.
Popolnoma prenovljene ho-
telske sobe in wellness so trud 
večletnih naporov lastnikov hotela 
in poslovno tveganje ob velikem 
vlaganju. Pri prenovi vseh notra-
njih prostorov so bili uporabljeni 
le naravni materiali (kamen, les 
in medij razvajanja – voda iz bli-
žnjih virov). 
Usklajenost wellnessa z zuna-
njim naravnim bazenom kar kliče 
po doživetju in druženju notranjih 
možnosti z naravnim ambientom. 
Hotel z več kot 80-letno tradicijo, ki 
uspešno prireja številne mednaro-
dne ter slovenske poslovne dogod-
ke, je odprt od 4. maja.
Jože Miklavc
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
Rebalans proračuna potreben zaradi ureditve učilnice
Svetnike občine Gornji Grad je 
že na pretekli seji župan Stanko 
Ogradi seznanil z odločbo požar-
nega inšpektorja, da je na osnov-
ni šoli računalniška učilnica neu-
strezna in je ne morejo več uporab-
ljati. V učilnici, ki je bila urejena na 
podstrešju, je bila namreč električ-
na napeljava napeljana nadome-
tno na lesene stene, prav tako so 
na površju razdelilniki za priklop ra-
čunalnikov, kar ni po pravilih.
RAČUNALNIŠKA UČILNICA 
NUJNA
Na občini so pristopili k pripra-
vi projekta za ureditev nove učilni-
ce na podstrešju starega dela šo-
le. Po načrtu projektantov bos-
ta na podstrešju izdelani dve več-
ji učilnici in kabinet. Na podstrešju 
šole bodo tako pridobili 140 kva-
dratnih metrov uporabnih površin. 
Eden večjih stroškov bo postavitev 
požarnih stopnic. V planu za to leto 
je bila že zamenjava kritine na tem 
delu šole. Dela se bodo izvedla v 
počitniškem času.
Zaradi težav z ogrevanjem se 
bodo na šoli izvedla obnovitvena 
dela na centralnem ogrevanju. Za-
radi dotrajanosti sistema za cen-
tralno ogrevanje prihaja do uha-
janja vode na območju nižje stop-
nje, vrtca in telovadnice. Treba bo 
napeljati nove transportne poti za 
dovod toplotne energije za ome-
njene prostore. Vsi dosedanji do-
vodi so vgrajeni talno in ni mogoče 
natančno ugotoviti stanja, zato se 
bodo novi vodi izvedli površinsko.
PRERAZPOREDITEV SREDSTEV
S prerazporeditvijo sredstev v 
okviru rebalansa občinskega pro-
računa bodo poskrbeli za izved-
bo še drugih projektov. Poleg otro-
škega igrišča v Novi Štifti bo ureje-
no še igrišče za odbojko na mivki. 
Prostovoljno gasilsko društvo Boč-
na bo prejelo sredstva za nakup 
avtomobila tako v letošnjem kot 
prihodnjem letu. Tako se nadaljuje 
krožni sistem prejemanja sredstev 
za investicije, kot je potekal doslej, 
v proračunu pa so bila ta sredstva 
namenjena za razpis, na katerega 
bi se lahko prijavila vsa tri gasilska 
društva v občini.
Za investicije v šolstvu so bila 
sredstva prerazporejena z nekate-
rih drugih področij. Letos se ne bo 
izvajal projekt romarskega središ-
ča, prav tako je nekaj sredstev os-
talo nepodeljenih na področju raz-
pisov, zato so bila z rebalansom 
prerazporejena na druga področja.
Štefka Sem
OBČINSKI SVET NAZARJE 
Sprejeta nova odloka o ustanovitvi in o svetu Glasbene šole Nazarje 
Na majski seji so imeli nazar-
ski občinski svetniki med drugim 
gradivom na mizah predlog odlo-
ka o ustanovitvi Javnega vzgojno-
-izobraževalnega zavoda Glasbe-
na šola Nazarje. V povezavi s tem 
so obravnavali še predlog odloka 
o ustanovitvi sveta ustanoviteljic 
omenjenega javnega zavoda. Sve-
tniki so oba predloga potrdili.
DOSLEJ LE ENA OBČINA 
USTANOVITELJICA
Predloga je na podlagi interesa 
zgornjesavinjskih občin pripravil In-
štitut za lokalno samoupravo in jav-
na naročila iz Maribora. Doslej je bi-
la ustanoviteljica glasbene šole Obči-
na Nazarje, občinski svet je leta 1997 
sprejel zadevni odlok. Zakonodaja 
omogoča, da več občin ustanovi jav-
ni zavod, za katerega se izkaže javni 
interes. Tako so sklenile storiti tudi vse 
zgornjesavinjske občine. 
IZRAČUN DELEŽEV PO ŠTEVILU 
PREBIVALCEV
V skladu z navedenim se z od-
lokom o ustanovitvi predlaga so-
ustanoviteljstvo zgornjesavinjskih 
občin z ustanovitvenimi deleži, do-
ločenimi glede na število prebival-
cev v posamezni občini na dan 30. 
junij 2015. 
SVET 
USTANOVITELJIC 
Za uresničevanje ustanovitelj-
skih pravic in za usklajevanje od-
ločitev občin v zvezi z zagotavlja-
njem javne službe osnovnega 
glasbenega izobraževanja morajo 
ustanoviti svet ustanoviteljic, ki ga 
sestavljajo župani oziroma župa-
nje. Akt o ustanovitvi sveta usta-
noviteljic mora določati njegove 
naloge, organizacijo dela in na-
čin sprejemanja odločitev, finan-
ciranje in delitev stroškov med ob-
činami. 
Odloka so obravnavali in potrdi-
li tudi rečiški svetniki. Veljati bosta 
začela, ko bosta dobila potrditev 
na vseh sedmih občinskih svetih 
občin – ustanoviteljic.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 24, 16. junij 2017 7
Gospodarstvo, Organizacije
OBNOVA MOZIRSKE KAPLANIJE
Zamenjali bodo strešno kritino in obnovili fasado
Ker je bilo za delo na strehi potrebno postaviti zaščitne odre, se je župniku 
Sandiju Korenu zdelo smiselno, da se projekt nadgradi z obnovo fasade. 
(Foto: Benjamin Kanjir)
Mozirska kaplanija, stavba ob 
župnijski cerkvi sv. Jurija v Mozir-
ju, je bila zgrajena leta 1832. Tak-
rat je bilo v njej šolsko poslopje in 
stanovanje za kaplana. Danes je v 
njenem spodnjem delu slaščičar-
na, v zgornjih prostorih pa domuje 
Muzejska zbirka Mozirje in Mozirja-
ni. Zob časa jo je dodobra najedel, 
zato se je Sandi Koren, župnik žu-
pnije Mozirje, ki je lastnica stavbe, 
odločil za temeljito obnovo.
Najbolj je zamenjave potreb-
na strešna kritina. Ko bodo delav-
ci odkrili streho, se zna pojaviti še 
kakšna težava na ostrešju. Tramo-
vi so stari in gotovo bo potrebno ka-
terega zamenjati. Ker je bilo za de-
lo na strehi potrebno postaviti za-
ščitne odre, se je Korenu zdelo smi-
selno, da se projekt nadgradi z ob-
novo fasade. Stavba je pod zaščito 
spomeniškega varstva, zato je mo-
ral pridobiti ustrezna dovoljenja. 
S prestavitvijo osrednje knjižnice 
v nove prostore nad trgovino Merca-
tor, kar je predvideno v naslednjih le-
tih, se bo sprostil njen sedanji pros-
tor. Vanj naj bi se po načrtih preselila 
zbirka Mozirje in Mozirjani, ki je sedaj 
v kaplaniji, zato Koren s sodelavci že 
išče nove vsebine, ki bodo lahko zaži-
vele v izpraznjenih prostorih.
Obnova stavbe bo zaključena še 
v tem mesecu.
Benjamin Kanjir
ROBANOV KOT
V gostišču Pri Rogovilcu zaključili prvo fazo obnove
Družina Erjavec pred obnovljenim gostiščem Pri Rogovilcu 
(foto: Tjaša Pečovnik)
V petek, 2. junija, so v Robano-
vem Kotu, predali namenu del obno-
vljenega gostišča Pri Rogovilcu. Bo-
štjan Erjavec, lastnik podjetja Ebra-
un, ki se ukvarja z veleprodajo obla-
čil in njihovo maloprodajo v trgovini 
Edamo v Velenju, je predstavil dru-
žinski projekt, ki je rezultiral v pre-
novljeni zunanji podobi gostišča ter 
urejenih zgornjih prostorih, v katerih 
se nahajajo sobe za obiskovalce. 
Dediščina Marice in Martina 
Prodnika, ki sta v petdesetih letih 
prejšnjega stoletja s predanostjo 
in trdnim delom ustvarila uspe-
šen gostinski obrat, je predstavlja-
la temelj za obnovo objekta z bo-
gato družinsko tradicijo. Erjavčevi 
vključili v prenovljeno podobo. 
Pri obnovi je sodelovala celotna 
družina. Sin Žiga je narisal načrt 
notranje opreme ter s temo obnove 
gostišča magistriral na Fakulteti za 
arhitekturo v Ljubljani. Hčerki Ajda 
in Živa sta ustvarili poslovni načrt 
obnove in oblikovali tržno strategi-
jo. Za finančno, organizacijsko in 
moralno podporo pa sta poskrbe-
la starša Mira in Boštjan Erjavec. 
Na obnovo čaka le še spodnji, go-
stinski del poslopja, ki ga bodo Er-
javčevi oddali v najem. Gostišče 
bo obiskovalcem predstavljalo mi-
ren prostor za oddih in sprostitev v 
prijetnem alpskem ambientu. 
Tjaša Pečovnik
so zgodbe, ki so zaznamovale nji-
hovo zgodovino in hkrati predsta-
vljajo tradicijo Solčavskega, vklju-
čili v koncept obnovljenega gos-
tišča. Z ohranitvijo prvotne podo-
be fasade, oblike oken in restavri-
ranjem posameznih detajlov so 
stara znanja na inovativen način 
38. OD LIPE DO PRANGERJA NA REČICI OB SAVINJI
Od etnografije do iger in glasbe
Člani Turističnega društva Re-
čica ob Savinji pripravljajo 38. tra-
dicionalno turistično prireditev Od 
lipe do prangerja, ki se glede na 
častitljivo letnico, pestrost doga-
janja in število obiskovalcev lahko 
postavi ob bok podobnim zgornje-
savinjskim poletnim prireditvam. 
Letos bo še posebej pestro 
v osnovni šoli, kjer bodo člani 
društva v petek, 23. junija, ob 19. 
uri odprli štiri razstave. Te sicer 
pripravljajo različni izvajalci, vse 
pa so povezane v eno skupno mi-
sel – Dober kot kruh. S kruhom bo 
povezana narodopisna razstava, 
na kateri bodo prikazani nekda-
nji pripomočki ter opravila pri peki 
kruha. Na temo kruha so ustvar-
jali tudi učenci v osnovni šoli, »zla-
to zrno« pa so na svoja platna uje-
li člani Kulturnega društva likovnih 
ustvarjalcev Zgornje Savinjske doli-
ne – Gal, ki se bodo predstavili na 
samostojni razstavi. V pisan splet 
bodo petkovo odprtje razstav po-
vezale vezilje, ki delujejo v okviru 
Društva upokojencev Rečica ob 
Savinji. Te bodo svoje delo prav ta-
ko predstavile na samostojni raz-
stavi. 
Popoldansko dogajanje v nede-
ljo, 25. junija, bo navijaško obarva-
no, saj v turističnem društvu ob 15. 
uri pripravljajo tradicionalne špor-
tne igre. Eden vrhuncev dogajanja 
bo v soboto, 1. julija, ko bo na trgu 
Večer pod trško lipo z ansamblom 
Zmaji, kot gostje bodo nastopili Ča-
ga boysi. Dogajanje bodo oboga-
tili s srečelovom in kakšno poseb-
no igro. Za zaključek letošnje prire-
ditve Od lipe do prangerja v nede-
ljo, 2. julija, sledijo igre med nase-
lji, na katerih bodo svojo spretnost, 
hitrost in vnemo pokazali predstav-
niki vseh naselij v občini.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 24, 16. junij 2017 8
Organizacije, Iz občin, Politika
OBČINSKI SVET SOLČAVA
Dopolnitev odloka o ravnanju z 
varovanimi območji
Na seji, ki je potekala zadnjo 
majsko sredo, je solčavski občin-
ski svet obravnaval in potrdil od-
lok o zaključnem računu prora-
čuna in ga brez pripomb sprejel. 
Obravnavali so tudi odlok o dopol-
nitvi odloka o začasnem upravlja-
nju z zavarovanimi območji na-
ravnih vrednot v občini, ki so ga 
prav tako potrdili.
Dosedanjemu odloku o tu-
kajšnjih varovanih območjih, ki je 
v veljavi od leta 2000, so doda-
li še prehodne in končne določbe. 
V njih je zapisano, da občina ure-
di način in obliko upravljanja zava-
rovanega območja Krajinski park 
Logarska dolina v skladu z določ-
bami Zakona o ohranjanju nara-
ve, in sicer do konca letošnjega le-
ta. V letu 2017 oziroma do ureditve 
v skladu s členom 3. a omenjene-
ga zakona, z zavarovanim območ-
jem Krajinski park Logarska dolina 
upravlja Občina Solčava kot usta-
novitelj neposredno preko režijske-
ga obrata občine.
Marija Lebar
DRŽAVNI ZBOR POTRDIL VIŠINO LETOŠNJE POVPREČNINE
Veto državnega sveta ni 
prepričal poslancev
Državni zbor je po vnovični 
obravnavi spet potrdil novelo zako-
na o izvrševanju proračuna, na ka-
tero je državni svet v začetku junija 
izglasoval veto. Veto se je nanašal 
predvsem na znesek povprečnine, 
namenjene občinam. Kljub temu je 
državni zbor novelo zakona s pre-
pričljivo večino ponovno potrdil.
Potem, ko so proti koncu maja 
poslanci sprejeli novelo zakona o 
izvrševanju proračuna za leti 2017 
in 2018, je državni svet na novelo 
izglasoval veto. V noveli je bila med 
drugim potrjena nekoliko višja pov-
prečnina za občine, in sicer s 530 
na 533,5 evra, ter letni dodatek, ki 
bi pripadel vsem upokojencem. Ve-
to je v državnem svetu predlagala 
skupina lokalnih interesov, ker tudi 
zadnje predlagano povišanje pov-
prečnine ne sledi dejanskim potre-
bam in dodatnim nalogam občin. 
Povprečnina ne pokrije v celo-
ti stroškov, ki nastajajo zaradi dogo-
vora vlade o plačah javnih uslužben-
cev s socialnimi partnerji. Pri tem do-
govoru občine niso sodelovale, so 
svojo pobudo obrazložili predlagate-
lji zavrnitve novele, na podlagi katere 
je državni svet sprejel veto. 
Marija Lebar
PROJEKT STAREJŠI ZA STAREJŠE
Nagrada državljan Evrope 
projektu in ljudem, ki 
pomagajo drugim
Pokrajinska koordinatorka projekta 
Karlina Mermal je novico o prejemu 
nagrade državljan Evrope sprejela z 
velikim zadovoljstvom. 
(Foto: Štefka Sem)
Evropski parlament je na pred-
log evropskega poslanca Iva 
Vajgla (DeSUS/Alde) programu 
Starejši za starejše, ki poteka v ko-
ordinaciji Zveze društev upokojen-
cev Slovenije (ZDUS), kot edinemu 
iz Slovenije podelil nagrado drža-
vljan Evrope – za posebne dosež-
ke za leto 2017. Podelitev nagrade 
temu programu ima vseevropski 
simbolni pomen, saj je dolgoživa 
družba neizbežno dejstvo.
ZGLED PROSTOVOLJSTVA
Kot je zapisal v utemeljitvi, gre 
za »izjemen primer dobre prakse 
prostovoljstva na področju podpo-
re neodvisnemu življenju starejših 
ljudi, ki želijo čim dlje ostati v svojih 
domovih in živeti neodvisno oziro-
ma ob pomoči drugih pri opravlja-
nju vsakodnevnih opravil«. Evrop-
ski parlament oziroma njegov od-
bor za nagrade vsako leto v skla-
du s pravili podeli nagrado drža-
vljan Evrope največ 50 nagrajen-
cem, kolikor jih je tudi letos.«
PREKO 700 TISOČ OBISKOV
Po podatkih ZDUS so prosto-
voljci v enajstih letih opravili okoli 
6,5 milijona ur prostovoljnega de-
la ali več kot 700.000 obiskov sta-
rejših oziroma so pomagali skoraj 
160.000 ljudem, starejšim od 69 
let. Program je zasnovan tako, da 
strokovno usposobljeni prostovolj-
ci skupaj z različnimi strokovnimi 
službami v lokalnem okolju izvaja-
jo pomoč tistim starejšim, ki jo naj-
bolj potrebujejo.
Štefka Sem
ZAVOD SAVINJA
Neformalni pogovori o 
možnostih sodelovanja 
Na neformalnem srečanju je tekla beseda o možnostih sodelovanja. Z leve: 
direktorica LUV Brigita Kropušek Ranzinger, direktorica Zavoda Savinja 
Ivica Orešnik, Tamara Danijel z Zavoda Savinja in direktorica SAŠA ORA 
Biljana Škarja (Foto: Marija Lebar)
Nedavno sta se na sedežu Zavo-
da Savinja v Fašunovi hiši na Ljub-
nem srečali novo imenovani direk-
torici zavoda Ivica Orešnik in Sa-
vinjsko-šaleške območne razvoj-
ne agencije (SAŠA ORA) mag. Bi-
ljana Škarja. Pri pogovorih o mož-
nostih sodelovanja med posame-
znimi institucijami SAŠA okolja se 
jima je pridružila direktorica Andra-
goškega zavoda Ljudska univer-
za Velenje (LUV) Brigita Kropušek 
Ranzinger.
Direktorice so se srečale, da dru-
ga drugi predstavijo svoje zavode 
oziroma agencijo in poiščejo mo-
rebitne možnosti skupnega sode-
lovanja v prid razvoja tukajšnje-
ga okolja. Pogovarjale so se o mo-
žnostih pridobitve nepovratnih 
sredstev na področju turizma in 
možnostih prijave. Sklenile so, da 
je sodelovanje nujno, saj prinaša 
sinergijske učinke. Možnosti so ta-
ko pri izmenjavi informacij kot pri 
udejanjanju operacij oziroma po-
sameznih projektov.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 24, 16. junij 2017 9
Organizacije
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠMARTNO OB DRETI
110-letnico bodo počastili s 
prireditvami
Prostovoljni gasilci iz Šmartne-
ga ob Dreti letos obeležujejo prav 
poseben dogodek. Mineva na-
mreč 1 10 let, ko je v tem kraju v 
Zadrečki dolini nastalo gasilsko 
društvo, zato bodo pripravili raz-
lične prireditve v počastitev sveča-
ne obletnice. 
Že to soboto, 17. junija, bo ob 
18. uri v prostorih podružnične šo-
le Šmartno ob Dreti slavnostna se-
ja, na kateri bo predstavljena zgo-
dovina društva in njegovo delova-
nje. Predstavitvi bo sledila podeli-
tev priznanj in odlikovanj gasilcem. 
Teden dni kasneje bo v športno re-
kreacijskem centru Račnek pote-
kalo tako imenovano praznovanje 
obletnice. Ob 18. uri bo na sporedu 
kulturni program s podelitvijo zah-
val donatorjem in prevzemom no-
ve gasilske opreme, nato bo sledila 
veselica z ansamblom Petka.
Primož Vajdl
ČEBELARSKA ZVEZA SAVINJSKO ŠALEŠKEGA OBMOČJA
Zdravila za čebele bodo sedaj bolj dostopna 
Predsednik ČZ SAŠA Ivan Čopar (stoji) je predstavil namen srečanja z 
veterinarjema Alenko Jurić in Jožetom Podmeninškom. 
(Foto: Marija Lebar)
Upravni odbor Čebelarske zveze 
SAŠA je na zadnji seji obravnaval 
točko o zdravstvenem varstvu če-
bel. Na sejo so povabili Alenko Ju-
rić, dr. veterinarske medicine z Na-
cionalnega veterinarskega inštitu-
ta, ki je na celjskem območju pri-
stojna za zdravje čebel, in direk-
torja Veterine Mozirje Jožeta Pod-
meninška. Dogovorili so se, da bo-
do zgornjesavinjski čebelarji lahko 
dobivali uradno dovoljena zdravila 
za čebele na mozirski veterini.
POMEMBNA SO URADNO 
POTRJENA ZDRAVILA
Tema o zdravljenju in zdravilih 
za čebele in za preprečevanje za-
jedalca varoe je še posebej obču-
tljiva, od kar je pred časom izbruh-
nila afera z zdravili, ki je čebelarjem 
povzročila nemalo škode. Uradno 
dovoljena zdravila so lahko čebe-
larji dobivali pri veterinarki na sede-
žu v Celju. Pred tem so morali pre-
dložiti čebelarski dnevnik. 
Kot je povedala Jurićeva, zdra-
vil na teren ne bo nosila, je pa prip-
ravljena imeti uradne ure na po-
sameznih lokacijah, bliže čebelar-
jem, kjer bo pregledala dnevnike 
in svetovala, katero zdravilo pride v 
poštev za posamezno čebelarstvo. 
To pripravljenost so prisotni spreje-
li z zadovoljstvom.
NAMESTO V CELJE POSLEJ NA 
VETERINO V MOZIRJE 
Jože Podmeninšek je podprl raz-
lago Jurićeve glede uporabe izključ-
no uradno dovoljenih zdravil za če-
bele. Poudaril je, da tukajšnji vete-
rinarji cenijo delo čebelarjev in iz-
postavil možnost, da bi nabavo ozi-
roma prodajo teh zdravil približali 
tako, da ne bi bilo potrebno vsake-
mu čebelarju posebej hoditi v Celje.
Prisotni so ponujeno priložnost z 
veseljem sprejeli in obljubili, da bo-
do posamezne čebelarske družine 
iz doline na veterino dostavile spi-
ske potreb po zdravilih. Tako bodo 
tukajšnji čebelarji zdravila za pole-
tno in kasnejše zdravljenje lahko 
dobili v Mozirju. 
Pri tem so opozorili na čebelar-
je, ki niso člani čebelarskih društev 
in svojih čebel ne zdravijo po pred-
pisih, kar je proti predpisom in je 
za preprečevanje tega pristojna in-
špekcija. Ozaveščeni bi morali biti 
tudi kupci, da bi med kupovali le pri 
registriranih čebelarjih.
Marija Lebar
PREDAVANJE O DRUŽINSKEM PRORAČUNU NA REČICI OB SAVINJI
Znebiti se je treba dolgov in varčevati
Zdenka Presečnik Firšt je 
poudarila, da je finančna 
neodvisnost zelo pomembna. 
(Foto: Marija Šukalo)
V Društvu računovodij, finančni-
kov in revizorjev Zgornje Savinjske 
doline so v Medgen borzi na Reči-
ci ob Savinji pripravili predavanje 
o družinskem proračunu. Po be-
sedah predavateljice in predsedni-
ce društva Zdenke Presečnik Firšt 
bodo mesečna druženja namenje-
na finančni pismenosti, ki je ključ 
za preživetje v današnjem svetu. V 
njih bodo udeleženci lahko pridobi-
li informacije, kako varčevati in vo-
diti svoje finance. 
V predavanju z naslovom 
Usklajen družinski proračun, pri-
meren času in trendu, je Preseč-
nik Firštova poudarila, da je ze-
lo pomembna naša finančna ne-
odvisnost, saj le tako lahko sami 
načrtujemo svoje prihodke in od-
hodke. »Pri tem moramo spreme-
niti svoje mišljenje in vztrajati na 
poti do cilja, ki smo si ga zastavili. 
Prav tako se moramo znebiti vseh 
dolgov in pričeti varčevati. Človek 
se namreč težko sooči, kam »iz-
ginja denar«. Da bi to preprečili, 
si moramo narediti načrt prihod-
kov in odhodkov,« je med drugim 
izpostavila predsednica društva, 
katere nasveti temeljijo na njenih 
dolgoletnih izkušnjah ter delu v 
računovodstvu in na področju fi-
nanc v različnih podjetij. Svoja 
znanja si je nadgradila tudi z raz-
ličnimi predavanji in pridobitvijo li-
cenc za svetovanje. 
Ob zaključku predavanje je po-
darila knjigo s področja planiranja 
prihodkov. Na osnovi žreba je knji-
go dobila Zora Štrucl. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 24, 16. junij 2017 10
Kultura, Organizacije
REVIJA HARMONIKARJEV PRIMOŽA ZVIRA
Obiskovalci uživali v mini nastopu harmonikarskega orkestra 
Izkušeni glasbeniki so revijo izkoristili za vaje pred nastopom v Zagrebu. (Foto: Marija Šukalo)
Na Rečici ob Savinji so v nedeljo, 4. junija, za-
igrale harmonike. Na reviji v Medgen borzi je na-
stopilo petnajst učencev Primoža Zvira iz na-
še doline. Med njimi je bilo kar nekaj takih, ki so 
prvič javno nastopili, a so kljub temu suvereno 
pokazali svoje zanje. Seveda niso manjkali niti 
izkušeni glasbeniki, kot sta Tanja Podkrižnik in 
Robi Weiss, ki sta že večkrat zaigrala na tekmo-
vanjih, na katerih sta posegala po najvišjih mes-
tih. Za popestritev je poskrbel tudi sam Zvir, ki je 
zaigral nekaj svojih lastnih skladb. 
Ob zaključku večera so številni obiskovalci 
lahko uživali v mini nastopu harmonikarskega 
orkestra, ki je revijo izkoristil za vajo pred velikim 
nastopom v Zagrebu sredi junija. V program so 
vključili Zvirove avtorske sklade in njegove pri-
redbe del drugih avtorjev. 
Po besedah učitelja Zvira so z revijo pokaza-
li najmlajšim, kako mora biti muzikant priprav-
ljen na javni nastop in kako se spopasti s tremo 
na odru. Ob podpori poslušalcev so tremo hit-
ro premagali.
Marija Šukalo
27. GASILSKO TEKMOVANJE ZA POKAL SVETEGA FLORJANA
Najhitrejši in najboljši gasilci PGD Lokovica
V vaji z motorno brizgalno se je pomerilo pet ženskih ekip. (Foto: Marija Šukalo)
KRESNA NOČ V LUČAH
Rdeča nit koncerta bodo zdravice in napitnice ter pesmi o vinu
»Napišimo zgodbo o glasbi, saj glasba je hrup, 
ki misli,« sporočajo člani okteta Žetev in vabijo, da 
se jim pridružite v petek, 23. junija, ob 20.30 v Lu-
čah. Pri osnovni šoli bodo pripravili koncert pod 
naslovom Kresna noč. Ker želijo, da bo vsak obi-
skovalec slišal tisto, kar mu je najbližje, so v goste 
povabili glasbenike The Moonlighting Orchestra ter 
pevko Nušo Derenda. Za povezovanje dogodka bo 
poskrbel moderator Franci Podbrežnik – Solčavski. 
Oktet Žetev prepeva že sedmo leto, njegovi 
člani so: Janez Rosc, Dominik Prušnik, Niko Be-
zovnik, Tomaž Robnik, Rok Suhodolnik, Bojan 
Čopar, Klemen Matk in Mitja Venišnik, tudi z vlo-
go umetniškega vodje. 
So prekaljeni pevci, ki so svoje glasove delili s 
številnimi pevskimi skupinami. Z izvedbeno do-
vršenostjo so zato hitro prepričali tako laično kot 
strokovno javnost ter dosegli vidne uspehe tako 
na državnem nivoju kot na številnih revijah. Slišati 
jih je moč v domačem kraju, dolini in širše. 
Pevcem so blizu mnoge glasbene zvrsti, zato 
njihov program obsega od ljudske prek popular-
ne glasbe domačih in tujih avtorjev, črnskih du-
hovnih in sakralnih pesmi.
Tudi v Lučah bo moč slišati različne zvrsti 
glasbe. Rdeča nit Kresne noči bodo zdravice in 
napitnice ter pesmi o vinu. Ob zaključku večera 
bodo obiskovalci slišali slovenske zimzelene po-
pevke in venček črnskih duhovnih pesmi. 
Tisti, ki prisegajo na ples, se bodo lahko tu-
di zavrteli. Organizatorji jim ob zaključku veče-
ra obljubljajo plesno druženje z gosti.
Marija Šukalo
V Kokarjah je v soboto, 3. junija, potekalo 27. 
gasilsko tekmovanje za pokal svetega Florjana. 
Druženje gasilcev in gasilk je pripravilo PGD Go-
rica ob Dreti. V vaji z motorno brizgalno se je po-
merilo pet ženskih in osem moških ekip iz različ-
nih prostovoljnih gasilskih društev. 
V moški konkurenci so vajo najhitreje in brez 
kazenskih točk izvedli PGD Lokovica ter tako 
postali najboljša in najhitrejša ekipa tekmova-
nja. Za to so si prislužili pokal, priznanje in pre-
hodni pokal. Za njimi so se uvrstili PGD Paška 
vas 1, na tretje mesto so pristali gasilci iz Letuša.
V ženski konkurenci je bila najhitrejša ekipa iz 
PGD Žalec. Dekleta so vajo opravile brez kazen-
skih točk in si prislužile poleg pokala tudi pre-
hodni pokal. Na drugem mestu so pristale PGD 
Bevče 1 in tretjem PGD Kapla Pondor. 
Med gasilskimi društvi naše doline so svoje 
znanje in hitrost preizkušali Bočani, ki so zased-
li osmo mesto, in Rečičanke, ki jim je le za nekaj 
stotink točke iz rok spolzelo tretje mesto. 
Pokale za prva tri mesta in prehodna pokala 
so podelili predsednik in poveljnik PGD Gorica 
ob Dreti, Jernej Riga in Aleš Tevž, ter predsedni-
ca KO Kokarje Andreja Zupan in župan občine 
Nazarje Matej Pečovnik.
Pri oceni tekmovanja Riga ni skrival zado-
voljstva. Menil je, da so ekipe pokazale veliko me-
ro znanja, pri izvedbi srečanja jim je bilo naklonje-
no tudi vreme. Vodja tekmovanja je prepričan, da 
je neudeležba zgornjesavinjskih ekip posledica 
današnjega tempa življenja, saj priprave na tek-
movanja zahtevajo veliko odrekanj in vaje.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 24, 16. junij 2017
Kultura
11
GLASBENA ŠOLA NAZARJE NA KONGRESU ZDRUŽENJA GLASBENIH ŠOL NEMČIJE V STUTTGARTU
Simfonični in Pihalni orkester igrala v prostorih Mercedesovega 
muzeja
Stefan Garkov že 20 let postavlja mejnike 
orkestrov nižjega glasbenega šolstva na višjo 
raven.
Glasbena šola Nazarje je bila povabljena na 
kongres Združenja glasbenih šol Nemčije kot 
edina nenemška glasbena šola, na katerem je 
ponosno zastopala slovensko glasbeno šol-
stvo. Na različnih lokacijah v Stuttgartu so od 
19. do 21. maja potekali koncerti orkestrov ter 
ansambelskih in komornih zasedb, Simfonični 
in Pihalni orkester Glasbene šole Nazarje sta se 
imela priložnost predstaviti s samostojnim kon-
certom v Mercedesovem muzeju.
NA 12 LOKACIJAH IGRALO SKUPAJ 1.500 
MLADIH GLASBENIKOV
Gostoljubju aprila leta 2015, ko je pri nas go-
stoval orkester stuttgartske glasbene šole, je sle-
dilo vabilo vodje orkestra na velik bienalni dogo-
dek nemških glasbenih šol. Vsako drugo leto v 
vaja in vrhunec gostovanja, samostojni koncert 
v prestižnem muzeju. Za konec so si privoščili še 
dobršno mero adrenalina in zabave v doživljaj-
skem parku Tripsdrill.
DIRIGENT GARKOV NA ČELU ORKESTROV ŽE 
20 LET
Srce in gonilna sila vsakega orkestra je diri-
gent. Stefan Garkov je na akademiji za glasbo v 
Sofiji končal rog in v želji po vodenju orkestrov v 
Ljubljani še akademijo za dirigiranje. Vodil je raz-
lične, tudi profesionalne orkestre. Splet izkušenj, 
znanja in volje za delo z mladimi glasbeniki ga 
je postavil na čelo orkestrov Glasbene šole Na-
zarje, kjer že 20 let vedno znova postavlja mejni-
ke orkestrov nižjega glasbenega šolstva na viš-
jo raven.
Mladi glasbeniki s spremljevalci so se ustavili v Salzburgu, v rojstni hiši enega največjih skladateljev 
na svetu, Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Simfonični in Pihalni orkester Glasbene šole Nazarje sta se predstavila s samostojnim koncertom v 
Mercedesovem muzeju.
enem od nemških mest poteka kongres zdru-
ženja, ki ob številnih spremljevalnih dogodkih in 
delavnicah vključuje 950 glasbenih šol, več kot 
1,4 milijona učencev in več kot 38.000 učiteljev. 
Na kongresu se je v treh dneh na dvanajstih lo-
kacijah v Stuttgartu v raznih orkestrih in zased-
bah predstavilo 1.500 učencev in njihovih učite-
ljev, med njimi tudi nazarska orkestra.
PROMOCIJA ŠOLE IN NAGRADA 
ZA UČENCE
Prvi dan potovanja so se člani orkestra s spre-
mljevalci ustavili v Salzburgu, v rojstni hiši ene-
ga največjih skladateljev na svetu, Wolfganga 
Amadeusa Mozarta. Kasneje so prisluhnili kon-
certu Stuttgartske filharmonije. Naslednji dan je 
bil na vrsti ogled Mercedesovega muzeja, nato 
Pomembno vlogo so odigrali tudi učitelji po-
sameznih inštrumentov, ki so pri rednih urah 
učence zelo dobro pripravili na gostovanje. Or-
kestroma je za projekt z veseljem prišlo poma-
gat nekaj bivših učencev GŠ Nazarje ter nekaj 
dijakov in študentov GŠ Celje, za kar so jim se-
veda hvaležni.
GOSTOVANJE POVEŽE 
GLASBENIKE
Gostovanje je posebno doživetje, ki povežejo 
mlade glasbenike in ostane nepozaben spomin, 
hkrati vabi v vrste orkestra nove učence. Ni pot-
rebno poudarjati, da takšen projekt predstavlja 
velik organizacijski in finančni zalogaj. Ravna-
telj Jernej Marinšek je ves čas priprav in gosto-
vanja skrbno bdel nad vsako podrobnostjo in s 
skupino 52 učencev, devetih učiteljev in enajstih 
substitutov uspešno zaključil gostovanje. Z mis-
limi usmerjeni že naprej je hvaležen vsem čla-
nom orkestra, učiteljem, staršem, svetu staršev 
in sponzorjem, saj brez sodelovanja vseh našte-
tih projekt ne bi mogel uspeti.
Barbara Rozoničnik, 
fotodokumentacija GŠ Nazarje
Savinjske novice št. 24, 16. junij 2017
12
Kultura
OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA FACKI
Dve desetletji folklornih plesov z več kot 250 plesalci
Veliki Facki so odplesali splet Rad bi nove čevlje. (Foto: Štefka Sem)
V gornjegrajskem kulturnem do-
mu se je rajalo s Facki. Ti so na-
mreč praznovali 20-letnico in ob 
tej priložnosti pripravili druženje 
folklornih plesalcev, igralcev in za-
služnih za dvajset let delovanja 
skupine. Mentorica Marija Vincek 
se je ob zaključku prireditve zah-
valila vsem, ki so vsa leta podpira-
li plesalce, sama pa je bila deležna 
čestitk od vseh skupin, ki so sode-
lovale v programu, ter s strani rav-
nateljice Blanke Nerad in župana 
Stanka Ogradija, ki sta bila govor-
nika.
FOLKLORISTI PONOS ŠOLE
Želja po ustanovitvi folklor-
ne skupine je pri Mariji Vincek tle-
la dolgo časa in leta 1997 je prvih 
14 plesalcev zaoralo ledino folklor-
nega plesa na gornjegrajski šoli. V 
teh dvajsetih letih se je v skupini vr-
telo več kot 250 plesalcev, z njimi 
so sodelovali številni harmonikarji 
in drugi glasbeniki, kot so violinisti, 
flavtisti. Lani jim je Helena Troben-
tar naredila nove obleke, na katere 
so zelo ponosni.
Facki so ime dobili po naglav-
ni ruti, ki ji rečemo »faco«. Zaslu-
ge za to, da Facki še vedno uspeš-
no delajo, nosijo poleg Vinckove tu-
di Marta Tesovnik, ki je bila mento-
rica Fackom, nekdanja ravnatelja 
Franc Vuga in Lilijana Bele in se-
danja ravnateljica Blanka Nerad. 
Slednja je omenila, da je folklora 
na šoli tista dejavnost, na katero so 
zelo ponosni. Omogoča ohranja-
nje in obujanje raznih oblik ljudske-
ga izročila, s katero bogatijo krea-
tivnost, ustvarjalnost, talentiranost 
in samopodobo učencev.
POSLANSTVO MENTORICE
»Zadovoljstvo, sreča in ponos 
so v mojem srcu, ko na odru gle-
dam otroke, ki se igrajo stare igre, 
plešejo folklorne plese, so obleče-
ni v oblačila, ki so del naše zgodo-
vine in hkrati sedanjega časa. In ti 
otroci se resnično zabavajo in uži-
vajo. Vem, da imam veliko srečo, 
srečo, da sem del uspešne folklor-
ne zgodbe o Fackih,« je povedala 
Marija Vincek, brez katere Fackov 
ne bi bilo.
Slavljencem, Malim in Velikim 
Fackom ter Pevski skupini Fac-
ki se je na odru pridružila Otroška 
folklorna skupina Flosarček Kultur-
nega društva Ljubno ob Savinji. Nji-
hova mentorica je Mojca Pikl. Za-
plesali so tudi člani Folklorne sku-
pine Oštarija Društva upokojencev 
Bočna in Folklorna skupina Kultur-
nega društva Bočna. Dogodek so z 
dramskimi prizori, poimenovanimi 
Ljubezen na vasi, popestrili šolarji.
Štefka Sem
PREDSTAVA UČENCEV PLESNE PRIPRAVNICE IN BALETA GLASBENE ŠOLE NAZARJE
Z Malo morsko deklico v globine morja
Starši in ostali ljubitelji plesa 
so napolnili dvorano Doma kul-
ture Nazarje in se z 51-imi ple-
salkami in dvema plesalcema 
podali morskim dogodivšči-
nam naproti. Učenci plesnega 
oddelka in baleta Glasbene šo-
le Nazarje so se predstavili z le-
tošnjo zaključno produkcijo Ma-
la morska deklica.
MORSKA DEKLICA ARIELA SI ŽELI 
V ČLOVEŠKI SVET
Morje že od nekdaj buri člo-
veško domišljijo s posebno svet-
lobo, lepimi barvami in zanimivi-
mi prebivalci. Vsi poznamo mite o 
morskih deklicah, ki s svojo lepo-
to in lepim glasom vabijo pomor-
ščake in jih nato odpeljejo na dno 
morja. Zgodba govori o morski 
deklici Arieli, eni od sedmih hče-
ra kralja Tritona, ki bi zelo rada ži-
vela v človeškem svetu. Želja se ji 
je po raznih pripetljajih s prebival-
ci morja in veliki ljubezni do prin-
ca uresničila.
NA ODRU ZDRUŽILO MOČI 51 
PLESALK IN PLESALCA
Koreografija, režija in kostumo-
grafija je delo plesne učiteljice Ta-
nje Pečenko, ki na Glasbeni šo-
li Nazarje že štiri leta zelo uspeš-
no poučuje ples in balet, odraz če-
sar so vsakoletne dobro obiska-
ne in z bučnimi aplavzi nagrajene 
predstave. Plesalkam iz treh oddel-
kov plesne pripravnice in petih ra-
zredov baleta sta se pri predsta-
vi pridružila pogumna fanta, ki so 
ju izbrali na avdiciji za vlogi princa 
in kralja.
Učenci so pridno hodili na va-
je, ki so bile zadnjih nekaj mese-
cev namenjene predvsem predsta-
vi. Pečenkova se je zahvalila tu-
di staršem za vse prevoze na va-
je, tehnikoma, ki sta poskrbela za 
luči in glasbo, in tistim, ki so pri iz-
vedbi pomagali v zaodrju, izdelali 
kostume za soliste ter poskrbeli za 
scenografijo. Seveda projekt ne bi 
uspel brez podpore vodstva glas-
bene šole.
Prvi uprizoritvi so naslednji dan 
v domu kulture sledile še tri pono-
vitve, kjer si je predstavo ogledalo 
še skoraj 700 učencev šol Zgornje 
Savinjske doline.
Barbara Rozoničnik
V predstavi Mala morska deklica so svoje plesno znanje pokazale učenke treh oddelkov plesne pripravnice in petih 
razredov baleta ter navdušeno občinstvo popeljale v čarobni podvodni svet. (Foto: Barbara Rozoničnik)
Savinjske novice št. 24, 16. junij 2017 13
Piše: Aleksander Videčnik
Zgodovina in narodopisje
Nadaljevanje prihodnjič.
Heraldika (8)
Heraldična obroba
Nadaljujemo s povzetkom študi-
je Valta F. Jurečiča Grboslovje - he-
raldika.
DELI ŠČITA 
V prejšnji številki smo objavi-
li šest največkrat uporabljenih de-
lov ščita, tokrat objavljamo še pre-
ostale.
HERALDIČNI KRIŽI
Križi (v tematskih leksikonih jih 
najdemo okoli 400) so splošni 
simboli, heraldika pa uporablja 
predvsem tiste s posebnimi ime-
ni, ki jih ni treba posebej opisovati. 
V slovensko restituirano heraldiko 
sodi le tistih 30 križev, ki so najpo-
gostejši in najbolj prepoznavni, kar 
olajša blazoniranje grbov.
Ščitova letev
Ščitov steber
Ščitov tram
Desna lenta (zrcalno leva lenta)
Škarnica
Šahirani ščit
Rombirani ščit
Rondirani ščit
Heraldična zvezda
Tau, Antonov križ
Prečni križ
Grški križ
Latinski (katoliški) križ
Podstavljeni križ
Stopnični križ
Petrov (obrnjeni) križ
Savinjske novice št. 24, 16. junij 2017 14
Organizacije
7. MRAZEKOV POHOD
Tradicionalni pohod v spomin na prvega partizana v Bočni
Ob spomeniku v Bočkih grabnih sta poleg predsednika združenja Jožeta 
Rakuna (levo) nekaj besed spregovorila Ivan Rop (drugi z leve) in Jani Tevž 
(na sosednji sliki desno). 
Mrazekov pohod organizirajo člani bočke krajevne organizacije Združenja 
borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline. (Foto: Štefka Sem)
V spomin na prvega partizana v 
Bočni, Franca Žmavca – Mrazeka 
so člani bočke krajevne organiza-
cije Združenja borcev za vrednote 
NOB Zgornje Savinjske doline v so-
boto, 27. maja, organizirali 7. Mra-
zekov pohod. Zbrali so se pri spo-
meniku padlim, kjer jih je nagovo-
ril gornjegrajski župan Stanko Og-
radi, nato so se v spremstvu har-
monikarja Vojka Zavolovška poda-
li proti pokopališču, kjer so na Mra-
zekovem grobu prižgali svečo.
TEK ŠOLARJEV
Aktivni pohodniki so pot proti 
partizanski bolnici v Bočkih grab-
nih, kjer je potekala proslava, na-
daljevali peš, za ostale udeležen-
ce so gasilci poskrbeli za prevoz 
Popravek informacije
V prispevku o Dobrotah slovenskih kmetij, 
objavljenem v prejšnjih Savinjskih novicah, 
je v kategoriji drobno pecivo prišlo do pomo-
te. Antonija Govek iz Okonine je za svoje me-
denjake prejela zlato priznanje in ne srebr-
nega. Za napačen zapis se njej in bralcem 
opravičujem.
Marija Lebar
IZLET MLADINE PGD OKONINA V CELJE
Pes, ki zna seštevati in odštevati, je bil atrakcija za otroke
Mladi gasilci so najbolj uživali v družbi psa reševalca, ki je tudi član celjske poklicne gasilske enote. 
(Fotodokumentacija PGD Okonina)
Zadnjo soboto v maju je gasilsko mladež iz 
Okonine čakal zaslužen izlet v Celje. Mladi člani 
društva so si ga prislužili z vestnim prihajanjem 
na vaje in z udeležbo na gasilskih tekmovanjih v 
okviru Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline.
Izleta se je udeležilo 22 otrok in sedem spre-
mljevalcev. Z avtobusom so se odpeljali na 
ogled Poklicne gasilske enote (PGE) Celje. Tam 
so jim prijazni gasilci razkazali svoje prostore in 
opremo, ki jo uporabljajo pri delu. Potrebujejo jo 
za posredovanja, kot so prometne nesreče, po-
žari, pri nesrečah na vodi in iskanju ponesreče-
nih oseb. V času, ko so bili pri njih na obisku, so 
doživeli tudi čisto pravo intervencijo gasilcev. 
PGE Celje ima dva psa reševalca, s katerima 
iščejo pogrešane in mrtve osebe, kar je redkost 
v Sloveniji. Otrokom je bil najbolj zanimiv pes, ki 
zna seštevati in odštevati. Po druženju z odrasli-
mi gasilci so si ogledali kino predstavo in dobi-
li sladoled. Izlet jim je omogočila Občina Ljubno 
in lokalni podjetniki.
Štefka Sem
s kombijem. Del poti je preteklo 25 
članov planinskega krožka gornje-
grajske šole, katerega mentorica je 
Jelka Grudnik. Na cilju so prejeli pri-
znanja, prvi trije iz posameznih ka-
tegorij so prejeli medalje.
KULTURNI PROGRAM
Učenci podružnične šole Bočna 
so ob spomeniku v Bočkih grab-
nih pripravili kulturni program. Po-
leg predsednika združenja Jožeta 
Rakuna sta nekaj besed spregovo-
rila Ivan Rop in Jani Tevž. Po ura-
dnem delu so udeleženci nadalje-
vali druženje in se nato počasi vra-
čali v dolino. 
Štefka Sem
Savinjske novice št. 24, 16. junij 2017 15
Ljudje in dogodki
VEČER SPOMINOV NA SNEMANJE FILMA 
Kako je bilo, ko se je v Lučah ustavil vlak
Občinstvo, ki je prišlo podoživet čase snemanja filma pred dobrimi petdesetimi leti, je napolnilo 
dvorano kulturnega doma. (Foto: Marija Lebar)
V soboto, 20. maja, je bila dvorana kultur-
nega doma v Lučah nabito polna občinstva, ki 
je prišlo, da skupaj podoživi čase pred dobrimi 
petdesetimi leti, ko je v kraju mednarodna eki-
pa snemala film, ko je tja pripeljal vlak in ko so 
številni – sedaj že seniorji – sodelovali kot sta-
tisti. Večer spominov sta pripravila Društvo upo-
kojencev in Občina Luče. Ob tem so postavili 
razstavo fotografij takratnega dogajanja.
OGLED KADROV FILMA PRVIČ PO POL 
STOLETJA
Večer je povezovala Anica Podlesnik, ki je na 
oder povabila mnoge pričevalce časov izpred 
dobrih petdesetih let. Na koncu so si prisotni 
ogledali kadre iz filma Pitchi poi, (Majhna vas), 
katerega slovenski del so posneli v Lučah.
Po besedah Podlesnikove je Ciril Rosc tisti, ki 
je najbolj zaslužen za to, da so si številni Lučani 
končno lahko pogledali, kako so zaigrali v filmu 
ali pa so bili priče snemanja. Takratno dogajanje 
je med krajane prineslo novo izkušnjo, ki še ved-
no ni zatonila v pozabo.
DIGITALIZACIJA IN OBJAVA NA SPLETU
Rosc je za film vedel že dolgo in si ga je pri-
zadeval dobiti, vendar je bilo to mogoče šele po 
tem, ko so film Francozi digitalizirali. Slovensko 
dogajanje je dolgo okoli tri minute, sicer pa je 
bil film koprodukcija in so ga snemali kar v 16 
evropskih državah.
Filmska ekipa se je v Lučah mudila več dni. 
Na turistični kmetiji Stoglej so hitro našli knjigo 
gostov iz leta 1966 in imena francoskega dela 
ekipe, ki je bival pri njih. Na hrani je bila filmska 
ekipa v gostišču z dolgoletno tradicijo – sedaj 
imenovanem Raduha, o čemer je v pogovor-
nem delu spregovorila Emika Selišnik.
Letos maja je minilo 51 let od snemanja, ko-
nec novembra pa bo preteklo pol stoletja od 
prvega predvajanja filma Pitchi poi, kar v jidi-
šu pomeni Majhna vas. Pričevalci so povedali, 
da so nekatere kadre ponavljali tolikokrat, da so 
bili statisti že naveličani. Tako je voznik s konj-
sko vprego in vozom, na katerem so bili muzi-
kanti in drugi, ki so se peljali na veselico, s svo-
jo vprego kdo ve kolikokrat zapeljal po tako ime-
novani Kozji gasi, ki je izredno ozka, kamere pa 
so pridno snemale, vse dokler režiser ni bil za-
dovoljen.
MUZIKANTI STOP!
Tudi dva od takratni godcev, ki so igrali na 
veselicah, sta bila prisotna in sta s svojo pri-
povedjo nasmejala prisotne. »Kakor hitro smo 
zaigrali in se ravno zagreli, je režiser dal znak 
STOP, ker se plesalci niso prav vrteli. Pa smo 
se godci težko tako hitro ustavili, kot je hotel 
režiser,« je povedal Janko Podlesnik. Skupaj s 
še enim godcem sta ta večer ponovno zaigra-
la pesem, ki sta jo igrala na znameniti filmski 
veselici.
Da so del filma snemali v Lučah, je bil men-
da zaslužen Peter Jež, takratni lastnik turistič-
ne kmetije Stoglej, ki je bil znanec režiserja Fran-
ceta Štiglica. Del, ki se dogaja v Lučah, je vesel; 
glavna junaka izstopita iz vlaka in se znajdeta v 
slovenskem kraju, kjer postavljajo mlaj in prip-
ravljajo veselico, ki se je udeležita. Glavna juna-
kinja Rogation zapleše z domačimi fanti in glav-
ni junak Mathieu, njen varuh, med opazovanjem 
plesa spozna, da je njegova mala varovanka v 
resnici dozorelo dekle.
VEČER POPESTRIL ŽIVAHEN 
PROGRAM
Zgodba filma se je začela med vojno, ko pre-
ganjana mati – Židinja na begu nekje na franco-
skem podeželju potisne svojega dojenčka v ro-
ke osamljenemu pastirju. Ta po vojni sklene, da 
je njegova dolžnost svojo varovanko vrniti njeni 
materi in tako se začne dvajsetletno potovanje 
po deželah Evrope. Konec ni povsem enozna-
čen, konča se v Normandiji s smrtjo Mathieua, 
matere pa nista našla.
Anica Podlesnik je vodila pogovor z domačini, 
ki so delili svoje spomine na snemanje. Ob obu-
janju spominov je bil izveden kulturno zabav-
ni program v izvedbi Pevskega zbora Društva 
upokojencev Luče. Nastopila sta nekdanja mu-
zikanta na veselici, k dogajanju so pritegnili tu-
di najmlajše – s pevskim nastopom so navzoče 
razveselile deklice iz vrtca Luče.
Marija Lebar
Dogajanje je povezovala Anica Podlesnik, ki je na oder povabila mnoge pričevalce časov izpred dobrih 
petdesetih let. (Foto: Marija Lebar)
Savinjske novice št. 24, 16. junij 2017 16
Ljudje in dogodki
JANI ŠTIGLIC IZ RADMIRJA RAZSTAVLJAL NA ČARU LESA
Ljubezen do lesa ga je vodila pri izdelavi igre Luci
Jani Štiglic iz Radmirja je velik 
ljubitelj lesa in leseni izdelkov. Zanj 
je pomembno, da ponovno izkoris-
ti kose lesa, ga reciklira, da upora-
bi kose, ki na zunaj mogoče niso 
najlepši, a so posebni. Iz takšnih 
kosov lesa je nastala igra, ki jo je 
poimenoval Luci in jo razstavil na 
prireditvi Čar lesa v Cankarjevem 
domu v Ljubljani. Igra je bila med 
izbranimi izdelki, ki so jih razstavi-
li tudi v Volčjem potoku.
IGRA ZA ENEGA ALI DVA
Igra Luci za dva igralca ali Luc 
za enega je narejena na leseni de-
ski. Vsaka deska, ki jo naredi, je 
unikatna razen čepkov. Te igralec 
premika tako, da preskoči vmesni 
čep. Tega potem vzame iz igre in 
tekom igre poskuša ostati s čim 
manj čepi na deski. Štiglic je igro vi-
del na spletu in bila mu je všeč.
Od ideje do izdelave ni trajalo ve-
liko. Prve igre so dobili v roke lju-
benski šolarji. Njegova žena Suza-
na poučuje, a dela tudi v jutranjem 
varstvu in je otrokom dala igre, da 
bi čas izkoristili kvalitetno. Doma 
so jo veliko igrali in se kar dobro 
izurili, je povedal Štiglic. Prava potr-
ditev, da je igra kvalitetna, je prišla 
od prof. dr. Franca Pohlevna, pred-
sednika organizacijskega odbora 
Čara lesa, in obiskovalcev te raz-
stave.
»Igra naj bi na igralce vplivala 
pomirjajoče,« je Pohlevnovo mne-
nje delil Štiglic. Igro bo dal na oce-
nitev na Obrtno-podjetniško zbor-
nico Slovenije in poskušal pridobi-
ti certifikat, da izdelek šteje v kate-
gorijo domače in umetnostne obr-
ti. Potem jo bo lahko začel tržiti. Za-
njo je pridobil lično kartonsko em-
balažo, ki je izdelana ročno. V njej 
bodo domači oblanci, ki ji bodo da-
li še bolj domač pridih, in navodila. 
Izdelki s certifikatom so bolj cenje-
ni in več vredni. Igra bo krasno da-
rilo z osebno noto, primerna bo za 
poslovna darila in kot lep spomin 
na Slovenijo za tujce.
Izbira lesa za izdelek je poglavje 
zase. Postaran les, iz stare zgrad-
be, posušeno drevo, naplavine, vse 
to so surovine, ki jih je Štiglic pridno 
zbiral v svoji delavnici, preden so 
postale osnovni del igre. Les po ob-
delavi zaščiti z olji in ob našem obi-
sku je pokazal številne unikatne iz-
delane igre iz različnih vrst lesa in 
različnih oblik. Med njegovimi izdel-
ki se najdejo tudi kuhinjske deske in 
»gajbice«, primerne kot embalaža 
za domače izdelke za darilo – od 
suhega sadja, domačih marmelad 
do steklenice dobrega vina.
ČAS ZA DRUŽINO
Štiglic ima v načrtu izdelovanje 
novih igrač, a najprej mora certifi-
cirati igro Luci. Da mu idej ne manj-
ka, se vidi tudi v njihovem domu, 
ki ga krasi unikatna kuhinjska mi-
za, rožni venec in kamni z romar-
skega kraja, vse, kar spada v prije-
ten dom. Miza je posebna zato, ker 
so v njej z epoksi smolo zaliti raz-
lični leseni deli. Njegovo delo, le-
sene stene, s katerimi se je prvič 
predstavil na Čaru lesa, krasijo 
znano gostišče. 
Ljubezen do obdelave lesa goji 
že od nekdaj. Osnove je spoznaval 
ob očetu. Delal je v mizarstvu, na-
to pri gradnji hiš. Ker je bilo ob te-
renskem delu težko preživeti veliko 
časa z družino, je ostal v lesarstvu, 
pri delu, kjer ima več časa za otro-
ka Ano in Jaka ter ženo Suzano in 
za ustvarjanje z lesom. Zaradi bo-
lezni v družini in malih otrok ceni 
vsak trenutek, ko so skupaj, in me-
ni, da je zamujene trenutke nemo-
goče povrniti. Proste trenutke za-
to najraje preživlja v krogu druži-
ne, čeprav je bil včasih zelo aktiven 
na več področjih, tudi med ljuben-
skimi flosarji.
Štefka Sem
ZAPOSLENI V PODJETJU KEA SO SI PRIPRAVILI PRIJETEN PIKNIK
Utrdili prijateljske vezi
Številčna udeležba na športno družabnem 
dogodku je potrdila, da med zaposlenimi v 
Kei vladajo dobri odnosi. (Foto: MČ)
Zaposlene v podjetju Kea v Zgornji Savinjski 
dolini ne druži samo delo in odgovornost, am-
pak tudi skupno druženje izven delovnega ča-
sa in prijateljske vezi. Pripravili so si prijetno dru-
ženje s piknikom in igrami na igrišču v Gornjem 
Gradu. S številčno udeležbo so si polepšali pri-
hajajoče poletne dni in hkrati podali zaobljubo, 
da bo piknik postal tradicionalno druženje zapo-
slenih. 
MČ
Jani Štiglic ima v načrtu 
izdelovanje novih igrač, a najprej 
mora certificirati igro Luci. 
(Foto: Štefka Sem)
Ana in Jaka sta že zelo spretna pri igranju z Luci. (Foto: Štefka Sem)
Savinjske novice št. 24, 16. junij 2017
Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi
17
LJUBNO OB SAVINJI
Na rojstnodnevni zabavi 
Angele Marovt kar štiri sosede 
z več kot devetimi križi
Ljubenski župan Franjo Naraločnik je med svojimi sosedami zaigral Angeli 
Marovt (druga z leve) za 90. rojstni dan.
Pri Angeli Marovt, po domače Kri-
lezovi Gelci z Ljubnega ob Savinji, 
se je na praznovanju njenega 90. 
rojstnega dne zbrala pisana množi-
ca. Poleg hčerke in sina so bili priso-
tni štirje vnuki, sedem pravnukov ter 
ostali sorodniki. Povabili so tudi so-
sede in prijatelje. Med njimi so bile 
kar tri gospe z izpolnjenimi več kot 
devetdesetimi leti. 
Štefka Sušnik – Krilezova in An-
gela Tesovnik – Trboska z 92-imi 
ter Jožefa Kladnik – Kapšarjeva 
s 95-imi leti so bile prav posreče-
na druščina na praznovanju, kjer 
ni manjkalo dobre volje in petja. 
Dobrovoljnim sosedam izpod lju-
benskih skakalnic so prišli namreč 
zapet tudi ljubenski pevci. Štiri de-
vetdesetletnice so se ob pesmi dru-
žno spominjale časov, ki so včasih 
bili, in stezic, ki več jih ni, kot poje 
pesem.
Franjo Atelšek
Savinjske novice št. 24, 16. junij 2017
18
Ljudje in dogodki, Organizacije, Oglasi
Savinjske novice št. 24, 16. junij 2017 19
Organizacije, Šolstvo, Oglasi
6. TRADICIONALNI PIKNIK ZAVODA PET
Terapevtski pari, ki lajšajo življenje ljudem, na dobrodelnost 
nikoli ne pozabijo
Prvo junijsko soboto so prostor 
Kinološkega društva Zgornje Sa-
vinjske doline v Varpoljah zapolni-
li prijazni terapevtski kužki in njiho-
vi lastniki, člani Zavoda PET. PET-
ke, štirinožne in tiste na dveh no-
gah, se namreč vsako leto, ob za-
ključku sezone, zberejo na pikniku. 
In seveda PETke, ki skozi leto svo-
je poslanstvo opravljajo na pro-
stovoljni bazi, tudi to priložnost iz-
koristijo za dobrodelnost. Letos so 
sredstva, zbrana na pikniku, name-
nili sedemletnemu Denisu Jakopu 
z Ljubnega ob Savinji in skrbnici 
kužka Marsa.
OB ZAKLJUČKU DELOVNE SEZONE 
SPROŠČUJOČ PIKNIK
Piknik Zavoda PET je tradiciona-
len, člani zavoda se ga radi udele-
žujejo, saj jim nudi priložnost za iz-
menjavo delovnih izkušenj, pogo-
vorijo se o svojih štirinožcih, pred-
vsem pa se sprostijo v družbi so-
mišljenikov. PETke namreč vsako 
leto opravijo okoli 500 ur prosto-
voljskega dela in vsaj 50 enkratnih 
obiskov ustanov. V letih delovanja 
so prostovoljci zavoda opravili pre-
ko 2.500 ur rednih obiskov v usta-
novah, s katerimi sodelujejo. Za nji-
hovo srčnost se jim je na pikniku še 
posebej zahvalila Valentina Horvat 
Kokalj, direktorica Zavoda PET. V 
nagovoru se je spomnila tudi nji-
hovih štirinožnih članov, ki so v pre-
teklem letu preminili ali se piknika 
zaradi zdravstvenih težav niso us-
peli udeležiti.
ZBRANA SREDSTVA PREJELA 
DENIS Z LJUBNEGA IN KUŽA 
MARS
S srečelovom in licitacijo člani 
na vsakem pikniku zbirajo sredstva 
za pomoči potrebne. Letos je del 
zbranih sredstev prejel Denis, ki se 
spopada s težko obliko spastične 
cerebralne paralize. Za izboljšanje 
motorike potrebuje redne therasuit 
terapije, kar za njegove predstavlja 
velik finančni zalogaj. 
Del zbranega denarja pa so 
PETke namenile »njihovemu« kuž-
ku Marsu, ki se odpravlja na nujno 
operacijo kolena. Pozabili niso niti 
na zavetišče za živali, lep kup pot-
rebne opreme je letos prejelo zave-
tišče Horjul. Zbiranju sredstev se je 
pridružila tudi srčna ambasadorka 
zavoda Lucija Ćirović, ki je donira-
la predpasnik iz Masterchefa. Tudi 
zanj so PETke izlicitirale lep znesek.
Člani Zavoda PET si bodo v po-
letnih mesecih nabirali moči za 
nove prostovoljske podvige, ki so 
jih v vedno večji meri deležni tudi 
v zgornjesavinjskih šolah, vrtcih, 
Osrednji knjižnici Mozirje, gornje-
grajskem centru starejših in še kje.
Tatiana Golob
FOTO BELEŽKA GORNJEGA GRADA 
Učenci ustvarili čudovite fotografije kraja s kamero luknjičarko
Člani foto krožka OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad so s pomočjo mentorjev 
Duše Colnar in Dušana Letnarja fotografirali znamenitosti kraja. 
(Foto: Štefka Sem)
Člani foto krožka Osnovne šo-
le Frana Kocbeka Gornji Grad so 
v Galeriji Štekl postavili na ogled 
svoja dela. S pomočjo mentorjev 
Duše Colnar in Dušana Letnarja 
so fotografirali znamenitosti kraja. 
Posnetke so delali na za današnji 
čas neobičajen način, saj so upo-
rabili kamero luknjičarko – pinho-
le camero.
PREPROSTA KAMERA – ŠKATLA Z 
LUKNJICO
Colnarjeva in Letnar sta razlo-
žila, kako nastajajo fotografije s 
pinhole camero in kako preprosta 
je ta naprava. Članice krožka so 
povedale, da je bilo delo z njo za-
nimivo in nepozabno.
LEPOTE DOMAČEGA KRAJA
O umetnosti in otroškem ustvar-
janju je spregovorila ravnateljica 
šole Blanka Nerad. Predsednica 
tamkajšnjega kulturnega društva 
Tatjana Bezovšek je izrazila zado-
voljstvo, da je prva razstava v tem 
letu obogatena s fotografijami do-
mačega kraja, ki so jo pripravili 
učenci domače šole. Dogodek sta 
z glasbenimi vložki pospremili čla-
nici foto krožka Aja Urlep na harfi in 
Majča Grudnik na sintesajzer.
Štefka Sem
Ob tej priložnosti se člani zavoda iz srca zahvaljujemo vsem spon-
zorjem in donatorjem, ki so donirali izdelke in sredstva za srečelov in 
licitacijo: Etiketa d.o.o., Eko brlog, Doget, Mr'pet - Mimaja d.o.o., Pre-
mium PET Celje, DJ Don d.o.o., Savinjske novice, Cinkarna CE - Kemi-
ja Mozirje, Libanonske meze, Hram narave, Nina Zidarn, DS Laško in 
DS Gornji Grad, E2E, Aler d.o.o, Spar Slo, Frizerski salon Vesna, Lucas 
d.o.o., Maja Vodopivec, Uroš Sever, Nina Mitrič, Franci Macuh, Osmin-
ka & Co, Diversity, Gostilna Štorklja. In seveda hvala naši veliki podpor-
nici Luciji Ćirović ter Kavarni in slaščičarni Emilija, ki je velikodušno zli-
citirala njen predpasnik iz oddaje Masterchef.
Hvala tudi Kinološkemu društvu Zgornje Savinjske doline, da so 
nam ponovno odstopili svoje čudovite društvene prostore. 
Piknika se je z mamo Sonjo (desno zadaj) udeležil tudi Denis, ki so mu 
člani Zavoda PET namenili del zbranih sredstev. (Foto: Tatiana Golob)
Savinjske novice št. 24, 16. junij 2017 20
Ljudje in dogodki, Šport, Organizacije
TADEJ BRGLES KIPARI ORLE V PODPORO NAŠIM SMUČARSKIM SKAKALKAM
Na državni preizkušnji med trinajsterico pod vrhom dva 
Zgornjesavinjčana
Orlica v letu je izjemna ideja in 
vrhunski izdelek Tadeja Brglesa. 
(Foto: Jože Miklavc)
Društvo kiparjenje z motorno ža-
go Šentvid pri Stični je v Gradišču 
nad Stično 10. junija priredilo 5. dr-
žavno tekmovanje in festival v hi-
trostnem kiparjenju z motorno ža-
go. Edinega tekmovanja na tem ni-
voju sta se udeležila tudi dva pred-
stavnika tovrstnih ustvarjalcev iz 
Zgornje Savinjske doline, Jernej 
Verbuč iz Šmihela nad Mozirjem in 
Tadej Brgles iz Savine pri Ljubnem 
ob Savinji. Slednji, leta 2014 že dr-
žavni prvak na tem tekmovanju, je 
tudi tokrat blestel in že tretjič postal 
državni podprvak. V eni uri je izde-
lal orlico skakalko, kot nam je de-
jal sam, v podporo smučarskim 
skakalkam, ki »gnezdijo« okrog lju-
benske skakalnice.
TRIDNEVNA PRIREDITEV 
Tekmovanje je potekalo v sklo-
pu tridnevnega festivala, ko so čla-
ni slovenskega društva kiparjev z 
motorno žago ustvarjali skulpture 
Zgornjesavinjska »motorkarja« Jernej Verbuč (tretji) in Tadej Brgles (drugi) 
na državni preizkušnji v Gradišču nad Stično (Foto: Valter Leban)
»kot živo« veveričko pa je dosegel 
odlično tretje mesto Jernej Verbuč. 
Brgles je na tem tekmovanju doslej 
dosegel tri druga in eno prvo mes-
to ter tako velja za glavnega slo-
venskega šampiona te uradne dr-
žavne preizkušnje v umetnostnem 
hitrostnem kiparjenju z motorno 
žago.
Jože Miklavc
ŠPORTNO DRUŠTVO T.E.A.M.
V nedeljo Maraton Savinja
Član Športnega društva T.E.A.M.-a Jaka Zaj-
šek se je v preteklem tednu udeležil največje do-
brodelne akcije Deželak Junak Radia1, kjer je bil 
član ekipe Radia1 in s tem pomagal zbrati kar 
82.000 evrov za otroke, ki si morja oziroma do-
pusta ne morejo privoščiti. Gre za največjo in 
najodmevnejšo akcijo v Sloveniji. Pričele so se 
že priprave na 4. del Deželak Junak, kjer bo po-
novno sodeloval. Ekipa organizatorjev je seveda 
hvaležna vsem za izkazano pomoč in donacije.
Zajšek je skrbel tudi za promocijo Marato-
na Savinja in Savinjske regije. Kar nekaj znanih 
imen je obljubilo podporo velikemu dogodku, ki 
bo to nedeljo, Maraton Savinja pa je obljubil pod-
poro dobrodelnemu dogodku v prihodnje. 
V nedeljo je imel organizacijski odbor mara-
tona še zadnji sestanek s prostovoljci. Ustvari-
VRTEC LJUBNO OB SAVINJI
Palčki posadili drevo
Otroci so z zanimanjem pomagali pri saditvi čremse v Vrbju.
Skupina Palčki iz vrtca Ljubno ob Savinji so v 
mesecu maju pomagali gozdarju Lojzetu Gluku 
v Vrbju posaditi drevo čremsa. To je visoko listo-
padno drevo, ki lahko ostane oblikovano v grm. 
Da bi drevo bolje raslo, so mu zapeli pesmico in 
zaplesali okoli drevesa.
Vanda Atelšek
v lesu. Tekmovalnega dela v sobo-
to se je udeležilo 13 tekmovalcev 
in tri »žag dame«, zgornjesavinj-
ske mojstre sta uspešno zastopa-
la dva, kot se je na koncu izkazalo, 
»stopničkarja«. 
BRGLES ŽE OD ZAČETKA V VRHU
Tadej Brgles se je z orlico v le-
tu (simulira smučarsko skakalko) 
uvrstil za letošnjim državnim pr-
vakom Gregorjem Tršarjem iz Lo-
gatca z detlom na deblu, z leseno 
la se je odlična ekipa ljudi, ki so izrekli podporo 
dogodku, za kar so člani ŠD T.E.A.M.-a resnično 
hvaležni. So na dobri poti, da Maraton Savinja 
postane eden med najbolj prepoznavnimi do-
godki v dolini in odlična promocija za turizem. 
Trenutno se je prijavilo že skoraj 250 tekačev in 
več kot 50 otrok na brezplačnem Bimbu teku. 
ZJ
Razumnost samo svetuje, odloča delo-
vanje. 
Franz Grillparzer
Savinjske novice št. 24, 16. junij 2017 21
Šport
SOLČAVA BOLDER 
Tekmovanje v balvanskem 
plezanju
Na prireditvenem prostoru v 
Solčavi se bo 24. junija ob 1 1. uri za-
čelo tekmovanje v balvanskem ple-
zanju Solčava Bolder. Svoje znanje 
in izkušnje bodo pokazali tako mlaj-
ši tekmovalci kot tudi članice in čla-
ni. Slednji bodo tekmovali v ločenih 
kategorijah. Plezalci se lahko uvrsti-
jo v skupino s športno plezalnim ni-
vojem do 7a+ in 7b ali več. Najbolj-
še v najvišji kategoriji bodo na kon-
cu čakali še trije finalni balvanski 
problemi. Dogajanju bo sledilo pre-
davanje Savinjskih plezalcev o ple-
zanju v Maroku ter rock koncert. Do-
godek organizira Zgornjesavinjski 
alpinistični klub Rinka.
TP
KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU 2018
Mozirjan Antonio Delamea Mlinar zaigral za Slovenijo 
Nekdanji kapetan Olimpije Antonio 
Delamea Mlinar iz Mozirja je v soboto 
zaigral za slovensko reprezentanco.
V 6. krogu kvalifikacij za svetov-
no prvenstvo v Stožicah je naša 
nogometna reprezentanca v sobo-
to premagala Malto z 2:0. Nekdanji 
kapetan Olimpije Antonio Delamea 
Mlinar iz Mozirja je debitiral na ura-
dni tekmi. V Slovenijo je prišel le za 
ta dogodek, saj sicer igra v ameri-
škem klubu New England Revolu-
tion. Nominiranec za športnika le-
ta Zgornje Savinjske doline 2016 je 
zaigral za reprezentanco ravno na 
26. rojstni dan.
na vrsta je prvič igrala skupaj, za-
to nam je še manjkala prava ko-
munikacija, ampak v celoti je bila 
to dobra tekma.«
Delamea Mlinar se je že vrnil v 
Ameriko, kjer je branilec New En-
glanda. Ta klub je na sedmem 
mestu v severnoameriški ligi Major 
League Soccer. Dodal pa je: »Igra-
nje za reprezentanco mi pomeni 
največ v karieri in uresničile so se 
mi sanje.«
IS
NOGOMETNI TURNIR V SPOMIN MARKU RESNIKU – ČUTURI 
Prehodni pokal osvojila ekipa Podvolovljeka
Ekipa Podvolovljeka je po seriji zmag osvojila prehodni pokal. 
V Solčavi so organizirali 3. no-
gometni turnir v spomin Mar-
ku Resniku – Čuturi. Vzdevek, ki 
se ga je prijel že v osnovni šoli, 
ko je s posnemanjem kretenj ko-
šarkarskega reprezentanta Jugo-
slavije Zorana Čuture navduše-
val na igrišču, dokazuje, da je bil 
Marko ljubitelj športa vse od mla-
dih nog. 
Na spominskem turnirju so 
na povabilo Športnega društva 
Solčava sodelovale ekipe iz Sol-
čave, Luč in Ljubnega ob Savinji. 
Prehodni pokal je po seriji zmag 
osvojila ekipa Podvolovljeka. Dru-
go mesto je zasedla ekipa Pod-
mornice, za njo pa se je uvrstila 
ekipa Ljubnega. ŠD Solčava se je 
z organizacijo turnirja poklonilo 
članu, ki jih je razveseljeval s svo-
jo dobro voljo ter z dolgoletnim 
sodelovanjem in požrtvovalnostjo 
pripomogel k številnim društve-
nim uspehom.
Tekst in foto: Tjaša Pečovnik
MEDOBČINSKA STRELSKA TEKMA V GORNJEM GRADU
Slavili strelci šaleške ekipe
Med posamezniki je bil prvi Robert Borovnik (v sredini), drugi Ivko Poličnik 
(desno) in tretji Tomaž Trogar. (Foto: Konrad Zemljič)
Strelsko društvo Gornji Grad je v 
soboto organiziralo trening in kva-
lifikacije za svoje člane v streljanju 
z malokalibrsko puško leže na stre-
lišču Lovske družine Gornji Grad 
Zagradišče. Na tekmo se je uvrsti-
lo dvanajst strelcev. V nedeljo je bi-
lo medobčinsko tekmovanje za po-
sameznike in tričlanske ekipe. Tek-
movalci so streljali leže na 50 me-
trov brez naslona po pet nabojev 
za preizkus in deset za oceno.
Slavili so strelci šaleške ekipe v 
sestavi Robert Borovnik, Martin Hu-
dales in Mirko Glažer, ki so nastre-
ljali 221 krogov in prejeli pokal v 
trajno last. Ostale ekipe niso dos-
ti zaostajale, med posamezniki pa 
so prva tri mesta zasedli: Robert 
Borovnik (SD Šaleška, 82 krogov), 
Ivko Poličnik (SD Gornji Grad, 80) 
in Tomaž Trogar (SD Gornji Grad, 
74).
Janez Kolar
»Vsi so pričakovali lahko tekmo,« 
je po tekmi dejal za RTV Slovenija, 
»a ni bilo tako lahko igrati. Škoda, 
da nismo zmagali še z višjo razli-
ko, vendar se zmagi ne gleda v zo-
be. Malta je igrala na dolge žoge, 
poskušala je z nekaj protinapadi, in 
točno to smo pričakovali. Obramb-
Savinjske novice št. 24, 16. junij 2017 22
Šport, Pisma bralcev
Izvedba obvoznice Luče se nezadržno približuje
Ker me v zadnjem času zaradi 
nekaterih (dez)informacij, ki kroži-
jo, številni občani, pa tudi marsikdo 
od drugod, pogosto sprašujejo, ka-
ko je z izvedbo obvoznice v Lučah, 
sem dolžan nekaj pojasnil.
V letu 1993 je na pobudo ta-
kratne Krajevne skupnosti Luče 
(ve se, kdo so bili njeni predstav-
niki) država prevzela aktivnosti iz-
vedbe projekta obvoznice in pro-
tipoplavne zaščite naselja Luče. 
Ko smo konec leta 1994 dobili sa-
mostojno občino, je vlogo sogovor-
nika tega državnega projekta prev-
zela občina oziroma občinski svet. 
Po večletnem preverjanju številnih 
variant po predpisanih postopkih 
s sodelovanjem stroke z najrazlič-
nejši področij, pridobivanju sogla-
sij občinskega sveta v več man-
datih in v različnih sestavah (ved-
no potrjeno brez glasu proti), je le-
ta 2010 Vlada Republike Sloveni-
je dokončno sprejela državni pro-
storski načrt (DPN), ki predvideva 
izgradnjo protipoplavne zaščite in 
obvoznice Luče. S tem je bila tra-
sa obvoznice de facto sprejeta in 
umeščena v prostor in izvedba je 
postala obveza države. Šele potem 
so nasprotniki obvoznice ustanovi-
li civilno združenje in začeli organi-
zirane aktivnosti nasprotovanja iz-
vedbi DPN. 
Tudi v izogib dvomom in kasnej-
šim očitkom smo se Lučani za-
to naknadno odločali o obvoznici 
še na najbolj demokratičen način, 
ki po naši ustavi obstaja – z refe-
rendumom. Težko pa razumem, 
da so nekateri na vsak način žele-
li preprečiti, da bi se ljudje izjasni-
li in so izvedbo referenduma ovira-
li. Ob udeležbi nad 50 % vseh voliv-
cev (kar je za današnji čas za refe-
rendume skoraj nedosegljiva ude-
ležba), se je na Cvetno nedeljo le-
ta 2014 preko 92 % tistih občanov, 
ki so želeli odločati, jasno in nedvo-
umno odločilo, da se pospešeno 
nadaljuje z gradnjo protipoplavne 
zaščite in obvoznice po sprejetem 
DPN. Celo v naselju Luče, kjer ve-
činoma poteka trasa obvoznice je 
bilo ZA preko 85 % volivcev. Tako 
je izvedba obvoznice postala jav-
ni interes ne samo države (zara-
di sprejetega državnega prostor-
skega načrta), ampak tudi lokalne 
skupnosti, ker so se ljudje v Obči-
ni Luče (ne samo 'občinarji') z og-
romno večino tako odločili. Javni 
interes pa je nad vsakim interesom 
posameznika in sem ga, kot župan 
dolžan upoštevati! Kljub nasproto-
vanju in zavlačevanju (ve se koga) 
je prva in druga faza protipoplavne 
zaščite, kot del DPN le bila zgraje-
na, celo brez posegov na zasebna 
zemljišča.
Po krajšem zatišju, ker je projekt 
obvoznice pred leti padel iz držav-
nega proračuna (ve se 'čigav' je bil 
takrat pristojni minister), pa sedaj 
država zopet pospešeno nadalju-
je s projektom DPN in zanj ponov-
no zagotavlja finančna sredstva. 
Po zagotovilih z ministrstva bi nas-
lednje leto že lahko iskali izvajalca 
za izvedbo obvoznice ter tudi za to 
investicijo poskušali pridobiti EU 
sredstva.
Da se po dveh desetletjih in več 
projektiranj in iskanj rešitev rav-
no v tem ključnem času iz roka-
va potegne nova čudežna rešitev 
– diplomska naloga študenta, ki 
je sicer očem všečna in nekonflik-
tna, po drugi strani pa vsaj pri al-
ternativnem predlogu obvoznice 
z več strokovnih vidikov neprimer-
na, verjetno ni naključje. Ta alterna-
tiva vzbuja lažne upe ter tako zava-
ja občane. Po informacijah, ki sem 
jih pridobil, bi se z umeščanjem 
nove variante trase namreč naj-
manj za desetletje odložila izvedba 
kakršnekoli obvoznice v Lučah. Re-
alno pa po tem alternativnem sce-
nariju obvoznice verjetno nikoli ne 
bomo imeli, kar je očitno cilj neka-
terih, ki si močno prizadevajo za 
zaviranje skoraj vseh novih projek-
tov v občini. Alternativna varianta 
obvoznice je namreč za investitor-
ja (državo) bistveno predraga, do-
končno ne rešuje poplavne varnos-
ti v kraju, da dejstva, da je s predvi-
denim daljšim tunelom in vkopano 
galerijo tudi betonsko razkošna ter 
naravovarstveno vprašljiva, sploh 
ne poudarjam.
Vzporednica z današnjo grad-
njo obvoznice mimo Luč z realno 
možnostjo financiranja tega pro-
jekta z EU sredstvi, se ponuja sama 
po sebi že v naši zgodovini, ki nas 
očitno ni dovolj naučila. V 19. sto-
letju so namreč naši občinski od-
borniki s posebno deputacijo pos-
lano v Gradec (takratni sedež de-
žele Štajerske) preprečili gradnjo 
ceste Ljubno – Luče, ki bi jo na de-
želne stroške zgradila štajerska de-
želna vlada. Takratni občinski od-
borniki so bili namreč prepričani, 
da bodo tako Luče ohranili stran 
od ostalega pokvarjenega sveta. 
'Zmago' so proslavili z godbo, ple-
som, jedačo in pijačo, kar je trajalo 
več dni. Nova cesta Ljubno - Luče 
je bila tako zgrajena šele desetle-
tja kasneje (leta 1906) in šele dva-
najst let po tistem, ko so leta 1894 
predhodno že zgradili cesto Solča-
va – Luče. Upam, da se zgodovina 
ne ponovi in da ne bomo tudi tok-
rat 'izviseli' ter tako ostali prvi in edi-
ni od izvoza z avtoceste pri Šentru-
pertu pa do Logarske Doline, ki bo-
mo še imeli regionalno cesto spe-
ljano skozi občinsko središče.
Zato Lučani po dobrem stole-
tju kasneje nikakor ne smemo še 
enkrat ponoviti zgodovinske na-
pake.
Ciril Rosc, župan Občine Luče
NASTOP ČLANOV LOKOSTRELSKEGA KLUBA GORNJI GRAD V GRADCU
Domov z enim naslovom 
državnega prvaka in drugimi 
dobrimi rezultati
V nedeljo, 4. junija, se je v špor-
tnem parku v Gradcu v Beli Kraji-
ni odvilo šolsko zunanje državno 
prvenstvo za osnovne in srednje 
šole. Tekmovalo je preko 200 lo-
kostrelcev iz 94 osnovnih in sre-
dnjih šol. Barve Osnovne šole Fra-
na Kocbeka Gornji Grad je branilo 
sedem članov Lokostrelskega klu-
ba Gornji Grad, ki ga vodi Vojko Co-
lnar. Ti so nastopili v treh starostnih 
kategorijah ukrivljenega loka.
Prvo mesto v kategoriji ukrivlje-
ni lok učencev od 1. do 3. razreda 
je zasedel Maks Stanković, ki je z 
268 krogi naslovu dvoranskega dr-
žavnega prvaka dodal naslov zu-
nanjega šolskega državnega prva-
ka. Tudi Jaš Kolenc in Ažbe Mlinar 
sta dosegla odlične rezultate. Ažbe 
je z 237 krogi dosegel tretje mesto, 
Jaš pa šesto (187). 
V kategoriji od 4. do 6. r. je Jane-
zu Janu Štiglicu z 269 krogi za las 
ušlo tretje mesto, Miha Vodušek je 
bil z 233 krogi osmi, Juš Mozgan 
pa trinajsti (196).
V številčno močni konkurenci 
ukrivljenega loka 7. do 9. razred 
je Jan Purnat zasedel tretje mesto 
(278), Metka Vodušek je bila šesta 
(262) in Nik Vincek 18. (204).
Ekipa OŠ Frana Kocbeka Gornji 
Grad v sestavi Maks Stanković, Ja-
nez Jan Štiglic in Ažbe Mlinar je za 
tri kroge zgrešila uvrstitev na sto-
pničke za zmagovalce. Ekipa v se-
stavi Nik Vincek, Juš Mozgan in Mi-
ha Vodušek je bila 27.
ŠS
Prvo mesto v kategoriji ukrivljeni lok učencev od 1. do 3. razreda je 
zasedel Maks Stanković (z leve) in postal zunanji šolski državni prvak. Ažbe 
Mlinar je zasedel tretje mesto in Jaš Kolenc šesto.
Savinjske novice št. 24, 16. junij 2017 23
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
Naročniki Savinjskih novic
imajo 15% POPUST pri objavah 
zahval in čestitk.
Kronika, Zahvale, Oglasi
• NEMKA PADLA IN SE POŠKODOVALA
Okrešelj: 8. junija popoldan je državljanka Nemčije padla na 
poti, ki vodi na Okrešelj. Nudena ji je bila zdravniška pomoč, nato 
je bila s helikopterjem prepeljana v UKC Ljubljana. Med padcem 
je utrpela hudo telesno poškodbo.
• Z DESKO OGRAJE PO GLAVI
Nazarje: 8. junija v večernih urah so policisti v Nazarjah opra-
vili ogled kraja kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe. Med 
prepirom je 52-letna partnerica z leseno desko od balkonske og-
raje po glavi večkrat udarila bivšega 65-letnega partnerja. Utrpel 
je lažje telesne poškodbe. Po vseh zbranih obvestilih jo bodo ka-
zensko ovadili.
• NESREČI V PLANINAH
Mrzla gora: 1 1. junija ob 1 1.49 se je na Mrzli gori v občini Solča-
va v skalah zaplezal planinec. Posredovala je dežurna ekipa GRS 
z Brnika, ki je s pomočjo helikopterja Slovenske vojske (SV) pla-
ninca nepoškodovanega rešila iz stene. V pripravljenosti so bili 
tudi reševalci GRS Celje. 
Matkov škaf: 1 1. junija ob 14.15 je na poti na Matkov škaf pla-
ninko obšla slabost, zaradi česar ni zmogla nadaljevati poti. Pos-
redovala je dežurna ekipa GRS z Brnika, ki je s pomočjo helikop-
terja SV obolelo planinko prepeljala na zdravljenje v celjsko bolni-
šnico. V pripravljenosti so bili tudi reševalci GRS Celje
• ZAPELJAL NA NASPROTNO VOZIŠČE IN TRČIL V MOTORISTA
Ljubija: 1 1. junija v večernem času je voznik osebnega avtomo-
bila na regionalni cesti v Ljubiji v nepreglednem ovinku zapeljal 
na nasprotno smerno vozišče. V tem trenutku se je po njem pra-
vilno pripeljal voznik motornega kolesa, zaradi česar je prišlo do 
čelnega trčenja med vozili. V nesreči je voznik motornega kolesa 
dobil hude telesne poškodbe. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan 
na zdravljenje v Splošno bolnišnico Celje. 
Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj nesreče, odklopili aku-
mulator na vozilu, posipali razlite motorne tekočine ter nudili po-
moč policiji in reševalcem. 
Pri postopku je bilo ugotovljeno, da je voznik osebnega avto-
mobila vozil pod vplivom alkohola. Zoper njega sledi kazenska 
ovadba na pristojno državno tožilstvo.
Ljubila si življenje.
Ljubila si svoj dom.
Skromno si živela,
še posloviti se nisi uspela.
A v naših srcih vedno boš živela.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice
Ide BANKO 
23. 10. 1937 - 1. 6. 2017
... se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih ka-
korkoli pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Ni več te na pragu, ni več te v hiši,
nihče več tvoj glas ne sliši,
da zaman te čakamo, ne moremo dojeti,
a spomini nate dajejo nam moč,
da brez tebe učimo se živeti.
Zdaj bivaš vrh višave jasne,
kjer ni mraku, kje ni noči,
tam sonce sreče ti ne ugasne,
resnice sonce ne stemni.
                                                       (S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
Marije VIPAVC,
rojene TURK,
1. 10. 1924 - 6. 6. 2017
iz Mozirja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali za 
svete maše in cvetje ter jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Savinjske novice št. 24, 16. junij 2017 24
Za razvedrilo
TOČAJKA, ŠE ENO RUNDO!
Kiparji z motorno žago so na predstavitvi lesenih izdelkov v Solčavi obiskovalce povabili na nji-
hov osrednji dogodek – Motorkarsko gavdo. Če sodijo po lanskoletnem obisku, se bo morala po-
večati njihova gostinska ekipa. Matija Vavdi (drugi z desne) je točajki, ki jo je izdelal sam, kljub te-
mu, da je pri opravljanju dela precej »lesena«, naročil: »Natoči ga, kelnarca, in prijateljem nalij, saj 
vsak veselega srca, včasih rad nagne ga!«
LE KAKO DIHA, DA NE SOPIHA?
Takole je višja referentka nazarske občine 
Marinka Remic na šaljivih igrah med občin-
skimi upravami zgornjesavinjskih občin odhi-
tela uspehu naproti. Ne, ni imela brivske pene 
na obrazu in ni hitela k brivcu. V eni od iger je 
morala najti grozd v smetani in ga prenesti na 
cilj. Še sama bi se na ves glas smejala, če bi le 
grozdje ob tem v ustih obdržati znala.
(Foto: MŠ)
(Foto: TP)
Savinjske novice št. 24, 16. junij 2017 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 25. številki SN
2017
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
Novitete v Knjižnici Mozirje 
Leposlovje:
Kristian, Giles: Sinovi groma, Sugg, Zoe: Spletna punca na svoji poti, Cole, 
Kresley: Ženskar, Barnes, Julian: Hrumenje časa, Kufsteiner, Andreas: Tri lju-
bezni v stari hiši, Paasilinna, Arto: Deset prisrčnih trmoglavk, Bryndza, Ro-
bert: Dekle pod ledom, Nesbo, Jo: Ščurki, Jackson, Sophie: Prepovedana lju-
bezen, Sittenfeld, Curtis: Za oženit, Rowell, Rainbow: E-romanca, Armentrout, 
Jennifer L.: Ostani z mano, Bannalec, Jean-Luc: Sedem grobov.
Strokovna literatura:
Košmerl, Tatjana: Skrivnosti dobrega vina, Požlep, Štefan: Koloidno 
srebro : dejstva in zmote, Gallagher, Brendan: Dirka po Italiji : Corsa rosa 
: zgodovina najznamenitejših Girov, Podgoršek, Veronika: Ljubezen na te-
rapiji : vodnik do srečnega partnerstva, Divković, Ingrid: Vas j[eb]e ego?, 
Salecl, Renata: Tek na mestu, Manson, Mark: Dol mi visi : malce druga-
čen pogled na dobro življenje, Johnston, David Cay: Donald Trump : res-
nica o poti na vrh.
Mladinska literatura: 
Rosen, Michael: Čamil in čudežna čebela, Hrovat, Uroš: Velika packari-
ja, Gombač, Žiga: Črno belo, Stanton, Beck: To je žoga, Broderick, Marian: 
Čarovnica v gozdu, Bidari, Bono: Jaz, Elvis Riboldi, in kitajska restavraci-
ja, Grilc, Uroš: Mali plac, Štefan, Anja: Bobek in zlate kokoši, Boonen, Ste-
fan: Pozor, huda babica!
Savinjske novice št. 24, 16. junij 2017 26
Petek,
16. junij
ob 18.00. Športno igrišče v Novi Štifti
Tradicionalni nočni turnir trojk v nogometu
ob 19.00. Galerija Nazarje
Otvoritev razstave skulptur in slik akademskega 
kiparja Draga Djokića
ob 20.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Okrogla miza Kulturni dogodki v cerkvi?
Sobota,
17. junij
ob 8.00. Planinska koča Farbanca
Spominski pohod na Čreto k spomeniku NOB in 
spominska slovesnost
ob 9.00. Bohačev toplar v Nazarjah
Čebelarsko druženje
ob 18.00. POŠ Šmartno ob Dreti
Slavnostna seja ob praznovanju 1 10. obletnice 
PGD Šmartno ob Dreti
ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji
Slavnostna seja občinskega sveta Rečica ob Savinji s 
podelitvijo priznanj
ob 20.00. Gasilski dom Rečica ob Savinji
Gasilska veselica z nočnim gasilskim tekmovanjem za 
pokal občine Rečica ob Savinji
ob 20.00. Kmetija Potočnik, Šmihel nad Mozirjem
Jajčevka
Nedelja,
18. junij
ob 9.00. Parkirišče pred Mozirskim gajem
Start otroškega teka Bimbo
ob 10.00. Parkirišče pred Mozirskim gajem
Start maratona Savinja
ob 15.00. Center Rinka Solčava
Razstava Ex filcore Solčava
ob 16.00. Pred kulturnim domom na Ljubnem 
ob Savinji
Proslava v počastitev dneva državnosti
 Ponedeljek,
19. junij
ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Predavanje Zdenke Presečnik Usklajen družinski 
proračun
Torek,
20. junij
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka
Sreda,
21. junij
ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
Četrtek,
22. junij
ob 17.00. Center Rinka Solčava
Prireditev ob pričetku Pohodniškega festivala v 
Kamniško-Savinjskih Alpah
Napovednik dogodkov
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa 
ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalite-
tno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 DOMAČE	BIO	TESTENINE
Izdelujem domače testenine - jušne in široke rezance, svedr-
ce, školjke, zvezdice, živalce itd. Pri nas dobite tudi bio pše-
nično moko in jajca. Vse surovine so lastni proizvod. Tel. 041-
354-550. 
Franc Osovnik, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Radmirje 18.                                                                                                       
ŽIVALI – PRODAM
Prašiče, odlične mesnate pasme 
za dopitanje na večjo težo, Fišar; 
gsm 041/619-372. 
Prodam kravo simentalko, staro 5 
let, brejo 8 mesecev, zaradi prene-
hanja dejavnosti; gsm 031/295-
331.
Prodam racmana, starega 1 leto, 
ugodno; gsm 040/430-080.
Svinjo krškopoljsko in kastrata 
mangulica, težka okoli 180, kg pro-
dam; gsm 041/793-507.
Prodam teličko križanko, čb/ls, sta-
ro 10 dni; gsm 041/519-507.
Prodam brejo telico simentalko, te-
litev konec junija; gsm 070/473-
785.
Prodam teličko simentalko, staro 3 
mesece; gsm 041/293-017.
Prodam teličko, sivo rjavo, mleč-
ni tip, staro 10 dni; gsm 040/256-
652.
Prodam tri dve leti stare burske ko-
ze; gsm 041/518-973.
Zajec, plemenski dalmatinski rex, 
star leto, in cisterna za gnojevko, 
3.000 l, pocinkana; gsm 070/870-
321.
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-
tanje in teličke nad 100 kg, mesni 
tip; gsm 031/533-745.
Kupim telice in krave za zakol; gsm 
031/832-520.
Kupim telička mesni tip, brez št.; 
gsm 031/331-416.
DRUGO – PRODAM
Prodam gajbe za krompir in ob-
račalnik sip 220, ugodno; gsm 
041/727-861.
Prodam r.k. sip 165, obnovljena, in 
cisterna creina 2.700 l, l. 1992, hi-
dravlični izpust; gsm 041/614-818.
Prodam sekular z enofaznim em. 
Cena po dogovoru; gsm  041/879-
506.
DRUGO – KUPIM
Kupim traktor AGT, štore, zetor, 
univerzal ter ostale traktorje; gsm 
030/419-790.
VOZILA – PRODAM 
Prodam peugeot 807, l. 2006, 7- 
sedežni, in 0,4 m3 češnjevih su-
hih desk. Cena po dogovoru; gsm 
070/833-285.
NEPREMIČNINE 
Ugodno prodam 87 m2 veliko sta-
novanje v Mozirju; gsm 030/284-
699.
Manjše stanovanje v Ljubiji – Ko-
lovrat oddam ter zemljišče 3.700 
m/2 po 4,20 EUR m2 prodam; 
gsm 070/777-281.
Kmetijsko zemljišče 5.500 m2 v 
Lokah blizu Gaja prodam; gsm 
041/650-151.
OSEBNI STIKI
Želim si trajne ljubezni z žensko, ki 
še ni bila v partnerskem odnosu; 
gsm 031/420-193.  
Savinjske novice št. 24, 16. junij 2017
Oglasi
27
Savinjske novice št. 24, 16. junij 2017 28