101. Stsvilta. I Llnliljiil, i iredo, 5. noja 1915. XCVII1. lelo. .Slovenski Ntrod* velja v L|«bl|«al na dom dostavljen: ■ v upravništvu prejeman: cdo teto naprej • • • • K 24 — 1 ćelo leto naprej . , . . K 22*— polleU m . # m # 9 12-— 1 poilcta m • • • • # 11 — četrt leta m • • • . . 6'— 1 cetrt leta m • • • • # 5*50 m gtetec m v • • • » 2*— ' na mc*ec • • •••.!*> Dopfsf naj se frankirajo. RokopisI se ne vrafajo. Cređntttvot Kultova mlica iL 5 (v pritličju levoj teltlon tt 34, ktoftfa vsak 4mm **#*er IbvkmbŠI aeđelf* ln prsmaUk«. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih Insrrcijah po dogovoru. Upiavništvu naj ie pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratl Ltd, to je administrativne »tvari ■ Fommbmbs iteTllka velfa 10 vinari«*. ——— Ma pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnine M ne ozira, »Narodna tiskana« telefon It »3. .Slovenski Narod* Telia po pottit sa Avstro-Ogrsko: za Nemčljst ćelo leto skupaj naprej • K 25-— ćelo leto naprej . . . K &©•— F°J *leita4 " « • • • ^;— ra Ameriko in vse druge deSetoc cetrt leta m ■» • • • 6 50 6 na mesec m • • • • 230 ćelo leto naprej . . . . K tt^w VpraSanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali lnftrnfci. VpraTnlstvo (spodaj, dvorišče lcvo), Knaliova ulica st 5, telefcm ftt $9* Zavezniške čete so zavzele rusko fronto med Visio in karpatskimi grebeni. — Nad 30.000 Rusov vjetih. — V Flandriji so Nemci osvojili ćelo vrsto vaši. — V zapadni Rusiji in v Poljski so netnške čete vjele 4590 Rusov. SIJAJNA ZMAGA V ZAPADNI GALICIJI. — BOSLEJ NAD 30,000 RUSOV VJETIH. Dunaj, 4. maja. (Kor. urad.) Uradno razgZsšajo, dne 4. maja opol-dne: V zvestem pobratimstvu erožia so neniške in avstrc-ogrsks zavezniške čete izvoievale r.ov uspe!:. V celem obsegu so zavzele nočno utrjeno sovražno fronto med Visio in glavnim karpatskim grebenom, ki so jo Rusi držali, odkar so se umaknHi po naši zmagovlti bitki pri Lnnancnvi v zapadni Galiciji. Nčća-Ijujoč na rad so si tuđi včeraj avstro-ogrske in nemške čete na ćeli fronti v prisotnosti vrhovne^a cnnaćncsa poveltnika fe!d^iarš2:a nadvojvode Frider&a pricorlie nove uspene, 50 nevzdržno protirie proti vzltodu in znova prisilile ir.očne ruske sile, da so se jadrno umaknile. Steviio doe'ei vjetih je nara?!o nad 30.0*00 mož in narašča vsako uro. V Številnih zavzetih ruskih pozi-ciiah smo un!eni!i veliko množino vojnega materiiaia. 22 t>pov ?n 64 strojnih pušk se nahaja v prve ni plenu. Na vseh ostalih fronta!: ie pole-za? v velikeni ne!zpremen]en. Namestilk načelnika seneraJnega štaba p!. Hofer, fnil, USPEŠNA OFENZIVA MED KAR- PATI IN V1SLO. — PRVI DAN 21.OCa RUSOV VJETIH. Beroiin, 4. maja. (Kor. urad.) Wolffov urad javlja: Veliki glavni stan, dne 4. maja. Jugovzhodno bojišče. Ofenziva med gozdnimi Karpati ta gorenjo Visio dobro napreduje. Plen prve?a dne znasa 21.000 vjetnikov, 16 topov, 47 strojnih pušk in sedaj še nepregledni vojni materijal vseh vrst. Vrhovno armadno vodstvo. ODBITI RUSKI NAPADI NA POLJ- SKEM BOJIŠCU. — NAD 4500 RUSOV VJETIH. Beroiin, 4. maja. (Kor. urad.) IVolffov biro javlja: Veliki glavni stan, dne 4. maja. Vzhodno bojišče: Steviio na zasJedovanju proti Mitavi vjetih Rusov je naraslo na več kakor 4000. Obnovljene ruske napade jugozapadno od Kalvarije smo odbili. Vjeli smo 170 mož. Takisto so se z veiikimi izguba-mi za sovražnika ponesrečili ruski napadi jugovzhodno od Augustowa. Pri tem je sovražnik izgubil 4 Čast-nike, 420 mož in 2 strojni puški. Tuđi pri Jedwabnu severo-vzhodno od Lomze smo odbili ruski noćni napad. Vrhovno armadno vodstvo. Poročilo ruskega gsnerainesa šiaba Iz Petrograda javljajo »Mfinvrhe-ner Neueste Nachrichten - z dne 3. maja: Generalni štab javlja: Sovražni oddelki imr.jo v rokah okolico od Saviov. Nemške patrulje so se dne I. maja pojavile v najbližji blizini Libave. Pne 1. maja so pri-plule v zaliv pri Rigi sovražne tor-pedovke. Zapadno od Njeniena boji še trajajo. V vaši Tajenko. na desnem bre-gu reke Nete, jurno od Avgustova, se je vdala ćela stornija nekc^a nem-skega linijske^a rclka. V Galiciji *o v noči od 30. aprila na 1. maia znatne avstrijske čete pri-čele z ofenzivo v okolici Ciezkowic, južno od Tarnov^a ob rel:i Bia!i. Naš ogenj je prisili! sovražnika, da se je zakopal 600 korakov pred rašimi strelskimi jarki. V Karpatih smo isto noč ocifrli avstrijske in nemške nanade v blizini Kolo\viecka in Senczov.a. ZMAGA V ZAPADNI GAUCI.!!. »Kolniscbe Zeitung pi^e: Bla je težka naloga za vrhovno armadno vodstvo našega zaveznika, da je svoj čas zapovedalo, izp-razniti vzhodnio Galiciio.Ta sklep pa ie ustvari! pred-pokoje današnje zmage. Nikdar se ni pokazalo bolj jasno, kako ozko združeni so interesi obeh zavezniskih dr-žav, kakor to pot. V boju s polr.vico sveta padaio lahko odločitve ob Kanalu, v Alzaciii, v KurteTicfiji in Hu-kovini, in vendar zadevaio te zmajre oba zaveznika. Skunaj sta potegnila oba cesarja meč. ko jima je bila vojna vsiljena in skupaj jo bosta vtnk-nila zo-pet v nožnico, če bosta izvo-jevala zmago. Bitka v zapadni Galiciji se še nadaljuie. Na ceii fronti ima značaj prav viharne bitke. Naše čete neprestano prodirai^ z občudovanja vred-nim elanom. Zdi se, da prihajajo Rusom silna oialcnja z vseh strani. Od-ločilni za izid bitke so uspehi naših čet južno od Gorlic. Če se posreći, tam in bolj proti vzhodu, pridobiti terena, se Rusi pri Dukli najbrže ne bodo mogli več držati. Tuđi nikakor ni izključeno, da se bo pričela sedaj v Karpatih nova silna borba. * • POLOŽAJ RUSOV V GALICIJI. Neki strokovnjak piše o želez-niskem vprašanju v vojnem času: Že leta 1870. so imeli vojskovodje priliko, da so se prepričali, kako ve-likega pomena so v vojnem času že-leznice. V 11. dneh je bila nemška armada, 400.000 mož, zbrana ob me-ji pripravljena, da udari. Hitro transportiranje čet je pol zmage in vsak, ki je pažljivo zasledoval dogodke na gališkem bojišču, je slišal, da so se že čez tri dni nahajali ruski vojaki iz Pttrograda v Galiciji. Milijardno po-sojilo Francije Rusiji je ta porabila za gradbo železnic, ki naj bi bile Rusiji omogočile, popolnoma uničiti leta 1917. Nemčijo in Avstro - Ogrsko. Kako silno važne so železnice v vojni, dokazuje dejstvo, da je vojaško povcljništvo v Kolnu tekom 19 dni poslalo na meio 26.000 vlakov z več kakor 2,000.000 vojaki, s topovi, municijo, živili in vozovi, in to kljub te-r.iu, da je bilo 80.000 nemških želez-ničariev vpoklicanih. Vse dosedanje uspehe so mogli deseci Ncmci samo, ker imajo 63.000 km /eleznic ali 9*5 kilomerrov na vsak ih 100 štirjaških kilometrov. Rusija, evropska, ki je šestkrat takr> velika, kakor Nemčija, stoji na drugcin rr.estu s 57.000 km železnic ali V2 km na 100 štirjaških kilometrov. Avstro - Ogrska ima 4fi.(H)0 km železnic ali fv? km na 100 štirjaških kilometrov. Država, ki ni-lna za bojivčem 7:aiostn;h železnic, ne more spravljati stran rnnjencev in vietnikov in ne more dob'vati oja-čeni, živil in municije. IzraČunalo se je nadalje, da teh-tajo divila za l.OOo.non vojakov in 2r>'.000 konj na dnu 250.000 kg in da je za dovažarre teh ?ivil treba vsak dan 9 transportnih vlakov. Če se raj ti trar^norti omogočijo, se mora:o zvez'iti končne posta:e železnic ob mc:ah dveh držav. Interesantno v tem pogledu je obmeino železniško omrežje Ri?s:je in Avstro - Ogrske. I^ejstvo, da so samo 4 obmejne postaje: Granica (severo - zaliodno cd Kr?kova). Rrodv in Pod\voloczyska (vzliodno od Lvova) ter Novosielica (južno od Črnovic), bo odlo-čilno pri ropetrem zasedenju Galicije. Ce upo-števamo, Ć3 in:-ata Avstrna in Nemčija 4! obiveinih postaj ^proti Italiji 5, proti Švici 2, proti Romunski 1, proti Srbiji 1\ proti Rusiji samo 4, je treba naglr^šoti. da to maln steviio ni sanno po?lcdicn politične konstelacije, marveč tuđi porodica dejstva, da so ruske železnice širokotirre. Nor-mr.Iria širina evropskih zeleznic je 1*3? m, širina ruskih železnic pa 1*52 m. Edina rormalnotirna želez-nica Var.^ava - Danaj je žc dolgo v rokah zaveznikov; ivargorodsko že-!v7ni"o ?o Nemci do Miecno\va pre-tvorii v norrna^iotirno železnico. Nasprotno pn je nretvoritev se-da] TiormainotTnih gali-k^h železnic v širokotirne železnice mnogo težav-nejše. Vse to arovori za to, đa mora biti pp'^aj Rusov v Galiciji v kratke m ncvzdr/en. Če se posreći našim četom, 7xse?ti šc ero obrnemo postajo, ne bodo rmg'i Rusi preskr-bovati svoje nrmn'.-e z zaclastnimi živili in mi-nicijo ter ne bodo mogl;* poš?!jati tja ojačeni. Poljske železnice tega ne zmorcio, če r>oi7vsl'mo, da. ie treba za transport 400 OOO mož, 2400 vozov in na razdaljo 600 km 6 do 9 in po! dni. če ie poljska žclez-nica enotirna ali dvotirna. NEMŠKO PROD!R\NJE V KURL4NDIJO. Voiaški sotrudnik londonskih -Dailv Mai!<' pravi, da je prodiranje Nemcev proti Mitavi in Ric^i zelo da-lekosczen do.^odek. ki **mn lahko ne-pregrledne no^ledice, ker sta obe naj-važnejši železniški pro^i Dvinsk-Mitnva in Petrograd - Varšava moćno poskodovnni. »Daily Chronicle« poroca še nadalje iz Petrograda: Iz Rige smo poslali močne odd.lke konjenice proti Libavi. V okolici Libave so konstatirali stevilne nemške patrulje. Nemške torpedorvke sr> se prikazale v Riškcm zalivu ter tuđi bolj proti se-veru. Ruska sođba o nemški akciji v zapadni Rusiji. Iz Milana javljajo »Miinchener Neueste Nachrichten« z dne 3. maja: Pctrogradske »Biržcvija Vjedomo-sti« pišejo: Nemško ofenzivo v smeri Tilsit-Šavli so očividno započele znatne Čete. S tem hocejo Nemci, kakor se zdi, maskirati važne akcije na drugih točkah.. Ni še jasno, ali hočejo odtegniti našo pozornost od Karpa-tov na vzhodnjo Prusijo, ali pa od vzhodnje Prusije na Karpate. Morda nameravajo poskusiti, da bi izkrcali čete na Baltiškem obrežju. Takšen namen pa nima nobene nade na uspeh. Vojaški kritiki opezajajo temu naspreti na najnovejšo nemško aktivnost ob Bzuri in izražajo mnenje, da je veliki nemški udarec pričako-vati ob reki Bzuri. * Letatci v Bukovini. Iz Crnovic poročajo: O krasnem uspehu nekeea nemškega letalca, poročajo: V petek zvečer te dospel semkaj nadvojvoda Leopold Saiva-tor in je inspiciral naše artiljerijske pozicije. Med inspekcijo se je na sovražni strani dvignil neki ruski leta-lec. ki je metal na naš pritrjen opazo-valni zrakoplov in na druge pozicije bombe. V tem trenotku se je prika-zal neki nemški letalec. dvokrovnik, ki je zasledoval ruskega letalca in ga prisili!, da se je spustil na tla v Besarabiji. Ko se je nemški letalec vrnil. se je dvignil neki drugi ruski letalec. ki je tuđi meta! bombe in ki ga je pričel nemški letalec zasledo-vati. Ruski letalec je bil prisiljen, umakniti se z niske me]e. Pri Sadi-g->ri sta se oba letalca v zraku delj časa borila, pri čemer je ruski letalec večkrat brezuspešno streljal z re-volverjem. Tuđi nemški letalec je priče! nato streljati. zadel je in sovražno letalo je pričelo padati. V dim in ogenj zavit, ie padel ruski letalec na tla. Letalci so bili smrtno ranjeni. Navzoci nadvojvoda je čestita! neinškemu letalcu k uspehu in rekel: -To je bil moj nailepsi doživljaj!« V Črnovicah je občinstvo pri-rejalo letalcu živahne ovacije. Ruska armađa. Petrogradski koresnondent ^Petit Parisiena- poroča, da ga je po-oblastil vojni minister Suhomlinov, izjaviti, da ruski generalni štab ne more povedati števila ruskih čet ob fronti, da pa ima Rusija več milijo-nov voiakov pod crožiem in da more to število še znatno povišati. m • Iz Galicije in Poljske. »No\va Reforma« piše: Lvovski generalni gubernator Bobrinskij je izdal prepoved prodajati civilnim osebam opojne pijace. 2idje, ki bi prodajali pijaco vojakom, pridejo pred vojno sodišče. God caria in carice morajo prebivalci slaviti. Car je na poti v Przemvsl obiskal tuđi mesic Sambor ter inspiciral čete generala Brusilova. Nemška civilna uprava, ki se je nahajala do sedaj v Poznanju, se preseli v Kališ. Upravni šef je deželni svetnik pl. Kries, vrhovna uprava ostane še naprej v rokah Hinden-burga. Iz Rusije. »Nowa Reforma« prinaia iz Varšave poročilo, da se protirusko gibanje na Poljskem vedno bolj širi. K temu so zlasti pripomogli ruski ne-uspehi. — Tekom 10 dni so peljali skozi Varšavo 160.000 ranjenih ruskih vojakov. Nalezljive bolezni se vedno bolj širijo. V Blonje so samo en dan poslali 750 bolnikov, ki so na sumu, da imajo kolero. — Vojno mi-nistrstvo namerava nastopiti proti petrogradski mestni upravi, ker ni skrbela za pitno vodo, vsled česar se je bati epidemij. Novo rusko posojilo. Petrograd, 4. maja. (Kor. urad.) Carski ukaz ukazuje, naj se izda za 200 milijonov rubljev 5% blagajni- ških nakaznic. ki naj se v denar spravijo na inozemskih trgih. Beroiin, 4. maja. (Kor. urad.) Brzojavka, ki jo je indirektnim potom dobil ^Lokalanzeiger iz Petrograda, pravi: Rusko finančno minl-strstvo bo v kratkem naielo novo notranie vojno posojilo v znesku ene miliarde rubljev. Izdano bo to posojilo sredi maja. ANGLIJA IN SRBIJA. >Preussische Zeitung« poroca iz Niša: Značilna je skrb Angležev za Srbijo. Saniteine kolone z obilnim materijalom ter zelo bogati denarni prispevki dospevajo iz Anglije v Niš. Anglija je poslala tuđi vse za setev potrebno žito ter veliko množino gospodarskih strojev — vse brezplač-no. Angleška vlada obijublja Srbiji tuđi za naprei svojo podporo, zahte-va pa da se Srbija bori do skrajnosti. Res je srbska armada zopet dobro pripravljena. Angleži so ji obljubili ćelo podporo indijskih čet. V Srbiji smatrajo za neizogibno, da se bo tri-pleententa polastila Soluna, ki naj tvori oporišče za angleške in po-zneie za franeoske čete, namenjene za Srbijo. Ako se Gršk? ne bo hotela prostovolino udati, jo bo trojni sporazum pač prisili!, da inu prepusti Solun. 0>Grazer Volksblatt«.) NEMŠKI USPEHI V FLANDRIJI. Beroiin, 4. maja. (Kor. urad.) \Volffov urad favlja: Veliki glavni stan. dne 4. maja. Zapadno bojišče: V Flandriji smo z dobrim usoe-hora nadaljevali svoje napade s se-vera in vzhoda. Danes zjutraj smo zavzeli Zevenkote,, Zonebeke, VVesthock, mnogokotni gozd Veld, Nonne Boschen,kraje za katere so se več mesecev vršili vroči boji. OdhajajGči sovražnik se nahaja v boku v ognju naših baterii severno in južno od Yperna. V Argonih so Francozie brezuspešno poskušali zopet osvojiti severno od Le Four de Pariš se naha-lajoči jarek, ki smo ga mi zavzeli dne 1. maja. Artiljerijski boji med rekatna Maso in Mozel so se tuđi včeraj nadaljevali. Vrhovno armadno vodstvo. * • Uradno franeosko poročHo. Poročilo franeoskega generalne-ga Štaba z dne 2. maja ob 11. ponoći se glasi: V Belgiji, severno od Yperna, so Nemci poskusili napad na naše desno krilo. Naše strojne puške so napad takoj ustavile. Na angleški fronti ničesar no-vega. V Mancourtu, južno od Chaul-nesa, je napadlo našo bojno crto ka-kih 80 mož. Napadalci so bili oboro-ženi s škarjami, granatami, bro\v-ningi in nozi. Naša pehota je skoro vse postrelila, nekaj pa smo jih vjeli. V dolini reke Aisne in v Cham-pagni je sovražnik uporabljal nova bojna sredstva, ki pa nišo učinkova-la: pri Tracy le Montu cilindre s plinom, ki so pri razbitju razširjali eter, med Reimsom in Argoni bombe, ki so bile napolnjene z gorljivimi tvari-nami, in končno plin, ki je razvijal zelenkast dim. Ta dim pa je plaval nad nemško bojno crto, ne da bi do-segel naše. V Pretrskem gozdu so Nemci poskusili protinapad, ki pa ni mogel napredovati. V celoti smo vzdržali vse včerajšnje pridobitve. Podnevi smo neprestano obstre-Ijevali južno fronto utrjenega tabori-šča v Meću. Učinkovitost našega ognja smo dognali na enem izmed Stran 2. .SLOVENSKI NAKUU", dne 5. maja ini5. 101. stev. forov, na vojašnicah in na sosc\ni železniški progi. Francoski komuirike. Iz Pariza javljajo »M. N. Nach-riclnen« z dne 3. maja: Poročilo francoskega genoral-nega štaba z dne 2. maja ob .>. po-poldne se glasi: Na ćeli fronti nimamo poročati o nobeni spremembi. Neki dezerter pripoveduje. da so že dva meseca Kruppovi inženirji pri Dixmuidenu v odseku, kjer ni bilo več bojev, nad-zorovali instalacijska dela za morna-riški top, ki lahko strelja na zeio veliko daljavo. Ta top je streljal na daljavo 38 kilometrov in bombardiral Dun-kerque. Ker je bilo pri drugem in zadnjem bombardementu izstreljenih samo 9 granat, je domnevati, da je top bil poškodovan po lastnem cgnju ali pa da so neprestani poleti naših zračnih ladij v tej okolici imeli za posledico, da je ustavil svej ogenj. Na naši strani smo včeraj ob-streljevali eden izmed južnih forov utrjenega taborišča Mec. * Bombardiranje Reimsa. Preko Rima dospela brzojavka !z Pariza poroča, da so Nernci vče-ra] zopet vrgli kakih petsto granat na Rerms. Ćele vrste hiš so pogo-rele. * DELO NEMČKIH PODMORSKIH COLNOV. Reuterjev urad poroča iz Lon-dona: Neki nemški podmorski čoln je včeraj 60 milj od Tyne potopil ri-biški parnik »Sunray«. Posadka se je resila. Iz Londona poroča Reuterjev urad: Ribiški parnik »Da\vsy« je re-šil štiri častnike in 21 mož pcsadke torpednega rušilca »Recruit«, ki ga je torpedira! in potopii neki nemški podmorski čoln. Iz Kristijanije poročajo: Norveški parnik j>Baldwin« je bil v Sever-nem morju od nekega nemškega pod-roorskega čolna torpediran, moštvo se je resilo v Leith. >Daily Mail« poroča iz Londona: Posadka parnika »Mobile« se je v soboto zvečer vrnila. Domneva se, da ladja ni bila torpedirana, marveč da jo je nemški podmorski čoln z bombami in streli iz topov potopil. Iz Londona poroeajo: Uradno so proglasili ribiški parnik »Mercia«, ki je odplul dne 20. marca Iz Grimsbvja za izgubljen. »Nieuwe Courant« peroča iz Haaga: Neki nemški podmorski čoln je potopil ladji »Martabahn< in »Me-reury« iz Hulla. Posadke so se resile. Tri druge ladje je nemški podmorski Čoln zasledoval, a so mu ladje ušle. Reuterjev urad poroča iz Londona: Neki nemški podmorski čoln je v soboto tOTpediral in potopil v Severnem morju norveški parnik »American« s 6400 tonami. Norveški parnik »Sterling« je rešil posadko in jo prepeljal v Ne\vcastle. V soboto zvečer je neki podmorski čoln iz-strelil dve torpedi proti »Sterlingu«, ki pa ništa zadeli. * • ANGLEŠKI PODMORSKI ČOLN POTOPLJEN. Berolin, 4. maja. (Kor. urad.) Poročilo Wolffovega urada: Dne 3. maia se je neki nemški hidroplan zaplete! v Severnem morju v boj z več angleškimi pedmorskimi čolni. Na čolne je metal bombe in potopil enega tzmed njih. Podmorski čolni so zračno ladio obstrelievali s topovi, ne da bi je zadeli. Zračna ladia se je vrnila nepo-škodovana. Namestnik načelnika admiraiskega štaba pl. Behnke. Pomorska bitka na severu. Iz Londona poročajo: Admirali-teta razglasa: Dva nemška podmorska čolna sta napadla ribiški parnik »Kolumbio« in ga torpedirala. Od posadke je neki ribiški parnik rešil le enega moža. Podmorske čolne je zasledovala divizija angleških tor-pednih rušilcev, med temi so bile ladje »Laforev«, »Leonidas«, »Law-ford« in »Lark«. Po enournem zasle-dovanju so rušilci potopili nemška podmorska čolna. Angleške ladje nišo imele nobenih izgub. Rešenih je bilo 44 mož posadke in dva častnika, ki so jih vjeli. — Iz Kodanja poročajo. da je po poročilih iz Rotterdama vtonila ćela posadka ribiškega par-nika »Kolumbia«, ki je štela 70 mož. Angleška admiraliteta poroča: Po pomorski bitki pretečeno soboto, so se energično prizadevali, rešit! nemške momarje. Poročalk Hartoi je sam skočil v morje. Dva Častnika in 44 mož je bilo rešenih. Nemški vojni vjetniki so povedali, da so potopili neki angleški ribiski čoln, predno jih je zagledal »Laforey«. Re-šili so enega častnika in dva moža z ribiskega čolna. Ko so Nemcc vpra-šali, kaj se je zgodilo z vjetniki, so odgovorili, da so bili vjetniki pod krovom in da so najbrže vtonili. Clemenceau napada Poincareja in ministrstvo VlvianL Pariz, 3. maja. (Kor. urad.) Clemenceau objavlja v »Homme enehai-ne« več člankov, v katerih oštro napada Poincareja in ministrstvo Vivi-ani. Predbaciva jim, da se namera-vajo v avtokratičnem poželjenju od-tegniti kontroli parlamenta. Časopis-je, ki stoji blizu triumviratu Poinca-re, Viviani, Millerand, se bori z vse-mi sredstvi proti kontroli parlamenta. Cenzura dopusti vse napade na parlament. Nasprotno pa ni tiskovne svobode za one, ki bi radi branili ustavo republike proti diktatorične-mu stremljenju nekaterih oseb. Zdaj menda zopet nameravajo, iznebiti se parlamenta Zbornicama bodo v kratkem predlagali, naj se z lastnimi rokami zadavi. Izjavili bodo, da so pripravljeni, tega ne storiti, marveč zbornici samo odgoditi, če se obve-žeti, da ne bosta imeli več sej. To bi pri sedanji notranji in zunanji krizi ne pomagalo nič drugega, nego pripravljati se za najhuišo katastrofo. Sedanja vlada, ki menda koma] ima notranje ravnotežje, tem bolj potre-buje parlamentarne kontrole, ker je ćeli obstoj Francije v nevarnosti. Boji v Južni Afriki. London, 4. maja. (Kor. urad.) Brzojavka Reuterjevega urada iz Kapstadta poroča: Čete generala Bothe so zasedle 2. maja Otjimbing-wa. 28 Nemcev je bilo vjetih. Izdube unijonskih čet znasajo 3 mrtve in 2 ranjenca. • NAPAD NA DARDANELE. Tursko uradno poročilo. Carigrad, 4. maja. (Kor. urad.) »Agence telegraphique Milli«: Glavni stan objavlja: Ob dardanelski fronti je sovraž-nik danes zjutraj poskusil pod zašči-to svojega brodovja izkrcati svoje Čete na obrežju pri Kana Tepe, južno od Ari Burna. Storil je to. da bi iz-ravnal svoje izgube, ki jih ie imel v okolici Ari Burna, in da bi premagal težkoče, v katerih se nahaja. Te čete pa smo popoinoma pre-podili v vsi njihovi razsežnosti. Včeraj porsoči so naše čete kljub ognju, ki ga ie proti nam naperilo s treh strani sovrazno brodovje, nanadle Sidilbahr ter potisnile so-\Tažnika iz njegovih okopov. Ko se je zdanilo, je osvobodil neprestano srdit ogenj sovražnegu brodovja so-vražne čete iz nevarnosti, da bi iih pegnali v morje. Pri tej priliki smo vplenili 3 nadaljne, popoinoma nepo-skodovane strojne puške z municijo, katere smo že danes uporabjli v boju proti sovražniku. Danes dopoldne je rusko brodovje pol ure brezuspešno o'Hstrelje-valo nezaščičeno vas Ighne Nadama, nato pa se umaknilo. Angteško poročilo o operacijah na kopnem pravi 29. aprila: Izkrcane čete so se utrdile na južnem koncu galipolskega polotoka in sicer do crte od Esski Hisarlik ob ožini do izliva rečice Bush na egejski .strani polotoka. Zavrnile so vse so-vražne napade in napredujejo trajno. Turki so storili vse mogoče, da otežkočijo naše izkrcavanje; naše čete so morale vse te tezkoče z velikim naporom premagati. Iz Pariza so javili dne 30. aprila, da so zavzele zavezniške čete mesto Gallipoli. Par ur kasneje na je ista »Agence Havas^, ki je bila to vest kot uradno razširila, poročilo pre-klicala češ, da je je treba sprejeti z vso rezervo . . . Francozi so zapustili maloazHsfco dardanelsko obrežje. Iz Aten poročajo: Francoske čete, ki so se nahajale na maloazijski strani Dardanel, so se po dvadnev-nih težkih bojih umaknile na obalo ter so se zopet vkrcale na ladje. POLOŽAJ V ITALIJI. Italijanski krali ne gre v Ouarto. Naša včeraisnja vest, da se kralj Viktor Emanuel ne udeleži Garibal-dinske slavnosti v Ouartu pri Gemui se uradno potrjuje. Italijanska Agenzia Stefani« naznanja, da ostane kralj v Rimu. Konference pri kralju. Iz Rima poročajo: Po daljSi kon-ferenci z ministrskim predsednikom Salandro je bi! zunanji minister Son-nino sprejet od kralja v avdijenti ter mu je obširno poročal o političnem položaju. Zvečer sta se zopet sesta-la Salandra in Sonnino. Kralj je spre-jel tuđi šefa generalnega štaba in vojnega ter mornariškega ministra. Izjava londonskoga Halijanskega veleposlanika. Iz Londona poročajo: Italijanski veleposlanik Imperiali dementira vest, da bi bil poklican v Rim, ter svari pred sanguiničnimi interpreta-cijami privatnih infonnacij, ki priha-jajo iz Italije, in člankov ter razprav italijanskih listov. Italija dosedaj svojega stališča ni sprenienila; vse drugače se jrlaseče vesti je treba sprejeti z največjo rezervo. Boigarija In Turčija. Sofija, 4. maja. (Kor. urad.) »Agence Tel. Bulgare< sporoča: Vest, da je železniški promet med Bolgarijo in TurČijo ustavljen, ni res-nično. Res je le. da je jako nereden, to pa radi turskih vojaških transpor-tov in p:\ zato, ker smatrajo turske vojaške oblasti za potrebno, da vozi-jo osebni vlaki po turškem ozemlju le ponoći. Razgovor z romunskini častnikom priobčuie budimpeštanski »Az Est« po bukareškem listu »Cara«. Neki visoki častnik romunskega generalnega štaba je izjavil, da ne ve ali je res odrejena delna mobilizacija ronvjn^ke armade. Verjetno je, da bi se morala taka mobilizacija kmalu izvršiti in sicer zato, da se prepreci invazija neke tuje države, ki bi mrsila iz taktienih ozirov vdre-ti v Romunijo. Visoki častnik je na-migviil, da je ta država Rusija. Budimpeštanski ?nterviewi. Atene, 3. maja. (Kor. urad.) »Agence d' Athenes« javlja: Razgovor z zunanjim ministrom Zagra-phom, ki ga ]•: priobčil neki budimpeštanski list in za njim tuđi drugi listi, se ni nikdar vršil in je torej popoinoma izmišJien. • • I\lta]5kl odgovor na japenske zaiiteve. London, 4. maja. (Kor. urad.) »Dailv Telegraph*-: poroča 2. maja iz Pekinga: Kitajski odgovor na ja-ponske zahteve vsebuje sledeče točke: 1. Shantung je že rešen: 2. Mandžariia: Kitajska dovoli japonskim konzulom pravico, priso-stvovaii v kitajskih sodiščih pri vseh razpravah o prepirih glede kitaisko-japonskega ozemlja. 3. Hanverhping: Kitajska pritr-juje temu, da ne bo zaplenila družbe za državo, marveč jo prepušča ki-taisko - japonskemu podjetju. Kitajska obeta tuđi, da si ne bo izposodi-la tujejra kapitala ter plaćala japon-ske dolgove. 4. Ozemlja se ne bo nič odstopi-Io, kakor je bilo že dogovorjeno. 5. Kitajska ne odneha v vpraša-njih, ki se tičejo orozja, municije in posvetovalcev Jangtse - železnice, pač pa v vprašaniih sol, cerkev in bolnišnic ter dovoljuje Japonski predpravice v Fukiji. 6. Vzhodna Mongolska: Kitajska odneha o vprasanjih glede železnic, trgovinskih pravic in lokalnih po-sojil. Lahko se reče, da se Kitajska odpoveduje Fukiji in Vzhodni Mongolski, da z vsemi sredstvi prepreci odnrt konflikt z Japonsko. Prihodnji teden bo pokazal, če je to mogoče. Dnevne vesti. — Vojni mmisicr Krobatin je bil včeraj dopoldan zaslišan od ce-sarja v daljši avdijenci. — Ministrski svet. Včeraj po-poldan se je vršilo pod predsed-stvom grofa Stiirgkha triurno posve-tovanje ministrov. — Vodna sila na Ljubljanicl. Vsakemu ie se v spuininu, kako se je trudila ljubljanska občina, da bi dobila pravico, izrabliati vodno silo na regulirani Ljubljanici za napravo elektrarne. Za to pra\ ico se je pote-goval tuđi dežclni odbor. Kranjska dežclna vlada je pravico, vporabiti to vodno silo, prisodila deželnemu odbor« in ministrstvo je to odločbo potrdiio. Mestna občina se je proti teniu priložila na upravno sodišče, pri katerem se je včeraj vršila ob-ravnava. Upravno sodiste ie razve-Ijavilo odločbo mir.istrstva, oziroma dfttetoe vtaMte kranjske In sicer zara- di pomanjkljivega postopanja. Mcst- no občino ljubljansko je pri tej ob-ravnavi zastopal odvetnik dr. M a -j aron. — Novj črnovojniški poziv. Politične oblasti so razglasile oklic glede pregledovanja v letih 1878. do vštevši 1890., 1892., 1893. in 1894. rojenih črnovojniških obvezancev. Ta poziv se nanaša na tište, ki so bili pri prejšnjih pregledovanjih spoznani za sposobne za črnovojniSko službo z orožjem, pri prezentiranju pa so bili kot nesposobni poslani na dopust. Na pregledovanje ni treba pri ti: 1. Tištim, ki službujejo pri čr-novojništvu že sedaj — četudi brez orožja — in sicer vsaj od 1. aprila 1915., in pri črnovojniških korporaci-jah cd 26. oktobra 1914., dokler opravljajo te službe; 2. zdravniki; 3. vojaški gažisti v pokoju ali izven službe; 4. tišti, ki so zaradi kake te-lesne napake od črnovojniške službe $ploh oprosčeni, Če imajo črnovojni-ško odslovnico ali črnovojniški od-slovilni certifikat oziroma Če so bili crtani iz zapiska črnovojni.ških za-vezancev; 5. tišti, ki so bili v^led ranjenosti potom superarbitriranja spoznani za nezmožne za službo z orožjem pri črnovojnikih ali odpn-ščeni iz skupne armade, od mornarice, od domobranstva ali od orožni-štva; 6, tištim, ki jim manjka roka ali noga, ki so slepi na obe očesi, ki so gluhonemi ali bebei, ki so sodnij-sko spoznani za blazne, če že nišo oprosčeni črnovojniške službe, dalje vsi drugi, ki so umobolni ali božiast-ni, če je pri pregledovanju podan to-zadevni dokaz; 7. tišti, ki so navedeni v § 29. vojaškega zakona (du-hovniki, ki opravljajo dušobrižništvo ali so nastavljeni na duhovskih učnih zavodili ter kandidatje za duhovski stan), če to z dokumenti dokažejo pri okraini politični oblasti; 8. tišti, ki so bili pri prejšnjih pregledovanjih spoznani za sposobne za črnovojni-ško službo z orožjem, pa so bili od-puščeni. če je ta odpust se veljaven. — Zglaševan'e: Vsi tišti, ki so dolž-ni priti na pregledovanje. se morajo najdlje do 10. maja 1915. oglasiti pri občinskem uradu (magistratu), kjer stanujejo. Oglasiti se morajo tuđi tišti, ki imajo v občini, kier prebivajo, domovinsko pravico. Pri zglasitvi se je treba izkazati s primernimi dokumenti (krstni ali rejstni list, domovinski list. ćelavska knjižica, črno-vojniska izkaznica itd.) Vsak, kdor se oglasi, dobi izkaznico, ki jg mora prinesti na pregledovanje. Izkaznica je potrciilo, da se je oglasil, in mu da pravico, da se brezplačno pelje po železnici na pregledovanje in nazaj ter pozneie na svoje službeno mesto. Pregl^dovarje se bo vršilo od 25. maja do 15. jimija t. I. Oni. ki boco spoznani za sposobne, bodo morali tekom 4S ur odriniti pod orožje. — Ponovno prebiranje črnovoj-niKov. V lo naše včcrajšnje poročilo se je vrinila smislu kvarljiva po-lnota. K novemu naboru seveda ne bodo morali priti oni, »ki služijo se-dai šc z orožjem -, temveč oni, ki do-?eda; Š2 ne s!uži«o z orožjem v skupni vojski, v vojni mornarici, v domobranstvu ali pri orožništvu ali pa v crni vojski itd. Tuđi v poročilu o rio-vem črnovoiniškem pozivu se naha-ia tiskovni pogrešek. Prvi črnovojniški poziv bo v hodoče obsegal mo-ške do konca 42. leta, ne pa le do 40. leta. — Novo vo?no posoiilo. Finanč-ni minister je odobril pogoje za novo vojno posojilo. ki se bodo v nekaterih dneh razglasili. PotrebšČina se bo na enak način, kakor meseca novembra 1914.. pokrila z izdajo SV^nih blagajniških nakaznic. Da se ugodi želji, ki prihaja iz prometnih krogov. bodo te nakaznice do-spele v 10 letih. Kakor pri prvem vojnem posojilti. znesek ne bo ome-jen. Kurz je določen s 95'25^. — Odlikovanja za moštva podmorskoga čolna »U 5«. Cesar ie po-delil poveljniku podmorskega čolna »U 5« liniiskemu poročniku Juriiu vitezu Trappu viteški križ Leopoldo-vega reda z vojno dekoracijo. Tuđi ostalo mostvo je dobilo srebrne in zlate hrabrostne kolajne. — Odlikovanje. Nadporočnik 89. pešpolka gosp. Ivo L u š i n iz Ljubljane je odlikovan z nemškim železnim križem 2. rezda za hrabrost, izkazano pri skupnih bojih av-strijske in nemške armade v mese-cu septembru. Nadporočnik LovŠin je sedaj ranjen in se nahaja v Sato-ralya-Ujhely. — PogreŠa se Ivan Iskra, prostak 97. pešpolka I. marškompa-nije. vojna posta 73. Dne 29. avgusta ie odšel s svojim oddelkom iz Ajdov-ščine na severno bojišce in je zad-njič pisal 5. septembra iz Krakova. Od tega časa pa ni vec nobenega , glasu o njem. Zato se prosi, če bi ■ kdo kaj vedel o njem, da to naznani | njegovi ženi Tereziji Iskra, Zabiče i hišna štev. 15., p. Ilirska Bistrica, * Kranjsko. — Pogreša se Pavel M e d i č » učitelj v Gabrovci pri Komnu, pod-desetnik pri 27. dornobranskem peš-polku, 6. stotnija. Od 15. oktobra že ni glasu o njem. Kdor bi kaj vedel, blagovoli naj sporočiti njegovi so-progi Rozi Medič, Gabrovica pri Komnu, Goriško. — Iz ruskega vjetništva se je zglasil Ljubljančan, korporal Josip I) e r m o t a, sin poštnega pod-uradnika. — Iz ruskega vjelništva ^ sta se oglasila Martin B e r n i k iz Zabnice in Valentin Hainer Iz Dorferjev pri Škofji Loki. Oba se nahajata v guberniji Simbirsk v vaši Vrhnaja Maza, prvi pri nekem Stefanu Gor-dijevu, drugi pri Dimitriiu Trifo-novu. — Vojna in dopusti sodnikov. Justično ministrstvo je odredilo, da bodo Ietos dobivali sodniki dopuste le izjemoma in kvecienm polovico običajnoga dnpnsta. Sodniki, ki bodo dobili dopust, ne hodo srneli zapustiti kraja svojega službovanja. — Iz sodne službe. Pravosodni minister je premestil sodnika dr. J. L i k a r j a iz Loža na Vrhniko, sod-nika dr. Arnolda Pernata z Vran-skega v Lož. — Josip Jurčič. Pred 34. leti Je bilo. Mračno je bilo nebo. ko so po-ncsli truplo Josipa JurČiča iz KolI-mannove hiše v Gledališki stolhi na pokopališče k Sv. Krištofu. Pokopali so ga sredi starega pokopališča, tik Baumgartnerja.3. maja ie zatisnil oči, star sele 37 let. Govoriti o njegovem literarnein delovanju, bi bilo odveč, saj ie znano vsakemu Slovencu. Od leta 1868. je bil Josip Jurčič sotrud-nik našega lista, a leta 1871. je pre-vzel njega uredništvo ter se z listom vred preselil leta 1872. v Liubljano. Leta 1879. ga je napadla zavratna bolezen, od katere je sicer okrevai, ki mu je pa pozneie utrgala nit življenja. — Stric Đavonn. Bilo je Jurjevo nedeljo popoldne leta 1911. Narava si je bila že odela svojo pomladno obleko. Solnce se je smeialo, kosta-nji so cveteli in trobentlce so veselo pozdravljale trume ljubljanskoga prebivalstva, ki so hitele na grad praznovat običajno Jurlevanje. Ej, to ti je veselo takratl Sicer samotno in zapuščeno grajsko dvorišče ta dan oživi. Semeni in žegnanje trajata od jutra do večera. Mlado in staro želi položiti Ciril-Metodovi družbi mal dar. pri enem ali drugem šotoru, kier radevolje pomagajo zavedne Slovenke nasititi lacne in potolažiti žejne. Vse dobis, kar ti poželi srce! Da pri takih prilikah, kier gre za narodno stvar, ne srne manjkati naših pevcev, se razume samoobsebi. Pri vinskem šotora. kjer ie smehljaje go-spodaril stari Rimljan Mrak, je bila zbrana večia pevska družba. Poživn-la je veselico s prepevanjem lepih pesmi. Vrezala je kako domaČo naredno, tuđi kako umetno, da je ubrano perje odmevalo med starim graj-skim zidovjem. Na vrsto je prišla tuđi ona večno lepa pesem o junaštvu naroda, ki smo jo tolikokrat navdu-šeno prepevali in ki nas navdaja tuđi sedaj z upanjem na srečno zmago in Iepšo bodoenost našega naroda. Pesem nam je šla iz srca in je zato tuđi našla pot v srca. Občinstvo je burno ploskalo. Kar priđe med nas star-ček, — ki mu je bila pesem izredno všeč, — mi stisne roko, nas vse iskreno pozdravi in pohvali, da smo lepo zapeli. Spomnil sem se takoj, da sem sivega in nekoliko sključ^nega, moža večkrat videl v kavarni v Na-rodnem domu. Povedali so mi, da je to stric Davorin. Nazivala ga je tako njegova druga domovina. In sedaj sem imel priliko z njim prvič govorii ti. Ostala družba je veselo prepevala dalje, motilo jo je cviljenje harmonik, po katerem se je mlad! svet vrtil y bližnji grajski dv^orani. Midva s stricem Davorinom pa sva imela svoje pogovore. Pripovedoval rni je mnogo o svojem življenju, o svojem plo-dovitem delovanju, ki je znano širom slovenskih pokraiin in tuđi drugod. Ko se je začelo mračiti in je bil ča-stitljivi starček namenlen domov, sem ga prosil, naj mi v spomin na-piše par vrst. Obljubil ml je in se po-slovil. Čez par dni dobim pismo, pisano z okorno roko. Hranim ga kot dragocen spomin na moža, ki ima mnogo, mnogo zaslug, o katerih se bo gotovo natančneje pisalo pozneje. Kratke, a dovolj pomenljive besede pisma pa se glase takole: Spoštovani gospod! Ljubite svoj slovenski narod in bodite mu zvesti do zadnjega iz-dihljaja. Vaš spoštovatelj Davorin. Letos Jurjevanja ni bilo. Spomnil pa sem se strica Davorina in njegovih zlatih besed. Tuđi njega ni več. Jeseni smo ga pokopali na Ljub-Ijanskem polju, v težkih časih, ki jih njegova duša prenesti ni mogla. Ce smo mu zapeli: »Blagor mu, ki se spočije,« mu lepšega želeti sploh nismo mogli... Spomin nan] pa bo 101. Ste? ^LUVtNbK! NAKULJ*t unc 5 maja J«#lft. Stran 3. Iživel večno! — VLjubljani. na praznik vseh trpečih leta J915. Zorko Prelovec. — Pomanjkanje drobiča. Že ne-kaj časa sem primanjkuje v Ljubljani drobnega kovanega denarja. Vsled tega trpi ves promet. V gostilnah, v trgovinah, v kavarnah in v trafikah — nikjer ni magoče menjati rapir-natega denarja. Brcz dvoma je, da brezvestni in brezpametni liudje na-lašč zadržujeio in skrivajo kovani denar. Morda v svoji omejenosti ćelo mislijo, da je kovani đenar več vreden, kakor papirnati. Pravzaprav je žalostno, da se sploh se dobe Iju-dje. ki so tako kratke pameti, da kat takega mislijo. Papirnati denar ima ravno tisto vrednost, kakor kovani denar. Bog vedi, kake pošasti vidijo v svojem duhu tišti, ki denar skriva-jo. Prišlo je že tako daleč, da so nekateri trgovci morali z Dnnaja na-rojiti drobiž, da so si nekoliko pomagali. Čudno, da so v drugih krajih judje v tem oziru bolj pametni. Na vsak način je treba kaj ukreniti proti tej kalamiteti in bi bilo pač želeći, da avstro - ogrska banka in javne bla-trajne priskočilo na pomoč. — V koncertu »Glasbene Matice« nastopi tuđi pianistinja gospodič-Vjl Dana Koblerjeva. bivša od-Icna gojenka sole tega društva, ki si je izvolila glasbo kot poklič in dovrši letos praški konzervatorij kot nčenka g. prof. Hoffmcistra. Kakor Ravnik. spada tuđi gđena. Koblerje-ira med glazbene umetniKe, od kate-r h pričakuiemo lepeza, uspešnega deiovanja. Igrala bo eno najlenših in ^jučinkovitejših skladb svetnne literature. Chopinovo klavirsko fantazijo, v F-molu. in originalno, karakteristično Smetanovo skladbo »Slav-nost čeških kmetov«. — »Jfa! Moja žena!« Jutri, v če-:rtek, dne 6. mala. se uprizori v Mest-nem domu na Malem gledalis"čn »Ha! Moja žena!«, burka v treh dejanjih; opisala Bihant in Heiinevnin. Prevela Minka Govekarjeva. Kot gost nastopi gosp. Josin Pastire, član hrvat-^kega dalmatinsketra gledališča, ro->en Slovenec iz Črnomlja in gdč. Maja Noretova. — Pripravlja se Trebičeva komedija »Nevarna leta« z gostom gdč. Jtefanijo Lensko. — Pozor! Imetniki snovi, ki vse-hufejo dušik, se opozarjajo. da pote-ce rok dolžnosti naznanila dne 8. ma-ia. Isteka dne poteče rok tuđi za kovine, katere se morajo vsak mesec -nznanjati. Tozadevne tiskovine se 1 )be pri obrtnem oddelku mestnega magistrata, kamor se morajo izpol-* 'ene tuđi posiljati. Pripomniti je. da ^e morajo dušik vsehuioče snovi na-7naniti s stanjem zadnjega dne prej-šnjega meseca. — Ljubljanski gostilničarji, po-:or! Potom trgovske in obrtniške bornice je dospel zadrugi opomin, •a se c. kr. policija češče pritožuje, !a nekateri gostilničarji in kavarnar-vse premalo uvažujejo izdane ukaze, tičoče se policijske ure. Ovadb za ' rekoračenje policijske ure je ne-revilno in policijska oblast grozi z . edbo se strožiih odredb. — Tovari, pozivljamo vas nujno, imejte ed očmi, da je vojni čas, držite se rogo policijske ure. Ne začnite sele h nastopu časa, goste oporniniat! na r)dncd, odredba hoče, da je ob dolo-lenem času lokal že zaprt, ne pa. da e. ko je ura odbila, še!e prične geste rominjati na odhod. Razmere so iz-edne, treba se je podvreči izrednim dredbam in jih tuđi izredno točno 'polnovati. Slavno občinstvo pa ce vljudno prosi, da na poziv, brez botavljanja zapušča lokale in s tem "•bvaruje obrtnika nevarnosti in ; Irrc »c pod „3 vozovi 1OS&" ; Da Uprav. »Slor. Naroda«. 1088 • ____________^^^^^^^^ i —----------------------—----- { 3 toverni vezovi i šote sa prođa|o & aa§* m posta}! j Skofljtca. ine | učenec priden i* marljiv deček, za galaaterijsko j stroko. Pooudbe naj se posljejo na j trrdko 1144 ŠML AdftflUč, Srni Mor. 180. Leno modem* stanovanje j obstoječe k 3 »ob, kuhinje, kopclji, itd. j % elektr. rasstetlj Ođfa a© Ml MA- j |av termin, v m. nadstr. TOgalnc htle | Danajska c. 22. in Sodna ul. 1. Na- j t.o*nejie w 1. nadstr. „Hotela pri Ma- i lifu" rata št. 12. 485 Sprajme se takof spretna I prodajalka specerijske strokc, ki je zraotna obe^ P de*. je«ikoT. Orim se le na moc z tcč- j| \etno prakso. — Ponuđbe pod n30' | 1066" na npram »Slor. Naroda«. | Stanovanje z dtema sobama in pritikiinami, se •dda sa avgvatov terml« ▼ novi Tili na lepem solnčoem mestu. Več se poizTe t upravn »SIot. Naroda«. 114« i Zahvala. Vsem, ki so o priliki smrti gospe Josipine Janša izrekli svoje sožalje, darovali lepe \Tnce ter spremili Wago pokojnice na zadnji poti, irrekajo najprisrČncjSo zahvalo ialnjoil oslalL 1142 Brez vsakega potebnega obvestila. Potrti globoke Žalosti naznanJaTno vsem sorodnikom, prijateljem in znancem srce pretresujočo vest, da je Bogu Vsegamogočnemu dopadlo, nam v ten težkih časih našega iskrenoljubljenega, nepozabnega soproga, srčno-dobrega in skrbneg« očeta, sterega očet«, strica in tasta, gospoda ŠTEFANA NAGY, IrfOTM ta tailaaa lf«M|aaak#ta, po dališea, vorjno prcnaiartem hinmju in veAratnem prejemu sv. zakra-nientovza umlrajoče, v 80. letu njegove starosti, včeraj ob ^'ilO. uri zvečer odpokUcati k Sebi v boljlo veCnost. Zemski ostaakl nam tako ljubega, nepozabnega pokojnika se bodo v aTado. toe f. t m. oi 4. »l papaMaa ▼ feiM tetosil, lalfcai- gOfSlJtGa M. 15n svečano blagoslovili in nato položili k večnemu poČitku m ookooališcu k St. Križa. i SvViiiaie jadsiaie« se bodo služite v •crkvi Marijinega ozoanjeaja v Mobtjirt. V LJUBUAM1, dne 4. »aj* 19O. ttarMa «asf» soprogi. VIktar «aiy, trgovce, Srni* *•&,*. imjn. stoteik 97. ptšpofta, na bojne« polja, mmmmMmmf; trgovec iMtf Mb> kasch roj. ««ff. otroci. SrOu »aor roj. >•■. A«a Rsgf roj. lgarf sinahi, A«#U U&meh, c in kr. nadporočmk v rez., na bojnem polja, zet Vftlar |Mf, vnuk. C kr. dritvnega pravdnlka namestnlk «r. A/šmM KajKr. c kr. nadporocnik - avdltor na bojnem polja, nečak. 5pr«t«n ^ steBooiaHtrolsplsec veŠč sloTcn^činc in nemščin«, 80 iakol aprajme. 1117 Ponudbe pod fiMa] 191511 na upravu. »Slov. Naroda«. Vabilo na občni zbor Hranilnice in posoiilnice v Lembergu r*9* xadr- z naani. %• ki se vr^i dne 13. maja 1915 v iraincm lokalu. DNEVNI RED: 1. Otvoritcv ter določite* sklepč-nosti. 2 Potrdilo !etn*ga račona. 3. VolitCT namestnika pregledo-valca račucoT. 4. Ra^mcrjc med našo mdrugo in Zadružno Zfezo t Celju. H48 Ma6#latTo. GDRCEVfl KOLESfi PRI2NftH0 HOJ R0LJ5A SFDflNJOSTl X . A.COREC L|URL)AHA HARIJE TERC Z\\t ^t5T« STjSHOVISVfcT NPSPROTI KOLIZEJA ZAH TLVAlir PRVI 5L0V CENIK X BKLZPIACNO 4 sobe z bo^atimi prinklinami in ko- Ipilnico 1^ se od da, "^M| Več pri hiSnem oskrbmku v SabiČ0yl Ul. Žte*. 3; pritllt]e. Rnvnotam se odda hlev za 5 konj. lepo prltlifcno, solnino stanovanje obstoječe iz 3 sob in pritiklin, z električno rarsretliavo tn uporabo rrta za zelrniad, se v vtlf Bcrgniann, Po-IJaiiaka cesta 87. v L!ubl{ani iakol odda TOirni stranki brez otrok ali z odraslim i otroki. — Vprašati je pri lastniku ravno tam. 1107 * 1 stoldenica 2 kroni. ' dobro izvetbana v damskih oblekah, *amo^tojna delavka, se taH©j sprejma Plača po dogovoru. 1147 PonuH.be pod „F. B./1I4711 na unravn »Slov. Naroda«. ilpiiunl pdiiiiluSIll šrjpceri ske in mešane široke, VO'a&člRO prastj žeh službe v mestu ali na deželi. 1119 Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« I«i 5 ?^\-fuV's v -»'IciS'*! ''Sinu spreiniB tskol S. Slimsneft, izdelovalnica uniform, — Ljubljana. 1134 i v II. nadstr., obstoječ iz 3 sob s priti-klinami ter s porabo vrta se Odda za avgust. — Euhnora cesta 23. poleg nove domobranske vojasnice. — Vnrašati ie v pritličju, levo. 1130 5*' Spre{me se ~^3£B s primerno šo^sko naobrazbo v trgovino s šp-c. blagom in železn v Ljubljani. Hrana in stanovanje v hiši. Pojasnila daie mest^a posre-dovalnic«! za đelo in stanovanja v Ljubljani. ina Is 4 sobam!7 kopalao sobo, pre^sobOp starambo in kletjo, se odda s 1. av-gnstom. 1131 Natančneje se izve pri A. Sara* bonu, Zaloška cesta št 1. Mafbol^e mit In \wM salams fino, sočno šunko (gnjnf), kranjske klo-base, prekajeno meso, slanino s papnko, najboljši pristni ecnsndalski a*r ter sladko : ćajno surovo maslo priporoča tvrdka :: J. Buzzolini delikatesna trgovina Ljubljana, Lingarjeva ulica, Vsakdanje pošiljatve od najmanjše do naj večje množine po najnižji cenl. 13'v Kmetova'ccm in pesrstnikom! Vsled velike zaloge oddajam po zntžanih cenah bre^ zareze in z zarezo v podoigasti obliki,ki rrekaSa po svoji trpežnosti vsako drugo opeko in se zanjo prevzame vsako garancijo. 1089 Tovarna cementnin Ivan Jelačin v Ljubljani. ________.____________ #%__w JE 9 U5«KC ^r5tc, ©prane in nseprenc l^upiR) p© nojuijji ccni! Prtnamem vsako maotlao prati gotovini. %2 Toznloo po teloznlci ali pošti plaćam sam. J. UKUticLJNlK, Mestni trg 22.