Leto III., štev. 286 V LfubtTanr, nedelja dne 3. decembra fd22 FbSftdna pavSatLrana. Ixh»|» ob 4 z|utra|. Stane mesečno tO— Din U inozemstvo 20*— s Oglasi po tarifa Uredništvo: Miklošičev* cesta st 16/t Telefon it 7£ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Posamezna ižsv. sšane 1 Oln Upravnlštvo^ L]abl|ana. Prešernova «1. št 64. Telet it 86. Podružnico: Maribor, Barvarska oliea it t Tet št 22. Cel|e. Aleksandr. cesta, Račun pri poitn. čekot; , uvodu štev. 11.841 i mmmmmmmm^mmm^am^ Ljubljanski volilci! Desetletja že preži klerikalni volk na Ljubljano. Ves boj z njim včdimo mi demokrati in pognali smo ga tako daleč nazaj, da je topot zatajil barvo in jo oblokol ovčjo kožo »delovnega ljudstva". Zdaj je dobil nepričakovanega pomočnika. Iz osebne mržnje je v borbi med nami in klerikalci stopil na sovražnikovo stran dr. Ravnihar, ki ima edini namen ponižati svoje osebne nasprotnike s tem, da nam odkrhne toliko glasov, da bi izgubili relativno večino. V tej slepi mržnji ga nič ne ovira, da vrši hlapčevsko službo klerikalizmu. Natančno tako kakor leta 1908! Vse naše organizacije so ostale enotne in zveste. La nekaj kapitalistov in koristolovcev je izstopilo. Ljudstvo pa, in to so naši vrli javni in zasebni nameščenci, delavno obrtništvo, solidni srednji in manjši trgovci in močna vrsta treznih delavcev gre z demokratsko Stranko, ki je prejkoslej v boju za socialno pravičnost in ravnopravnost in je ravno to leto pokazala ogromno delavnost za trpeče sloje. Ponosno in v polni zavesti svoje moči stopa demokratska stranka na bojišče za napredno Ljubljano. Ona edina je ostala dosledna svojemu programu, ona edina ne pozna kompromisov in se ne kompromitira. Zaveda se, da je voditeljica vseh treznih in poštenih nacionalnih ljudi. Vsak napreden mož je danes odgovoren za usodo Ljubljane. Kdor poj de volit „Zajednico", on je s tem pomočnik klerikalizma. Banes pade odločitev med demokrati in klerikalci. Vsak glas, oddan za „Zajednico", je izgubljen za napredno stvar, Volilci! Vsi na volišče za narodno-napredno demokratsko stranko in za kandidatsko listo inženjerja Vidmarja! Vsi na volišče, da poderemo klerikalce! Vrzimo kroglico izdajalec napredne Ljubljane je, kdor ravna drugače! Minister Žerfav profi zafed-ničarskim lažem NE NASEDAJTE MISTIFIKACIJAM IN INTRIGAM. I Pašič in Pucelj o ljubljanskih občinskih | volitvah LAŽNJIVE INTRIGE - NITI SKS NITI RADIKALCI NE MOREJO GLASOVATI ZA ZAJEDNICa Ljubljana, 2. decembra. Nocoj smo dobili zanesljivo informacijo, da pri-pripravljajo zajedničarji kot zadnji svoj trik objavo, da je minister Žerjav izdal parolo, naj demokrati volijo listo Ravnihar-Jelačin-Knez alias Zajednico. Mi smo o tej perfidni podlosti obvestiti ministra Žerjava, ki aam ie izjavil sledeče: Da so si zajedničarskl generali izmislili tako bedasto laž, mu je dokaz, da so popolnoma izgubili svojo glavo. Pred svojim neizogibnim polomom si pač dajejo zadnje injekcije, da preženejo grenki občutek, ki ga Ima vsak vojskovodja na predvečer bitke, v kateri zanesljivo ve, da bo tspen in poražen. Politična organiza- Somišljenik!! Pojasnite volilcem. da so vse trditve, ki iih utegnejo naši nasprotniki še danes razširiti proti demokratom, zmišUene in lažnjlve. Ne verjemite nobenemu nasprotniku. Spravite na volišče zadnjega našega somišljenika. Zmaga nam le zagotovljena! Demokratska stranka ne bo Izdala danes nikakih novih navodil. Ne pustite se z nobeno stvarjo begati! Pojdite brezpogojno vsi na volišče In vrzite KROGLICO V 1. SKRINJICO. cija, ki se takih laži poslužuje mora smatrati svoje pristaše za tepce ter dokazuje, da nima nobene časti. Vsak količkaj politično zrel človek vd, da gre pri današnjih volitvah le za vprašanje kdo bo jačji, demokrati ali klerikalci. Kdor gre volit Zajednico Je ravno-tako kot da bi spustil svojo kroglico za klerikalce. Le omejenost ali pa popolna moralna propalost more v tem položaju meni podtikati, da sem izdal parolo proti demokratski stranki. Demokrati na to najnovejšo zlorabo naših Imen najbolje odgovore, če podvoie svoje delo zato, da bo zmagala demokratska stranka. Beograd, 2. decembra. K. Tu vlada znatno zanimanje za ljubljanske volitve. Časnikarji so danes vpraševali poslance vseh strank za mišljenje o položaju. Klerikalci se pritožujejo, da se bo duhovščina izdržala volitev. Socialni demokrati izjavljajo, da ne polagajo nobeno važnost na izid volitev, češ da je lista nesrečno sestavljena. Sramujejo se, da en del bivših socialistov kandidira skupaj s klerikalci. Posl. D i v a c je izjavil, da bo stranka s temi ljudmi končno morala obračunati. V kuloar-jih so popoldne žurnalisti ustavili ministra Puclja s vprašanjem, ali je res SKS se izjavila za revizijo ustave. kar da širijo zagrebški »Tribuna-ši», češ da bo SKS glasovala proti demokratom. Minister P u c e 1 j se je 1 začel smejati in izjavil je, da mu o kakem takem sklepu ni nič znano, gospodje naj si ogledajo sklepe občnega zbora SKS pa bodo videli, s kom ne sme SKS iti. SKS je v vladi in dokler je v vladi, hoče ostati dosledna. SKS je za ustavo in zato ne more biti istočasno podpornica revi-zijonistov. V demokratski stranki vlada zavest, da se bodo ljubljanski demokrati odzvali pozivu predsednika Davidoviča in držali disciplino. Beograd, 2. decembra. K. Tudi v radikalskih krogih vzbujajo ljubljanske volitve precej zanimanja. Zajedničarji so poskušali angažirati podporo radikalcev s tem, da so jim ponudili svoje zavezništvo odnosno svoj j poznejši pristop k srbski radikalni i stranki. Nekateri radikalci, ki so svo- i ječasno preko «Slov. Naroda* intri-girali proti demokratom, so skušali pridobiti simpatije stranke za akcijo drja Ravniharja. Temu se je odločno uprl cel radikalski klub. Značilno stališče je zavzel min. predsednik Ni-kola Pašič. Povprašan, jeli res radikalci v Ljubljani podpirajo czajedni-čarje«, je Pašič izjavil, da se radikalci ne udeležujejo volitev oficijelno, ker sploh smatra, da v Sloveniji nimajo terena za nastop. Uradno radikalna stranka obsoja najodločneje zagrebški kongres in vsak poskus revizije ustave. Toliko bolj mora obsojati če se je v Ljubljani pojavila mala struja bivših liberalov, ki zdaj skušajo Izpodbijati delo za ustavo. Z nasprotniki ustave noben pošten radikalet ne more. Pozor somišljeniki! Zajednica se propadla. Nlena zadnja tolažba in up le seda], da bi spravila tudi demokrate v manjšino napram klerikalcem. Zato je že včeraj zvečer širila laž In jo hoče tudi še z lepaki in letaki razglasiti, da Je demokratska lista umaknjena. — Somišljeniki In agitatorji pazite na lažnike in oddajte vsakega, ki širi laž, policiji, pa naj bo kdorkoli. Kdor ne voli JDS, pomaga Ie Malcem! TENDENajOZNE IZMIŠLJOTINE •SLOVENCA«. Beograd, 2. decembra. O. »Slovenec, od 30. novembra prinaSa pod naslovom »Uradniki čitajte!. iz Beograda povsew tendenčne in potvorjene vesti o četrtkovi seji zakonodajnega odbora povodom rar-prave o devetem poglavju uradniške?* zakona. Prva sta zahtevala, naj se pretres tega poglavja prekine, zastopnik? Jugoslovanskega kluba poslanee Dulibič in zastopnik Zemljoradniškega kluba poslanec Jakovljevič, in sicer zato, ke-omenjena kluba še nista proučila teg;-. poglavja. Tej zahtevi se je šele pozneje priključilo nskaj demokratov, na kar i* predsednik odgodil nadaljevanje seje do sobote popoldne, ne pa, kakor je poroči »Slovenec-, r.a ssitevo demokratov. Minister Žerfav pred uradništvom VELIČASTEN URADNIŠKI SHOD V KAZINI. - PRISRČNE OVACIJE ZASLUŽNEMU DELU ZA DRŽAVNE NAMEŠČENCE. Ni idealen ta sistem, so težkoče in nerazumevanja, ki gredo v visoke kroge Toda gospodje, če pride drugi sistem, potem je vprašanje uradniškega stanu Ljubljana, 2. decembra. Nocoj se je vršil v veliki dvorani Kacine sestanek javnih nameščencev, ki ga je sklical minister "Žerjav. Kmalu po napovedani uri je bilo v dvorani zbranih nad 800 uradnikov in uslužbencev. Ko sa je v dvorani pojavil dr. Žerjav, so ga »avzoči pozdravili z navdušeno ovacijo. Med frenetičnim ploskanjem, ki je bilo nad vse značajen izraz spoštovanja napram možu in politiku, kateri posveča relik del svoje velike energije in spodobnosti rešitvi enega prvih problemov nase države in ki ga v ce'3m tem njegovem delu vodi globoka dejanska Iju-Hezen do javnega, nameščenca., je stopil minister Žerjav na govorniški oder. ifjegov govor, opetovano prekinjen z viharnim odobravanjem, je napravil naj-^lobokejši vtis. To so bile besede moja, ki nekaj ve in zna In ki dela! Nikjer nobene fraze, nobene prazne besede! 'Minister Žerjav je odkrito in prijateljsko pokazal našim uradnikom položaj, takršen je in jih opozoril tudi na politične okoliščine, ki tako odločilno vplivajo na rešitev uradniškega vprašanja. V naslednjem podajemo glavne misli ministrovih izvajanj: Nervozno je razpoloženje v našem mestu. Boj je razuzdan in grd. Skoro ni v na« tistega mira, ki je potreben, da -a hladno obdeluje najtežje vprašanje, ki pretresa našo državo, to je uradniško vprašanje. Na drugi strani pa je zara-tii demagoških napadov dobrodošla prilika, da vam dam odgovor o taktiki, ki sem jo imel jaz in prijatelj Reisner v boju za uradništvo. Videl sem, da se toclalna beda naSega uradnlštva zlorablja za politične svrhe, fta. se hoče zaradi momentalnega političnega uspeha razburjati ljudi proti stran-1d, da bi potem kroglica drugače padla kakor sicer. Naj vam na kratko govorim e velikem jugoslovanskem uradniškem problema predvsem z državnega stališča. Jako različni so nazori zlasti o tem, ali in kdaj je treba ta problem rešiti. Vendar lahko rečem, da zlasti med Slovenci ni ii.)benega in nočem niti svojih nasprotnikov dolžiti, da ne priznavajo, da je freba rešiti uradniško vprašanje. Razlike, ki zlasti zanimajo ljubljansko na-l.'vedno uradništvo so predvsem v taktiki. Eni pravijo, da je treba zrašlti, podreti predvsem sedanji režim, treba prevrniti vlado in potem bo bolje. Drugi pravijo treba se je krepko organizirati, !*jačiti, treba je mirno, vztrajno in hlad-■!0 delati, dokler ne pridemo do uspeha. Predvsem moramo pogledati kakšna je struktura naše države !» položaj v tej naši državi. Naša drža-va je skoro čisto kmetska država. Srb--ki uradnik pred vojno ni bil posebno priljubljen in spoštovan. Kmetski narod, in prav posebno med Srbi, je smatral uradnika za osebo, ki je od njega odvisna in ki ga zaradi tega treba manj spo- deflnltlvno odstavljeno z dnevnega reda, kajti če pade sistem Pašič-Piibičevič, potem pride sistem Radič-Korošec-Pro-tič in srbski zemljoradniki. Srbski zemljoradniki pravijo naj delamo uradniki 16 ur kot kmetje in bo vprašanje rešeno (smeh). Ali mislite, da bi Radič reševal uradniško vprašanje? Kar se tiče Korošca, ga bo li to zanimalo? (Poznamo ga!). Klerikalno uradništvo gre s klerikalno stranko, če imajo dobre ali slabe doklade. Zaradi tega lahko dela slovenska ljudska stranka z njimi kar hoče. Gospodje računati moramo z velikim nerazumevanjem mase glede uradniškega vprašanja. Boj je hud in dolgotrajen in tudi meni v težki borbi včasih živci poidejo. V kritičnem trenutku se je postavil s celo svojo avtoriteto za uradnike minister Svetozar Pribičevič, ki je odločno izjavil, da gre zaradi urad- I nikov tudi on iz kabineta, če odstopim jaz. (Burno odobravanje.) Reče se nam: Dosedaj niste ničesar dosegli in ničesar prinesli domov. Toda resnica je vendarle, da smo večkrat prinesli domov uspehe za uradništvo. Toda eden je bil močnejši od naa, prikazen svetovne draginje in izčrpanost. Kar smo dosegli danes, je bilo drugi dan že drugače; kar smo dosegli lani, ni bilo več res letos meseca maja. Reče se tudi: Kaj pa imamo od pragmatike? Paragraf, ki pravi, da se nihče ne sme vreči iz službe, daje varnost. Temeljne plače v pragmatiki so drugačne nego dosedaj. Zaradi tega se mora tudi vprašanje doklad rešiti v trenutku, ko bo odglasovana pragmatika. Napredovali smo v izenačenju. Z novim budžetom imamo 450 milijonov dinarjev več in zagotovljeni so posebni dodatki za izenačenje draginjskih razredov in za ureditev vprašanja maksimiranja. Toda naše življenje je kratko; to kar bo 1. julija 1923 — pravijo — to ni nič. Mi hočemo, pravijo, rajše danes krajcar kakor prihodnje leto groš. Finančni minister pravi: Ako mi povišate direktne davke že sedaj, potem dam takoj. Sprožil sem razpravo v ministrskem svetu in vsi smo bili mnenja, da mora imeti naša sedanja vlada tudi tik pred volitvami pogum, da zahteva povižanje direktnih, zlasti zemljiškega davka. Velika masa poslancev pa tuhta, kaj je simpatično širokim masam in kaj bi jim pri volitvah škodilo. Od vseh strani se bo intrigiralo sedaj proti izenačenju in zvišanju direktnih davkov. S tovarišem Reisnerjem sva zahtevala predvsem izdatni enkratni donesek za december, odnosno za Božič. Rezultat težkih pogajanj je bil: Dobiti bi mogli 150 do 200 milijonov dinarjev in s tem mogli dati povprečno BC0 Din. Nato je Pribiče- iovati. V Avstriji se je kmet uradnika . hal. V Srbiji se je smatral uradnik bolj 1 vld "javil: damo t0- bodo rekh' da ;:a hlapca, v Avstriji pa za valpta. Ne-: se s nilh norčujemo*. Predlagal je za kako potrebno zlo je bil širokem plastem ! Prehod neka3 trajnega. Prišlo je do no-naroda tam in tu. Naj tu opozorim sa- vih podajanj, katerih rezultat vam je mo na eno vprašanje: o pokretnosti in *nan. Nekaj uspeha je zopet tu, ne le itepokretnosti. Večina, zlasti agrarni slo- za aktivne nameščence, temveč tudi za si ne morejo predstavljati. da je ne- upokojene«, m posrečilo se nam je tudi napraviti prvo veliko luknjo v trdnjavo maksimiranja doklad za našo nižje nameščence. Dogovor s fin. ministrom je definitiven in bo v najbližjih dneh, čim ga odobri fin. odbor, izvršen. Naj rečem še eno besedo o taktiki mojega poslanskega tovariša Deržiča. Verjamem, da bi tudi on rad nekaj.naredil. V navalu svojega temperamenta pa in v želji, da si pridobi naklonjenost med uradništvom, je prišel v skupščini s predlogom, da se ukine maksimiranje. Toda v svoji nepremišljenosti ni obvestil o tem nobenega kluba. Nihče ni vedel, da ima priti to vprašanje na dnevni red. In zgodila se je samo blamaža. Skup ščina je presenečena demagoški predlog odklonila, ker je kompetenca za to vprašanje pred fin. odborom. Zaradi nepremišljene taktike g. Deržiča se je stvar poslabšala in rešitev zavlekla. Skupščina bi bila glasovala za predlog, če bi bila informirana in pripravljena, toda s tako taktiko, kot se jo je poslužil g. Deržič se nič ne doseže. Za tako taktiko je treba imeti komando nad večino v zbornici. Dokler pa sta g. Deržič in g. Brand-ner samo dva, ne bosta na ta način ničesar dosegla. Vsem težavam v državi je predvsem kriva naše državna mladost. Nimamo še dovolj verziranega uradništva na odgovornih mestih. Pa ne smete misliti, da so le Srbi krivi. Vabim uradnike v Beograd. Toda težko se odločijo zaradi stanovanja. Z nasilno taktiko se nič ne doseže. imamo to državo, moram reči, da je na-' ša dolžnost, da utrdimo svoje živce in vzdržimo v vztrajnem delu, dokler ne pride popoln uspeh. (Viharno odobravanje.) Ljubljanske občinske volitve niso tista prilika, ki naj prinese odločitev uradniškega vprašanja. Za uradniško vprašanje ni pomembno, ali je v Ljubljani župan eden ali drugi. Toda na Ljubljano država pazi. Znani smo bili kot realisti in dobri realni taktičarji. V zadnjem času izgleda, da hočejo nekateri izgubiti živce. Med naprednimi ljudmi se ja našlo nekaj takih, ki se ogrevajo za revizijo ustave. Toda gospodje, Če danes začnemo z revizijo ustave, bomo čez tri leta z uradniškim vprašanjem zopet tam, kjer 6mo danes. Zato naše uradništvo v Ljubljani ne more pomagati nasprotnikom, ki hočejo na novo razviti ustavne in državnopravne probleme. Naj pomaga drž. nameščenec tam ker se dela reelno in pametno. To vas prosim, premišljujte sami, in prosim vas, obravnavajte tudi 6 svojimi ožjimi prijatelji, predno se odločite, v katero skrinjico imate vreči svoje kroglice. (Klici: V prvo! Viharno, dolgotrajno ploskanje.) Uradnik Joža Bekš je nato slavil delo demokratskih poslancev, proti katerim nimajo nasprotniki ničesar drugega nego besede. »Mislim, da se lahko zahvalim v imenu naj vseh ministru dr. Žerjavu za njegovo poročilo (živahne ovacije ministru Žerjavu), ki jasno kaže, kako težko in požrtvovalno je njegovo delo. Kl:čemu njemu in njegovemu tovarišu Reisnerju: Obema mnoga leta! Tako naprej do polnega uspeha. Vam pa pravim dragi tovariši: Jutri je dan odločitve. Vsi vemo kaj nam je 6toritl!» (Pritrjevanje in burno ploskanje.) Nato se oglasi ponovno dr. Žerjav te naglaša: Prijatelji, vaš tajnik Bekš je rekel besede, ki so zadele v črno, to je, da mi mislimo iskreno. Jaz sem sam uradniški sin, vsa moja družina je uradniška in sam iz svoje mladosti in z bližnje preteklosti poznam bedo uradniškega stanu. Ce nisva z Reisnerjem dosegla vseh začrtanih projektov, ni najina krivda. Za to pa, kar sem povedal, stojim kot mož za svojo besedo. (Viharna ovacije.) Zavedam se za vse v polni meri svoje odgovornosti In lahko vam izjavim, da sem govoril tudi v imena finančnega ministra Kuma-nudija, ki me je v to izrecno pooblastil. (Ploskanje.) Nisem mnorro govoril o ljubljanskih občinskih volitvah in mislim, da sem bil v tem pogledu dovolj miren. Tudi sedaj nočem na nikogar naravnost apelirati, ker smatram, da vi kot inteligentni ljudje sami presodite, kaj je s stališča vašega svetovnega in narodnega nazora in s stališča do države, jutri vaša dolžnost. Rečem vam pa, da je vsak izmed vas soodgovoren na odločitvi, za katero bo treba jutri glasovati. Ce 'e Ljubljana omaja in podre na ta način, da bo mogoče reči. da je revizio-nistična in separatistična, to ne bo dobro ne za uradniški stan. pa tudi ne za belo Ljubljano, kateri tudi jaz želim, da ostane bela, jugoslovanska ln napredna Ljubljana. (Burno odobravanje in ovacije.) _ Barjani nagnali Ravniharja ZAJEDNlCARSKI SHOD NA BARJU KONČAL Z BEGOM DR. RAVNIHARJA. KI SPLOH DO BESEDE NI PRIŠEL. Sinoči je sklicala »Zajednica* na Barju pri Mok&rju volilni shod. na katerega so 6e pripeljali iz Ljubljane v avtomobilu »Kreditne banke* štirje zajedničarji. med njimi dr. Ravnihar. Zbralo se je okoli 70 Barjanov, med njimi, kakor se je izkazalo, le trije zajedničarji, ki jih je zeleni kader kupil. Barjani so bili zviti in so pustili govoriti prvega zajedničaria. Dr. Ravniharju se je že srce smejalo od veselja, da se je okoli niega zbrala tako lepa garda. Ko je pa začel zajedniearski govornik obljubovati vodovod, tedaj pa je završčalo po gostilniških sobah, da je bilo Čudno. Barjani so vpili: »Sleparji! Goljufi! Bili ste 30 let na magistratu gospodarji, pa nam niste dali vodovoda. Sedaj pred volitvami prihajate zopet z obljubami. Nikdar Vas ni bilo na Barje!* Govornika zajedničarja je zadušilo ogorčenje Barjanov. Rešil ga je iz mučne situacije got-p. šolski nadzornik Crnagoj, kateremu se je posrečilo pomiriti razburjenje. Nato pa je ob burnem pritrjevanju Barjanov bral dr. Ravniharju o uskoštvu, levite, da takih še ni slišal. Za njim je govoril uosp. Belin, ki je istotako ožigosal dr. Ravniharja in «Zajednicc*. Dr. Ravnihar videč, da je zastonj prišel na Barje, se je počasi pomikal proti izhodu. Ko je postala zanj situacija že opasna. jo ie »ritensko* popihal skozi vrata ter jo naglo odkuril z avtomobilom. Fantje so mu v slovo oclpali: Kaj pa nam morejo. Nato se je shod nadaljeval. Barjani so se postavili. Zvesti eo ostali stranki in ne bo jim žal. Tri srde mlstsfškssšfe Glavni organ »Zajednicc*, »Slovenski Narod», si je sinoči dovolil tri grde mistifikacije. Prva je objava nekega poziva volil-cem SKS. da naj glasujejo za »Zajed-nico». Poziv je volilni manever, ki so ga skuhali gospodje v Knaflovi ulici. Objava nekakega »Krajevnega olbora SKS* je v »Slovenskem Narodu* in rodu*, dokazuje sam včerajšnji njegov list, ki zlasti milo prosi, da naj mu Mariborci oproste. da jih je dosedaj tako grdo napadel. »Slovenski Narod* naj le počaka izida današnjih volitev, da se bo prepričal, kako globoko je padel njegov vpliv tudi v Ljubljani Sedaj šele pride temeljiti obračun za njegovo izdajstvo in grdobijo. 4- Za koga piše «Slovenski Narod»* Včerajšnji »Slovenski Narod* zopet na lepakih brez podpisa. Na anonimni da je gosp. Davidovič za «Jug> letak si zajedničarji niso upali niti na-; slovansko zajednico*. Niti veliki pla-tisniti tiskarne, v kateri je bil tiskan. j s pismom gosp. Davidovima ter m___lf * . 1* l m __.ain!xnn 1* n Vir £3 7 '_______.__ rl n nn s vtoi /1 rttm a Tudi če bi bil poziv resničen, je brez vsakega pomena, ker je SKS v Ljub-l;ani dobila pri zadnjih občinskih volitvah nekaj čez 100 glasov. Volilci SKS bodo navzlic lepaku zajedničar-jev volili demokratsko stranko. Druga prevara jo nekak oklic zajecl-nlčarskega kandidata prof. Prešla in licitatorja pri odvetniku Ažmanu, nekega Stojkoviča, ki v imenu srbske radikalne 6tranko širokoustno kličeta svojih 7 (sedem) pristašev na volišče. Za izid volitev je tudi ta poziv čisto brezpomemben. Le politično je intere- njegovim pozivom, da naj vsi demokrati ostanejo zvesti demokrat, stranki. mu ne zadostujejo. Navzlic temu hoče varati ljudi. Za koga neki še piše »Slovenski Narod*. To morajo biti že bebci, da bi mu še kaj verjeli. -f- Dr. Triller za klerikalce! V včerajšnjem »Slov. Narodu* se je zopet oglasil mož kurtiiazije gosp. dr. Karel Triller, ki se čisto po nepotrebnem poteguje za regulacijo plač duhovščini To je tisti dr. Triller, ki je bil zoper povišanje plač uradnikom Mestne hranilnice in tisti dr. Triller. ki svoj čas. mogoče uradnika odpustiti, kadar se državnemu predstojniku zazdi. Ena paralela: Sedaj se dela službena pragmatika v Zagrebu za zavarovalnico za nezgode, ki ima ogromno število uradnikov. Ravno socialistično levičarska komunistična stranka je pa tista, ki je naj-'•olj protestirala proti temu, da bi bil i -»meščenec vseh teh zavodov stalen. V tem razpoloženju duhov delamo sedaj, ko vsak pričakuje že skup seinskih volitev in ko bi vsak zastopnik '»metskega stanu rad prinesel na kmete -.iajšave v kmetskemu zakonodajstvu, ko že vsi poslanci premišljujejo, kako si se najbolje pripravili na volitve, smo icrali spraviti uradniški zakon na dnevni red umirajoče skupščine. Narodna »knpščina se seveda ne ozira na to, ke-i»j Imamo v Ljubljani občinske volitve. Opozicija nam je postavljala težave, f-jer je le mogla, da smo izgubili drago-tene tedne, s prerekanjem, ali naj se i;, pr. napiše, da morajo biti uradniki .jugoslovanskega državljanstva, ali državljanstva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsak hip pride kak nov zadrževalni predlo?. Vendar pa je bitka končana in izvo-^rana v korist uradniškega stanu. Na svoji strani Imamo nosilca krone, tri ne pusti, da bi se razpustil parlament predno ni odglasovan uradniški zakon Imrno ploskanje). Za vsakega poslanca is naravno nesimpatično, če mora pred volitvami glasovati tudi za pokritje za nov davek. ' . Glavni spor je glede taktike. Pripovedujejo mi. da smatra neki gospod Be-/tedičič pred sem za potrebno z ružiti privatni nameitženci! Trgovski nastavljene!! Ne dajte se begati od naših nasprotnikov, temveč presodite sami trezno in pametno, kdo »e je zavzemal za Vas in Vaše interese povsod in vsikdar! Edino očiščena Demokratska stranka kot stranka malega človeka je bila ona ki je in bo zastavila ves svoj vpliv v Vaš dobrobit. Trgovski nastav-Ijenci in privatni nameščenci sploh, nešteto za Vaš obstanek velevažnih vprašanj je treba že v bližnji bodočnosti za Vas rešiti, za katerih ugodno rešitev je merodajna ln v odlični meri že zaslužna edinole Demokratska stranka. Ce boste Vi stranki stali v odločilnem momentu na strani, bo tudi ona za Vas zastavila ves svoj vpliv. Kot kruhoborci, ki Vas neusmiljeno izžema velekapital. gotovo ne boste iskali zaščite pri Vaših izkoriščevalcih, ki so zastopani v Jugoslovanski zajed-nici. to je pri onih, kateri edini so krivi, da se svoj čas za Vas ni ničesar storilo. Tudi ni za Vas mesta pri klerikalcih, ki za nameščenca sploh nimajo smisla. Ne sledite demagogom, katerih cilj je Rim ali Moskva, ker si gotovo ne želite časov papeške ali ruske strahovlade. Sledite onim, ki delajo za Vas in kateri edini čutijo z Vami. Ce to premislite, se Vam ne bo težko odločiti in volili boste kot en mož za listo Demokratske stranke ter vrgli svojo krogljico v L (prvo) skrinjico! Zvestoba za zvestobo! UIC/.[A)1UCU1UC11. J-ID pj.in^nu J" ......... milnic III .1 II ... - santen, ker je gosp. Presl dokazal, da k0 je učiteljstvo stradalo in so imeb je pristen zajedničar, torej pristaš tiste j oblast v deželnem odboru »Narodov-stranke. ki je brez programa, brez na- n; niti z mezincem mignil, da bi čel in trez morale, sicer ne bi mogel se regulirale njegove plače. Dr. Triller prezreti naročila srbske radikalne je vedno kavalir. kadar je treba delati stranke, ki je zabranila svojim prista- klerikalcem poklone. To^ je pokazal šem sodelovanje z Zajednico. ^ ': 5Voj čas tudi nasproti dr. Susteršiču. Znova odtiskuje »Slovenski Narod* tudi pismo drja. Tavčarja, ki baje odobrava nastop Zajednice. Z avtentične strani smo izvedeli sledeče: Če jo stari j Ljubljanska drama, dr. Tavčar res nekaj takega podpisal,; Sobo{ai 2.: »Jack Straw». Delavska potem ni znal, kaj je podpisal. Dr. ! predstava. izv. Tavčar jo žal na smrt bolan in nima , N-ede!|at 3.; 0b 3. popoldne »KrojaČek-prilike in tudi ne volje, da se bavi s ; junač'ek». Izv., ob 8. zvečer »Idijot-.. političnimi zadevami. On niti ne ve,: poneciejjek, 4.: »Ploha*. B. da je Zajednica organizacija poti le- j ' LJubIjanska opera, mokratskih uskokov. Sam je osta ( r,rmpn r zvest demokratski stranki. Zajedničarji, Snbnta, 2 . «C"men.. C. skušajo ogoljufati ccli svet; ni čuda, | Nedelja 3: -Gorenj slav ček,. .. da so tudi na smrt bolnega Tavčarja: Ponedeljek, 4.: Zaprto. grdo mistificirali. Njegov podpis bi. vsako sodišče razglasilo kot neveljaven. Mariborsko g!ednl1?5e. Sobota, 2.: »Običan čovek*. C in kupon.. Kakor je na prvi pogled jasno, so Nedelja, 3.: »Nečak*. Izv. vse tri mistifikacije preračunjene za varanje volilcev. Zajedničarji nimajo: Predstave «Idijota» v ljubljanski posruma pokazati svojo lastno moč, j drami se bodo pričenjale odslej dalje Luo so se hoteli skriti za ime Srbske ; vselej ob pol 8. un zvečer. Nekaj vlog radikalne stranke, za SKS. za dr. Gre- ! in nekaj teksta čitateljevega se je toliko crorina in druge. Pii tem so pa p°za1li,i da vsi ti faktorji v Ljubljani reprezen-tirajo danes kvečjemu le 100 volilcev. Ravnotako kot ta poskus mistifikacije, se bo danes tudi Zajednica sama razgalila kot velika Pctemkinova vas. skrajšalo, da bodo nadaljnje uprizoritve končane najkasneje ob 11. uri ia en četrt. Ljudsko vseučilišče v Celja. V pondeljek dne 4. decembra predava bančni ravnatelj Ljubljanske kreditne banke g. Mirko Gruden: 1.) o bankah v splošnem, 2.) o razdelitvi bančnih kupčij, 3.) o kupčijah z vrednostnimi papirji, 4.) o kupčiji z devizami, 5.) o borzi in 6.) o notranjem ustroju banke. Predavanje je samo za člane Ljudskega vseučilišča. Po predavanju odborova seja. Sokolstvo Politične fie!ežHB 4- V Hrvatskem bloku vedno bolj poka. Hrvatski blok si je omislil tudi posebno delavsko stranko, da bi svet mislil, da so v njem zastopani vsi stanovi. Ta takozvana »Hrvatska radniiS-ka stranka* je izdajala tudi svoje glasilo »Radnički List*, ki ga je urejeval ___ neki Radičev pristaš Herceg. Herceg Sokcl I. Ima na Taboru v orek S. je porabljal »delavski* list za Radiče- decembra za svoje člane in Samce^dru-vo propagando, za delavska vprašanja; štveno »miklavževino*. Popoldne je obse pa sploh ni brisal. Blok je imel pri daritev naraščaja in dece, zvečer pa flan-zagrebških občinskih volitvah precej- i stva. Telovadni večer se vrši v Unionu šnjo oporo v tej delavski stranki, ki so 7. decembra. ji privoščili tudi sedem mest v občin- i Ljubljanski Sokol naznanja svoje-skem svetu. Sedaj je sklenil odbor de- članstvu, da je društveni sluga kon-lavske stranke odvzeti uredništvo svo- čal s pobiranjem članarine po domovih jega glasila Hercegu in poveriti to za II. polletje Kdor članov in dame Se delo možu. ki bo znal res zastopati ni poravnal članarine naj to stori clm-prave delavske interese. Zagrebški preje, najkasneje pa do.15. decembra u »Pokret* javlja v zvezi s tem, da je j L v odborovi sobi ljubljanskega Sokola »Hrvatska radnička stranka* izstopila v Narodnem domu kjer pos^e »btan-iz bloka. Blok torej pravzaprav ni več j stični odsek, vsak delavnik od« w Le taktika vztrajnosti se obnese. (Burno odobravanje.) Vse kar »Istem, vlado zagnati in pote-J bo takoj delamo se vrši pred vso javnostjo, ki bOiiSe' Potem bo uradniški proMem na lahko naše delo zasleduje. Sami dosti- ' " ' . -*r _ iJ .. mi\ 1____i. _'___» Tiid! ia t Bopolnoma novi smeri. Vprašati se moramo kaj bo, če »e ta sistem PašiČ-Pn-fričevič zruši, kal Pride sa niim kal boljšega? krat nismo zadovoljni z uspehi. Tudi jaz sam bi bil rad Že čestokrat stopil v opozicijo in zabavljal čez druge. Toda če pomislim, da moramo biti srečni da + Višek neumnosti. »Slovenski Narod* od včeraj piše, da je dal dr. Ku-kovec demokratski stranki v Ljubljani navodilo, da naj z ozirom na epo .tazum z dr. Kukovcem podpirajo — : klerikalce. No. ta je pa prav za krave, in sicer specijalno samo za »Narodo-i ve» krave, da bi se sladke smejale. ži, da se mu radi »Jutra* tako slabo godi. Kako pa tudi ne! Zadnji mesec je izgubil čez 2000 naročnikov, ker mu vsak dan bolj naročniki vračajo list, ker je padel pod Peskovo »Jugoslavijo*. S tem je najboljše dokazano, da je »Slovenski Narod* ob ves kredit, katerega je imel le tako dolgo, dokkr n-a je vodil stari dr. Ivan Tavčar, katerega je pa izgubil, čim je pri njem zavladala judowkokšeftarska smer Gospodje ne morejo preboleti, da pn gojno črta. Spori Gradlanskl v Ljubljani. V nedeljo, 17. t. m. igra zagrebški Gradjanski v Ljubljani proti ljubljanskemu društvu Primorje. Dne 10. t. m. pa igra v Beogradu proti Jugoslaviji. Smučarski in sank. odsek S. K. Ilirije naznanja, da se vrši v ponedeljek 4. t. m. v areni »Narodnega doma*, soba uospouie i™ niv/icjv i■—« « i — _ »Jutro* pošteno tolfie. Da je njegova tajništva akad. društva »Jadran., 2. preplava prava, dokazuje to. da je dana- i davanje !n sicer o I. delu tehnike smuč«. Šnje »Jutro* izšlo v 15.000 izvodih in d,-« ndeležha da je samo zadnje dneve število »Ju-trovih* naročnikov zraslo za 600 naročnikov. Kako buda wcde »Slov. Na- nj Radi važnosti predmeta je udeležba obvezna. Pričetek točno ob 20., nakar w člani oosebno opozarjajo. — Tajnica. Priloga »Jutru* št. 286, dne 3. decembra 1022. Občinske volitve v Ljubljani Kje bomo volili? Porazdelitev cest, ulic in trgov na poedina ljubljanska volišča L volišče: Mestni dom. Ambrožev trg. Poljanska cesta. Poljanski nasip, Cesta na Kodeljevo, De-larnska ulica, Mesarska cesta, Zrinske-ga cesta. Domobranska cesta, Stross-maverja ulica, Stara pravda, Dr. V. Zar-nikova ulica. Vojvode Mišiča cesta, Ciril-Metodova ulica, Ozka ulica. Kapiteljska eilca, Barvarska steza, Zivinozdravska ulica, barake pri klavnici, na Ambrožo-vem trgu in Poljanski cesti št. 33. D. volišče: Magistrat. Kopitarjeva ulica, Krekov trg, Streli-ška ulica. Za gradom št. 9 in 11, Strmi pot, Lončarska steza, Na stolbi, Vodnikov trg, Studentovska ulica. Grajska planota (ljubljanski grad), Semeniška ulica, Lingarjeva ulica, Pogačarjev trg, Šolski drevored, Pred Škofijo, Mestni trg, Stritarjeva ulica, Cankarjevo nabrežje, Ribja ulica, Ključavničarska ulica, Krojaška ulica, Pod trančo, Stari trg do št. 19, Vodna steza, Sv. Jakoba nabrežje št. 17, banka Cankarjevo nabrežje. III. volišče: Št. Jakoha šola. Sv. Florjana ulica, Zatiska ulica. Sv. Jakoba trg. Sv. Jakoba nabrežje št. 3') in 32, Zagata, Igriška ulica 6, Levstitova ulica, Erjavčeva cesta, Nunska ulica, Vrtača, Cesta na Rožnik, Pot v Rožno dolino, Večna pot, Subičeva ulica, Muzejski trg, Knafljeva ulica, Šelenburgova ulica, Aleksandrova cesta št. 1, 3, 5, 7, 9, 11. 13, 15 in 17, Marijin trg št. 1, 2 in 3, Beethovnova ulica brez št. 15 in 16, Prešernova ulica št. 1, 3, 5, 7, 9 ln 11. VIL volišče: Gimnazija Aleksandrova cesta št. 10, 16, 20, 22, 24 in 26, Pod turnom, Blei\veisova cesta št. 32, Beethovnova ulica št. 15 ln 16, Gledališka ulica št. 7 ln 10, Gajeva ulica Tomanova ulica, Kolizejska ulica, Go- j demokrati: stvorili so zvezo z izdajalci sposvetska cesta, Cesta na gorenjsko i narodnosti, naprednosti in socijalnosti železnico, barake na sejmišču, Krsnikova j in so danes družba brez dela, generali Trgovci, obrtniki in industrijalci! Zajedničarji Vas vabijo, da oddaste jutri svoj glas zadnji skrinjici. Obljubujejo Vam nemogoče stvari, ki jih nikdar izpeljali ne bodo, ker njih obljube veljajo le do volitev, po volitvah pa Vas nihče več ne bo hotel poznati. Na eni strani Vas tedaj vabijo. Vam delajo neizvedljive obljube, na drugi strani Vas pa na shodih, v »Jugoslaviji* in tudi v »Slovenskem Narodu* napadajo z verižniki, pijanci, zaslepljen-ci. izvozničarji itd. Da je vse to resnica. čitajte zajedničarske časopise. V Zajednici eo ljudje, ki so od Demokratske stranke odpadli in niso več 1 den Viktor, veletržec m lastnik vele-žganjarne ter upravni svetnik »Trgovske banke*; Jeras Ivan, ravnatelj sladkornega kartela (Jadranska banka); dr. Pavlin Ciril, uradnik i krutriajo po večini iz tistih mož jugoslovanske demokratske stranke, ki a<-imeli svoj čas večino v deželnem zb->-ru, pa so regulacijo učiteljskih plač o<+ pravili s par bobnečimi frazami. »Pre tiran« zahteve* so nam očitali posls,*ei današnjih zajedničarjev in odlični član današnjih starinov se je izjavil:: «cči-teljstvu ne smemo plač z boljšati, rfa nam ne zrastejo čez rame.* Zato učitelj, če nima kakih 6amopašnih name nov, ne more voliti zajedničarjev - eta rjnov. Spas naprednega učiteljstva je edi-nole v jugoslovanski demokratski stranki, ki ima veliko moč in vpliv v Beogradu. JDS je bila prva, kar pomni zgodovina, ki nam je izboljšala plače! Imena: Davidovič. Pribičevič dr. Žerjav, dr. Kukovee, dr. Kramer. prof. Reisner ostanejo zapisana b zla tirni črkami tople hvaležnosti v naših srcih in v zgodovini naše preteklosti. Edino tem možem gre zasluga in zz hvala za regulacijo učiteljskih, ozir« ma uradniških plač. Zato apelujem danes na zavednost in ponos ljubljanskega aktivnega in vpokojenega učiteljstva, da vrže danes kroglico v prv<* skrinjico, t. j. v skrinjico Jugoslovanske demokratske stranke. Učitelj. pot, Ulica na pot, Sodarska steza, Karlovska cesta, Merosodna ulica, Tesarska ulica, Zvo-narska ulica. Sredina, Privoz, Gruberjevo nabrežje. Za Gradom št. 1, 3 in 4. baraka na Prulah, Stari trg od št. 20 do konca. cesti. IX. volišče: Učiteljišče. Kolodvorska ulica desna stran, Cesta i nimata za seboj v Beogradu nikogar, kaj doseči Vam v prid? To vprašanje j razmišljujte! Skrahiranim političnim verižnikom na južno žtleznico, vagoni na kolodvo- j ne bomo sledili. Zato bo vsak preuda-ru, barake ob Resljevi cesti. Prečna uli-j ren trgovec in obrtnik dne 3. decem-ca, Komenskega in Slomškova ulica. Res-! bra volil demokratsko in spustil svojo IV. volišče: šela na Cojzovi cesti. te™ »n Čopova cesta. Sv. Petra cesta od! kroglico v prvo skrinjico. Cojzova cesta, Emonska cesta, Mlrje, Vrtna ulica. Rečna ulica, Cerkvena uli- Karei Kotnikova ulica. št. 12 do 48 na desni ter od 13 do 53 na j levi strani. Sv. Petra nasip št 13 do 47,! Demokratski trgovci in obrtniki. sa, Kolizejska ulica, Kopališka ulica, Ze-ijarska ulica, Karunova in Vogelna ulica, Pri brvi, Razpotna in Trnovska ulica, Trnovski pristan, Konjušna ulica. Pred konjušnico, Cesta v mestni log, Zelena pot, Stranska pot, Jeranova ulica, Na mivki, Pot na pasji brod, Cesta na loko, Opekarska cesta, Mala čolnarska ulica, Velika čolnarska ulica, Veliki stradon, Cesta dveh cesarjev, Pot na Rakovo jelšo. V. volišče: Obrtna šola. Jurčičev trg, Židovska ulica, Čevljarska ulica. Turjaški trg, Gosposka ulica, Breg, Salendrova ulica, Križevniška uli-:a, Valvazorjev trg, Rimska cesta, Go-rupova ulica. Aškerčeva ulica, barake ob Aškerčevi ulici, Marmontova ulica, Lepi pot, Na bičevju, Tržaška cesta, Tobačna ulica, Glinška ulica, Zadružna uli-ua, Pred igriščem, Igriška ulica št 10 Šsi 11, B!eiweisova cesta št. 4, baraka ob Bleiweisovi cesti št. 6, Simon Gregorčičeva ulica št. 3 in 11, Gradišče 12, 14, 15 in 17, Hilšerjeva ulica št. 3, 5 in 7, Vegova ulica št. 7, 10 in 12, Kongresni trg št. 11, Dvorni trg. VI. volišče: Realka. V/oIfova ulica, Kongresni trg brez št II, Gledališka stolba. Gledališka ulica 1, 2 in 4, Vegova ulica št. 2, 4, 6 in 8, Soteska, Hilšerieva ulica št. 2, 4, 6, s, 10 in 12, Gradišče 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, jI in 13, Simon Gregorčičeva ulica št.4, * 6 in 18, Bleivveisova cesta brez štev. 4 X. volišče: Šola na Ledini. Sv. Petra cesta od 48. oz. 55 do konca, Sv. Petra nasip cd št. 49 do konca, Stanko Vrazov trg, Radeckega cesta, Metelkova ulica, Tabor, Na Friškovcu, barake istotam. Vojaška ulica, Prisojna ulica, Usnjarska ulica, Škofja ulica, Vr-hovčeva ulica. Ilirska ulica, Ahacljeva cesta, leta stran, Hrvatski trg, Župnijska ulica. XI. volišče: Ubožnica v Vodmatu. Sv. Martina cesta. Med hmeliniki, Ko-rytkova ulica, baraka ob Martinovi cesti, Vagoni pri Sv. Križu, Jenkova ulica, Japljeva ulica, Bohoričeva ulica, Poljanska ccsta, Vodmatski trg, Stara pot. Za vrti, Ravnikarjeva ulica, Zalokarjeva ulica, Cegnarjeva ulica, Ahacljeva cesta št. 10, Kolzapflova ulica, Zaloška cesta. Xn. volišče: Vojaško strelišče, Hradeckega vas, Dolenjska cesta, Or-lova ulica, Rakovniška ulica, Galjevica, Ižanska cesta, Ilovica, Hauptmanca, Črna vas. XIII. volišče: Šola v Sp. Šiški. Spodnja Šiška, volilci z začet. A do L. (Tudi barake.) XIV. volišče: Šola v Sp. Šiški. Spodnja Šiška, volilci z začet M do Z. (Tudi barake.) Primorcem! Politični P.Mlamentarni post v Italiji Trst, 30. novembra. Poslanska zbornica v Rimu je v svoji sobotni seji sprejela z 215 proti 80 gla- odmevi. S brž ne bodo preveč pritoževali zaradi ! dolgih počitnic in še tem manj, ker bed i ! v teh počitnicah lahko razvijali svoir ' strankarsko propagando in vodili pri- . I pravljalna dela za bodoče volitve. Zlasti velja to za ijudske stranke, popolarsko iii , . . , socijalistične vseh treh ali štirih nijant. sovom zakon, ki pooblašča vlado, da lz- _ osta,e stranke bodo sploh komai u vede davčno in upravno reformo. Ker Je priye v __ ki jim preti z novimi bil s tem dnevni red izčrpan, se je zbor-; volitvami obi trikrat toliko časa, do- vore samo politični otroci. Kdor i čim pa Je zbornica z ene strani pod ss-pozna prav? razmere in komur je danjim neodoljivim pritiskom vlade, z res za odrešenje naših primorskih druge strani pa tudi menda v želji, ki bi bratov, pa mora uvideti, da je edi- , jo skoraj rajši imenoval — škodoželje, na prava pot za dosego vaših in da bi nova vlada čim Pfei že sama s sv0" naših idealov moč naše celokupne 1 -iim de!o"1 ?okaza,la; kai z"a in Pre™re, države. Sama Slovenija, pa naj bi | razpravila in sprejela vse te važne stvari v dobrih štirih sejah, ker je prvo sejo bila ?e tako enotna bi ne moda i v, 00Drm , T ', • • . ■ 1 nwli«ti strankarsko _ . ' skoraj popolnoma izpolnila vladna izjava, . . „ bodoče volitv. in teza deia sr začrtava — naciionalna disciplina. V zgoraj omenjenem govoru ie namreč delai Mussolini, da se bo odl^no protivil, ako bi se zahtevalo, da naj da svobodo nekaterim stotinam brezvestnežev, fanatikov, kanalij, da bi ugonobili štirideset milijonov Italijanov, ker on ne pozna malikov in tam, kjer gre za koristi naroda, tudi ne malika svobode. Zato da je tudi tedaj, ko so mu govorili o svobodi tiska, dasiravnr je sam novinar, odgovoril, da svoboda bi samo pravica, temveč tudi dolžnost. V okviru narodne discipline bi bilo potem- Kam še pred volitvijo? Volilci, ki boste volili demokratsko, javite se, preden greste vofit, | v naših spodaj navedenih lokalih pri naših volilnih odborih, kjer do- i bite še vsa eventualno potrebna pojasnila in navodila. Javite se tudi po volitvi v volilnem lokalu JDS. Naši volilni lokali so: 1. volišče: Mestni dom. Gostilna pri Košaku, Krekov trg. II volišče: Magistrat. Gostilna pri; Kosu (Tabor) Krojaška ulica. III. volišče: št. Jakobska šola. Bivša gostilna pri Težaku, Sv. Jakoba trg 5. IV. volišče: Šola na Cojzovi cesti. Derenda, Emonska cesta 8. V. volišče: Obrtna šola. Gostilna pri Panju, Vegova ulica. VI. volišče: Realka. Gostilna pri Panju, Vegova ulica. VII. volišče: I. drž. gimnazija. Pri Novem svetu, Gosposvetska ccsta. ! VIII. volišče: Justična palača. Pisarna dr. Grablovica, Sodna ul. 11. IX. volišče: Učiteljišče. Gostilna pri Brezovšku, Komenskega ul. 26. X. volišče: Šola na Ledini. Gostilna pri Brezovšku, Komenskega ulica 26. XI. volišče: Ubožnica v Vodmatu. Knjižnica Političnega društva, Bohoričeva ulica 9. XII. volišče: Strelišče. Gostilna pri Plankarju, Dolenjska cesta 5. XIII. volišče: Šola v Spodnji Šiški. XIII. in XIV. volišče: Šola v Spodnji Šiški. Gostilna Grčar, Gasilska cesta. Somišljenikom, agitatorjem! je Vaša ' rake, ki v zadnjem hipu širijo vse mola nihče goče laži. Zabeležite točno vsakega, .-'a, podlagi volilskih list dolžnost, da strogo pazite, da i-aŠih somišljenikov ne izostane. Opozorite jih, da naj že v prvih jutranjih t.;-ah pridejo vsi na volišče. Pridobite fomoenikov, da Vas jsoclprujo pri delu 3d moža do moža. Pazite na na^prot- zlasti duhovnike in obrtnike ter trgov. ce nasprofcvke, kako in kaj delajo, da bomo vedeli, ali res hočejo boj na nož, da bomo vedeli vruiti po volitvi šilo za osnjilo. !! I Demokrati, vsi na volišče • vv tAl ? ! v nikdar uresničiti naših skupnih sanj. Samo konsolidirana, trdna, edinstvena država, ne glede na število njenih oblasti in srezov, nam bo garancija za našo zmago. In kdor hoče tako državo, mora z demokratsko stranko, ki se zanjo bori od vsega svojega postanka. Primorci, vi ste preveč zavedni, da bi nasedali političnim ničlam. Pokažite jim jutri sveje zaničevanje. Pokažite, da sie dobro razumeli gospoda Mussolinija! Volite vsi do zadnjega demokratsko stranko! — Primorski volilni odbor. Kandidatska lista Zajednice i Na prvih treh mestih, ki pridejo za «Zajednico» pri volitvi v poštev, so naslednji trije kandidati: 1.) dr. Ravnihar, 2.) Tavčar Ivan, uradnik agrarne direkcije in tajnik bivše NSS in 3.) Ferant Anton, vrtnar. Med kandidati, ki ne bodo izvoljeni, se nahajajo med drugimi sledeči gospodje : * veleind ustrijalec Bonač (pomotoma označen kot trgovec); Je-lsčin Ivan mL, veletrgovec in upravni svetnik »Kreditne banke*; Bab-mk Jakob, inštalater; dr. Hacin Josip, odvetnik in kandidat za upravnega svetnika; Sušnik Rihard, lekarnar in predsednik «Salusa» (Jadranska banka); dr. Vodušek Konrad, upravni svetnik »Narodne tiskarne*; Voj-ka Drago, tovarnar; KajzeljBo-gumil, uradnik »Kreditne banke*; Rupnik Fran, strojevodja v pokoju in agitator NSS; Franc Pogačnik, upravni svetnik »Trgovske banke*; Šalehar Franc, hišni posestnik in ekonom gospodarskega oddelka poštne up;ave; Urbančič Karol, pred-sedn;k l eskove banke in poštar na dopustu. Martine Anton, uradnik »Kreditne banke*; Vidmar Stane, lastnik bivše tovarne Bašin in drug; inž. Tavčar Franek, spravni svetnik »Narcdnc tiskarne*; Pinter Janko in xi delo za bodoče volitve, in tega dela sr predzadnja pa je bila v celoti posvečena j ^ brez dvoma lotile t vsemi močmi vse stranke, ki jih Mussolini ne šteje med one »stotine brezvestnežev, ianet;-kov in kanalij*. Vsekakor pa je značilno za nadaljm' razvoj strankarskega življenja v Italiji-da je Mussolini v omenjenem govoru \ senatu tudi izjavil, da nikakor ne namt- spominu Sidneya Sonnina. Po sprejetju proračunskega provizorija in pooblastilnega zakona s strani poslanske zbornice — senat je tudi že sprejel proračunski provizorij ln sprejme ravno tako tudi pooblastilni zakon že dane« ali jutri — ima vlada sedaj popolnoma pro- ste roke za vse svoje reformno delo in raTa razpustiti fašistovskih četašev, tew,-ne potrebuje parlamenta vse do poteka ve£ jjb bo£e ohraniti žive ne samo \ tekočega proračunskega leta, torej do konca prihodnjega junija meseca. Zato se tudi Mussoliniju nikakor ne mudi več svrhe fašizma, temveč tudi v svrhe ns-roda. Naložil pa bo fašizmu, da opusti vsa ona dejanja, za katera ni več razlo- z volilno reformo. Zbornični odsek za jrOV> da preneha z onimi malimi nasilstvi. notranje stvari se Je sicer te dni^ bavil j individualnimi In kolektivnimi, ki so koli-s tem vprašanjem, pa je končno sklenil, i kor tolilco vsem v nadlego in imajo svojr da opusti vse svoje tozadevno delo, dokler vlada ne predloži svojega načrta. Kdaj se bo to zgodilo, je še popolnoma nejasno, kakor tudi še nikakor niso določene temeljne točke, na katerih naj bi se osnoval novi volilni red. Sluti se pač, da bo vladni načrt znatno razširil volilna okrožja, in kot gotovo se smatra, da bo uvajal francoski večinski sistem. O razpustu sedanje zbornice se ne čuje nič, a tisti, ki so v najožjih stikih z Mussolinijem samim, pa pravijo, da Mussolini še vedno stoji na stališču, ki ga je označil z besedami, da zbornica lahko živi samo še dva dni, ali pa tudi še dve leti. V včerajšnji senatov! seji Je Izpregovo-ril Mussolini daljši govor, v katerem se je dotaknil vseh važnejših vprašanj vladne politike. Govoril je tudi o poslanski zbornici in njegove besede so bile tudi tokrat ravno tako malo spoštljive za na-rodno predstavništvo, kakor Je bila njegova prva službena izjava. Dejal je: »Sestavil sem koalicijsko ministrstvo, predstavil sem ga zbornici, zahteval sem glasovanje, mnenje zbornice. Mislil sem, da se Je zbornica, ona zbornica nekoliko iz-premenila. Ko pa sem videl, da Je kar 33 govornikov predložilo celih 36 resolucij, sem si dejal, da sicer ni potrebno, da od vzroke večinoma v krajevnih razmerah tako imenovane fašistovske nezakonito;,.<. prenehajo popolnoma. Da ima trdno votlo. Je Mussolini pat res dokazal s svojim dosedanjim nastopom. Ako bodo tem zadnjim njegovi™ odločnim besedam sledila tudi ravno t? ko odločna dejanja, potem bi političn i življenje v Italiji res moglo kreniti n» druga pota in bi tudi ml Jugoslovem v Italiji mogli pričakovati, da se bo naš« narodno življenje razvijalo drugače koi pa se je doslej, in še tem bolj. ker sni-' pokazali z vsem svojim dosedanjim dejanjem in r.ehanjem, da ne pripadamo V tistim »stotinam brezvestnežev, fanatiko in kanalij, ki bi hoteli ugonobiti štirideset milijonov Italijanov.* Zato pričakuiemo, da bodo Mussolini;. vim besedam slediia tudi še dejanja! A. Ekc? Italijanski glas o nas Publicist Carlo Cureio. izdajatelj Sv urednik revije za idealistično filozofijr» »LTdca* v Napolju. je mcseca oktob:... obiskal nase kraje. Mudil se je najpev. od tam ie šel v Ljubljano i« r TrstuL pravim "pa^Vam^^ali" da" bi~1bila "deželi j Zagreb. Mikalo ga je dejanski vid« r zelo všeč neka doba parlamentarne absti- ^obno dusevro Jugoslavijo. Posebr-nenes. Torej nimam namena odpraviti po- j pozornost je posvetil Slovencem, slanske zbornice.* _______________________! V Trstu je Cureio obiskal nekaj fia- Scdeč "po teh besedah, bo imel laškijšlh duševnih delavcev ter se z njiu-parlament precej dolge počitnice, ki bi razgovarjal o kulturnih prilikah v Ju znale potrajati, kakor že rečeno, vse tam ' lijski Krajini Obžaloval je. da Italija;-do pozne pcm'adi. Mussolini hoče privo- j tako malo poznajo slovenski narod._ ki ščiti Italiji nekoliko parlamentarnega — j# posebno močan v kulturnem oaiv:. posta! Seveda, če bo ta »post. dobro de! Posebno dober vtl* pa je na C. naj»L- _____________ . tudi vladi sami in predvsem vladajoči fa-, rila Ljubljana. O njej in njenem pri-- niavič Jernei. trgovca iz Šilke; Me-1 iistovski stranki. Poslanci sarel s; nai- ivetnera življenju ie nam«*3. v> sareli- flBejli dnevnika «H Mafctiwo» članek, v katerem silno hvali resnost in dušev-nost, ki diči ta slovensko največje me-nost, ki diči ta slovensko največje me-^le in melanholije*. Hajsilnejli vtis je C. dobil o slovenski slikarski umetnosti. Z elanom piše r, Jakopiču, očetu modernega sodobnega slikarstva ter o nekaterih mlajših. Slovstvo je C. bolj tuje, kar je tudi či-= sto razumljivo, če pomislimo, da mož ne ume našega jezika. Z glasbeniki se O, ni srečal, ker omenja našo muziko mimogrede in piše eamo o nameri tržaškega pianista in glabenega pedagoga Srečka Kumarja, ki bi rad priredil velik vokalni koncert slovenskih bkladb v kakem večjem italijanskem mestu, n. pr. v Bologni ali Firenzi. Politično presoja Curcio Jugoslovane t, običajnega italijanskega vidika. Njemu je naša država »kraljestvo treh *rc»; in kdor si hoče pridobiti naklonjenost jugoslovanskega naroda, mora nridobiti ne le eno ali dve, marveč vsa tri srca. Torej je na koncu 6inteza Cur-<;ijeve socijološke formule vendarle po ijjatematično izraženo 3 = 1. Slovenci Slovenci, Hrvati Hrvati, Srbi Srbi, toda vsi skupaj eo vendarle Jugoslovani. Težka solucija! Curcio vidi v Slovencih mirno pleme, kj ima mnogo zmisla za utrditev dobrih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo. Hrvati so mu italofobi, Srbi pa diplo-rpati, državniki in — vojaki, Ljubljana mu je mesto globokega tihega kulturnega dela, »velemesto v miniaturi*, Za-sreb pa «poosebljenost židovstva, ošab-aosti ln napuha*, ki ima svoj izvor na Dunaju in v Budimpešti. O nas bo Curcio še pisal. Namerava r.opet obiskati naše kraje, toda drugič 7, važnim pripomočkom — z znanjem našega jezika. Nadejajmo se, da mu bo ta pripomogel do večje stvarnosti in -trožje nepristranosti, nego jo je na-rram našim vprašanjem pokazal prvič. O—el. To in ono < X Potomstvo zločincev. V vsen «aprednih državah, k! polagajo posebno važnost na zdravstvo svojih državljanov, »osebel še mladine, obstoji močna tendenca, da se onemogoči razplojevanje kriminalnih tipov, dednih alkoholikov, iplleptikov ter drugih duševnih in telesnih pacijentov, katerih deca so le težava ia nesreča za državo ln človeško družbo. Poskusi so se v Ameriki že začel; uspešno prakticiratl. Radi večje propa-sande so ameriški listi prinesli sledeči »rimer: Po vagabundki Adl Juke se je v več generacijah pomnožilo 3820 potomcev, sami skitalci, lopovi, alkoholiki, prostitutke in Idioti. Od današnjih Adinih potomcev jih je 580 po raznih amerikanskih blaznicah. Samo njihovo vzdržev?nje stane državo letno dva in pol milijona do-'arjev. Zdravnkl so ugotovili, da so vsi žrtve svojih prednikov. Radi takih straš-trašno nemščino. Bila je naivna In pre-. išrosta, vedno naravna in vesela. Goethe ie bil tako zadovoljen, da je rekel Her-derjevl ženi, da «gre v vsej filozofiji člo-.:• vejtva končno le za to, da Ima človek družleo.* Iz Italije ji je pisal Goethe. Upam, da se kmalu vrnem. Moja edina želja ie, da vidim Tebe in malčka. Saj človek ne ve, kaj ima, kadar smo skupaj. Ah, ljubica! Nič nI boljšega, kakor bivati skupaj. To si poveva vedno znova, kadar •?e boda zopet imela. Bodi dobra gospodinja in mi pripravi lepo stanovanje. Skrbi za fantka in imej me dalje rada!* — Drugič Ji je pisal: «Moja mati Te ima irrav rada, saj sem ji pravil, kako si prid na in me tako osrečuješ. Poljubi mi mal čka, skrbi zanj, veselim se, da Vaju vi dim zopet, Zdravstvuj! Ljubim Te nad vse,* — Ona pa mu je odgovorila: »Okoli *iene so same zimske veselice. A jaz se ne brigam za nobeno. Tebe imam rada, samo Tebe!* — Po 151etnem zakonu jI U njsal Goethe: »Pošlji mi svoje zadnje nove, že preplesane Solne, o katerih ml p! da bom ime! vsaj nekaj od Tebe, kar ahko pritisnem na svoje srce!* — Za rebrno poroko J! je poklonil svojo pe-•>em «NaSel», ki je v svoji narodni prisrčnost! najlepSa proslava zakonske sreče Nikdar nI očital svoj! ženi, da je neizobražena. nego Jo je povsod hvalil In zagovarjal. »Ravno to ml Je vSeč na nji, da ie ostala, kakrSna je bila.* je delal. »Savno radosti se Ji imam zahvalit!.* In ko Je 1 Iunlla 1816. umrla, je zapisal v svoj dnevnik: »Praznota In mrtvaška ti^na v fflen! Ir okoli mene.* Gospodarstvo TRŽNA POROČILA. Zagrebški žitni trg. Zagreb, 30. novembra. Postavno baška odnosno vojvodinska postaja notirajo: pšenica 1600 — 1640 K, koruza žolta stara 1350 — 1400 K, nova umetno posušena 1100 — 1120 K, v storžih 530 — 560 K, rž 1400 — 1500 K,ječmen za pivovarne 1550 K, za krmo 1350 — 1450 K, oves 1080 — 1120 K, fižol 1450 — 1500 K, moka št. 0 2375 — 2400 K, št. 2 2275 — 2300 K. št. 4 2175 — 2200 K, za krmo 1160 — 1150 K, otrobi drobni 800 K, debeli 950 — 1000 K. Tendenca nespremenjena. Promet normalen. Mariborski živinski sejen. Na sejem ki se je vršil v torek, se je prignalo 57 volov, 5 bikov, 196 krav, 4 teleta In 4 konji. Cene so bile za kg žive teže: debeli voli 27 — 29 K. poldebeli 23 — 26 K, plemenski 18 — 22 K, biki za klanje 20 — 23 K, klavne krave debele 18 — 24 K, plemenske krave 13 — 18 K, krave za klobase 9 — 12 K, molzne krave 16 — 20 K, teleta 35 — 42 K. Cene so znatno padle. Zagrebški tedenski sejem (29. L m.) Slab dogon, slab obisk. Cene za kg žive teže vk ronah: voli I. 31 — 34, II. 24 — 30. III, 18 — 23, krave II. 23 — 28, III. 12 — 17, teleta I. 43 — 48, II. 38 — 42, svinje I. 78 — 82, II. 70 — 76. eSno se je prodajalo po 500 — 550, detelja po 850 — 1000, slama 500 — 550 za 100 ks. Cene vinu v PožezL Iz Zagreba poročajo, da se trži v Požegi novo vino po 20 — 26 K, dočim se fino staro vino (bur-gundec, traminec) plačuje po 30 — 36 K za liter. Kupcev pa je zelo malo. DOBAVE Dobava Škornjev, platna In perila. Prt upravi vojne odeče I. v Beogradu (Donji grad) se bo vršila 11. t. m. ofertalna licitacija glede dobave 695 parov škornjev za gojence vojne akademije, 23. t. m. ofertalna licitacija glede dobave 300.000 metrov platna »amerikana*. 27. t. m. ofertalna licitacija glede dobave perila 100.000 srajc in 100.000 spodnjih hlač, 30. t. m. ofertalna licitacija glede dobave 200.000 metrov lanenega platna. Predmetni oglas je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. Dobave za vojaštvo. Pri zavodu za Iz-radu vojne odeče v Beogradu (Donji grad) se bodo vršila ofertalne licitacije glede dobave raznega blaga (sukna) za vojaške obleke, blaga (platna Itd.) za podlogo, lanenega platna, steklenic, ško-delic, šotorskih kril s pripadkl, postelj, škornjev, čevljev ln sukanca. Dan licitacij se bo objavil v »Službenih Novi-nah*. Predmetni oglas je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. •a eo »M«* Ot». a*—, nakit ••»•Hali* • < Ota. — Trgo«*tt »gnal «opi****«l» »ramian.n« o« 80 oaaail 6 Ota, »aakm a*4al|a|ll> S >«•,« 9 01«. - Pi.d* aa ••(w*l ILaMa lu« • — aaamksh.) Na >ikiI»)| M aa<;a«ar|a >*. aH« la »orala*]* enotam «»•«*• «• adgo.or. —— Uradnik, zmožen knjigovodstva. korespondence slov. italj. in nemško ter vseh osta'ih pisarniških del sprejme takoj mest > knjigovodja ali blag>juika. Ponudbo pod »Tržaian* na Društvo trg. in ind. name Sčencev Ljubljana, Sodna ul. St. 2 I. 4136 Deklloa, 4122 stara 19 let, ki zna tndi nekoliko kuhati, teli s opiti t službo kot pomočnica v kuhinji. Nastop z Novim letom. Cenjene dopise naj se pošljejo od »Pridna*, poštno ežeče Šoštanj pri Celju. Fant, 4122 ki je dosedaj bil v službi kot Žagar in vodja žage (polnojartnenika), star 21 let, zmožen slovenskega in nem žkega jezika v govoru m pisavi, želi vstopiti kot vajenec t boljšo iesoo industrijo. Pismene ponudbe pod »Vztrajna služba* na opravo »Jutra*. Bolloit&torja, 4147 izurjenega v vseh poslih večje odvetniške pisarne z zmožnostjo da samostojno obračunava, vodi eksekueije, koledar evidenco itd., tudi vpoko-jenega sodnega uradnika, sprejme edvetuiška pisarna w Liubljani. Ponudbe pod označbo »SoliciUior* je nasloviti na upravo »Jutra*. PoSten mladenič išče službo po možnosti s stanovanjem kot sluga pri kakem podjetju t Slovepijr Gre tu U ua deželo. Ponudite pod šifio ,,Vesten" na anon družbo Aioma Companjr v Ljubljani, Ko gresn trg 3 Isučen sedlar 4105 iSče službe ▼ kaki tovarni. Naslov pove uprava »Jutra*. DROBNE VESTI. -- Južna železnica. Z Dunaja poročajo, da se je vršila v sredo pod predsedstvom predsednika dr. Weebcrja seja upravnega sveta južne železnice. Na seji, kateri so prisostvovali tudi zastopniki avstrijske, .ugoslovanske, italijanske in madžarske vlade ter delegati francoskih prioritarjev, je poročal dr. Fall o tekočih zadevah. V četrtek se je vršila potem seja zastopnikov vlad o beneškem sporazumu. =• Nov kemično-farmacevtskl laboratorij v LjubljanL Stara češka tvrdka Mr. Ph. J. Kolar, tvornica farmacevtskih specijalitet v Pragi, je ustanovila svojo filijalko v Mostah-Selu št, 25 pri Ljubljani, kjer si je uredila nov kemični laboratorij in veledrogerijo. Ker je omenjena tvrdka namestila pretežno domače sile in s prenosom svojega podjetja v našo domovino prispevala k osnovanju naše kemično-farmacevtske Industrije, zato jo veem interesentom toplo priporočamo. =■= Trgovinska pogajanja med Madžarsko ln Jugoslavijo. Iz Budimpešte poročajo: V tukajšnjih političnih krogih so mišljenja, da bo Jugoslavija glede pogajanj o trgovinskem dogovoru z Madžarsko Še počakala, dokler ne končajo trgovinska pogajanja med Češkoslovaško in Madžarsko. Jugoslavija, ki je v tesnih gospodarskih stikih s Češkoslovaško, bi v slučaju razbitja češkoslova^ Sko-nuidžarskih pogajanj istotako ne hotela skleniti trgovinske pogodbe z Madžarsko. Nova pogajanja med Češkoslovaškimi ln Jugoslovanskimi bankami Iz Prage poročajo: Te dni je govoril na seji češkos!ovaško-jugoslovanskega gospodarskega udruženja direktor Deželne banke Tomašok o pogajanjih med češkoslovaškimi in jugoslovanskimi bankami, ki so se pred kratkim vršila v Zagrebu in Beogradu. Tomašek je izvajal, da ta prvi sestanek po vojni še ni mogel popolnoma razjasniti težavnega položaja, dasi-ravno je korak naprej k zboljšanju situacije. Posvetovanja se bodo v kratkem nadaljevala v Pragi Ugotovilo se je, da se po deviznih predpisih, ki veljajo v Jugoslaviji, ne morejo izplačati niti zneski, ki so bili v dobro češkoslovaških tvrdk položeni pri jugoslovanskih denarnih zavodih. « Letina tobaka v Vojvodini je po vesteh iz Novega Sada zelo dobra. Do prve polovice novembra je prispelo iz Vojvodine v novosadska monopolska skladišča preko 2 milijona kg duhana. v listih. Producentora je uprava monopola dovolila letos 100 odst. povišanje cen njihovim produktom. «=> Povečanje carine v RumunlJL !z Bukarešte javljajo, da se nameravajo v kratkem povišiti nekatere carine, predvsem na volneno blago, = Nemški carinski na davek znaSa od d do 12. decembra 177.900 odstotkov. Dva 4031 čevljarska pomočnika za trpežno in labko delo ee takoj »prejmeta,plača ugodna Leopold Prostor, Trata, Gorenja vas nad Škofjo Loko. Kontorist, 40J6 zmožen slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika v govoru ia pisavi, strojepisja, stenografije, samostojen korespoudeut, se sprejme. Fouudiie je »poslati s prepisi izpričeval na tvrdko Galej &Comp, tovarna itlat nine, Celje. Itettektira se samo ua prvovratuo moč. Proda sa 4127 dober šivalni stroj Singer (Rtngšifj. Na ogled v slaščičarni Eržen, Kongresni trg 19. Redka prlilka I Voz (zapravljcnček) ». dvema sedežema, lepe saui, doprsna konjska oprema, iu velik usnjat potovalni kovčeg, vse sk"raj novo, se skupno za 7000 Din proda. Naslov v opravi »Jutra* 4128 Površnik 4125 iz Serrousoja, popolnoma nov, za sredn o osebo >e tskoi proda. Poleti in pozimi porabijiv. Naslov pove uprava »Jutra*. Bukova drva '20/1 na drobno in na debelo prodaja lesna družba »Ilinjs*, žaganje drv, dostava drv na dom, Ljubljana, Kjulja Petra trg 8. »"o Nova moška obleka in nov ženski pikast plašč se poceni proda. Naslov t upravi »Jutra* 411° Proda se pes 4139 leto star, volčje pa-me. Vprašati Hrenova ulica 15. Proda se ugodno: Nova možka, siva obleka, nova damska topa, več metrov finega platna za perilo iu majhna bosanska preproga. Bleiweisova cesta 11, 11. nadstropje, levo. 4141 Prodam 4142 hišo t vrtom in nji^o za šest mernikov eet.e. v Cer ah pri Krauju it 26. Ceua 35U00 biu. Dvokoleea, 121 mali motorji, otročji vozički, šivalni stroji in pnevmatika najceneje. »TRIBUNA« Ljub liana, Ksrlovska cesta 4 Prodam jedllnloo, lepo, dobro ohranjeno, iz hra stovega lesa, obstoječo iz dveh kredenc, mize, fest stolov, pisalne mize, ure iu visokega divana. Prodam tudi posamezne kose. Naslov se poizve pri upravi »Jutra*. 4108 Proda sa 4ul& šest dobro ohranjenih, lito železnih, emajliranih kopal uih banj in dva kolobarja pociuk-ue žične vrvi 12 mm .Naslov pove uprava »Jutra* 60 del&lo 411' Jadranske banke po K 875'- naprodaj. Ponudbe pod „Deinice'' na upravo lista Mizarski stroji popolnoma novi, ter 6 HP motor se radi razpusta obrti ter preselitve prodado. Naslov povo uprava »Jutra*. 40«i(J Iščem kompleten aparat za proiz vajauje sodavice in pokalic. Kupujem »ifonske steklenice m pa stekleuke za pokali«-brez firmiuega naslova in ki so uporabljive. Pouudbe pis-meuo ali ustno na uasluv Grom, Ljubljana, Kolodvor saa ulica 41. 4146 V najem, 4138 event, poznejši nakup, iščem jedilnico ali opremo za soljo za gospode (Iieneuzim-er), garantirano v rčesa prosto Ponudbe pod »Jedilnica*, poštnoleže' e Ljubljana. Odda sa 4121 takoj čedna zračna sobica s prostim vbodom in dobra tirana bolj-emu starejšemu gospodu. Naslov pove uprava •Jutra* Sva mesečni sobi, lepo meblirani, vsaj e a s posebnim vhodom, iščeta za akoj ali pozneje dva brata. Najemnina postranska stvar. Dopise pod šifro „2 sobi" ua anoučno družbo Aioma Com-pany, Ljubljana, Ivongrcsiii trg štev. 3. 4109 BIebil>ano sobo s kabinetom in posebnim vbodom, event tudi prazno sobo, iščeta uovo.ioroi enca (uradu ka), ves dan c>d otua. za ta t oi ali do 1. januarja proti dobremu plačilu. Naj-ra e pri urada- v ovi s brano in postrežbo. Ponudbe pod »Mirua stranka 19^3» na upravo »Jutra*. 109/ Enodružinska hišloa (vila) v Mariboru, 20 minnt od plavoega trga, fe proda. Kupec dobi stanovanj. Vpra-Sati — Maribor. Nova vas Vrtna ulica 10. 4135 Hiia s prostim stanovanjem in vrtom t srediui mesta naprodaj. Naslov pove uprava »Jutra*. Alojzij GrmoM Mara Grmovšek, m. Tomšič Peiltrt Tfl. lifi« Iirsti-Jutot! Pontai l. te&ra 1S21 4143 4146 Trgovska hiia v zelo prometnem kraju, v bližini rudnika, ob južni že iezoiei, se proda. Naslov pove uprava »Jjtra*. 4106 Hlia z velikim vrtom blizu okrajne ceste v Trbovljah. se po zelo ugodni ceni proda. Več se poizve pri Ivauu Orešniku, zaloga piva. Trbovlje 2. 4095 Za „D. M." 41 r leži pismo. Odgovor prosim pod »L. d. m * na upr.,Jutra'. Ženitna ponudba! rtva Tržačans, mlada in lepe zunanjosti, želita t svrho ženitve znanja t dvema gospodičnama ali vdovama i premoženjem. Ponudite, če mogoče s sl'ko pod »Diišgn* iu «Zmagoslav» na upravo štvo »Jutra*. 4130 Vse nove in rabljene stroje za obdelovanje kovin, lesa in pločevine, stiskalnice, aparati za antogensko varjenje itd. v zalogi pri Jehnika" k, i Zagreb, Hatzova ulica 25. ^ i IMo■■■■! aiiiiMiii ii ■■um—nrn—" Žične modroce vseh velikosti is pnbakrene žice r lesenem okvirju izdeluje tvornica žičnih modrocev in ! drugih iičuih pletenin 4140 Matevž Rablč Javornik pri Jesenicah, Slovenija, Ženitna ponudba. Mlad, inteligenten fant se želi v svrho ženitve seznaniti t gospod čno do 30 lat starosti ter primernim premožen icm. Bila naj bi tudi go spoiliujsko naobiaiena. Cenjene ponudbe samo s priloženo sliko naj se pošl ejo pod „Sreča 10»Q 0", roSmo ležeče, Kr.-ka vas pri Krtkem. lainost strogo zajamčena, -lika se t slučaju ucado-voljnosti vrne! 4U&8 uoske stroje THE REX Co., Ljubljana SSasačno sobo, meblirauo sli cemeblira.no, s pr.sebuim vhodom, električno razsvetljavo, išče za takoj bolj-a dama. Ponudbe poj »Mesečua soba* na upravo »Jutra«. 4 ; garjevo, pošta Kamnik. Trgovski inventar se proda in sicer: dre trgovski posodi za moko; trgovska miza (puilel); polica, velika; predaIničns omara s S6 predali; predaluičua omara s 8 predali; posoda na olje. posod« za petrolej. Poizve se pri vratarju A. Soniku. Jesenice, kolodvor, o-.iroma v stanovanja, Sava 1H9. 4085 Klinika sa pančke (lutke), Nuosica ulica 19,11., od 2. do 7. ure popoldne. — Sprejema v popraviio punčke in igrače. 4072 Hasnanjam 4090 cenjenim damam, da sem otvoriia svojo modistovslio i delavnico ter se vljuduo pri j poročam za T to stroko spa i dajoca dela, različnih klo bukov iu čepic. Cene nuke | Aua Dermota pri J. Stem j lierger, Dunajska cesta 9. j f Najboljše darilo za Miklavža,?? Iv. Jax in sin, IMm Bosu svelsKa cesta 2. ŠIVALNI STROJI. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezanja po-nčnla brezplačno. , . . . PISALNI STROJI ,,ADLER". Ceniki zastonj in ranko, KO LE 3 A IZ PRVIH TOVARN. DOrkopp, Styrta, ttaffcn-rad. Začasno znižane cene. *Ui Stabilni in prevozni [ bencinski j motorji j 6 PS, prevozne motorne cirkularne žage, motorji za surovo olje (nafta), 10, 16, 25 in 40 PS v zalogi pri 4133 »Tehnika" k. d. Zasreb, Hatzova ulica 25. Premog m ss cement itn Črna zemlja nai pogrezne tega. kdor odoada!" stalno v zalogi pri H. Petrič, Ljubljana Dunajska cesta 33. Tel. 366. Skladišče ..Balkan".. Clauffe Farrfere: 6 Obsojenci Tajni svetnik se je nehote skreražil. Ta v vseh diplomatskih umetnostih Čudovito izvežbani mož je izražal vsako razburjenje le s tem, da je nažobil usta in ee mu je pri tem pojavila na licih jamica. Človek bi moral misliti: le zato nosi brado in brke, da tako čimbolj prikriva vsakržno razburjenje v svoji notranjščini. »Guverner,» je rekel z enakomernim fn milim glasom, s katerim je govoril navadno in glede katerega še ni nikoli nihče slišal, da bi ga bil dvignil ali znižal, »guverner, ti gospodje so gotovo že poučeni. Ako niso, bi bili naivni ... in sicer nekoliko bolj, kakor bi bilo v interesu normalnega funkcioniranja Siturgica. Sicer pa se zadeva lehko pojasni. Najbolje je. ako skupaj pogledamo v poslednje poročilo odličnega prijatelja Justa Bellecoarta, našega upravnega svetnika. Moj ljubi Bellecourt, smem li prositi?« Vstal je in šel za stolom Maca Heada Vohra k upravnemu svetniku, M je sedel blizu stenodaktylomgrafov in njihovega šefa, tajnika. Just Bellecourt, po rojstvu Francoz fz Lyona — 9 desetin vseh Francozov, iu jih srečaš izven Francije, je rojenih iz starega galskorimskega glavnega mesta, iz Lukdunuma, rojstnega mesta resarja Klavdija — Just Bellecourt, upravni svetnik, je bil podoben Ralphu AtHoTu, tajnemu svetniku, kakor Je podobna dogga iz Bordeausa kakemu colliu. — Škot — Athole, njegovo ime, je to povedalo in ni lagalo, je bil rodom iz grofije Argyle — fikot je nosil na svojem obrazu in na vsej svoji postavi značilnosti finega in zvitega politika; Lvonez z njegovimi brutalnimi in zamišljenimi potezami pa ni izdajal ničesar drugega, kakor energijo, energijo in še enkrat energijo 6 pridatkom neomajne vztrajnosti, ki je pomagala njegovi energiji k uspehu. Athole se je torej približal Bel-lecourtu ter se naslonil na mizo s pisalnimi stroji. Pisarji so bili koncept zahtevanega poročila že pripravili. Toda Bellecourt je potegnil iz svojega žepa zvezek ter ga pomolil tajnemu svetniku, ki se je takoj poglobil v zvezek, vrnil tipkano poročilo ter šel nazaj na svoj prostor; čital je in se smehljal, kakor bi hotel s tem smehlja-jem prikriti prejšnjo izdajalsko gri-maso. »Torej?« je silil guverner, »Torej,* je začel Atholo, »Čudil bi se, ako bi vsi ti gospodje tekom zadnjih štirinajstih dni ne konstatirali vsak v svojem delokrogu izvestnega števila nezgod, nesreg in poškodb... Govorim o materijalu, o prometu, — ne govorim o ranjencih, bolnikih in mrtvih ... — ako bi ne imeli izvestne-ga števila različnih nezgod, pravim, ki nadkriljujejo vse dosedanje neugodne raporte. Ne gre za sumničenje, nego za dejstva. Vsak izmed teh gospodov vod! slo JeTaren? t drngtm! tfesedam!, dvanajst ali petnajst inženjerjev, sto-trideset ali stoštirideset nad.mojstrov in mojstrov ter tisoč do dvanajststo delavcev. Te številke zadoščajo, da mo-ramo slučaj iz računa izključiti. Ako je le eden izmed etopctdeset tu zbranih šefinženjerjev v 6vojem oddelku dognal kaj drugega, kar bi mojemu na-ziranju ugovarjalo, ga prosim, naj nemudoma poroča guvernerju. Sicer pa bi kaka izjema le potrdila pravilo. Toda bojim se, da ni nobene izjeme,..» Res ni bilo nobene izjeme. Temno mrmranje je naenkrat prekinilo prejšnji popolni molk. Polglasno so si pripovedovali svoja mnenja. Dejstvo, ki ga je objavil tajni svetnik, je očividno vsakega najgloblje dirnilo; in nepričakovano odkritje, da jo bilo splošno dejstvo brez izjeme, brez vsake izjeme, je Izzvalo seveda močno razburjenje. Mac Head Volu pa je to mrmranje pra-kinil z enim samim vprašanjem: «Vzrok, Athola? — prosim kaj vaše mnenje?* Athole je povesil glavo in njegov vedno enakomerno mili glaa je še podvojil svojo milino: »Vzrok, guverner? Vzrok je jasen ter leži v treh besedah: nezadovoljstvo, zarota, sabotaža.* Znova so prekinili molk. Toda namesto precej živahnega gibanja, ki je sledilo prvim besedam tajnega svetnika, se je začulo to pot jedva slišno šepetanje od enega konca razeežne dvorane do drugega. Zdelo se je, kakor da rse Je tajnoetes straR polasti! vse rtarpC ščine ter sedel nanjo, kakor ogromen ptič s trepetajočimi perotnicami. •Nezadovoljnost?* je ponovil Mac Head Vohr počasi po [iremolku, da *e je skupščina lahko zopet pomirila in da je postala zopet pozorna. »Nezadovoljnost? Kdo pa je nezadovoljen?* Roka Atholova se je lahno zgenili: »Seveda,* je dejal, »oni, ki imajo zato najmanj vzroka: delavci.* »Ah!* je zinil Mac Head Vohr. Ni bila njegova navada, da bi 6e v čemerkoli pomišljal. Vse njegovo življenje je to dokazovalo. Sicer pa ga odgovor tajnega svetnika n! prav nič presenetil. Nasprotno, pričakoval ga je: prizor, ki 6e je odigral v višjem svetu, nikakor ni bil improviziran; v vseh posameznostih je bil med guvernerjem, svetniki in nekaterimi po-učenci do malenkosti dogovorjen. Vendar ga je preprostost Atholovih besed menda zadela, kajti po tistem »ah* se je precej dolgo pomišljal, predno je nadaljeval; in med tem, ko je še ko-lebal, kaj naj reče, je začel nekdo, ki doslej še ni ničesar govoril, nepričakovano govoriti: »Guverner, naj mi bo dovoljeno, pri tej priliki znova izraziti obžalovanje, ki sem ga že imel čast enkrat izraziti vašemu blagorodju. Mnenju, ki ga je izrazil svet za notranje zadeve, ne more noben pamoten človek prav nič ugovarjati. Zato pa je tembolj obžalovati, da tako otroški vzrok, kakršno je nesmiselno in neutemeljeno nezadovolj- Mestna hranilnica ljubljanska naznanja, da vsled dovoljenja nadzorstvene oblasti sprejema poleg hranilnih viog na knjižice tudi vloge na tekočI račun ter jih obrestuje po najugodnejši obrestni meri. Enako kakor za hranilne vloge, jamči tudi za vloge t tekočem računu mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo Ravnateljstvo 3969 Mestne hranilnice ljubljanske« Piavžarsko podjetje išče mladega neoženjenega, energičnega, me-talurgično izvežbanega tehničarja z nekoliko prakse kot mMm FOTOKRMIČNC TOVARNI »UOVtNU« LmSOH MNDIGGi i >.« smrti našfga nepozabnega sina io brata, gospoda hrana Trdina kar.d, med. izrekamo svojo globoko zahvalo njegovim najožjim prijateljem-kolegom, gg. in gdč. A. Kuraltu, dr. V. Zalokarju, L. Šavniku, F. Schčnerju in Elzi Sussovi, ter vsem drugim, katerih imena nam niso znana, za poklonitev številuib vencev iu cvetja pokojnemu v slovo. Zahvaljujemo se pg. pevcem, članom ,.Triglava" za žalostinke ob odprtem grobu m gospod, m ^a ginl ive pos'ovilue govore. V veliki hvaležnosti se spominjamo: ,,J»gosl. akad. podpornega društva na Dunaju" in „Jugoil. akad ilru^tva Triglav na Dunaju"; daljo ..Udruženja jugoslav. medicinjra u Beču" in ,.Jugosl. akademikov, člaui češkega ,Sokola' na Dunaiu"; »Udruženja jugosl. državnih pitomaca", ter „fci<.la jugosl. Be^tara", za podarjene vence in spremstvo na zadnji poti. Za izredno liubeznjivost in skrb bodi izrečena najprisrčneiša zahvala še gg. prosvetnemu inšpektorju dr. Dušanu iantelieu, prof. Eiselsberga, dr. Sehonbauer.u in dr. Breituerju. V Ljubljani, dne 1. decembra 1922. Žalujoča rodbina Trdinova. poslovodja namestnik Šefa jarmist gatrlst. Vsi le prvovrstne, zanesljive ln izkušene moči. Vstop dae 1. januarja 1923 V ponudbah je staviti pogoje. Naslov pri upravi „Jutra". «120 Kovine za strojna ležišča, za tiskarne, medenina, baker, antimon, angleški cin, cin in Ti-nolpasta za lotanje, svinčene cevi, pločevina itd. vedno velika zaloga pri „Trtnika"M. Zagreb, *iei Hatzova uiica 25. žagne naprave in stroje za obdelavo lesa vseh vrst, najnovejše konstrukcije, prvovrstne, dobavljajo takoj po najugodnejših cenah iz Jugoslovanskega skladišča Welkerwerke Wleo, XIIL BnitMsmtrili Nr. 56. 'sčvo nekateri!? delavre*, fltT fcajmshj ne more vplivati na obrat niti ene de-, larne, nikar vsega podjetja, ki ima nalogo preživljati petnajst ali dvajset narodov. To je tembolj obžalovanja« vredno, ker je telesno moč teh delavcev prav lahko nadomestiti z mnogo poslušnejšo in mirnejšo energijo relativno majhnega števila onih nedavno izumljenih strojev, ki »e imenujejo .mehanične roke'.» Globok molk je pritrjeval tem besedam. Mac Head Vohr, nekolike man; leden, kakor doslej, je gledal govorni ka. Bil je lep mladenič s črnimi brka mi; vsak je lahko spoznal, odkod je-Italijan iz Toskane. Pisal se je Andrer Ferrati ter je bil eden izmed polbratov ki sta takrat zgradila viseči most pre ko Osmega ustja. Andrea je bil mlajši Starejši, Pietro, iz prvega zakona, že nekaj časa ni bil več pri Siturgicu: Andrea pa, dasi jedva petindvajset let star, je po posebni protekciji Mae* Heada Vohrsa postal šefinžener. Očividno je guverner uvaževal nje gove besede. To je bilo opaziti iz kratkega odgovora, ki. mu ga je dal napol glasno: »Popolnoma pravilno, Ferrati; to sU mi že enkrat povedali. Motite se, akc menite, da sem vaše besede pozabil.* Prekinil se je, se počasi ozrl preke skupščine ter se potem znova okreniš k mlademu šefinženerju; »Toda ta ura še ni pri?la, Ferrati Nekega dne vsekakor pride. Dotlej sc besede odveč. Torej ne bodite otročji!* (Dalje prihodnjič). Naročajte dnevnik,Jutro'! • y ■ ■ ■ j v« ■ so primerna uarua za ~ = Narodni izdelki Miklavža in božič M. TICAR, Ljubljana. Razglas. 4039 V nedeljo dne IO. decembra 1.1. ob 9. uri dopoldne se vrši v mestni posvetovalnici v Brežicah prostovoljna javna dražba mestni občini Brežice lastne pritlične vogalne hiše št. 58 v Brežicah, ki je pripravna za vsako trgovino. Istega dn9 se bo prodala pitem javne dražbe ob 2. url popoldne na licu mesta v Trnju njiva v izmeri»/« orala, potem v Dolgem polju njiva s '/* or«la In v Jagnje-dlnl mali travnik. Izklicna cena hiši znaša 300.000 K, njivama po 80.000 K, travniku pa 10.000 K. Ponudniki morajo pred začetkom dražbe položiti 10»/. varščino. Natančnejše podatke glede dražbenih pogojev, lege njiv in travnika itd. daje interesentom mestni občinski urad. Županstvo mestne občine Brežice. Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem svoj brivski in Sesalni salon moderno preuredil ter povečal, da mi bode mogoče Se boljše postreči svoje cenjene obiskovalce. Tudi sem uredil poseben kabinet za manikuro in masažo z električnimi aparati, za negovanje obraza in rok. Cenjene dame pa opozarjam da prevzamem vsa v lasničarsko stroko spadajoča dela po zmernih cenah. Imam tudi veliko zalogo parfumov in toaletn h potrebščin. Za manikuro in masažo z« dame posebni vhod skozi vežo. — Za dosedanjo naklonjenost ee zahvaljujem in »e za naprej priporočam z odličnim spoštovanjem ALEKSANDER GJUD, (Brivski salon) Kongresni trg štev. 6. «145 ■noaamiKiarsrr lajiepše darilo d i Naroča se pri upravništvu „JUT3?A" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 54. Cena 25 Din, po golti 27 Din. CTJE: ajMuiAU Zavarovanje delavcev proti nezgodam (Iz industrijskih krogov.) Od 1. julija 1922. dalje se izvaja ne-rgodno zavarovanje delavccv po novem zakonu o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922. S tem zakonom so se v veliki meri zvišala podpore in rente, ki pristojajo zavarovancem iz naslova obratnih nezgod. Istočasno se je uvedla za vso kraljevino nova enotna organizacija socialnega zavarovanja z Osrednjim uradom za zavarovanje delavcev v Zagrebu kot centralo ter z okrožnimi uradi za zavarovanje delavcev kot krajevnimi organi osrednjega urada. Zveza industrijcev je posvečala pravilni izvedbi nezgodnega zavarovanja vso svojo pozornost ter je neprestano in smotreno delovala v cilju znižanja bremen nezgodnega zavarovanja, koja bremena nosi tako po prejšnjem kakor tudi po novem zakonu izključno le delodajalec, ne da bi hotel s tem kratiti zavarovancem zakonito zajamčene pravice do odškodnin in rent. Industrija, ki nosi pretežni del bremen nezgodnega zavarovanja, sme z vso pravico zahtevati, da se od nje ne zahteva več, nego je neobhodno potrebno za kritje po zakonu predvidenih dajatev zavarovancem ter potrebnih upravnih stroškov. V pogledu kritja stroškov nezgodnega zavarovanja vzdržuje novi zakon dosedanji sistem kapitalnega kritja. Prispevki, koje plačujejo izključno delodajalci, morajo biti po načelih zavarovalne tehnike zadostni za glavnično kritje vseh zakonitih obveznosti osrednjega urada ob nezgodah, nadalje za kritje upravmh stroškov, kolikor jih ne- trpi država, ter za ustanavljanje po zakonu predvidene zavarovalne rezerve. Smo načeloma proti čistemu sistemu kapitalnega kritja ter smatramo za potrebno. da se preide čimprej k mešanemu sistemu, ki naj bi predstavljal zdrav kompromis med obstoječim sistemom kapitalnega kritja ter med sistemom na-kladnega kritja efektivnih vsakoletnih stroškov nezgodnega zavarovanja. Vsi očitki nedostatkov, ki se navajajo proti nakladnemu sištemu, so ovrženi po dejstvu, da se je v Nemčiji ravno na osnovi tega sistema razvilo nezgodno zavarovanje do vzorne popolnosti. Za našo državo, v koji se nahaja industrija šele v prvem razvoju, je pa nakladni sistem Iz gospodarskih ozirov edino pravilen. Gotovo je v splošnem narodnogospodarskem interesu, da uporabi industrija razpoložljiva sredstva v izpopolnitev svojih obratov, nego da jih lmobilizira v svrho slavničnega kritja dajatev, ki zapadejo šele v poznejših letih v plačilo. V kolikor se proti nakladnemu sistemu ugovarja. da nosijo po tem sistemu obstoječi obrati tudi bremena nezgod, ki so se izvršile v podjetjih, ki so že prenehala obstojati, je jasno, da bi se mogle odrediti za gotove vrste nestalnih obratov izjemne določbe glede kritja nezgodnih bremen. Mešani sistem nakladnega kritja, ko-jega predvideva Zveza industrijcev, je zamišljen tako, da naj bi se nabiral poleg nakladnega prispevka primeren pribitek na ta prispevek v svrho nabiranja močne zavarovalne rezerve. V tem zmislu je Zveza industrijcev precizirala svoje stališče na konferenci celokupne industrije, ki se je vršila dne 18. septembra t. 1. v Beogradu. Konferenca je predlog Zveze Industrijcev osvojila ter ga predložila po posebni deputaciji gospodu ministru za Socialno politiko. Istočasno se je na konferenci ugotovilo, da je dnscelnnja pri-rtosna tarifa pri sistemu kapitalnega krit- ja previsoKa ter se Je subsldiamo predlagalo primerno znižanje prinosa tarife. Z ozirom na striktna določila zakona o zavarovanju delavcev o načinu kritja stroškov nezgodnega zavarovanja ministrstvo za socialno politiko za enkrat ni moglo odrediti izpremembe kritvenega sistema, ker je taka izprememba izvedljiva le potom izpremembe zakona. Pač pa je gospod minister za socialno politiko v polnem razumevanju težkega položaja, v kojem se nahaja danes naša industrija, uvaževal ponovne predloge Zveze industrijcev in drugih gospodarskih korporacij in organizacij v državi na znižanje prispevne tarife za nezgodno zavarovanje. Z naredbo z dne 20. novembra t. L, št. 8507, ki izide v eni prihodnjih številk »Službenih Novin», je gospod minister za socialno politiko znižal prinnsno tarifo za zavarovanje zoper nezgode od 8 Din na 6 Din za 100 Din zavarovane mezde in nevarnostni odstotek 100. Z novo znižano tarifo, ki stopi s 1. januarjem 1923. v veljavo, se znižajo bremena industrije iz naslova zavarovanja za 25 odstotkov, kar pomeni vsekakor znatno olajšavo dosedanjih prevelikih bremen delodajalcev, ne da bi bili pri tem prizadeti interesi zavarovancev. Sah Igra z damskim kmetom. (Igrana v IX. kolu na dunajskem turnirju dne 23. novembra 1922.) Beli: Aljechin. 1. d2 — d4 2. c2 — c4 3. Sbl — c3 4. Ddl — c2 5. c4 — d5 : 6. Sgl — f3 7. e2 — e4 8. b2 — c3 : 9. Lfl — b5i 10. Lb5 — d3 11. e4 — e5 4 12. h2 — h4 13. Thl — h3 Črni: KOnig. Sg8 - f6 b7 — b6 Lc8 - b7' d7 — do Sf6 — do: e7 — e6 Sd5 — c3 : * Lf8 — e7 c7 — c6 0 — 0» h7 — L6 c6 — c5» KgS — h8« dpazfcer i Beli sledi obrambni metodi Bogoljubova, pa nima v tem sreče. * Pogubno, a dober svet je tudi težek. Beli dobi sedaj hitro velikansko premoč v centru, ki jo takoj izrabi za vehemen-ten napad na kraljevo krilo. ' Silno riskirano. * Pričetek napada. » Vsekako napačno. V poštev prihaja Tfe8 z nasledujočim Lf8. * Prepozno. Napad je že nevzdržen. T ghG: seveda ne gre zaradi DJ2, Kg7, Tg3 -K [ » Tekliča črni očividno ne sme vzeti. * Izsiljeno. Na De8 bi sledilo Lg6. '» Hudomušni G. Marco primerja bojišče s poljem, kjer je gospodarila tropa divjih slonov. Vreče, drobno sol iD vse specerijsko blago nudi po najnižjih cenah tvrdka SIRC-RANT, KRANJ ter kupuje najvišje poljske pridelke in suhe gobe. Lepi trgovski lokali 1025 s skladišči takoj na razpolagokupou dvonadstropne htSe s staro doi.ro vpeljano trgovino t uredim mest* LiuMisne na ie'o prometni točki Ponudba poodna nI 6 Pozicija po 13. potezi črnega: mm-m m l mm.....mm ' u mm m ■ ■ h ■ Bell: Kel. Dc2, Ta1, Th3, Lcl, Ld3, Sf3; — kmeti: a2, c3, d4, e5, f2, g2, h4. Črni: Kh8, Dd8, Ta8, Tf8, Lb7, Le7, Sb8; — kmeti: a7, bG, c5, e6, f7. g7, bf>. (Crke a do h od leve na desno, številke 1 do 8 od spodaj navzgor.) 14. Lcl — h6 : f7 — f5' 15. e5 — f6 : e. p. Le7 — f6 : 16. Lh6 — g5 17. Sf3 — e5 ! 18. Dc2 — e2 19. Ld3 — gfi :! 20. Lgo — h6 + 1 21. Se5 — cfi : 22. De2 — e6-t- 23. Lhfi — f8 : 24. De6 — cO: co — dl:8 SbS — c6 g7 - g6 * Kh8 - g7 Kg7 - g8 Lb7 — c6: Kg8 — h8 Dd8 — f8: Črni se vda.18 melilirana. s posebnim vhod m, v sredini mes a, "'Zirnma v smeri proti južnemu kolo dnini, se išče /a mirnega pospoila 1'omi'l>e so takoj nasloviti na po-tni predal -t 102, Liubl ana. Ob epreiemu ponudite se solia takoj ogleda iu se prsi, da se ista ne odda drugemii 408-i POZIV! Vse one ki so luli priče, ko je dne 16. septembri t. I. ob VJ3. uri pii križiSi n K (imenskega ulice in Resljeve cesto neki mlad kolesar /avoid s svoiim kolesom pod moi avtomobil, prosm, u irovnik, Pod^nrica, Brograd, nruševac. Niš Skoplje, Veles, Bitolj, Kraguiev-ic Zaječar in Štip. y0/i. Zastopa Stva v veeh večjlb mestih. 4116 Z A H V A L A. Za izražt do nam sočutje povodom prerane izgube našega nepozabnega soproga, sina, brata, svaka iu strica gospoda CIRILA PRIJATLJU stiokcvnega uradnika Kmetijske dražbe za poklonieno krasno cvetje ter muogoSievilno ča čeče spremstvo aa pokojnikovi za nji poli, se vsem prav iskreno zahvaljujeta gloicfeo žalujuči rodbini Prijatei]-0ni2linoD3. V Ljubljani, due 2. decembra 1922. Ocspdarsko banki v Ljubljani naznanja, da posluje od 4. decembra 1922 dalje v lastni palači na Miklošičevi cesti 10 (nasproti hofela Union). Telefonska štev. je do nadaljnjega samo 57. == Domače vesfi * Proslava narodnega praznika v j Ljubljani. V petek je Ljubljana sveča- j no proslavila četrto obletnico našega j narodnega ujedinjenja. Na mnogih poslopjih so plapolale naše narodne zastave, delo je povsod počivalo. Ob 10. dopoldne je škof dr. Jeglič opravil slovesni »Te deum», kateremu so prisostvovali pokrajinski namestnik Ivan Hribar ter številni zastopniki civilnih in vojaških oblasti. V kapelici vojašnice vojvode Mišiča je pravoslavni prota Dimitrije Jankovič opravil v navzočnosti številnega občinstva slovesno službo božjo. Ob 11. dopoldre se je zbrala akademska omladina pred univerzo, da tudi ona kot neustrašena boriteljica za nacijonalne ideale dostojno proslavi ta, za naš narod tako pomembni praznik. Poleg akademske omladine se je zbralo na Kongresnem trgu tudi mnogo občinstva. Na balkonu univerze so je zbrali zastopniki ljubljanskih akademskih društev. Zborovanje je otvoril predsednik komiteja za proslavo narodnega praznika jurist Ervin Mejak. Nato so nastopili kot govorniki zastopniki vseh ljubljanskih akademskih društev, ki so v svojih izvajanjih očrtali veliki pomen današnjega praznika in spodbujali navzočo omladino in občinstvo, da naj posveti vse svoje sile za kulturno in gospodarsko povzdigo naje skupne velike domovine. Kot govorniki so nastopili jurist Primus, filozof Kolar, jurist Čampa in tehnik Jurko-vič. Na balkonu je bil zbran tudi pevski zbor akademikov, ki je pod vodstvom filozofa Vilka Rusa zapel par naših narodnih pesmi. Zborovanje je bilo zaključeno z našo državno himno »Bože pravde«. Po tem zborovanju se je akademska omladina. kateri se je jpridružila dolga vrsta ljubljanskega občinstva, zbrala v manifestacijsko povorko ter krenila po ljubljanskih ulicah. Na balkonu deželne vlade je omladino v kratkih besedah pozdravil tudi pokrajinski namestnik Ivan Hribar. Zvečer se je vršil v veliki dvorani Uniona koncert Udruženja jugoslovanskih novinarjev, ki je sijajno uspel; o njem poročamo na drugem mestu. * Koncert jugoslov. novinarskega Cdfruženja, ljubljanske sekcije, se je vršil v proslavo narodnega praznika ujedinjenja dne 1. t. m. zvečer v veliki dvorani hotela »Union* s sijajnim umetniškim uspehom. V nabito polni dvorani je vladalo pravo slavnostno razpoloženje in koncertu so prisostvovali tudi reprezen-fcanti civilnih in vojaških oblasti ter inozemskih konzulatov. Naša najodiičnejša pevska društva, na čelu jim Glasbena Matica, so izvajala svoje točke naravnost vzorno. Orkester muzike Dravske divizije le pod temperamentnim dirigent-stvom g. dr. J. Cerina z največjo preciznostjo in umetniško niansiranostio sviral Dvofakove legende ter žel viharen aplavz. Pevski zbor Glasbene Matice ped vodstvom g. ravnatelja M. Hubada je Izvajal troje mešanih zborov z nedosežno dovršenostjo. Mogočni zbori so dokazali znova, da ostaja Glasbena Matica zvesta svoji slavni tradiciji. Občinstvo se je našim pevkam in pevcem ter njihovemu pevovodji vedno znova zahvaljevalo z gromkim ploskanjem. Pevski zbor Zveze jugoslovanskih železničarjev je zapel tri točke in z veseljem konstatiramo, da vidno napreduje. Njegovi basi so prav dobri, tudi drugi tenor je hvale vreden: žal, da je prvi tenor še vedno prešibak. Vzlic temu pa je bilo izvajanje vseskozi dostojno ter gre pevovodji g. M. Premelču vse priznanje. Prav častno je nastopilo slasbeno društvo »Ljubljana«, ki ima v pevovodji g. M. Bajuku izredno sposobnega in umetniško čutečega dirigenta. Umetnost »Ljubljane* se vztrajno dviga m doseza neoporečno prav lepe uspehe. Pevsko društvo »Slavec* je od lani čudovito napredovalo, kar je vsekakor zasluga pevovodje g. A. Ravnika. Društvo se jc tudi okrepilo in je prav simpatično nastopilo zopet z mešanim zborom. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon* razpolaga t. uprav izvrstnim pevskim materijalom. V sebi združuje velik del moškega oper-ssega zbora ter razpolaga z vrlo izvežba-nim ženskim zborom. Društvo ima (zbornega, neumorno delavnega in finočutne-sa pevovodjo. g. Zorko Prelovca. Tako sa ni čuditi, da je izvajalo svoji dve točki z imponujočo umetnostjo, ki je žela navdušeno ploskanje in vzklikanje. Impo-zanten je bil koncertov zaključek: E. Adamičev koral za moški zbor s spremlje-vanjem fanfar. Jenkovo «Molifev» so zapeli združeni ljubljanski moški zbori s :;premljevanjem trobil muzike Dravske divizije. Orjaški zbor in godbo je vodil %. Zorko Prelovec, pevovodja Zveze slovenskih pevskih zborov, temperamentno in eksaktno, da je bil vtisek veličasten. Občinstvo je bilo očividno z vsem koncertom jako zadovoljno, ter je naše mesto s to koncertno prireditvijo in s predstavo v narodni operi proslavilo praznik narodnega ujedinjenja zopet na prav lep način. * Odlikovanje višjega nadzornika Ludvika. Včeraj dopoldne ob 11. je v prisotnosti uradništva na glavnem kolodvoru v Ljubljani minister za socijal-no politiko dr. Žerjav izročil posta-jenačelniku Avg. Ludviku red sv. Save, s katerim ga je Njeg. Veličanstvo odlikovalo v znak priznanja njegovih zaslug. Gosp. minister je v daljšem govoru poudarjal delovanje gosp. Ludvika za železniško službo sploh in begunce, repatriirance in ubožno £eco oosebei Minister ie coudarial za- sluge železniških nameščencev sploh in južnih železničarjev posebej. K sklepu je gosp. minister gospi Ludviku iskreno čestital. Odlikovancc se je globoko ginjen zahvalil ministru za čestitko, nakar so vrlemu možu čestitali tudi vsi navzoči. * Brezprimerna podlost. Iz akademskih krogov nam pišejo: Včerajšnji »Slovenski Narod* piše, da nameravajo »mladini* najeti ljudi, ki bi glasovali za one naše akademike, ki imajo volilno pravico v Ljubljani, a študirajo v Nemčiji in Češkoslovaški in da nameravajo pri tem celo nastopati s po-tvorjenimi indeksi. Za prostaški ton, ki ne bi bil vreden niti reagiranja, da ga ni napisal nekdaj vodilni napredni list, se gospodi, ki predstavlja brezzna-čaine rušilce naprednih vrst, le pomilovalno nasmihamo z izjavo, da si bomo zapomnili, s kakimi besedami so se spominjali resnično naprednih akademikov za časa ljubljanskih volitev. Najboljši naš odgovor za danes pa je ta, da bomo volili kompaktno — z dvema izjemama — za jugoslovansko demokratsko stranko. — Napredni akademiki. * Velikanska polomijada mladinov v Trnovem. Pod tem naslovom beleži včerajšnji »Slovenski Narod*, da je na tem shodu nastopilo nekoliko splitskih akademikov, ki so priredili burne ova-cije »Jugoslov. zajednici*. Informirani doznamo. da sta se udeležila tega shoda Ie dva Dalmatinca - akademika, ki sta nam prav dobro znana. Res je tudi. da je skušal motiti sestanek neki državni stražnik, a ti nastopi niso niti malo škodovali lepemu poteku zborovanja. Ravno tako smo od merodajne strani poučetu. da sta od omenjenih dveh akademikov - Dalmatincev edino ta dva, ki bosta danes oddala svoj glas za ljubljansko frakarijo. * Nedopustna agitacija Knezoverra Figovca. Piše se nam: Eden najhujših agitatorjev »Zajednice* je Figovčev Matevž, ki si dovoljuje to predrznost, da nesramno pritiska na svoje goste. Bolje bi bilo, da bi se on več brigal za snago v svoji gostilni, da bi šurki ne lazili po klobukih in suknjah gostov. Sploh bi bilo treba gledati, da se ta nehigijenskj javni lokal zapre, ker bi sanitetna oblast nikakor ne smela £rle-dati tako gnezdo nesnage in bacilov. 4 Poročil se je v četrtek dne SO. novembra g. Ivan Pečnikar, posestnik in gostilničar pri Sv. Jakobu cb Savi, z 1 gdč. Miciko Ivanšek iz Cundrovca pri | Brežicah. — G. Ciril Merek, trgovec in posestnik na Trati sc je poročil t gdč. Ivanko Koširjevo. Obilo sreče! * Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Celju okrajni sodnik dr. Franc Lipša po ravnokar srečno prestali pljučnici vsled vnetja srčne mrene. Rajni je bil povsod kjer je služboval, vsled svoje ljubeznji-vosti in odločnega narodnega in naprednega mišljenja izredno priljubljen. Rojen je bil v Krapju pri Ljutomeru. Študiral je gimnazijo v Mariboru, nato vseučilišče v Gradcu, kjer si je pridobil mnogo prijateljev. Bil je dalj časa sodnik v Novem mestu, po prevratu pa stalno pri okrajnem sodišču v Celju. Pokojni dr. Lipša je bil star žele 40 let ter zapušča vdovo iz ugledne Meislove rodbine in dva otročička. Pogreb se vrši v pondeljek dne 4. decembra ob štirih popoldne v Celju iz hiše žalosti, Kralja Petra cesta na okoliško pokopališče. Vr- | lemu narodnemu možu večen spomin, težko zadeti rodbini naše iskreno sožalje. — V Bohinju je umrla dobro znana hotellrka pri «Zlatorogu» gospa Helena Artelj. Pogreb se vrši danes opoldne iz Srednie vasi. Blag ji spomin! * Celjski Andrejev sejem dne 30. novembra je bil letos izredno dobro obiskan od kupcev in trgovcev. Vladalo je cel dopoldan živahno vrvenje, katero so prav pridno izkoriščali tudi razni poklicni in slučajni žepni tatovi Policija je spravila precejšnje število teh posto-pačev pod ključ. Kupčija je bila dobra * Zajedničarji na treh stolih. K notici pod tem naslovom ugotavljamo, da nismo merili na g. ravnatelja dr. M. Zarnika, nego na moža, ki je znan terorist. * Pod pritiskom Zajednice. Poročali smo, kako za;edničarska gospoda izsiljuje z materialnim pritiskom od volilcev pristanek, da bodo šli z uskoki. Med drugimi smo navedli tudi g. ravnatelja Krofto, da se udeležuje tega nezaslišanega posla. Poročajo nam z zanesljive strani, da naš očitek g. Krofti ni bil utemeljen, kar radi beležimo. * Vlotn. Včeraj dopoldne so vdrli dosedaj še neznani storilci v stanovanje gdč. Marije Paskali v Ljubljani na Eli-zabetni cesti in odnesli več obleke, čevljev in drugih stvari. * Samomor. V Mariboro se je v soboto zjutraj ustrelil družabnik tvrdke Ilme-lak & Comp., gosp. M:roslav Koštial-Zi-vanovič, sin generalnega ravnatelja Hrvatske vseobče kreditne banke v Zagrebu. Umrli ie bil star komaj S6 let ter zelo priljubljen v mariborski družbi. V smrt ga je baje pognala, nesrečna ljubezen. * Nemirni duh. Trinajstletni poljski deček Izmajlovski, ki je pred tednom dni prišel z nafimi ruskimi vojnimi ujetniki iz Varšave v Maribor — kakor je ze poročalo »Jutro* — je včeraj pobegnil iz varstva mariborske zaščit« dece. Očividno zelo hrepeni po iirnem svetu. * Tožba zaradi vojnega posojila. Ma^ riborska mestna hranilnica je vložila proti bivšim nemškim članom upravneza MestrfB fir*Mmrae tort© as ? lo 16 milijonov kron vojnega posojila, I ker so ga izplačali brez pravomočnega j sklepa, kakor to zatrjujejo statuti hra- | nilnice. Med toženimi so sami mariborski I denarni magnati, kot veleindus trije c Scherbaum Franz L dr. * Iz kronike mariborskih vlomilcev, i Mariborski vlomilci so sedaj raztegnili svoje plodonosno delovanje od nedelj tudi na delavnike. Na praznik ujedinjenja dopoldne so vdrli v podstrešje davčnega nadupravitelja Stepica v Mlinski ulici, kjer se je ravno sušilo perilo, ter odnesli njemn, kakor tudi njegovemu podnajemniku vse boljše perilo in posteljnino. Okradeni so oškodovani za nad 50.000 kron. Isti dan je bil okra-den tudi davčni upravitelj Osvatič. Kakor običajno, tudi topot ni sledu za vlomilci. * Gremij celjskih trgovcev priredi v torek dne 5. decembra predavanje »o izenačenju zakona* s posebnim ozirom na razne davščine. Glavni referat je prevzel odposlanec trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. Pričakuje se obil-na udeležba in vsestransko temeljita j debata* » Ruski Invalidi v Zagrebu. V krat- | kem dospe iz Carigrada v Zagreb 983 ruskih invalidov, ki bodo nastanjeni v neki stari vojašnici. Nad 200 teh invalidov je za delo popolnoma nesposobnih. Toda ruski invalidi s svojimi častniki na čelu so dali pismeno izjavo, da ne bodo od naše države zahtevali nlkake pomoči, temveč da bodo z delom svojih rok preživljali sebe in svoje bolne tova-ie. * Sneg in volkovi v Srbiji in Črni gori. V čačanskem okraju v stari Srbiji in v kolašenskem okraju v Cmi gori je te dni zapadel velik sneg. V podgo-ričkem okraju so se pojavile cele črede volkov, ki povzročajo tamošnjemu prebivalstvu ogromno škodo. Nekemu posestniku so volkovi podavili 90 ovac in mu povzročili 20.000 dinarjev škode. * Otvoritev telefonske centrala z javno govorilnico v Straži. Pri pošti Straža je bila te dni otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo. Hkrati z otvoritvijo telefonske centrale se je uvedla pri pošti Straži tudi telegrafska služba. Telegrami so posredujejo po telefonu. Zadnje vesti NofrantcpoliKična sihiacifa PAŠlC PRI KRAL.IU. — POOBLASTILA ZA DALEKOSEŽNE ODREDBE. RADIKALCI ODKLANJAJO VSAKA POGAJANJA Z OPOZICIJO. Beograd, 2. decembra. O. Za danesI kami. ki zahtevajo revizijo ustave. popoldne le bila sklicana seja ministrske-1 Klub Je dal Pašičn pooblastilo, da ga sveta. Vsled prezaposlenosti večine razčisti situacijo, če treba s tem. da ministrov pa le bila v zadnjem trenotka poda demisijo. sela odgodena. Navzlic temu so se zbrali; Vsled tega sklepa so se zvečer raz v kabinetu min. predsednika nekateri čla- Širile vesti, da je PašI6 podal ostavko. ni vlade, ki so iivahno razpravljali o po Te vesti so neresnične. litičnl situaciji. Pozornost so vzbudila po- PAŠIČEVA KONFERENCA Z ročila iz Zagreba, da sc razkol med blo- 1DAVIDOVIČEM IN PRIB1CEVICEM kaši vedno bolj širi. Struja, ki zahteva Be0(TTad ., deccmbra. (K.) Popoldne garancije, da sc bo takoj po njenem pri- f i* [S>0 0 \*0 \0*> J* 1*0 1*0 e? - • • ' bewi u' S/ nai d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industri ska pod etja m razpečava Ia čel&oslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, ko vaš ki premog, črni premog in jajčne brikete. Naslov: Prometni zeva * zi wnn i ® M\\ml MlHIallčsiu s. 13/11 ira?starejla slovenska ples&arsaa In liEar-sto delaunica ^"S^SSIm. se priporoča. Izvršitev torua. cene zmerne. Dvokolesa 100 se sprejemajo v polno popravo, se poniklajo, ecnajlirajo z ogrnem in shranijo preko zime. »Tribuna", F. Batjtl, Ljubljana Karlovška cesta 4. Blago za prevleko divano? in druzzga oohištva v veliki izbiri, dalje različno platno in jure za tapetnihe. sedlarje itd. priporoča turdha m/vi 9.8 E. Shabeme »Si:,. Pozor! Pozor I Pravi ,Goiser(^evlji, čevlji za smu:i ter lovski Čevlji vseb vrst s.- izdelujejo v znani sulidni rev ljarski delavnici 75 flnton in Jož. Brajer Ljubljana, Turjašbi trg (Breg) 1. Istotam se izdelujejo tudi vse vrste drngiii obuval, od uajpreproste še do aajfiuejše izdelave. Cene solldnel Postrežba točna! Avtomobile kolesa, motorje pnevmatiko vseli vrst olje, bencin o druge potrebščine Ima vedno v zalogi F. FiorJancii 74 Llubljana. Kožuhovina ii svila, modni nakit, predpasniki, spodnja krila po znižanih cenah i). Sinliouic nasl. R. Soss Ljubljana, Mestni tr£ štev. 19. £)obi se v vsen boljših trgovinah za kože ter na veliko pri BERSON-KAVCUK, d. d. Zagrreb, Wilsonov trg: 7. FRAN RAVNIKAR mestni tesarski mojster ss Ljubljana, Linhartova ulica. št. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. Primerno dorila n Miklavža ii božič EO tudi ki se dobijo v vseh velikostih in raznih oblikah po znatno znižanih cenah od preprosto do najfinejše izpeljave pri tvrdki »84 Mestni trg 23 (nasproti rotovžu) in sicer otroški.....od Din 25 — naprej ženski....... 100- — moški.....„ • 140 — , hišni čevlji in gamaše razne kakovosti po najnižjih cenah. Cie. Gle.Tramatlantique Francoska linija. »r | Najkrajša in najudobnejša vožnja v Ameriko. | Glavno sastopstvo za Jugoslavijo: | Slovenska banka, d. d. v Zagrebu. : Vozne listke ln tozadevna pojasnila za to progo dajs i IVAN KRAKER, zastopnik, [ Ljubljana. Kolodvorska ni. 41. ' Splošna industrijska in trgovska družba z o. z. LJUBLJANA, Mikložičeva cesta 15 Iz skladišča nudimo, dokler traja zaloga: Podkve za konje; ,,Styria" kavine mlinčke; všie, feklene, s 4 rosmS, 12" dolgej kladiva za gramoz (Schotterschlagei); cveke za pete, v zabojih po 50 kg; „Pt!Chu kolesa; 79 svinčnike, znamke ,.StadIer". Cene zelo ugodne! % # i # l i l i l I 1 Vam prenovi in strokovno slirani preko zime s ob malenkostni pristojbini tvrdka ]. BOREC Ljubljana, Gosposictsta c. 11 Za Miklavža kupujte nove knjige Tiskovne zadruge v Ljubliani: Ivo Sorll. Clrlmurol. Mladinska povest s slikami BroS Din 16--, vtzaua Din po pošti Diu 1 25 več. JOS. Jar6i6a Zbrani spUl, IU zv. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Bro,. Din 30 -, po po.-ti Din Z 5U vet. Strnj, Jutri, l ovest Brož Din 10 -, vez. Din 15—, po poŠti Din 1*50 ve«. Slenkiawlcz. Z o^nlesn ln mefism. Z?™l'