9. številka. Ljubljana, v četrtek 12. jannvarja WM). XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan ivaćer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v a t r o-oge r ■ k o dožolo za vse leto 18 gld . za pol leta B gld, za Četrt leta 1 gl I , za jeden mr;see 1 gld. 40 l:r. Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vao leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld .V) kr , za jed.m meso«: l gld. lo kr Za | inj.j na •!..rn ca-'-ina • p • I' > k- r.* to--- ; • -' kr za oV r. leta. - Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. - Na naročbo, brez istodobne vnošiljatve naročnine, se ne ozira — Za oznanila plačuje se o i St.irist.opno petit-vrste po fj kr, če se oznanil j jedenkrat tiska, po B kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiska - DopM naj bo IstoM frankovati. — Rokopisi se m vračajo. — Uredništvo in u p r a v n i S t v o je na Kongresnem trgu M. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j vse administrativno stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vho'1 v upravniStvo pa s Kongresnega trga 8t. 12. □Telefon *t. bo potem priznal, da je naša najodločnejša opozicija že s stališča odgoje, torej z du-Sevnega stališča, popolnoma utemeljena in opravičena. O tem torej nič več I Še opasnejša nego ta stran knezoško-fovega projekta pa je njega finančna stran, o kateri moramo tudi izpregovoriti nekaj besed, ker naj se stroški za imenovani projekt pokrijejo takorekoč z novim davkom, ki je za naše revno ljudstvo vse-kako preveliko breme ter premočno podobno nekaki vojni kontribuciji, tako da o njem ni mogoče molčati. Ustanovni stroški so preračunani na pol milijona goldinarjev. Ta proračun pa se najbrž ni napravil na podlagi natančnih načrtov in bržčas ga tudi ni napravil strokovnjak, ampak stroški so se preračunali nekako primeroma, dasi ni nikaka tajnost, da so celo strokovnjaški proračuni največkrat malo zanesljivi. Sicer pa vemo, da se s pol milijonom goldinarjev da le težko iz vršiti tako velik projekt, kakor je knezo-škofov, da se bode proračun prekoračil prav znatno, tako da se lahko ustanovni stroški približajo celemu milijonn. Razen ustanovnih stroškov, kar jih bo nad četrt milijona goldinarjev, pa naj naše ljudstvo skrbi tudi za vzdrževanje rečenega zavoda, in da vzdrževalni stroški za gimnazijo in za konvikt ne bodo majhni, nego bodo znašali lepe tisočake na leto, tega ni težko izračunati. Stroški za zavod bodo že sami po sebi veliko breme. To breme pa postane še težje in večje z ozirom na materijalno stanje tistih slojev prebivalstva, katerim se nato-vori, kajti na to pač ni misliti, da bi meščanstvo, razsodno, imovito in neodvisno meščanstvo kaj prispevalo k tem stroškom Kdo bode torej plačeval prispevke za ustanovitev in vzdrževanje knezoškofovih zavodov ? Prvi, katere zadene novo breme, bodo duhovniki. Ti so moralno primorani žrtvovati za vsako stvar, katera se jim od zgoraj priporoča, in boječ se zamere, tekmovali bodo mej seboj, kdo bo več daroval. To pa ni koristno, ker večina kranjska duhovščine ni predobro sit uji rana in ker je zn;ino, da vsacega duhovnika njegovo sorodništvo gloda kolikor more. Nisrno sicer poklicani, braniti duhovščino, opozarjamo pa gospoda knezo-škofa tudi na to okolnost, želeč, da bi jo še zlasti zategadelj blagohotno uvaževal, ker utegnejo revnejši duhovniki biti primorani, da poskusijo dobiti iz ljudstva, kar so bili primorani žrtvovati za knezoškofov zavod. Drugi, katerim bode plačevati ogromne stroške za imenovane zavode, pa bodo revne ženice. Iz meščanstva ne bo, kakor smo že rekli, nič dobiti. Tudi z vsakovrstnimi državnimi, deželnimi in občinskimi davki in davščinami že itak preobloženi posestniki se bodo kmalu uprli, zlasti ker že sedaj le težko zmagujejo dajatve, ki se lahko skupno imenujejo cerkveni davek, in preostali bodo samo še najrevnejši sloji, posli in stare ženice, ki so dovzetne za najfantastičnejše projekte, ki si radi pritrgavajo od ust, da podpirajo misijone v Afriki in v Aziji in katere so pripravljene, za prijazno besedo svojega duhovnika žrtvovati tudi poslednji krajcar. In ker bo za kne/.oškofov zavod treba veliko denarja in to leto za letom. bodo duhovniki primorani, porabiti ves svoj upliv, da nabero mej temi siromaki kolikor treba, a časih se utegne zgoditi, da svojega upliva ne bodo samo porabili, ampak ga tudi zlorabili. Zadnjič smo v „Slovencu" čitali poučno novico, da je neka ženska, ki je svoje imetje razdala ubogim in cerkvam, na stara leta stradala in životarila v največji revščini. Ako pa se uresniči knezoškofov projekt, potem utegnemo večkrat Čitati, da je ta ali ona ženica lakote umrla, ker je dala vse svoje imetje za katoliški konvikt. Slovenski poslanci in trž. deželni zbor. Po znanem nečuvenem napadu na slovenske deželne poslance v tržaškem deželnem zboru so se slovenski poslano! Proti katoliškemu konviktu. IV. Vse to, kar smo doslej pisali, je veljalo katoliSki odgoji, kakršna je v katoliških gimnazijah in konviktih ter v drugih cerkvenih zavodih. Pisali smo o njej, ne morda z namenom, ščuvati ali hujskati, ampak zato, da pokažemo, zakaj se ž njo ne moremo sprijazniti. Radi tega še nismo nasprotni katoliški odgoji, ampak le trdimo, da je jednostranska in neprimerna za današnje čase, katerega mnenja sta tudi du-hovnika-učenjaka Schell in Muller in sploh vsi treznomisleči ljudje širjega obzorja. Vzlic temu bi ne bili rekli nobene besede o zavodu, katerega snuje prevzvišeni knezoškof, da je namenjen samo odgoji duhovniškega naraščaja. Mi nimamo nič proti temu, ako hoče cerkvena uprava svoje duhovnike jednostransko odgajati. Ako se ji zdi taka odgoja primerna, je nam tudi prav, nasprotovati pa moramo namenu, tudi posvetno inteligenco odgojevati po tem kopitu. Ako že duhovnik s svojo jednostransko odgojo v današnjih časih le sila težko izhaja, kako naj izhaja tako vzgojena posvetna inteligenca! Ta ima v življenji ven-der vse drugačno stališče kakor duhovnik. Posvetna inteligenca ima otroke, naj presoja vse pojave življenja s familijarnega stališča in ima za življenje vse drugačen boj, kakor ga ima duhovnik. Posvetna inteligenca, odgojena tako pomankljivo in jednostransko, kakor se odgaja mladina v katoliških zavodih, stoječih pod vodstvom cerkvene uprave, ne bo pri nas nikdar v stanu izpolnjevati svoje naloge v življenju, bila bi že v naprej potisnjena na nižje stališče, nego je zavzema inteligenca drugih narodov, bila bi vsled jednostransko cerkvene odgoje napram drugorodni inteligenci infe-rijorna. Ni nam treba šele razlagati, kolika nesreča bi bila za slovenski narod inferi-jorna inteligenca, in to v časih, ko odločujejo v vsom življenju duševne zmožnosti. Vsakdo si lahko sam naslika posledice in LISTEK. Nočni izprehod. Hrvatski Bpisal Vladojo S. Jugo vid. (Konec.) „Nasičeno me spominja mrmljanje na šega samovarja glada doma, katerega sem trpela često, ko mi je očim vzel zaslužek in ga zapil — potem zime, katero sem morala neprestano trpoti. In z grozo me spominja noči, ko so me še kot deto opo-jili _ in —" Prenehala je za trenotek, mislil sem da je ginjena ali vznemirjena, dokler ni nadaljevala : „Tu mi je tako dobro, vaša sobica se mi zdi raj; vi ste jedino bitje, kateremu sem se doslej smilila, ponudili ste mi mesto zverske strasti in poželjivosti — usmiljenje in zavetje. — Glejte, na pragu te sobice so izgubile one noči za-me vse neprijetne spomine mojega dosedanjega življenja." Tu so je zadovoljno nasmehnila, gotovo srečno ter mi dala roko, ki je Živo stisnila mojo. — Tudi jaz sem bil vesel, za danes je bilarelena, a Jutri — kakor bode Bog hotel! Tako mislijo vsi reveži, kateri žive od danes do Jutri I Tedaj se spominjam svoje obljube, da hočem spati pri prijatelju, ter pogledam na uro. Bilo je pol štirih. Nisem bil baš pri volji oditi ... Tu je bilo tako lepo, tako toplo, in ona je bila tako mlado dekle. Tako rad bi bil spal v svoji postelji na trdi posteljnini, — toda hotel nisem, da bi rekla, da sem jo s prevaro dovel na svoj dom. Vstal sem, da odidem, spominjajo se obljubo, katero sem dobil, ko sva se sešla. Pogledala me je s svojimi velikimi modrimi očmi, katero so jasno govoril in prosilo me : Ne hodi! Ostani tu! Tako lepo je! Nisem se dal premotiti. Obžaloval sem v resnici dekle, in hotel nisem oskruniti dela pravega usmiljenja s činom najgršega moškega egoizma. Mrzil sem vedno ljubav, katera prihaja iz hvaležnosti ter preziral vsakogar, ki jo sprejema. No, — vendar — vendar. — Bil sem neodločen. Stal sem sredi sobe s palico in klobukom v roki. Tedaj pa je skočila ona iz svojega visokega naslanjača, pogledala me s plašnim pogledom ter zaprosila jokajo: »Ne ostavljajte me samel Tako se bojim !• In ovlla mt je močno, mlade roke okrog vratu, pritisnila svoje gibčno telo k meni ter me pogledala tako žalostno preplašeno . . . „Ne hodi od mene! Ostani tu!" je prosila z milim glasom, kateri je odstranil zadnjo čvrstočo moje volje. Ječala je. Potisnem jo še jedenkrat lahno od sebe, a ona se mi je približala v drugič: —---- „Ostani tu!" „Kaj, da ostanem tu?" sem vprašal samega sebe, čuteč, da nimam dovolj moči za to. Prilika je bila prelepa, a jaz mlad in poln življenja. Bal sem se samega sebe. Srečen, da sem rešil dekle, v duši še nedolžno iz jarka in velikomestne noči, nisem občutil dovolj moči, da jo rešim pred sa mim seboj. Čutil sem v dusi prijetno zadovoljstvo, ker sem storil dobro in veliko delo. Privila se je k meni kakor k starejšemu bratu, pri katerem išče zaščita in pomoči. Njena prošnja in strah sta mi zopet zopet nekoliko vrnila oblast nad lastno razbujenostjo in strastjo. Odložil sem palico in klobuk. Objel sem jo, kakor objame oče svojo hčer, brat sestro, in poljubil sem jo na čelo. Vrnila se mi je vera v samega sebe vera, da mi pomore mod, katera me je tirala, da sem se pobrigal za dekle. Zato sem vstal. Legla je v naslanjač pri peči, da se umaknili fizičnemu nasilstvu in zapustili deželni zbor. Tržaško namestništvo je na to posredovalo pri slovenskih poslancih, naj bi se vrnili v deželni zbor, na kar so slovenski poslanci predložili namestniku naslednjo izjavo; „Uvažuje nagovarjanje Vaše ekselence o priliki abstinence ob zasedanju deželnega zbora tržaškega ob pričetku lanskega leta in vsled zatrjevanja od strani slavne vlade in tudi zastopnikov nasprotne stranke, da se jim ni ničesar bati v deželnem zboru, oziroma v mestnem svetu, vstopili so okoličanski poslanci v deželni zbor dne 28. pr. m. Skandalozni dogodki v tej seji morajo biti Vaši ekscelenci znani. S tem se jim ni samo brutalno onemogočila udeležitev v sejah, temveč se je tudi postavilo v nevarnost celo" njih življenje, o čemer so poslanci obvestili Njegovo ekscelenco ministra-predsednika. Z obzirom na Vašo željo, naj bi se zopet udeležili sej deželnega zbora, izjavljajo isti, da smatrajo to ne le za svojo pravico, temveč cel6 za svojo dolžnost in da ne mislijo tirati abstinenčne politike. Ker pa se je brutalni demonstraciji galerije pridružila vsa nasprotna deželno-zborska večina ob pasivni asistenciji deželnega glavarja in vladnega zastopnika ter na nezaslišan način zasramovala se silo izthane poslance, očitaje jim udeležbo kakor provokacijo in ker so tudi javni listi, priznana glasila nasprotne stranke, nekon-fiscirano ščuvala in celo žugala, da svoje okoličanske kolege prihodnjič italijanski poslanci .sami ven vržejo" smatrajo okoličanski poslanci, da jim je vstop zabranjen le vsled fizičnega nasilstva. Izjavljajo torej, da so pripravljeni vstopiti zopet v deželni, oziroma mestni zbor, čim deželni glavar izjavi v prvi javni seji deželnega zbora, da obžaluje, ter obsoja izgrede od 28. pr. m. in da okoličan-skim poslancem garantira pod svojo odgovornostjo, da se napadi na njih osebe ne odpočije, a niti obleke ni odložila z utrujenega telesa. Zaman sem jo prosil, naj leže na postelj. Dolgu nisem zaspal. Misel, da sem rešil deklico sramote, zapora in da sem jo morda s tem za vse življenje osrečil, mi ni dala spati Neprestano so mi prihajale nove snovi v glavo, kako bi i nadalje po-mogel svoji lepi varovanki, dočim je ona mirno spavala. Naposled sta tudi mene prevladala spanje in utrujenost; okolo pete ure sem zaspal. Še v sanjah sem videl, kako je srečna. Čutil sem njene zahvalne poglede in poljubee in to mi je tako ugajalo. * ■» + Ko se v jutru — poldne ni bilo daleč — zbudim, ni bilo moje male več v sobi. [zginila je, mislil sem, da je sramovala solnca, katero je vedno gledalo skozi zastore v sobo. Ležal sem na postelji ves opojen od one lepote, ko si zaželim smodk. Stegnem roko na mizico, da bi dobil tobačnico. Izginila je, a bila je srebrna. Tudi ure ni bilo, niti denarja — vse mi je odneslo dekle. Pustila mi je samo prstane na rokah, ker se je bala, da bi me prebudila, ako jih vzame. Tako sem bil prisiljen, da ponesem i to sadnje, kar sem imel, v sastavnico. ponovijo ter da bode vsem okoličanskim poslaueossfl btes izjtnse ontogoosno izvrše vri i v i j man lit Dokler ne dobijo okohčanski poslanci te izjave in tega zagotovila, .-smatrajo .1 i se jim hods tudi na 1 ilje se silo braniti pristop v deželni, oziroma mestni /bor in protestujejo proti vsem sklepom, storjenim v teh zastopih v njihovi izsiljeni nenazoč-nosti. kakor nezakonitim, ker storjenim od nepopolnega in zato nelegalnega zastopa Ta jednoglasni sklep usojam se podpisani priobčiti Vaši eksoslenci v imenu in po nalogu svojih okoličanikih kolegov ter beležim odličnim sp'štovanjem Vali ekscelenei udani Ivan Nabergoj 1. r." V tej i/; ivi Bal ' vanih garancij slovenski poslanci tržaški niso dobili, dasi ni dvomi, da n imestnik posredoval pri deželnem glavarju Deželni glavar je torej solidaren s poslanci-napadaloi in z galerijsko druhaljo. Slovenski poslanci so zdaj vso stvar naznanili volil-em poživljajoč- jih, naj bodo pripravljeni, da tudi v najskrajnejšem slučaju dokažejo svojo politiško zrelost in svojo n«trodno moč. V 1J uhlju nI. 13. januvarja. Čehi in Nemci. Ker se bliža zasedanje državnega zbora, se bavijo vsi časopisi z vprašanjem, ali bode novo zasedanje uspešnejše in plodonosnejše, kakor so bila minola. Večina listov dvomi, da bi se moglo prej kaj doseči, dokler ni sklenjena sprava mej Čehi in Nemci „Ga-zeta Narodovva-4 meni. da bodo imela pogajanja le takrat uspeh, ako prevzame posredovanje vlada ali pa poljski klub. „Lin zer Volkablatt* smatra najumestnejšim posredovalcem nemško katoliško stranko, češ, da se je vedno potezala za mir mej narodi ter da bo zato tudi sedaj storila svojo dolžnost. Nemška katoliška stranka obsega same Nemce, ki zastopajo velik del nemškega naroda, takorekoč ves kmetski narod zgornje- in nižje avstrijski, solnograški. tirolski in večinoma štajerski ter obrtne kraje zgornje avstrijske in tirolske. Stranka uživa tudi pri Čehih zaupanje, saj se ni udala niti najhujšemu terorizmu, ampak je zvesto vztrajala pri desnici. Nemška katoliška stranka naj posreduje torej, da preneha divji boj mej avstrijskimi Slovani in Nemci! Afera Dreyfus-Bard-Quesnay de Beaurepaire. Ministerski svet je sprejel demisijo Quesnay de Beaurepaireja ter imenoval na njegovo mesto Ballotbeaupre-ja, sedanjega svetnika pri kasacijskem dvoru. Vlada obsoja postopanje odstopivšega načelnika ter je izrekla z naglim imenovanjem novega načelnika kasacijskemu dvoru svoje zaupanje. Justični minister je oddal vodstvo preiskave radi revizije Dreyfusove obsodbe prvemu predsedniku kasacijskega dvora Ma-zeau, Loew pa je odstopil. Včeraj se je bavil s temi odredbami parlament. — Ministerski svet je imel sejo radi telegraričnega odgovora Dretrusa, ki zatrjuje, da ni nikdar priznal kake krivde, saj je nedolžen, ker ni izročil nikoli nikomur kakega dokumenta. Dreyfus pravi, da je bil vedno prepričan, da mora priti njegova nedolžnost na dan. Sagasta ostane. Navzlic opetovanim poročilom, da odstopi Sagasta radi starosti in bolehnosti, javlja se danes, da ostane Sagasta z vserni svojimi ministri še nadalje. Kraljica Sagasti do cela zaupa, in vse intrige Silvelle, načelnika konservativcev in generala \Veylerja, ministerskega kandidata vojaške stranke, ne morejo vzeti vlade liberalni stranki, kateri je Sagasta najodličnejši člen. Kortesi se v kratkem skličejo, ker mirovna pogodba z Ameriko še ni sprejeta v parlamentu. Filipini. Iz Manile poročajo, da postaja položaj na Filipinih vedno bolj kritičen, da pa vendar ni izključeno, da se doseže poravnava. Obe stranki. Amerikanci in Tagali, sta pripravljeni na boj. Aguinaldo je izdal novo proklamacijo, s katero grozi, da hoče zapoditi Amerikance z otoka, ako ga sami ne zapuste" ter kliče Boga za pričo, da so Amerikanci krivi, ako bode tekla kri. V Eritreji. Ras Mangaša in neguš Menelik sta si Se vedno sovražna in vojski nasprotnikov se navzlic vsem posredovanjem ne premakneta iz svojih pozicij, tako da je pričakovati vsak dan poročilo o začetku vojne. V Italiji so radi tega precej vznemirjeni, ki M boje, da bi bili 'Italijani vsled dogodkov prisiljeni udeležiti se bojev, da za-vaiup'jo svojo posest. Sicer se pa zatrjuje, da je Menelik Italiji prijazen „Neue freie Presse" se poroča iz Runa, da so Italijani v Eritreji povsem pripravljeni za boj. Rudolf Inemann. Najodličnejši člen slovenske drame je gospod Rudolf Inemann, ki deluje pri nas že peto gledališko sezono kot režiser, igralec in učitelj gledališke šole „Drama-tičnega društva". Pred petimi leti je ležala slovenska drama na smrtni postelji. Vladale so takrat za kulisami čudne, nezdrave razmere, katerih bleda, pojemajoča luč je žalostno obsevala prelepi naš Talijin dom. Ljubitelje slovenske dramatiške umetnosti je obhajal strah, da bo treba zapreti slovensko gledališče, ki so ga dvignili na častno stopinjo razvitka in popolnosti oni slovenski rodoljubi, ki so pred več desetletji žrtvovali čas in denar, da so zasnovali slovenske gledališke predstave v Ljubljani, kjer se je v tisti dobi ščepirila nemška opera in nemška drama . . . Poklicali so v Ljubljano Inemanna in Freudenreicha: prvega nam je poslal češki svet, drugega sosednja Hrvaška. Zavladala je eralnernann-Freudnreieh. in naša drama seje kmalu dvignila na odlično mesto dovršenosti in življenske sile. Freudenreich nas je kmalu ostavi!, a ostal je Inemann, in ž njim je ostala slovenska drama! Inemann je prišel mej nas od tam, od koder nam dohajajo umetniki na vsako polje umetnosti, kadar nimamo svojih, ali kadar gredo naši, da si v tujini služijo boljši in lažji kruh Inemann je prišel mej nas z veliko gledališko prakso, ki si jo je pridobil v Pragi in v drugih čeških mestih ter v daljnji Ameriki. Prišel je mej nas ter posvetil vse svoje gledališko znanje, vso svojo igralsko umetnost slovenski drami ter se je tako najjasneje pokazal vrednega onega zaupanja, ki ga je gojilo do njega tedanje vodstvo propadajočega slovenskega gledališča. Z občudovanja vredno vnemo in z vztrajno pridnostjo se je poprijel učenja slovenskega jezika, da mu teče sedaj naša lepa govorica malone prav tako gladko kakor njegov materinski jezik. Z ljubljeno svojo soprogo, ki je prebila lep del burnega, nestalnega njegovega umetniškega delovanja križem sveta, si je ustanovil v slovenski Ljubljani skromen sicer, a miren in srečen dom, kjer mu gine v dragem rodbinskem krogu zla volja ob raznih prilikah in neprilikah, brez katerih ni nikjer gledališča, kjer študira svoje uloge, kjer ustvarja v duhu sedeč za mizo in s cigareto v ustih, najrazličnejše značaje, s katerimi dahne življenje mrtvim deskam slovenskega odra . . . V teku petih let je igral Inemann tri-insedemdeset najrazličnejših ulog, ali drugače rečeno: v teku njegovega delovanja na slovenskem odru smo ga videli triin-sedemdesetkrat, ko nam je kazal različnost in vsestranost svoja igralske umetnosti Kritike — prijazne in neprijazne slovenskemu gledališču — so bile vsekdar polne hvale in priznanja o njegovem igranju, in one simpatije, ki si jih je pridobil precej s prvim nastopom kot Cotier v Ludoviku XI., si je ohranil do danes mej našim gledališkim občinstvom. In danes je znano njegovo ime po vsem slovenskem svetu, in delovanje, življenje in napredovanje slovenske drame je tesno spojeno s tern imenom. Igre, v katerih je nastopil zvečine v glavnih ulogah, so: „ Lud vi k XI.u, „Knjižničar", „Graničarji", „0 ti možje!" „Mlinar in njegova hči", „Na Osojah", „Zakotni pisač", ,Naš prijatelj Nekljužev", „Pariški potepuh", „Frornont ml. in Rislerst.", „Jan Vyrava", „Valenska svatba", „Lumpaci Vagabund", „V Diogenovem sodu", „Materin blagoslov", „Mamsel Nitouche", „Pota življenja", „Siroti", „Razbojniki", „Maška-rada", „Ugiabljene Sabinke", „Brat Martin", „Revček Andrejček", „Moj Pepček", „Pre-cioza", „Otelo", „Egmont", „Deset deklet, a za nobeno moža", .Trgovec beneški", „Stari korporal", „Napoleonov samovar", , Nosan", „Doktor BlažiČ", „Kozarec vode", „Tretja hči", „Iz osvete", „Hčere gospoda Zajčka", „Marija Stuart*, „Vojska v miru", „Dom", „Igra pike", „Selanka", „Ali je to dekle!", „Osveta Katulova", „Krivopriseft- nik", ..Slovenec in Nemec", „Fužinar", „Lepa Helena", „Cvrček", „Narcis", „Debora", „Ča-rovnica pri jezeru". ,,Kovarstvo in ljubezen'*, ..Arija in Mesa lina", „V ječi", ,.Robert in Bertram". ..Otok in Struga*. ,.Kako se krote ženske", „Med ved snubač", „Omikanci", „Gospod ravnatelj", „.lurčkove sanjo", „Martin Smola", „Povratek", „Sama mej seboj", , Fedora", „Klarica na vojaških vajah", , Emilija Galloti", „Cesar Friderik na Malem gradu", ..Matijček se ženi", .,Sin" in „Jožef v Egiptu". Danes je igral junaka, jutri intriganta, potem ljubimca, zdaj komika, potlej bonvi-vanta. Danes umira v drami, jutri poje v opereti, sedaj se mu divimo v moderni, se laj v klasiški drami. Povsod je doma povsod je popoln umetnik . . . Sicer je Inemann mož plemenitega, odkritega značaja, dobrega srca in krepke, moške volje. Za vse te prekrasne ure pravega umetniškega užitka se mu je izkazalo slovensko občinstvo večkrat jako hvaležno. Te simpatije je vračal Inemann tudi s simpatijami, saj je v teh petih letih mnogokrat sodeloval pri raznih narodnih veselicah ter jim tako z umetnostjo svojo pomagal k lepim morališkim in gmotnim uspehom. Prepričani smo, da ga ne zabi bela Ljubljana tudi v nedeljo, ko bo praznoval svoj častni večer v jedni svojih najboljših ulog — kot Franc Moor v Schillerjevih „Razbojnikih" . . . In nehote nam prihajajo v spomin besede istega Schillerja iz prologa k njegovemu „VVallensteinu" : Ker hitm, brez sledu, umetnost gre prečama nam igralčeva ob du5i, medtem ko dleta mrtvega Se stvor in pevca pesem tisočletja žijc. Tu čar njegov z umetnikom zamro, in kakor v sluhu izgubi se glas; trenutka mine naglo to stvarjenje, in njega slave nič nam ne ohrani. Umetnost ta je težka pač, in nje minljiva cena je samo — igralcu pozni svet ne vije vencev! /jato skopari naj a sedanjostjo, trenutek, ki njegov je, naj izžije; ki ž njun žive, te naj si osvoji in v čustvih vrednih, dobrih si ljudi živ spomenik postavi. - Tako si imenu svojemu da večnost zdaj, ker, kdor najboljšim svoje dobe 2ije, ta živel je tako za večne čase! - a— Dnevne vesti. V Ljubljani, 12. januvarja. — Osebna vest. Odvetniški kandidat, g. dr. Vladimir Foerster je imenovan sodnim pristavom v Ljubljani. — Naučni minister in Slovenci. „Sud steirische Post" prijavlja članek „Die IJnter riohtsfrage der Slovenen", katerega je spisal slovenski državni poslanec in v katerem čitamo o naučnem ministru naslednje: Že dlje časa obstoji veliko nasprotje mej poštenimi nameni in dobrohotnimi besedami gospoda ministerskega predsednika in mej dejanji ter bagatelizirujočim načinom ravnanja s pravičnimi slovenskimi zahtevami gospoda naučnega ministra, ki je na primer celjsko gimnazijsko vprašanje imenoval vročo juho, katere ne rnara zavžiti, tako da bi dosledno moral gospod ministerski predsednik izvajati iz tega konsekvence, kajti minlsterstvo, ki se hoče naslanjati na stranke večine, ne more posamičnemu ministru dovoliti, da dela politiko na svojo roko in to politiko, ki je naperjena proti legitimnim zahtevam večini pripadajočih strank — politiko nemškega Sohulvereina. To je posebno pokazal proračun naučnega ministerstva V dijametralnem nasprotju z besedami naučnega ministra kažejo številke naučnega proračuna za leto 1899. jasno in določno namen naučnega ministra: Vse ostani pri starem. — Tako piše slovenski državni po slanec iz Štajerske in sicer jeden najpre-vdarnejših in najzraernejših poslancev in mi mu popolnoma pritrjamo, ker podpirajo njegovo sodbo o naučnem ministru še druge okolnosti, katerih pa mi nismo pooblaščeni spraviti v javnost. — Goriški deželni zbor. Raznim listom se poroča, da bo najbrž deželni zbor goriški razpuščen in to zaradi abstinence, katero so začeli zdaj italijanski poslanci. „Piccolo" se nekako norčuje iz te vladne namere, češ, da bo brez uspeha, in da se vrnejo Italijani nevkročoni v deželni zbor, kjer bodo vladni predlogi o dež. Šolskem zalogu prav tako nasprotovali kakor doslej. — Vseučiliščni profesor Baudouin de Courlenav v Krakovu, unet prijatelj našega naroda, kateri si je za slovensko dijalektologijo pridobil neprecenljivih zaslug, je — padel v nemilost. Pred petimi leti ga, je naučno ministerstvo pozvalo 8 Kijevskega vseučilišča v Krakov in je ž njim sklenilo pogodbo za dobo petih let. Ta pogodba poteče letos. Sedaj je prof. Baudouin de Cour tenay dobil uradno obvestilo, da se 2 njim sklenjena pogodba več ne obnovi. Doslej še ni natančno znano, kaj je provzročilo odpust prof. Baudouina; jedni domnevajo, da ga je naučno ministerstvo odslovilo, ker je lani izdal brošuro o korupciji, ki vlada v Gališki, drugi pa sodijo, da je žrtev ma-djarskih uplivov. Prof Baudouin je namreč lani potoval po Slovaškem. Madjarska vlada ga je iz Ogerske iztirala, češ, da je pansla vističen agitator, a ker jo pruf Baudouin v raznih listih priobčil uprav senzacijonalna poročila o barbarskih razmerah na Slovaškem, je prav verojetno, da je odpuščen Madjarom na ljubav. — Goriška trgovca zbornica proti deželnem šolskemu zalogu. Tudi goriška trgovinska zbornica se je oglasila s protestom proti nameravanemu dež. šolskemu zalogu. Zbornica utemeljuje svoj protest s tem, da bi vsled ustanovitve dež. šolskega zaloga doklade na indirektne davke znaSale 29°/0, doklade na obrtni davek pa 44%, vsled česar bi moral italijanski del dežele plačati 37.081 gld. več kakor doslej, slovenski del pa 4735 gld. več. Vsega skupaj bi morali Italijani plačati 184.128 gld., Slovenci pa 23 513 gld. Cenjena trgovinska zbornica, ki jo le vsled nečuveno krivičnega volilnega reda domena lahonske stranke, nam morda ne zameri, če njenim številkam nič prav ne verujemo, ampak menimo, da si je dovolila malo falsifikacijo. — „Trhll dom" se imenuje hrvatska drama, ki je imela mej vsemi dosedanjimi dramatskimi deli bratskega nam naroda največji in najpopolnejši gledališki vspeh. „Trhli dom', kateri je spisal mladi in vele-nadarjeni Srgjan pl. Tuci d, se je igral s sijajnim vspehom v Zagrebu in v Belem-gradu, igral se bo še ta mesec v Sarajevu, v svoj repertoir pa ga je sprejelo tudi nemško narodno gledališče na Dunaju. To je dokaz, da je Tuciceva drama zares mojstrsko delo. Dejanje se vrši na Ruskem; značaji pa so vzeti iz kmetskoga in uradniškega naroda. Glavne vloge so v rokah gg. Inemanna, Danilove, VerovSka in Danila. — Telovadno društvo „Sokol" v Ljubljani priredi v nedeljo dne 15. januvarja t. 1. v telovadnici „Narodnoga doma" javno telovadbo s sodelovanjem c. in kr. pešpolka kralj Belgijcev St. 27. Vzpored: 1. Proste vaje ob godbi. 2. Boks. 3. Telovadba na orodju: I. vrsta: konj vzdolž, drog; II. vrsta: konj na Sir, bradlja; III. vrsta: bradlja, koza vzdolž. 4. Mečevanje: sablje, fleuret. 5. Telovadba vaditeljskega zbora na konju na šir. Začetek točno ob 5. uri popoludne. Vstopnina: Sedeži v dvorani: I. - III. vrsta po 80 kr., IV.-VII. vrsta in sedeži na galeriji po 50 kr., stojišča po 30 kr, za dijake po 10 kr. —- Udje ljubljanskega „Sokola" na stojiščih prosti. Vstopnice se dobivajo v trafiki gosp. ŠeSarka in pred javno telovadbo pri blagajnici. — Pevski večer s plesom, ki ga priredi v soboto zvečor ob 8. uri pevski zbor „Glasbene Matice* v veliki čitalnični dvorani „Narodnoga doma", ima naslednji vzpored: 1. Ouvertura, svira vojaška godba. 2. A. Dvofak: „Slovanski plesi", svirata čveteroročno gospici Avgusta N o 11 i in H i Ida Schinzl. 3. Iv. pl. Zaje: „Lastavi-cam" in Fr. Gorbie": „Milotinki", samospeva, s spremljevanjem glasovira poje gospod J. Krsni k 4. A. Dvofak: „ Kmetova včeva himna", mešan zbor s spremljevanjem gla-sovirja. 5. Stjevan Mokranjac: „Srbske narodne pesmi", dva šopka, poje zbor. 6. Ant. Burgarel: „Predpustni potpourri", svi-rajo zborovi humoristi. — Ples. Obleka promenadna. — Vstopnica za osebo 1 gld., za družino 2 gld. se dobivajo pri g. J. Lo-zar j u in na večer koncerta pri blagajnici. Čisti dohodek je namenjen za pokritje koncertnih primanjkljajev. — Veselioa Št. Peterske moike in ženske podružnice družbe sv. Cirila In Metoda v LJubljani, vršila se je pretočeno nedeljo 8. t. m. v zelo okusno ozaljšani Sokolovi telovadni dvorani v „Nar. domu" najsljajnejfte, Podružnični predsodnlk gosp. tfalenSek otvoril je veselico s kratkim, a edrnatim pozdravom povdarjajoč v njem i/višene namene družbe sv. Cirila in Metoda in a kakim strahom in srdom da gledata najzagrizenejša sovražnika našega naroda na njo, ker vidita v nje združene vse Slovence brez razločka spola in političnega mišljenja. Da je vsem mnogobrojnim vde-ležencem veselice govoril iz srca, pričalo je koncu njegovega pozdrava vsestransko pritrjevanje. Slovensko trgovsko pevsko društvo, pod spretnim vodstvom pevovodje g Ant liazingerja, pelo je prelepe domače jn-sme z veliko živahnostjo in največjo sigurnostjo v občno pohvalo in zadovoljstvo. N.ijlepša točka vsporeda bila je pa gotovo prekrasno petje našega znanega čvetero speva „Ilirija". Zato mu je pa tudi donela splošna gromovita pohvala. Krasne instrumentalne točke, katere je izvajala vojaška godba c. in kr. pešpolka Leopold II. kralj Belgijcev št. 27. z vso natančnostjo, bile so živahno aklamovane. Da se je pa vsa ve selica tako častno za podružnici zvršila, gre največja zasluga ženskemu odboru, kateremu načeluje obče čislana predsednica gospa Vera dr. Šlajmerjeva in kateremu so z veliko radostjo in veseljem v pomoč priskočile razne domoljubne gospodične. Po dovršenem vsporedu veselice zapustil je gotovo vsak vdeleženec „Nar dom" z željo v srcu, de bi vrle podružnice, ne boječe se truda, kakor sedaj, priredile prav kmalu zopet jednako krasno veselico. — Umrla je v Maria Enzersdorfu pri Dunaju gospa Ana Pukl roj. Dub, soproga znanega slovenskega rodoljuba na Dunaju, g. Jakoba Pukla. Lahka jej zemljica! — Zaprta iola. V Št. Petru pri No vem mestu so zaprli šolo za nekaj časa radi nalezljive bolezni, ki se je pojavila mej otroci. — Poročil se je danes v Krškem gosp. Jakob Drol, davčni pristav, z gdč Pavlo Rupertcvo. Čestitamof — Nova ljudska Šola v Postojni Opozarjamo stavbenike na stavbinski raz pis, kateri je krajni šolski svet v Postojni priobčil v danšnji številki našega lista. — Pevsko društvo ,,Zvon" v Šmart nem pri Litiji ima dne 15 t. m. ob 5. uri pop. svoj redni občni zbor v gorenjih prostorih g. A. G o 1 o b a r j a. Po obč. zboru domači ples — ..Delavsko podporno društvo" v Trstu priredi v soboto 21. januvarja 1899 v gledališču .Politeama Rossetti" veliki ples. — Iz Maribora se nam piše: V zadnji številki „Slov. Gospodarja" čitali smo poročilo o Silvestrovem večeru, katerega je priredila »Slovanska čitalnica v Mariboru" v prostorih „Gambrinushalle". Poročilo nas je jako iznenadilo. Poroča se, da se je tako lepo pelo, kakor nikdar dosedaj v Mariboru — Česar nikakor ne moremo zanikati — da sta se dve igri predstavljali, in da so igralci izvršili dobro svojo nalogo. To je vse res, toda sedaj šele pride huda kritika. Te dve igri nimata baje nobenega es te Učnega jedra, in da je — skoraj bi rekel gospod poročevalec — škandalozno, da se more sploh kaj taoega v taki družbi predstavljati, posebno pa zadnja igra, ki ne bi smela baje niti inter nos — to se pravi pred sa mirni vojaki igrati, ker hudi podčastnik preveč (?) zmerja neumnega rekruta. ki stoji na straži. Kar se tega zmerjanja tiče, go tovo v tej igri ni nikakor pretirano, celo pa ni umazano, kakor dotični poročevalec menda misli, ampak je gotovo le vzeto iz navadnega vojaškega življenja; sicer pa še to ni trohica istega zmerjanja, kakor se isto lahko vsaki dan na vadišču sliši, posebno pa v tem času, ko pridejo novinci k vojakom. Tudi estetike v teh dveh igrah nismo nikakor pogrešali, kakor gospod po ročevalec »Gospodarjev", posebno pa ne v prvi igri; kar se pa druge igre tiče, je ista burka, ki gotovo ni neestetična, kar lahko vsak, malo trezneje misleči poslušalec priča, in ki se je samo zato igrala, da bi se ob činstvo zabavalo in smejalo, kar se je go tovo tudi doseglo. Ako pa res gospod po ročevalec hoče videti prav estetično igro, mu damo na znanje, da je ravno sedaj, Če se ne motimo, pri Sv. Barbari v Halozah truma igralcev, ki predstavljajo Kristusovo rojstvo in trpljenje in sploh več takih sve tih rečij, — in sicer za prostega kmeta Cisto dobro — drugače pa preoej slabo in mu svetujemo, da se naj pelje tja, ali pa naj narodi iste Igralce sem v Maribor, kar bo gotovo za celo mesto, posebno pa za nas Slovence, jako koristno. Zahajali bodemo pridno k prelistavam v naš duševni prid in v hasek igralcev, in mislimo, da tudi g. poročevalec nu ho zaostal. Nazadnje pa se še obračamo do njfga s prošnjo, naj nam sam prihodnjič kaj - - po njegovem mišljenju estetičnega poroča, in mi bodemo njegov nasvet celo s hvalo sprejeli, a to bi moralo biti v kratkein, ker hočemo namreč sp*'t prav šaljivo igro uprizoriti. — Iz št. Vida na Dolenjskem se nam piše: Dne 9. januvarja 1899 ob 5. uri zju traj je nastal ogenj v šoli. Tleti je moralo že dlje časa, kajti /gorela so tla male sobica in pa drva v kleti. Škoda znaša, kakor so možje cenili, 260 gld. Nevarnost p-bila strašno velika za vso vas, kajti tik zraven je trgovina in klet, v kateri je bilo spravljeno olje in špirit, na nasprotni strani je pa c. kr. pošta. Ogenj je nastal baje p<» neprevidnosti KBSJSCevi. Ravno o pravem času je prihitela naša vrla požarna brani i na pomoč in pO velikem trudu vseh mož se je zamogel ogonj čez poldrugo uro udu-šiti, zatorej gre vsa hvala točni naši požarni brambi in pa sploh Vtem, kateri so pomagali Sedaj se je prav očitno pokazalo, kako zelo potreben je vodovod, proti kateremu posebno tukajšnji domači gg. duhovniki in njih pristaši delujejo Seveda, ako irna človek polno klet vina, tedaj ne uvideva, kaj bi hasni! vodovod - Ponesrečen poskus. Trgovec z lesom gosp. Jos. Milavec v Cerknici je dobil te dni anonimno pismo, v katerem se mu grozi s smrtjo, če v gotovem roku na neko drevo v Begunjah ne obesi 1000 gld., po katere pride potem pisalec pisma Gospod Milavec pa pisalcu pisma tega veselja ni naredil, pač pa se utegne zgoditi, da prijaznemu možu, ki je spisal pismo pridejo na sled - orožniki. — Požari. Pri posestniku Jakobu Šproharju v Suhorjah v postojinskem okraju je na doslej nepojasnjen način nastal zadnje dni ogenj, kateri je pouzročil 1OO0 goldinarjev škode. Sumi se, da je zlobna roka namenoma zanetila požar. — V Trnju v istem okraju je gorelo pri posestniku Gašparju Želetu Škoda ni velika. — Dvoboj. Iz Gradca se nam poroča: Tu je bil mej nekim Slovencem in mej nekim Nemcem dvoboj. Uzrok dvoboju je dal prepir o narodnostnem vprašanju. Nemec je bil v dvoboju težko ranjen, in sicer na glavi. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 1. do 7. januvarja kaže, da je bilo novorojencev 17 (= 25*24*/n), mrtvorojenec 1, umrlih 17 (=25 24 0/,|), mej njimi sta umrla za jetiko 2, za vnetjem sopilnih organov 2, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 12. Mej njimi je bilo tujcev 5 (=59 4°,0) iz zavodov 9 (= 52 9 n 0). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za v'ratico 2 osebi. _ * Uprli so se. Nedavno ao listi poročali o mladem častniku Hobsonu, junaku ameriške ladije „Murriinac", kateremu so ženske tako naklonjene, da ga vsaka poljubi, katera ga sreča. Potoval je že po vseh večjih mestih Zjedinjenih držav ter se napovedal tudi v Denveru, kjer je hotel nekaj predavati. Dan pred tem so bili ni vseh oglih mesta prilepljeni plakati s sledečim napisom: .Možje denverski! Dovolj imamo den-verskih poljubov in Denver naj ne spada mej ona ameriška mesta, katera so naše Žene osmešila pred vsem svetom. Ako se denverške žene same toliko ne cenijo, posegli bomo mi možki vmes. Ne ljubosumnost, marveč zoperna poročila, ki prihajajo od drugod, nas silijo, da Ščitimo čast svojih žen." * Ukradena princesinja. Angleška bojna ladija „Mildura" je zapustila nedavno luko Sydney, da polovi v ondotnih vodah bivajoče Žide. kupčujoče z dekleti, ki so doma na okrožnih otokih. Na Numeji je povedal Angležem kralj, da so mu pred 2 dnevoma ukradli hčer in njene tovari-šice. Roparji so bili francoski židje, ki so prišli s svojo ladijo zvečer k Numeji. Deklice so v starosti 13 do 20 let. Roparji so jih zalotili, ko so se v morju kopale. „Mildura" je plula hitro za roparsko ladijo ter jo rea vjela. Na francoski ladiji ao našli Angleži vse deklice, mej njimi tudi 171etno prinoesinjo, ki jo spala v kuj i ti kapitana. Ko so zahtevali Angleži, da jirn izroč.- roparji deklico, so - b-k 1 i'- odločen protSSSlfSile, češ da so francoski roparji prav ljubeznivi možje, ki znajo prav dobro zabavati V*ea-prinoesinji. kateri s^ j" roparski kapitan, mlad ži 1. nad fM prikupil * Obsojeni sleparji. Morda so na.;i čitatelji še spominjajo porodila, da je policija v Pečuhu pri tinni Engel.% < *• • t n; > našla veliko množino ponarejenega vina Sodišč«* je oba brata Kngel obsodilo, vsaotgt na nscSC dnij v zapor in na globo 30O gol 1 To smo sategfl lelj zabeležili, ktt nam je znano, d;i se agi*ntj>* t" liriiK- klatijo tub po Kranjskem in delajo tnkej d >bre kupčije * Jezuvitje v Zagrebu Poroča se. da je zagrebški nadškof I Vsi lovio tredi Zagrebe k upi i veliko itarbiiee, kj'T is seaiđs ji'zuvitski samostan« Občinski svet nagreb-ški namerava proti temu energično remonti rirati * 200 let stara papiga. I/. Londona poročajo, da ima velska prineezinja papigo ,Docky*, katero je dobil I. 1800 kralj Jurij III. v dar od nekega prijatelja, Papiga !•■ bila že takrat jako stara. Sedaj pa .štej«-* baje že skoro 200 let. — Bržčas je ta papiga navadna — „raca" * Siameška dvojceka. V Geri je rodila žena nekega železniškega uradnika 8. t. m dvojceka ionskega spola, katera sta bala skupaj sraičena [mela sta dve naravno razviti glavi, dve roki in dve nogi. Zdravnik dr. Teichmann je konstatoval tudi dve hrbtenici ter dve normalni srci. Dvojceka sta malo časa po porodu umrla. * Velika nesreča na ieleznici. Iz Ne\v Vorka se poroča, da sta se na Lehigh-Ballei železnici zadela ekspresni in lokalni vlak. Pri tem je bilo ubitih 13 ljudij, 40 pa nevarno ranjenih. Telefonična in brzojavna poročila. Osebne vesti. Dunaj 12. januvarja. Finančni minister dr. Kaizl je včeraj v važnih političnih zadevah potoval v Prago, od koder se vrne danes. Deželni maršal češki, knez Lobkovic je prišel danes sem in bil do poludne v avdijenci pri cesarju, kateri je razen njega sprejel tudi bivšega minist-r skega predsednika, barona Gautscha in bivšega tržaškega namestnika, barona R i -na 1 d i n i j a. Julij grof Falkenhavn. Dunaj 12. januvarja. Bivši poljedelski minister, najprej v Taaitejem in potom v koalicijskem ministerstvu, grof Julij Falkenhavn. je na smrt. bolan in se je vsak hip bati katastrofe. Grof Falkenhavn je bil že pred dvema letoma obolel, a se dal takrat operirati in je zopet ozdravil. Nekaj dnij pred Božičem je zopet za isto boleznijo obolel in je bil danes ponoči tako slab, da so ga dopoludne prevideli s svetotajstvi za umirajoče. Falkenkavn je 70 let star. Vojaške vaje. Dunaj 12 januvarja »Neues Wiener Tagblatt" javlja, da se bodo letošnji veliki vojaški manevri vršili v Pustriški dolini doli proti Celovcu. Zapovednika bosta fom, Succovatv in fcm Mold Izjemno stanje v Gališki. Dunaj 11. januvarja Tekom prihodnjih dnij se razveljavi izjemno stanje v vseh tistih krajih, kjer je še v veljavi Vse v nič. Praga 12. januvarja. Defravdanta Wilta, kateri je bil pri posojilnici v Mladi Boleslavi defravdiral 115.000 gld., so srečno pripeljali iz Amerike, toda tistih 99.000 gl., katere so še pri njem našli, ne bo okradena posojilnica nikdar več videla, ker se je skoro vsa svota porabila za americansko policijo. Tej se je bilo obljubilo 10° „ od denarja, ki se dobi pri \Viltu. vsakemu detektivu, ki je zasledoval \Vilta pa po pet dolarjev na dan in 12'/a centa za vsak kilometer potovanja. Ogerski parlament. Budimpešta 12. januvarja. V današnji seji poslanske zbornice nadaljuje opozicija s svojimi predlogi, naj se premeni zapisnik in naj se o nasvetovanih premem-bah glasuje imenoma. Kubik je razpravljal o revmatizmu, češ, v zbornici je tak prepih, da mora vsa opozicija zboleti. Zahteval je, naj se to v zapisniku ko n s tat nje in naj so o njegovem predlogu imenoma glasuje. Neki drugi poslanec se je pritož*-* val, da v v opoziciji ndkazani najslabši sedeži, in ztht<-val, naj se jt-j odkažejo drugi in n.'Vj St S UW9 pr-llogu glasuje po in-rub. .Nt; -i-! ■•* Hennthaler BSflel čitati cesarjev reskript z dre- decembra i mih Predsednik nI botel lega ptipSMtisi Henatnalei p- m lo apsfiinl na zbornico, zahtevajoč, naj mu dovoli čitanje in naj se o njegovi sahtevi glasuje po imenih, i.i stott teli jutri. Ker je Lil predlog za-doetl podprt, mu je motal predsednik ust reči. Ogerska kriza. Budimpešta, \i januvarja Dissi-dentje at pri podajanjih v. op oictya omejujejo na formuliranje zahtev, katere so oglasile Oposicijske stranke, ne da bi uplivali na rnerituin Oglaiesili Bahtev. Dissiden*je bodo še danes te zahteve predložili ministarskomu predse Iniku, in najbrž bo baron Banffv še danes zvečer odpotoval na Du naj. Ako st tam na mOTO -lajn«*m mestu iz-r•■'■<■. da naj st vlada na tej podlagi z opozicijo pogaja, potern šele bodo disidentje uplivali tudi v meritornem oziru. Budimpešta 12. januvarja. Mnenja o uspehu pogajanj mej vlado in opozicijo so jako različna. Opozicijonalni listi upajo ri;i popoleo uspeh, dtoftim it vladni listi jako pesimistično izrekajo, češ zahteve opo-sknjonalnih strank so silno pretirane in bi liberalna stranka storila samomor, ako bi jih sprejela. Koncilij amerikanskih škofov. Hira 12. januvarja Tekom letošnjega leta vršil se bo tukaj, kakor poroča „Usser-vatore Romano", koncilij amerikanskih škofov. Afera Drevfus. Pariz 12. januvarja Beaurepaire je v „Echo de Pariš" objavil članek, v kate-terem zahteva, naj se za Drevfusovo zahtevo razveljavi kompetenca kriminalnega senata kasaoijskega dvora. Pariz 12. januvarja Pravosodni minister je odredil preiskavo glede razkritij Beaurepalreovih Vojaška slavnost. Berolin 12 januvarja. Cesarja Franca gardni grenadirski polk je včeraj na slovesen način praznoval 50 letnico, odkar je bil cesar Franc Jožef I. imenovan irnejite-ljem tega polka. Slavnosti se je udeležil nemški cesar Viljem. Cesar Franc Jožef je tem povodom poslal polkovniku Sch\varz-koppenu jako laskavo pismo. Filipini. M fa d r i d 12 janu varja. General R i o s poroda, da se ustaši zbirajo okolu Manile, in da mislijo mesto naskočiti. London 12 januvarja. Reuterjev biro javlja iz llongkonga, da so filipinski ustaši pri ondotnem sodišču vložili proti arneri-danskemu konzulu v llongkongu tožbo na plačilo G7 milijonov dolarjev, katera svota je bila meseca januvarja 1898. leta pri njem deponirana., v svrho, da se iz nje podpira bojevanje proti Špancem Pričakovati je senzacionalnih razkritij. Narodno gospodarstvo. — Državne železnica. Na progi Praga Gmund ležeče, doslej samo za promet z ljudmi In s prtljago otvorjeno postajališče Senohrab, se je dne 1. januvarja otvorilo za neomejeni promet z brzopošiljatvarai. Sneži. Italijanski spisal Enrico Castelnuovo, poslovenil H. U) (Daljo) Signor Odoardo pa si je pokril z roko oči Kako so se podile njegovo misli! Kakovi čuti so se bojevali v njegovem srcu ! 0, ko bi le mogel uničiti podobo signore Eveline' Toda ne more. Ti bogati zlati lasje — on jih še vedno vidi; še vedno vidi njene plave oči, njeno zapeljivo smehljanje, njeno krasno in harmonično postavo. Samo jedno besedo mu je treba ziniti in signora Kvelina je njegova, — prišla bi v njegovo zapuščeno hišo in jo oživila s svojo radostjo in ljubeznijo, kakor je enkrat že bilo pri njem. In vender — ne, ne! Tako kakor nekdaj seveda ne more biti nikdar več. Doretina mati je bila drugačna, kakor ta signora Evelina. Kako je bila skromna, kako poštena! Kako lepa je bila rudečica, ki se je nakrat, nenadoma razlila Crez njena lica I Kako sladko vabljiv je bil čar nj"UU temnih trepalnic, katere so se deviško zaprle pred vsakim smelim pogledom' V ožjem krogu njenega gospodinjstva jo je spoznal; priprosto, razumno, aVtet Q hčer, zvesto sestro, katera mu je bila zvesta soproga in zvesta mati. Lepi, blaženi časi! Takrat je bil še pesnik Z glasom čiste ljubezni je opeval svojega dekleta, svojo nevesto. 0. lepi, minoli časi' - Zakaj si umrla, Marija? Mrtveci nimajo ne poljubov, ne ljubkanja j živeči pa potrebujejo obojega I Kdo govori o poljubih? Gorak in rahel poljub začuti v tem trenotku na svojih ustnicah in signor Odoardo se prebudi iz svojih sanj „Ah. ti si. Dorata?" Seveda je ona Niti besedice ne zine, ampak spraviti se želi z očetom. Svoje lice pritiska na očetovo, on pa objame tako trdno njeno ljubko glavico, kakor da bi se bal, da mu otroka kdo ukrade. Polagoma se je zmračilo in v kotu, pri peči so se posvetile oči mucka Mela-nija. Sluga potrka na vrata in vpraša, ali naj prinese luč. ,Še ne; rajši ogenj v peči malo popravi !" Les jame prasketati in pokati; iskre se krešejo, in končno švigne velik plamen navzgor, z enakomernim, močnim šumom, nalik dihanju spečega orjaka. V polmraku skače rudečkasti odsev po stenah; čudovite arabeske zemljevida se pokažejo ostro markirane iz gladkih površin; robovja pisalne mize zablišče se za trenotek v ognjenem svitu. Sence se stezajo in zopet krčijo, postajajo široke in zopet ozke; neprenehoma menjajo stvari svojo velikost in obliko. „Doreta!" de signor Odoardo, ko se zave iz svojih sanj prestrašen, z naglim sklepom. „Papa?a „Ti bi rada prepisala pismo na staro mamo še nocoj?" (Dalje prih.) Meteorologično poročilo. Vilina nad morjem SMM m. Darila. Uredništvu našega lista sopoalali: Za družbo sv. Cirila in Metoda : G. Štefan Klun, posestnik in gostilničar v Ljubljani o' K iz laatnega in 40 vin. nabranega. — G. M i k o t a ▼ Ljubljani 1 K. — Vesela ljubljanska družba v Št. Petru na Krasu v gostilni pri Krilna 2 K 12 vin. — Skupaj 9 K o2 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki' Za Prešernov spomenik: G Štefan Klun, posestnik in gostilničar v Ljubljani 6 K. — Vesela družba v gostilni ..Katoliški dom" v Ljubljani po gdčni Ivanki 2 K 25 vin. — G. Mikota v Ljubljani 1 K. — Skupaj 9 K 25 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in njih posnemovalci1 Ceneno domaće zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljenja se priporoča raba mnogo desetletij' dobro znanega, pristnega „Moll-nvega Baldlltn-praika", ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna Skatljiea l gld a. v. Po postnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekar a MOLL, ces. in kr. dvorni zalagatelj na IjUNAJI. Tuchlauben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati .MOLI. o v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj kot dve Skatljici se ne posije naravnost. 1 '59—1) Dež. gledališče v Ljubljani. Stev. 46. Dr. pr. 908. V petek, dne 13. januvarja 1899. Noviteta! Prvikrat: Noviteta! Trhli dom. Drama v treh dejanjih Hrvatski spisal pl. Tucić*. Prevel Fran Govekar. Režiser g. Rudolf Inemann. Btirsjma <' »dpr* ob T. ari. — ltr*Ui »H 1 ,S uri. — K mM «b 10. uri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. m kr peli. polka Leopold II. it. 27. V nedeljo, dne 15. januvarja: _ Raz b o j n i k i*, Spisal Friderik Schiller. Zahvala. Preblagorodni gospod cesarski svetnik Ivan M urni k blagovolil je dobrohotno podariti potom županstva v Semiču 4o krasnih fotografij Nj. Veličanstva tukajšnji šolski mladini. Za blagodatni dar se iskreno zahvaljujeta: Ivan Šusteršic Matija Bartel župan. sol. vodja. Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici: Dne 6. januvarja: Marjana Fran ta r, strežnica, 77 let, ostarelost. Dne 7. januvarja: Ivan Polajnar, dninar, 58 let, naduha. Dne 8, januvarja: Marija Gerjol, šivilja,21 let, jetika. V hiralnici: Dne 7. januvarja: Elizabeta Gregorln, gostija, 8o let, ostarelost. 48 ► a (3 t'as opazovanja Stanje haro-nietra v mm. II t— Z. Vet-ovi Nebo 11 it. zvečer t:u 1 21 si. j';ih megla 12. 7, x utraj 21 si ing dež • 2. popol. 736 9 4 1 »1 j»K del * -= 2 2 j. 3 •I Srednja včerajšnja temperatura 21°, nor-male: —2»)'. JDuLr^sijslra, "borza, dno llj. januvarija 1899. Skupni državni dolg v notah . lnl gld kr Skupni državni dolg v srebru , 101 35 „ Avstrijtka zlata renta . . , 120 • LM n Avstrijska kronska reuta 41 , 102 BO n O^erska zlata renta 4°/u .... 119 • 80 n Ogarsba kronska renta 4°„ . 97 t 95 » Avstro Ogerske b&nč m* delnice . — • 361 • 88 ■ 120 6» Nemški drž bankovci za 100 mark 68 * 95 11 78 •JO frankov......... 9 55« '» n 44 ;vo „ 5 70 g Sprejme se trgovski pomočnik v špecerijsko trgovino v Ljubljani. Ponudbe pod ,,Š. 120" upravništvu „Slov. Naroda"4. (62—2) Išče se najbolji izvor za nakupovanje kava, :Va, ruma in konjaka Nepotrebno iskati! (21—9) Kavčič & Lilleg v Prešernovih ulicah dobivata to blago neposredno iz prekmorskih dežel ter prodajata l kilo fine kave {Santos Prime po . . gld. 1"— 1 steklenica pristnega Jainaika ruma „ 0'50 l deka pristnega Pecco Souchong čaja . ,, 006 L pusica prave angleške carske metanže . „0 50 l steklenica pristnega finega konjaka . . „ 140 §a#~ Brez takmaca I asi* Trgovski pomočnik z najboljšimi referencami, prost vojaščine, želi svojo službo premeniti. Ponudbe blagovolijo se poslati pod : ,,1899 Slovenec" poste restante Litija vsaj do 15. t. m.". (57—2) Posredovalnica stanovanj in služeb Gospodske ulice št. 6 (6B< •aoe natakarico na radan ta večjt hotel, dobar zasluiak, — 3 boljše blatne ▼ prav dubra metaanske bi i a za LJubljano, — dobro kuharico k 2 osebama v Opatijo Pulj ln Trat — boao k 2 otrok ma 4 ln 7 lat sta rima, v Trat, 12 15 gld. plaćo, prednost ima, otroška vrtnarioa, — dalja gostilničarja na raoun za pivarno r Tratn. —- Priporoča se već oadnlh dek.et sa vsakovrstna dola, porabnik za vitko delo ln s dobrimi spričevali. Trgovski pomočnik izurjen manufakturist, vešč slovenskega in nemškega jezika, želi vstopiti v kako večjo trgovino. Ponudbe sprejema iz prijaznosti uprav-ništvo „Slov. Naroda". (60 2) Ces. kr- avstrijske jjfc državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dna 1 oktobra 18B8. lata. Odhod Iz LJubljana {ni, kol. Proua dam Trbiž. Ob 12. uri b m. po noči OBObnl vlak v Trluž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Sel'.t hal Auss^, Solnojjrad ; čez Klein H". Hmg v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Poi.tabfel, Beljak, G llovec, Franzensfeste Ljubno, Dunaj; č<-z Selzthal v Bolnograd \ čez Amstette.i na D maj — Or» 1 1. un B ' m. dopoldne osobni vlak v Tibiž, 1'ontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Ducaj — Ob 4. uri 2 rn po^oludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Bolnograd, Lend-0 stein, Zeli ob jezeru, lnomu.it, BraganO, Cur h. Genevo, Pariz, čez K'oin - Keitling v Steyr, Bine, Budt-jtvice, PlMDJ, Marjine vare, He.h, Franr.ove vare, Karlove vare, Prago, Bipsko, Bunaj via AmsUtten. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Mesani vlaki: Ob *i uri 15 m. zjutraj, ob 18, uri '• fi m. pnpoludne, ob <» uri JO tu zvečer. — Prihod v LJubljano j k. Proga Iz Trblia. Oh b. uri 46. m. zjutraj osebni vlak z Ounaja via Arn-btetti-n. iz Bipskega, Praae, Francovih varov, Karlovih varov, Babs Marijinih farof, 1'Bnja, Budejevic, Solno-grad«, Binca, Steyra, Aus^eea, Bjubna, Celovca, Be-Ijhka, Franzensfeste. Ob 11. uri 17. m. dopolnilne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov. Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda. Linča. 8^yra, Pari/.a Oeneve, Curina, Bre^enca, Ino-mosta Zella ob jezeru, Bend - OaBteina, Bjubua, C< ■ lovca, I.mu a, Puntabla. — Ob 4. uri f>7 m. popobidne osobni vlak z Dunaja, Ljubim, Scl/thala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste. Pontahla. — Ob 9. uri 6 m. zve-6< r os* bni vlak z Dunaja, Bjubna, Beljaka, Celovca, Pontubl.i. - Proga iz Novega maata ln Kočevja Mefiani vlaki: Ob M. uri 1'.' 10, zjutrsj, ob 2. uri W4 m popoludne in ub H. uri !J5 m sverer. — Odhod Iz Ljubljani d. k v Kamnik. Ob 7 uri 2.'i no. zjutraj, ob S. uri 5 m. pnpoludne, ob 6, uri 50 m. — Prihod v LJubljano d. k. ta Kamnika. Ob 6, uri 56 m. /jutihj, ob 11. 8 m, dopoludne, ob 6. uri 10 m, (1) Hotel ..Pri slonu". Danes v četrtek in jutri v petek nastop najznanejše I. dunajske elitne družbe Tauer in iz Ronacherjevega zavoda in obeh dunajskih fijakarjev lilli Bieil Jokam Scbatz zvanih „s'Mistvicherr mlajši „BratfisctT jodlerja, pevca, umeteljna žvižgavca in virtuoza na citrah. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 40 kr. Z velespoStovanjem Gabrijel Frolich <64) restavratčr. (Jsojam si p. n. odjemalce zlasti na mojo oblastveno dovoljeno razprodajo garantirano pristne za znctzace deloma lastnega izdatka opozarjati, pri koji sem eeue za 10—30kr pri kilogramu znižal Razločiti je treba tako garantirano pristno iirno od one nepristne s tibrizom namesane, ki je kvalitativno za 50°/# sla-beja in ki se v zadnjem času ćim dalje v večji množini v kupčiji pojavlja. Istotako znižal sem ceno pri „crin d* Afrique" (morski travi) od 8 na 7 kr. kilogram. Na debelo Se ceneje' M. Pakič, Ljubljana. N. Đ. Kupujem vsako množino konjskih in govejih repov po najvišjih cenah, katere pustim potem ačistiti in v žimo spresti. (46—2» Stavbinski razpis. se bode oddala izvrSitev Za zgradbo ii€»»e ljudske sole v Postojni sledečih del z oskrbitvijo vsega pripadajočega gradiva: L. Zidarsko delo proračunjeno na..... 29 923 gld. 60 kr. 2. kamnoseško delo „ „ . . . B. tesarsko delo „ „ . . . 4. strešno delo „ „ . . . 5. kleparsko delo „ „ . . . G. dobava železa „ „ . . . 7. „ kamenine „ „ . . . 8. mizarsko delo „ „ . . . 9. ključavničarsko delo „ „ . . . 10. steklarsko delo „ „ . . . 11. pleskarsko delo „ „ . . . 12. naprave za kurjavo „ . . . 13 naprave za ventilacijo „ „ . . . 14. slikarsko delo „ „ . . . 15. tapetarsko delo „ „ . . . 16. mehanično delo „ „ . . . 17. za nadpisne table „ „ . . . 2 679 M 35 ii 2740 n 85 »i 828 — n 796 »i 30 n 3 176 n 80 312 70 n 4 247 80 ii 1.874 ii 50 n 619 M 12 ii 485 M — ii 1 430 11 — ii 204 11 — ii 410 11 — n 161 11 60 n 182 11 — ii 107 — Skupaj . . 50.178 gld. 62 kr. Stavbeni načrt in proračun stroškov, splošni in stavbinski pogoji so razloženi v obelnslai plsortti na vpogled ter se bode stavba na podlagi istih oddala. Ponudbe naj se torej raztezajo na VSA (lela* tega razpisa. V varnost vzdržanja ponudbe ima se taisti pridejati varščina v znesku 2500 gld. v gotovini ali hranilnih knjižicah, ki se računajo po kurzni vrednosti, vendar ne nad nominalno vrednostjo. V ponudbi se ima navesti v številkah in besedah ponudni znesek oziroma popust na proračunjenih zneskih. S kolekom 50 kr. kolekovane in zapečatene pismene ponudbe imajo zadržati ime in priimek, bivališče in stan ponudnikov ter izrecno zagotovilo, da pozna ponudnik vse določbe stavbinske oddaje in da se zaveže za slučaj izdražbanja iste natančno izpolnjevati in da prizna tudi pravico krajnega šolskega sveta, do izgovorjenih konvencionalnih kazni. — Tako urejene pismene ponudbe naj se označijo odzunaj na zavitku poleg naslova kot „ponudba za šolsko stavbou. Ponudbe se imajo vposlati zadnjic do Ji« * v očmi« IfttftO na podpisani krajni šolski svet, kateri si pridržuje pravico, odločiti se za eno ali drugo vloženih ponudb. Krajni šolski svet v Postojni dne 5. januvarja 1899. (63—1) Zahvale. I NjMifllovsml ajoMpod! Za h valj v J* m V»», da az> ml poalall taka Imvraln«* a!*»< I, 19. oktobra 1897. Vaš aahvalal Jakob Nuppan. Trpntćov Mole (Spitss-wegtrien*Baft , ki tako izvrstno deluje proti kaalju, prsoboli, hri-pavusti, teAkemn dihanju in proti starim holezuim, dobiva se v edno ftvtz v lekarni k Zrinjsketnu, H. Brodjovin, Zagreb, ZrinjBki trg 2«l. Naj vsakuo pazi na zaščitni znak, ker samo oni trpotcev sok je iz moie lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikole Šubića Zrinjskega, bana hrvatskega. Cena steklenici trpotcevega soka s točnim nuvodilom 76 nov«*.. B trpotcevim sokom je dobro rabiti tudi gorski Caj proti kaslju. Cena 1 zavoju gorskega čaja pr> ti kufiiju s točiiim navodilom 35 novč, J» dno in drugo potilja se VBaki dno pu postnem povzetju. Kdor de-n r naprej puilje, naj za voini list in kifttico pri računi M novo. Lekarna k Zrinjskemu H. BRODJOVIN Zaarab Irlsjakl trg It. tO. Onjfiil a;oapo«l IrkaraltarI Pred kratki na eaaaua aav> rošll aaan pri Vas Jedno «te-klenleo krepllalk Švadaklh kaplji« t imtm ao meni la mojim aaaaeeus tako dobra drlovale, da moram Vaša aa tena dokreaa adravlln mtjtopleje aabvalltl. lavo* III« ml na moj«' laaace Še tri nteklealee po SO ao\A. m poštatin povaetjetn po* alatl. Modras. 26. maja 1898. S »poštovanjem Vid Ca a le. Prave asviMlatlco 1«rev l»)iii«i I« ii |d i 1«-