■ŠŽŽfe U«0LXII   itCW. 253
D LiuMicni. v torek 5 nouembro 1929.
mm
Izhaja
dan popoldne, izvzemSi ledelje in praznike. — Inserati do 30 petit a. Din 2.—, do 100 vret Din 2.50, večji ineerati petit vreta Din 4.—. Popusti po dogovoru. In eratni davek posebej.   »Slovenski Narod< Telja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300-— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Nas« telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126.
Plaz na progi pri Zagorju
Med postajama Zagorje in Sava je ogromen plaz zemlje zasul železniško progo - Promet
že dopoldne vzpostavljen - Človeških žrtev ni bilo
Zagorje 5. novembra.
Davi okoli pol 3. se je odtrgal med postajama Zagorje in Sava s hriba na desni strani Save ogromen plaz skalovi ja in ilovice ter zasul oba železniška tira tako da je bil onemogočen vsak železniški promet. Z obeh postaj so ta; ko j telefonirali progovni sekciji v Zidanem mostu na pomoč. Na kraj ne: sreče se je odpeljal poseben vlak s progovnimi delavci, ki so z velikim trudom do 7.15 zjutraj očistili prvi levi zunanji tir tako da ga je lahko brez nevarnosti pasiral expresni vlak OSE. Ekspresni vlak je imel precejšnjo za* mudo, ker je prispel v Ljubljano na: mesto ob 4.26 šele ob 8.06. Veliko za: mudo so imeli tudi dunajski brzovlak, potniški vlaki ter beograjski brzovlak, ki je prispel v Ljubljano šele ob 8.45.
O nesreči je hila takoj obveščena tudi železniška direkcija v Ljubljani. Ob četrt na 5. zjutraj se je že odpeljala s posebnm vlakom komisija pod vod: stvom šefa ing. Muller:Petriča na kraj nesreče, da ugotovi vzrok. Zaslišan je
bil čuvaj bližnje čuvajnice, ki je izpo: vedal, da je čul ob pol treh silno bob: nenje s hriba v smeri proti Savi. Takoj mu je bilo jasno, da se je pripetila, ne: sreča. Odhitel je na progo in se kma= lu prepričal, da sta oba tira zasuta s kamenjem, ilovico, in borovci, ki jih je mogočen plaz izruval s koreninami vred.
Kakor znano, je proga od Save proti Zidanemu mostu radi visokih, skoro navpičnih skal ena najbolj ne: varnih v področju ljubljanske železnU ške direkcije. Zato se vrši zlasti ob deževnih dneh obhod proge v obeh sme: reh — od Zidanega mosta proti Savi in obratno vsake dve uri. Za obhod so določeni posebni obhodniki.
S kakšno silo je udarilo plazov je na oba železniška tira, je najbolje razvid: no iz tega, da so se tračnice v dolžini več deset metrov skrivile ter da so jih morali zamenjati. Le izredno požrtvos valnemu delu naših vrlih železniških delavcev pod vodstvom šefa progovne sekcije v Zidanem mostu ing. Sedlaka
Na Bolgarskem se umori nadaljujejo
Zopet štirje novi politični umori — Samomor v operi
Sofija, 5. novembra. Po vsej Bolgarski se nadaljujejo politični umori. Samo tekom minule nedelje in ponedeljka so bili izvršeni štirje umori V Sofiji ie bi od neznancev napaden trgovec Stojan Cer-garov. Napadalci so ga obdelali z nožmi tako, da so ga nezavestnega prepeljali v bolnico. V Razlogu v bližini Džumaje je neki Atanasev ubil pred tamošnjo čitalnico Josipa Veličkova iz Kjustendila ter težko ranil direktorja gimnazije Dantova. V rfaskovu je ustrelil poročnik Hristov nekega policijskega agenta, ki je ostal na mestu mrtev. Vzrok napada še ni pojasnjen. Tem umorom, ki so vsi političnega
značaja, je sledil snoči še četrti umor v Vami, kjer so makedonstvujušči ubili tamošnjega trgovca Dimitrija Radeva. Morilci so v vseh štirih primerih pobegnili i<n jih bolgarske oblasti doslej seveda še niso izsledile. . '
Sofija. 5. novembra. Pri snočni predstavi »Fausta c je v sofijski operi izvršil samomor neki Dragan Mihajlov. V trenutku, ko je pevec na odru zapel znano: »Za te umiram.« jc počil v parterju strel in Mihajlov se je zgrudil mrtev. Vzrok samomora, ki jc izzval med publiko veliko paniko, ni znan.
Protifašistična akcija v inozemstvu
V Bruslju je rjošLo do ponovnih izpadov proti italijanskim fašistom, dočim so v Monacu nasprotniki fašizma porušili poslopje
fašističnega tajništva
Pariz, 5. novembra. AA. Po oorjčilu iz Bruslja je bila vržena snoči pred poslopjem italijanske zbornice bomba, ki pa ni eksplodirala. Preiskava še ni mogla izslediti krivcev, ki so pripravili atentat.
Bruselj, 5. novembra s. »Le Peuple« poroča, da je prišlo v nedeljo popoldne pred tukajšnjim ljudskim domom do pretepa med socialistično mladino in italijanskimi fašisti, pri katerem so bili ranjeni 4 Italijani in 3 socialisti.
Monacovo, 5. novembra. Snoči je eksplodirala v tukajšnjem    tajništvu italijan-
skih fašistov bomba« ki jo je vrgel neznanec skozi okno v trenutku, ko bi se imela vršiti seja odbora. Slučajno je bila seja v zadnjem trenutku odpovedan ter ni bil pri eksploziji nihče ubit Porušeno pa je poslopje ter je materijalna škoda precej velika. Domneva se, da gre za maščevalni čin prottfašistov, ki razvijajo v zadnjem času živahno akcijo po vsej Evropi. Atentat je povzročil v mestu veliko razburjenje. Policija je uvedla strogo preiskavo, vendar pa doslej ni mogla izslediti storilcev.
Izprememba režima na Španskem
Oficijelna izjava španske vlade o napovedani izpremembi re-
MllUa
Madrid, 5. novem/bra. Glede na vesti, ki se širijo v zadnjem času o pre-osnovi španskega režima, je vlada izdala snoči uradno obvestilo, da je direktorij, ki je I. 1920 prevzel državno oblast v svrho preprecenja popolnega propada države, res sklenil, da pripravi pot za povratek v normaJne razmere. Motijo pa se oni, ki so spravili pred 1. 1920 državo na rob propada, če mi-
slijo, da bodo sedaj zopet prišli na krmilo in nadaljevali svoje pogubno delo. Izpremembe se bodo izvršile le stopnjema in polagoma. Če bi se izkazalo, da bi bile še preuranjene, bo znova vzpostavljena diktatura. Zbornica bo sklicana šele januarja in šele potem bo vlada sklepala o tem, v kakem obsegu naj bi se izvršila rekonstrukcija kabineta.
Afera v berlinskem sovjetskem poslaništvu
Pred odpoklicem sovjetskega poslanika v Berlinu
Berlin, 5. novembra. Po informacijah iz tukajšnjih ruskih emigrantskih krogov bo sledila na berlinskem sovjetskem poslaništvu v kratkem slična afera, kakor je bila nedavno zabeležena na pariškem poslaništvu povodom bega poslanskega svetnika Be-sedovskega. V Berlin je prispel pred' par dnevi generalni pooblaščenec GPU Rosemann, ki ima nalogo* da »očisti« vsa evropska sovjetska zastopstva nezanesljivih elementov, ki so se oddaljili od Stalinove politike. Rosemann je že pričel z zasliševanjem osobja berlinskega poslaništva. Berlinski po-slaniški uradniki so ba'je osumil j erii, da so pomagaj i Besedovsketnu na be-
gu ter ga obvestili o prihodu odposlanca iz Moskve. Pričakuje se, da bo odpoklican tudi berlinski poslanik, ki Je veljal doslej za najzanesljivejšega sovjetskega diplomatskega zastopnika v Evropi.
Smrt v tramvaju
Beograd, 5. novembra. Davi je nenadoma umrla med vožnjo v tramvaju neka rnflada elegantno oblečena dama. Prepeljali
so jo takoj v bolnico, kjer pa niso mogli ugotoviti niti njene identite. niti vzroka niene nenadne smrti.
se je zahvaliti, da jc bil levi zunanji tir že ob 7.15 toliko popravljen, da so vlaki lahko vozili po njem.
Desni notranji tir je bil očiščen še: le dobre tri ure pozneje in prav tako postavljen nov tir. Do 10. ure se je mogel vršiti promet v obeh smereh le po enem tiru. Ob 10. sta bila oba tira že toliko popravljena, da je zopet orno: gočen redni promet. Delo na progi ob zaključku lista še traja, ker je treba zavarovati ves teren s hriba proti že: lezniški progi.
Pazljivosti čuvaja, ki je takoj, ko se je prepričal, da je proga zasuta, oba vestil bližnjo postajo, se je zahvaliti, da se ni pripetila nesreča, slična oni v Rajhenburgu. V nasprotnem prime* ru bi OSE zavozil preko plazovja v Savo, ki je zlasti na kraju nesreče zelo deroča. Kakor znano, se je taka strašna nesreča pripetila med svetov: no vojno. Veliko štc\nlo potnikov je bilo mrtvih in težko ranjenih. Podrob* nosti o takratni nesreči niso znane, ker vojna cenzura ni dopustila poro* čati o nji.
Vinski zakon
Beograd, 5. novembra. Včeraj je Vrhovni zakonodajni svet odobril zakon o konkurzih in zakon o rzvenkon-kurzni poravnavi* Danes je prišel na vrsto novi vinski i zakon, nakar bo sledil zakon o pospeševanju živinoreje.
Vinski zakon je sestavila posebna komisija strokovnjakov, S tem zakonom bo izenačena in modernizirana vinska zakonodaja, poleg tega pa predvideva zakon obširne ukrepe za zaščito in pospeševanje izvoza domačih vin. Zakon je za vse vinorodne pokrajine zelo važen, važen pa tudi v splošnem, če se upošteva, da spada naša država v Evropi med najbolj vinorodne države ter je po svoji vinski produkciji na šestem mestu. Pri nas je približno 3.5 milijona ha vinogradov, kar predstavlja povprečno letni dohodek 1.5 milijard.
Zakon bo stopil v veljavo še Ie šest mesecev po objavi v >Shrž%eiMh No-vinah«. Ta rok je potreben, da se v zakonu določena vinska kontrola v podrobnosti organizira in da se kontrolno osobje v posebnih tečajih pouči o svojih dolžnostih in predpisih novega zakona. Pričakuje se, da bo novi zakon s svojimi strogimi določbami proti ponarejanju vina in z zaščitnimi merami pred inozemsko konkurenco v znatni meri pripomogel k ublaže nju vladajoče vinske krize, ki postaja od leta do leta bolj občutna.
Uredba o policijskih predstoj-
Beograd, 5. novembca. Današnje »Službene Novine« objavljajo uredbo notranjega ministrstva o ustanovitvi policijskih predstojništev v večjih mestih izven sedežev banovine. V dravski banovini se ustanovita predstojni-štvi mestne policije v Mariboru in Celju. Sedanja državna policija preneha po tej uredbi obstojati v teh mestih z 31. decembrom, s 1. januarjem 19,30 pa prično poslovati v smislu te uredbe novoustanovljene mestne policije. Pristojni bani morajo ukreniti vse potrebno, da bodo mogla policijska predstojništva v določenem roku redno poslovati.
Demanti vesti o smrti angle-
škega kralja
Pariz, o. novembra. AA. Snoči je radiopostaja na Eifflovem stolpu razširila veet, da je preminul angleški kralj Jurij. Postaja se je sklicevala na obvestilo, ki ga je o tem dogodku baje prejela od poročevalske agencije >Havas<. Vest je obudila v Parizu in Londonu in po vsej Evropi ogromno senzacijo. Danes pa objavlja »Ha-vas* komunike, v katerem ugotavlja, da te vesti ni oddala. Preiskava je ugotovila, da je snoei tekom emisije neznana oseba poklicala na telefon šefa postaje in se mu predstavila kot zastopnik agencije >Havas< ter mu sporočila, da je umrl angleški kralj Jurij. Na postaji ni nihče podvomil v istinitost te vesti, ki je bila takoj oddana po radiu v svet Ker so se taki primeri v zadnjem času ponovili, naproša »Havas*- vse liste in ustanove, naj senzacijocjshaa;. poro-\ Čila vedno prekontroŠcvo.
Dr Tuka ni izvoljen
Dr. Tuka ni bil izvoljen pri drugem skratmiju, ker je Httnkova stranka opustila njegovo kandidaturo
Praga, 5. navenvbra. V vsej javnosti je vzbudilo veliko presenečenje, ko se je zvedelo, da bivši poslanec Hlinkove slovaške klerikalne stranke dr. Tuka, ki je bil obsojen zaradi veleizdaje, pri drugem skrutinijiu ni bil izvoljen. Vodstvo slovaške klerikalne stranke je še v soboto razglašalo, da vztraja pri Tukovi kandidaturi ter da ga bo kandidiralo pri drugem in tretjem skrutiniju. To pa se ni zgodilo in dr. Tuka, ki je ostal brez mandata, bo moral potemtakem odsedeti svojo kazen. V političnih krogih sodijo, da
si je Hlinka v zadnjem trenutku premislil jn iz politične oportunitete opustil Tukovo kandidaturo. Zdi se, da si je hotel Hlinka na ta način zagotoviti možnost zooetnega vstopa v vladno koalicijo.
praga, 5. novembra. AA. CTK poroCa: Pri končnem pregledu mandatov in števila oddanih glasov je bilo ugotovlcno. da jo stranke dosedanje vladne večine prejele od 300 mandatov samo 147. S tem so izgubile večino, ki so jo imele po prejšnjih volitvah s 162 mandati, kasneje pa s 150.
Bilanca poslovanja Narodne banke
Sklepi upravnega odbora Narod nega dolga — Odtegljaji
Beograd, 5. novembra. Včeraj je bila seja glavnega upravnega odbora Narodne banke, ki so se je udeležili vsi člani odbora iz Beograda in drugih krajev. Na seji ie bil prečitan in odobren zapisnik zadnje seje, nakar je bila odobrena uredba o zavodu za izdelovanje bankovcev Narodne banke kraljevine Jugoslavije, kakor tudi pravimik o osobju tega zavoda.
Na seji so bili prečitani nadalje statistični podatki o letošnjem poslovanju Narodne banke do 31. oktobra ter primerjava z lanskimi statističnimi podatki za isto dobo. Iz teh podatkov je razvidno, da so se državni dolgovi pri Narodni banki zmanjšali za 110 milijonov dinarjevr, žiro računi pa povečali za 650 milijonov dinarjev. *Fa okoliščina pomeni brez dvoma, da je v državi denar, da se istočasno prihaja k normalizaciji razmer in da se posamezni zavodi in privatniki vzdržujejo z izdajanjem posojil. Kovinska podlaga se je povečala za približno 10 milijonov zlatih dinarjev, od katerih je 33,700.000 dinarjev v pravem zlatu, ostanek pa v devizah. Ta okoliščina je posebno zadovoljiva, ker je treba upoštevati, da računa Narodna banka angleški fund po 250 zlatih dinarjev, dolar pa za 8.5 zlatih dinarjev. Promet novčanic se je skoro prav tako kakor lani nekoliko zmanjšal in sicer za 13 milijonov dinarjev. Tudi posojila so se zmanjšala in sicer skupno za 122 milijonov dinarjev. Brez dvoma dokazuje ta okoliščina velik uspeh Narodne banke ter izredno uspešno in dobro poslovanje uprave te naše največje in najvažnejše denarne ustanove v državi.
ne banke — Zmanjšanje držav-za raztrgane bankovce
Zatem ie bil sprejet pravilnik o izplačevanju od^odnine za dele bankovcev, ki so raztrgani. Ta pravilnik je bil izdelan na podlagi čl. 106 statuta Narodne banke ter vsebuje v glavnem svoječasno sprejete sklepe glavnega upravnega odbora Narodne banke. Po tem pravilniku se ne izplača nobeno povračilo za dele novčanic, ki so manjši od Vs površine novčanic. V polnem iznosu vrednosti se bodo izplačevale tudi one raztrgane novčanice, ki jim manjka en del, toda pod naslednjimi pogoji:
Za novčanice po 1000 in 100 Din se bo izplačevala polna vrednost samo v slučaju, ako jim bo manjkal košček, ki zavzema 32-ti del površine novčanice skupno z okvirjem, za ostale novčanice pa samo, ako bo manjkal košček, ki bo obsegal največ 16-ti del cdokupne novčanice skupno z okvirjem. Raztrgani deli se bobe nadomestili in zamenjan' v centrali pri zalo žn eni oddelku, v podružnicah pa bodo vršili zamenjavo in nadomestilo upravnika podružnic ali njihovi namestniki. Povračilo se takoj izplača. Pri izplačevat^«! novčarric se od ocenjene vrednosti vsakega preloženega dela odbije na račon faferikađjsltih stroškov: za del, ki znaša nad polovico novčanice pri novčanicah po 1000 Din 3 Din, pri novčanicah po 100 in 50 Din 2 Din, pri novčanicah po 30 in H> Din 1 Din in končno pri novčanicah po 5 Din 50 par. Za dele. ki znašajo polovico aH manj kot polovico novčanice, se plača polovica zgoraj navedenih rabrikacijskih stroškov. Od nepredloženih delov novčanic pripade povračilo v korist države.
Ogromen poset naše
razstave v Barceloni
V nedeljo je posetilo jugoslovenski paviljon 60.000 lfudi — Jugoslavenski razstavljalci dobili največje število najvišjih odlikovanj
Barcelona, 5. novembra. Na mednarodni razstavi v Barceloni vzbuja jugoslovenski paviljon vedno večjo pozornost. Tekom nedelje si je ogledalo jugoslovenski paviljon 60.000 ljudi, kar predstavlja rekordno število na ban celonski svetovni razstavi. Mednarodno razsodišče, ki je ocenilo razstavlje* ne izdelke, je priznalo jugo slovenskim razstavljavcem največje število naj* višjega priznanja, t. j. Grand Prix. Izmed 180 jih je bilo priznanih jugo* slovenskim razstavljalcem, združenim v jugoslovenskem paviljonu, 87. Med i remi najlepšimi in na jv zornejšimi paviljoni, ki jim je bila priznana poseb* na nagrada, je jugoslovenski prvi.
Piratske konvencije uveljavljene
Beograd, 5. novembra. Z današnjim dnem stopijo v veljavo pirotske konvencije za dobo treh mesecev, kakor je bilo na predlog naše vlade dogovorjeno z Bolgarijo. Med tem časom se bodo v Sofiji nadaljevala pogajanja za ureditev vseh ostalih še ne rešenih vprašanj. Naša delegacija za ta pogajanja bo odpotovala 16. t. m. v Sofijo.
Deklaracija francoske vlade
Pariz, 5. novembra. Ministrski predsednik Tardieu bo na pni prihodnji seji zbornice preČital deklaracijo vlade, v kateri bo na kratko označen njen program. Obširnejše bosta govorila o programu vlade Tardieu in Briand povodom debate o interpelacijah glede notranje in zunanje politike, ki se bo vršila takoj po prečitaniu vladne deklaracije. Tardieu bo obširno govoril o smernicah notranje politike, Briand pa bo poročal o zunanjepolitičnem položaju in o smernicah svoje bodoče politike. Za sejo zbornice vlada veliko zanimanje.
ker se bo že na tej seji pokazalo, s kako večino lahko računa vlada pri izvajanju svojega programa.
Smrt srbskega pesnika
Beograd, 5. novembra. AA. Davi ob 1.30 ie preminul v prestolnici znani književnik in pesnik Vefiko MHičević.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA. Derise: Amsterdam 22.82, Berlin 13.5075 — 13£375 (13J&225),   Bruselj 7.&123, Budimpešta   9.8987,   Curih   10W.4 — 1097.4 (1085.9),   Dunaj 7.9507,   London 275.42 -276.22 (275.82), Ne*york 56.325 - oo\o26 (56.425), Pariz 222.74, Praga 167.05—167.85 (167.45),  Trst  295.15   —   297.15 (296.15). ZAGREBŠKA PREDBORZA. Devize;    London    275.86. Newyork 56.4?,   Pariz 222.75.   Milan 296.20, Curn 1095.90.  Berlin  1352.25. Dunai  795. Prasa 167.40.
Efekti: posojilo 85, vojna škoda 429 do 430.
INOZEMSKE BORZE.
Curih: London 25.17, Newyork 515.90, Pariz 20.32875, Milan 27.025. Madrid 72.9;i, Berlin 123.41, Dunaj 72.54, Beograd 9.TJ65, Praga 15.28375, Bukarešta 3.0625, Budimpešta 90-136, Sofija 3,7326, Varfcva 57.85.
Športi, ki Jih goji naše
zenstvo
Nafbo$ razširjen otgftnkiran ženski sport v
Ljabl.iaua. 31 novembra.
Genera4n* tajaica TKD Atena in delegatka v upravi Navadnega ženskega naveza ga Minka K r d f t a |e imela; eaoci v OkrodrV nem uradu zanimivo predavanje o telesni vzgoji jugoslavenske žene. Uvodoma je kratko razmotriva-la o nujnosti splošne telesno vzgojne potrebe, nakar je nadaljevala .
Prve početke organizirane telesne vzgoje j u go?loven^ke žene beležimo komaj 30 let nazaj z ustanovitvijo Ženskega- te [ovadenega društva v Ljubljani, današnje Atene. Iz njega je izšla prva jugoslavenska Sokolića, ki se je razmahnila do danes v močno vejo na drevesu J§6. Po »tanju 30. junija 1938. (za 1. 1929. statistika se ni aaključe-na), je znašalo število članic 8797. ženskega aarasea jn 433? in ženske dece /0ft8, skupaj 20.222. Od ten je telovadilo le 14.088.
Na letošnjem vsesokoiskem zletu v Poznanju šo tekmovale tudi naše čianiee v višjem oddelku. Med 7 vrsfemi je bila naša vrsta druga. Med posameznicami je bila Jufdalbvanka 4., 10., 12., 14., 20., 24. in 28. Pri Štafeti slovanskega *ekotetva je bila nasa vrsta tretja.
Vzporedno s sokolsko telovadno organi-aaoijo omenjam OrlNfoo zvezo. Slovenska Orlica je pri mednarodnih tekmah vrst v Pragi 4. julija leto« dosegla 2. mesto, prav tako pri posameznicah.
Zemski športi so se začeli razvijati v naši državi šele po vojni v večjem razmaha! in s športnim ciljem, doeim se je preje bolj radi zabave gojilo drsanje in sankanje,
N*j£K>dtfej$i razvoj se je pokazal v smučanju, kjer se v Sloveniji z vsakim letom izredno pomnože vrste smučark.
Sankanju se posveča izredno veliko število mladine« vendar se goji sankanje bolj a« zabavo, ker manjka primernih r^rika-lišc\
Drsanje sc goji sicer v veliki meri, vendar se ne posveča pažnje umetnemu Irsa-nju.
Lahka atletika je najidealnejsa Športna panoga za ženo. Plavalni sport bi moral postati splošen sport in obvezen del Šolskega telesno vzgojnega učnega načrta.
Tenis igralk imamo v državi okoli l."WO. od teh 200 tumirskih igralk s srednjeevropsko višino. V svfho pospeševanja ženske-£3 tenis sporta je odredil savez, da se mora pri vsakem turnirji* razpisarti tudi tekma za jnriiotke, t. j. tekmovalko do 18. leta. Tenis šport ni več privilegij bolje situiranih krogov kot nekoč. Po raketu segajo ufrfljens. upognjena telesa naših uradnic, naša zrela mlaitrfa, Priporoeljrv sport, ki se «a lahko goji še v poznih letih.
Najbolj razširjen orgjaiiiziran ženski Spori v Jugoslaviji je bazena, igra /. žogo, ki predela celo telo in s svojo krasno kombinacijo bistri duha. V Jugoslaviji imamo sedaj 49 bazenskih klubov (v Srbiji, Vojvodin* In Bosni 36\ ha Hrvatskem ?>. v Sloveniji 10) ž Okoli lžOO hazenftšir. Državni prvak /a ). 1929 je Maribor.
$aravna krasota naše domovine je po-speševafel; razvoja našega turizma. Nedeljski vlaki so prenapolnjeni navdušenih turi-stirlj, ki se pogosto odliknjejo v smelih pie* žalnih linah in folo-odsekih turistovskih kWB©v.
Kolesarjenje, avtomobilizem, motocikli-sem so športi, ki so postali že socijalna potreba prometnih teženj tudi za našo ženo bodisi v mestu ali na deželi. Jahanje, sabljanje iu veslanje se goji v ozkih mejah.
Med naše najmlajšo športne organizacije prištevamo Savez i&vidftifca in planinka, katerega centrala je v Beogradu. Organizacija je razdetl j ena v stolpe* ta pa v sJege. V župi v čHtfvefiiji se bo oddelek za planinke letos popolnoma ločil od oddelka za izvidnike,- V župi je včlanjenih okoli 200 pla-nink.
Prav tako kot planinke so kadi gosdov-nice pri Združenju tabornikov nekak pod-odseli fantovske organizacije. Ker ni na raspolago dawe$ intelektualno apnanfrajtii deklet aa vodilna mesta, je vodstvo goadov-nie mešano, deloma t rekah žensk, deloma moških.
Zahteva, da vodi žensko telesno vzgojo v šolah Sena, je sicer v zakonu uveljavljena, vendar je še več sol, kjer to iz raznih vzrokov ni izvedeno. Mnogo je pa tudi še Sol, na katerih ženske telesne vzgoje sploh ni ali pa je v rokah popolnoma nekvalificiranih učnih moči.
Nujna potreba bi bila, da ustanovi država vsaj dvoletno šolo za izobrazbo telovadnih učiteljic, ki bodo vseskoz teoretično in praktično izvežbane v vseh panogah telovadbe in v vseh športnih strokah. Taka dvoletna strokovna šola, na katero hi imele pristop le kandidatinje z zadostno pedagoško predizobrazbo, bi bila predhodna institucija za visoko šolo za telesno vzgojo, ki jo bo morala ustanoviti naša država, ako hoče ©stati na ni vojn drugih modernih držav. Poleg tega bi morala država vsako leto poslati vsaj nekaj že izšolanih učnih moči v inozemstvo, da si izpopolnijo svoje znanje in spoznajo moderne zahteve telesne vzgoje.
Za uspešen uapredek in razvoj ženske telesne vzgoje bi morala skrbeti država tudi s tem, da postavi vso šolsko telesno vzgojo, pa tudi ono po organizacijah pod strokovno nadzorstvo, ki bi pazilo, da se telesna vzgoja pravilno goji, in bi dajalo primerna navodila za vodstvo telesne vzgoje
Tudi ples, o katerem so mnenja zelo deljena, zasluži, da mu uravnamo pot in ga propagiramo kot vzgojno sredstvo duha in telesa. Plesno gibanje ima največ pripadnic v inozemstvu: v Nemčiji, Franciji, Rusiji. Imena Izidora Duncan, Mary Wigman, Wiesental, Jonne Paluca, Rut St Denis, Ana Pavlova so zaslovela širom sveta. Šola \Vigmanove pripravlja plesno dramo, ki bo pravcati veliki orkester gibajočih se teles, plesna udruženja v Nemčiji se pa bavijo celo z mislijo ustanoviti plesno visoko šolo. Študij modernega plesa izobražuje poklicne plesalke in učiteljice, ustanavlja tečaje za lajike, zbira plesne skupine. V naei domovini vidimo poleg baletnega zbora in družabnega plesa šele prve poeetke zanimanja za visoko plesno umetnost.
Potrebno je, da spoznamo radi boljšega razumevanja naše telesno vzgojne naloge tudi organizacijsko višino ženskega sporta v inozemstvu, s katerim bo treba stopiti čimprej v zvezo. Iz majhnih početkov se je razvila v veliko tvorbo Mednarodna ženska športna zveza s sedežem v Parizu. L. 1921. je imela včlanjenih 5 držav, danes jih ima že 23. Lani je sestavila zveza letopis z obsežnimi mednar. tekmovalnimi predpisi za žensko pripravne športne panoge, pravila, svetovne rekorde itd. Med prvimi naloga-mi zveze je bila ta, da zbudi idejo starih olimpijskih ženskih iger. Iz te kieje se je razvila prireditev prvih tkzv. ženskih tek* m oval ni h iger v Parizu I. 1922. L. 1906. so se ponovile te igre v Goeteborgu na Švedskem. Prihodnje leto se bodo vršile v Pragi.
Združujemo se v saveze, internacijonal-ne federacije, posedamo kongrese, postavljamo se v vrste velikih narodov, odgovornost za naše delo narašča z vsakim dnem, kontrola nad delom je vedno večja jn vsestranska, meje padajo, skupni ideali, jasne ideje vstajajo in tedaj 6e vrednote izkristalizirajo. Blišči naj se tedaj nad vsemi etična in rasna vrednota jogosloveneke žene v našem simbolu telesne vzgoje: zdrava mati z otrokom v naročju v žaru naravne in nravne čistosti in lepote.
Od skromnega začetka v Ljubljani do svetovne slave
Zlkovci, ki jih poznajo zdaj sirom sveta, so začeli svojo karijero r Ljubljani — Prvi Zffcov koncert v *   1 a? *
Ljubljana. 5. novembra.
Pred dnevi je dovršil godalni kvartet Zika veliko turnejo po Španiji. Kvartet je obiskal vsa večja španska mesta in končal turnejo v Barceloni. Ob tej prilik se človek nehote spomni triumfalnega usj>eha in slave godalnega kvaftefa Žika ki je pa začel v Ljubljani. Rojstni kraj kvarteta, kf si je že v desetih letih po ustanovitvi pridobil svetoven sloves, je prav za prav Uuhkiana. Rihard in Ladislav Zika sta Ljubljano tako vzljubila, da sta se pri nas počutila kakOf doma. Soproga Rlharda Zi-kć je Slovenka in »ijcgovi otroci so vzgojeni slovensko. Oba svetovno znana mojstra vežejo na Ljubljano iepl spomini, saj sta tu pričela, čeprav skromno, svojo veliko karijero,
Brata Zika, ki sta rodom Ceha, sta prišla v Ljubljano kmalu po prevratu. Postala sta člana našega gledališča. Kot inicijativna mlada, nad in načrtov polna mladeniča sta premišljevala, kako bi se uveljavila, kajti čutila sta V sebi zmožnost in znande, ki mu je treba razmaha izven ozkih naših mej. Pridobila sta za svoje Mčrte Karla Sancina in Ladislava Cernyja in sestavila sta »gođastif kvartet ztka«. L. 1919 It kvartet že pridno vadil m študiral ža prvi koncert, ki se ie vršil 6. aprili 102© v veliki dvorani Narodnega doma kot f, komorni večer fodatne** kvarteta 25ka. To je Wf Prvf koncert bratov Zika sploh in skromen začetek Zikovega kvar-
teta. lemu začetku je sledilo še nekaj koncertov Zika, dokler ni kvartet odšel v svet. Karel Sancin je prevzel mesto ravnatelja ceKiske Glasbene Matice m nadomestil ga je slavni goslač Berger.
Zanimive so razmere, v katerih je kvartet Zika priredil svoj pni koncert v Ljubljani. Zika še nista bila ziiana in Ljubljančani sprejmejo z veliko skepso vse, kar še ni priznano in znano in s tem dokazujejo največkrat ne morda svojo modrost, temveč ponavadi konzervativnost in indo-lenco. Kvartet tudi ni imel sredstev, da bi delal veliko reklamo, komaj da je bilo za plakate in programe, katere so pa po ulicah lepili člani kvarteta in njihovi prijatelji sami. Po koncertu se je kritika izražala precej rezervirano, čeprav je priznala velik talent mladih umetnikov. Skladatelj Matija Bravničar je bil edini, ki je objektivno presodil vrednost in zmožnost kvarteta in bil je prepričan, da bodo še slavni. In tako se je tudi zgodilo. Od*li so v svet in zmagali.
Zikov kvartet igra na vseh muzikalnih festivalih, absolviral je uspešno turnejo po Ameriki in več turnej po Španiji. Zadnjo so končali dne 6. septembra t. 1. v Barceloni. Zanimivo je, da so v Španiji najbolj popularen muzikalni ansambl. Na vsaki turneji po Španiji so priredili od 30 do 40 koncertov.
Zikovci so pripomogli tudi nekaterim
domačim komponistom do svetovne slave.
Tako so igrali na festivalih v Donau-esehingen skladbe Josipa Štolcerja, ki je sedajj profesor glasbe v Beogradu in je znan po vsem svetu. Njegove skladbe je založila založba Schott, ki izdaja samo svetovne edicije.
Zadnja Številka »Muzicarja« poroča o turneji kvarteta po Španiji in pravi, da je čefist Ladislav Zika izstopil iz kvarteta in ga je nadomestil Vaclav černv, brat Ladislava čentvja, tako da sta v kvartetu sedaj dva brata Čerav.
Od začetka v Ljubljani do svetovnega slovesa je Sla karijera kvarteta Zika, toda brata Zika Ljubljane, kjer sta pričela, nista pozabila. LJubljano ljubita in vsake počitnice prideta na oddih na Gorenjsko. Pravita, da sta videla mnogo lepih krajev po svetu, toda nikjer ne tako krasnega, kakor je naša Gorenjska.
Karambol dveh avtobusov
Ko je včeraj opoldne vozil Mallvjev avtobus znamke Ford iz Ljubljane proti Tržiču, je zadel ob Magistrov avtobus st. 980 s tako silo, da je zadobil težke poškodbe in bo moral poklicati na pomoč naše najznamenitejše avtomobilske kirurge, da napravijo na njem težko operacijo, če hoče zopet prepevava ti rržiške meščane v Ljubljano.
Magistrov Austro-Fiat je pravi kolos in največji avtobus v Ljubljani. Ima 4® sedežev, torej prostora za najmanj 60 oseb, tržiški Ford pa pelje lahko le kakih 20 potnikov. V tako neenakem boju je Tr-žičan seveda moral podleći Magistrovi premoči.
Avtobusa sta trčila skupay ob 12.35 na veliki cesti v Št. Vidu na razpotju, kjer se odcepi pot proti Tacnu, odkoder je pri-vozil Austro-Fiat.
Kako se je karambol pripetil, bo ugotovila sodniia. Po zaletu je bil Ford na levem robu ceste, Austro-Fiat pa z zadnjim delom na tacenski poti. Po izjavah obeh šoferjev in lastnikov ni nesreče nfkdo kriv, oba pa tudi svečano trdita, da je karambol zakrivil njegov nasprotnik. Sto-glava množica gledalcev je pa z veliko večino glasov krivdo pripisala premagancu. Kakor v življenj"u sploh. Končno so se pa mnenja zedinila in publika je krivdo soglasno zvalila oa škandalozno cesto, kjer mora šofer neprestano paziti na tisoče lukenj in stotine globokih jam, da sploh pri de naprej in se mu avto ne razbije ter mu zato ni mogoče gledati še v daljavo po drugih voeiHh. Cesta je v resnici taka, kot bi jo bile razrile granate in čndmo je, da vozniki sploh še riskiraj o vožrrjo po njej.
Ford je dobil spredaj velike šasijske Poškodbe in je spodaj ves mehanizem uničen: zlomljeni so vzmeti, os je zvita in zviti so tudi krmilni drogovi, njih stojka pa zlomljena, Rastja de skrivljena, zavorni kohiti ali bobni so pokvarjeni, blatniki zmečkani, karoserija je udrta m šipe so razbite. Naš poročevalec, ki je sam hudo izkušen strokovnjak v karambolih, ceni škodo na 3000 Din. Magistrov kolos ima pa spredaj zvit samo levi del šasije in prebit hladilnik, da je iaiiko čez dobro uro polemike in debatiranja med šoferji zopet odpeljal proti Ljubljani.
Sreča v nesreči, ki bi bila pri hitrejši vožnji gotovo katastrofalna in bi bila zahtevala več človeških žrtev, je pač ta, da ni bil nihče resno poškodovan, vendar naj pa težki karambol voznflce opozori na skraano previdnost, oblasti pa na nemogočo cesto.
Karambol na Zaloški cesti
Dane« ob 1145 je za vozil tramvaj na Zaloški cesti pri Šarabonovi trgovini v voz s konjem. Konj je takoj padel, ker mu je tramvaj zlomil sprednjo desno nogo. Ponesrečeni konj je last znane trgovine z medom Dolenc v Wolfovi uHd. Tvrdka je poslala hlapca z vozom po več stvari v šarabonovo trgovino in ko je ta voaal s konjem e šara-bonovega dvorišča na cesto, je privozil tramvaj in podrl konja. Dolenčev voznik trdi, da ni tramvajski voznik dajal nobenih svarilnih znakov. Konj, po katerega je pri-§el konjski mesar, je bil etar 11 let in dobro ohranjen. Skupna škoda znaša okoli 4000 Din, ker je bil močno poškodovan tudi voz.
Iz policijske kronike
Ljubljana, 5. novembra. 3. t. m. je prijavila policiji pocestnica Marjeta Klobučar, stanujoča na Tržaški cesti 40, da je njen mož Josip Klobučar, vpo-kojeni železničar, istega dne zgodaj zjutraj odšel z doma, a 6e še zvečer ni vrnil. Tudi drugi dan ga ni bilo od nikoder. Žena se je bala, da se je možu kaj pripetilo. Njena slutnja se je res uresničila. Včeraj popoldne je namreč posestnik Ivan Robežnik našel konja in voz, s katerim se je Klobučar odpeljal z doma, v Malem grabnu, dočim o Klobučarju ni bilo duha ne sluha. Vse kaže, da se je mož ponesrečil in ga je narasla voda odplavila. Klobučar si je namreč 2. t. m. izposodil konja in voz od posestnice Marjete Zftlatnikove, čes, da gre po drva. Spotoma se mu je konj najbrž splazil in zavil v Mali graben. Posestnik Klobučar je bil rojen 1. 1877. Njegovega trupla še niso našli.
Te dni so policijski organi prijeli in po-lovili člane nevarne vlomilske tolpe, ki ima na vesti večino vlomov in tatvin v Ljubljani in okolici. Vlomilci so večinoma stari, že večkrat kaznovani znanci policije.
Na policiji sta bili davi prijavljeni dTe manjši tatvini. PoetreSčku Antonu Erjavcu je bil izpred glavnega kolodvora ukraden okoli 250 Din vreden suknjič. — Delavec Josip Grojzdek je nekemu Bosancu prodal star suknjič, v katerem je pozabil razne listine, dve legitimaciji hi 50 Din. Vse to je. Bosanec kupil za 99 Din. Z* sinom kršne Bosne poizveduje policija.
Jutri i   Greta Garbol Jmrt! „ŽENA BREZ SRAMU" John Gilbert
„ELITNI kino MATICA
V noči od 31. oktobra na 1. novembra je bil v Štepanji vasi izvršen večji vlom pri posestniku Valentinčiču. Tat je odneeel njegovemu sinu Antouu 2 kompletni novi obleki, siv svTŠnik, 4 kontenina-ste rjuhe, 4 pare čevljev, več komadov perila, doubte uro z verižico, sokolske hlače In več drugih stvari. Skupna škoda znaša 4000 Din.
Položaj na delovnem trgu
Pri javni   borzi dela v Ljubljani  je v
času od 1. januarja d*> ?. novembra iskalo dela G008 moških, 1231 žensk, skupaj 7239 brezposelnih. Prostih mest je bilo 5947 moških. 725 žensk, skupaj 6672. Posredovanj se je izvršilo 3093 moških. 514 žensk, skupaj 3607. Odpotovalo je 1739 mošikih. 61 žensk, skupaj 1800. Odpadlo ie 666 moških, 414 žensk, skupaj 1080. Dne 2. novembra 1929 se naliaja v evidenci 540 moških, 242 žensk, skupaj 752 brezposelnih.
Delo išče: moški: 10 hlapcev. 1 drvar,
1 pečar, 2 žret>ljarja, 6 kovačev, 6 železo-strusaTjer. 2 kleparja, 1 brusač orodja, 1 graver, 1 str. tehnik, 12 str. ključavničarjev. 1 elektromehanik, 1 elektromonter, 2 lesosrrugarja, 1 rezbar, 4 urarji, 19 mizarjev, 5 kolarjev, 6 Žagarjev, 1 pletar, 1 sedlar, 1 dežnikar. 2 usnjarja, 1 tanetnik, 30 krojačev, 10 čevljarjev. 1 čevljarski prire-zovalec. 4 knjigovezi, 1 karton, delovodja, 6 mlinarjev, 12 pekov, 5 mesarjev. 6 natakarjev, 2 slikarja 2 gradb. tehnika. 1 črloo-stavec, 25 pisarn, slug, 48 pomožn. tovarn, delavcev, 15 kurjačev, 5 automehanikov, 44 trgov, pomočnikov, 70 navadnih delavcev, 22 knjigovodij, 45 zasebnih uradnikov,
2 lesna manipulan-ta, 1 ekonom. 14 stavb, ključavničarjev, 6 vajencev:
ženske: 11 pisarniških moči, 4 kontori-stinje. 9 prodajalk, 1 hotelska blagajničar-ka, 1 gostilniška kuharica, 13 natakaric, 6 šivHj, 1 Šivilja perfia. 1 šter>trica. 3 Šivilje slamnikov, 24 navadn. tovarn, delavk, 73 dninaric, 12 kuharic, 2 sobarici, 60 skrž-kittj, 5 postrežnic, 2 vajenld.
Delo je na razpolago: moškim: 6 hlapcem, 4 mrzariem, 2 čevljarjem, 1 sodarju, 1 pečarskemu pomočniku, 3 kleparjem, 2 navadnim delavcem, 50 tesačem. 26 rudarjem, 7 krojaškim pomočnikom. 1 Iitografu, 1 kravarju, 1 optikarju, 1 opekarskemu mojstru, 10 tesarskim mojstrom, 1 delavcu za izdelovanje cementne opeke, 2 elektro-monterjem, 1 vrtnarju. 1 pekovskemu pomočniku, 13 vajencem;
ženskam: 4 šiviljam perila. 4 tkadkanu,
1 šivilji plaščev, 2 pietilkam, 3 služkinjam,
2 kmečkim deklam, 4. vajenkam.
(Presveta
Koncert pevskega društva Krakovo-Trnovo
PevibAuo tirnč&vo »Rrakovo-Troovo« praoouiic $atos deserfeauoo svofoga obstoja. Da bi dostojno   pipsfemto  ta svoj  mladoetni Jubilej,
pcrdinetdSSiO včeraj v PdfUbarmondji sla/v acsfni koncert pod vodstvom svojega pevovodje s. Mirka Freonefioa. Pri koncertu je sodeloval druširveni moški zbor, gospoda L. Kovač, operni pevec. In H. Svetel, operni kapelodk ter pri sfcfeped toCW otsem   gođben^oov   ftnbijanskegra radšo-orkestra.
Ker se ie kemce-r* o<Mada4 po mScrodoiMU setn ga poslušal doma pri srvooecn apamata, bofteČ dobita po zunanjosti, nemoten utis za naš domači pevski svet važnega dogodka.
PerVsJoo dtnnSGvo »Kraflcovo-Trnovo« fetetje, sodeč po zvočnosti zbora, okoli 30 pevcev, ki so grJtasovno zdrava, dokaj dobro porazrietHeni in ki se za morejo ponašati z nekaterimi prav prtjet-nfrni so&ti&Min! glasovi. So ©ud|e, Id se prefco dfje časitoo in vestoo trudijo po delajvflicah, cede večere pa, žrtvujejo osvobodiineari u lepemu petfa. Ne meščansko, ampak dedavsko pev. društvo je to in de&avska pev. udruženja zaznamujejo zilasti v noveSi dobi cjmđaffc tem zo*toe#e glasbene vsipehe po vsi srednji Evrope.
Netodaoji meščanska zborovsiki ideali sc um\-kaeo novim socijalnim nalogam, ki se pričenjajo reševati ta&oreflcoS od spodaj naivzgor. Pozoren opazovalec všdti, da so se detavsika pevska dcu-štva n. pr. zlasti v NeanoSj: povspela do nač-viiSjdh umetniških srtopinj, da je njihova pesem postala nekam Ss-to samosvoja, ajihove organi-zaciue si!Si>ej5e ki smoirenejše, kakor jih Je kdaj-kofci orneia nekdanja meščanska »Ltedertatfe*«. Pti nas se, žal, deftavski sk>jd svoje, za utrdkev rae-redne samozavesti tako 9**no važne pevske naloge Še ne zavedajo, vendar pa smemo videti v pevskih dru&frv*, kot n. pr. K/alcoro-Trnovo, čisto proletersko pevsko organ Kaoikx ka«e*e glasbene uspehe moraimo <k> seda-j meriti s popolnoma dm*2.ai&ioiri merilom. Zato smemo trdirti, da de pevsko delo pev. društva »KTakovo-Trnovec si*no plodovito, m njegovo razmere uspeh tega jedroaiteiga dela ra«rt»el>ifvo veMk m naj sliuži za vzg"!ed vsem enakem zborom.
Program koncerta pev. zbora (»e strinjam se vedno s tem stereotipnim imenovanjem) fe ob^c-£ad kraitfce, netežke. pevsikim z.mož*ios<sim tirtv-£t<via primerrve pesmi O. Deva, St. PremerLa. M. 2eJeztViika, F. Kimovca, Cancoa in troje motih imafalh stvari. Vse pesmi je pevski zbor zapel pogneuno, z vse rrvaftei\T€idaTO Stetoto in v prijetni ^erprertacm svojega nenamernega de&aimc-ga pe-vovodje uM. Premeloa. Največ priznanja so sf pripela pevci, z rjijfoezraiiirrirn!! naro^nami, cd katerih so morali zadnjo fcitiico >ko hi Žilo noj Dra^vco pjepvaiva^i aoou« ponoviti. Nemara ne bo zamere, a/ko trdom, da se naša pevska d-nu-šfcva, pa todi Krako\o-Trno»vo, preveč porapAjaoo v mobk.užmo ilirsko in oezdraivo srntiimentataoK. Sicer je <o morda res značilna poteza našega naroda, toda. prer^ičain sem, da si bodo pevci povsod ki vsitkdar rJrJbonjti več prafenanla z žn-n, krepko dramna>t;iko. z ve^fcamii. jamami zben, z brezobzirniimi ritmi, pj-gurnro rrarmonflo H\ kon-mpMtalfc čšm s pocu&rario ljubaivno in temu podobno pesmijo.  Res, da smo komponistn svoj
„ELiTN! kino MATICA
čas take reći toda, portiri auuno reč.
da so danes časi za nje minili to da p-c<j seboj drage potrebe in naloce-   Res r»-i   c  ' m.1 . da imajo pevovodje pri izberi procramr^ ivailoge,  mafo sodobnega kon^K^omega rta*a jn prerrv>C peMCen', ia Zrvc v preti - |
Natopi pev. Oi uMiia »#(rokovo-'l rr*v. «■»• xi b».; eksoiktori. Jc preveč p»avz se mi |c 7.^ - .. f*a(\-za je iioflc točijiva reč m čem ineoj le t->r«-momyr' tem žtNTaimejša, %wie#e k v^:i priri-dštev. Pavre prf takih koncert* bi m. M se sploh ne dade odpraviti, skra^jša! na min mik- a. Koma4 *e Td uho adtei^ že je pavza, ki ni pe. trebtta ne pevca, še menj p« posfageic*. Ze stennbars-ce prosrarno. p« je »važnat, ker . . maea  poxtoJ>Sea-afr:, za  svoj   denar mor«««
Ifodte \-se4 poldr.ugo uro od»sede*n. - Ce le no-goče: proč s pa\izami.
Pr> tretit taSki je zaoei otpernr pe\ec z. I-Kovač troje ari,: prvo foersterjm o k »O iiesa rta 1 iT* 11«, drntso Fcxxiniievo k Alm tretjo Wa«nenjevo k »Loben«rOtw*. Dodal k se arijo Plotova iz »Martec. Kaioo eo prišre ic savari na program stovenske zborovske pe-Mr. ne venu Ali ni »kovenslain. pe recimo, et*wmh sJtah koricerenih pesmi dovoej? Čemu «1 ar#>« Pocoioiia, Wagcorja, Plotoure? In. ko bj *h pci v^saj prvovrsten pevec! O. Svetel je svojo oa-fc*go dobro re*d, istotaJko eprerrikjevak3HPKix:-niki t zadrHi eočka. Po Zekonfcovt *M» v«s«i* k r^exrsedriak ZKD darefator g. Je« pofaheum t*v>t* eskreno česOte« k fofceVja, poUontf mu tep \ortev venec ter žefte! dmstvu tmde v rjooWrw*gf» uspe&rteza dete? Kje so oeseAe covoretta pevska drnstva? Sicer pa beeefim samo eo, « -tovairisfce društva firll linije, nisem IJM
Kratovo-Trnovo j«rj ie vaad aasfcnzekv Se boej pa eo me veselili Živehni, dr>tgotra»» ap4a«vu m — kakor sem mogel ie teh egaavnov sfceema — c*d!en obisfc: pesrn«eone Mankoe en mestne pu-hMke. Tteda jaz pev. diafibni »Krofos^Trnonro« k oubitejtt ~ čeprav jetMhjei oe ejiniieii ■ — veselo čestitam, videč v bodočnosti por. dnekrva 6e mnogo, mnogo rjftodtaetpa Jn Imaanu pevskega deda. m ^#
Iz pisarne dramskega tfedaltičo. V sredo 6. t. m. se ponovi za red C Strincl-borgov« piavijMaM iera »Nevesta s krono«, katera je pri vseh oosedaojiih vprisEorkvah natdvso ugajala občiiDStvu. V oetrtek 7. t. m. se igr* zabavna fnuicoejk« komcdi 11 »Naš gospod župrA« iarven abosimaja. V vloci župnika nastopa priijui>l>eni g. Cesar. Poslednja novost, ki jo »jc prinesla drama v tej seasond, komedija »2lrrtjer>je je lepo«, se ponavlja prvič v soboto rine 9. t. m. izven abonmaoa.
Otroška predstava »Janezek — So~ sariček*, ki je obenem prva mladinska predstav a v tej eeaorvi, hrta premijera v nedeljo 10. t. m. ob 3. popoidfae. Opozarjamo že danes starše in oeoo na to ljubem njivo Igrico* katera bo s svojim prisrčnim hunvoTjern brez dvoma ris rojita srca nasrh makih. Vrsi se izven abonmaja in je potrebno, da si občinstvo po možnosti nabavi vstopnice v prediprodajii v operi (telefon St. 2231). Zunanji gostje lahko na roče vstopnice pismenim porom pri upravi Narodnega gkalatHBa.
»Na§ gospod župnik« Ta veleuspela noviteta letošnje serone žanje večer za večerom večje uspehe in se iflra vselej pri polni hiši. V glavnih v4o0ah nastopajo poleg zabavnega g. Cesarja rudi ga. Nabkv Ica, gg. Lipah, Jerman, Vida Juvanova. Režijo vodi prof. Seat. Vstopnice naj oh-čtnstvo po možnosti Icunujs pri dnevni blagajni v operi. (TeM. sr. 2CT.)
Koledar.
Danes: Tor«*, 5. novembra 19£9, kato-kčani: Mirko, pravoslavni: 23. oVtrj^bra, Jakov.
Današnje rvSredirvc
Drama: zaprto.
Opera: Beneška noč.
Kino Matica: Dicanrist.
Kino Ideal:   Sladka mala   (Mat** Be-
larrn/).
Kino Ljubljanski Dvor: FHaCfra*i Puci-fika.
Predavanje ZKD ob 30. v mali dvorani Kazine. Predava prof. Brežrtfk o Severni Ameriki.
Dežurn« lekarne.
Danes: Bohinc, Rimska ce*t«. Leustek, Resljeva cesta.
Sosed
— I. izbirna tekma <' o> aa eaedasr»4ae tekmo r Luiembearga |t bdi doe 28. hi
29. septembra v Prajri. Teluno je vodil som načelnik C OS br. dr. Vaniček. za sodnike pa so bili bratje šmiriik. KHtifef, Er-ben, Strune, Jimak, Havel, Sokol, MUHer, Polarne, Pechlat, Čada in Jiranek. Tekmovalo je 23 bratov. Sodilo se je po mednarodnem tekmovalnem redu. Prvij j« bil brat Josef EfTenbergcr od Sokola Smichov I. ki je dosegel 109.92 toeke. Za njim 50 M razvrstili: Ladislav Tikal. \"inohr;«dy (108.815), Jindfich Tintera. Praga VII (104.5G), Ema-nuel Letfler, Vinohrady (99.31), Ant. >t-mar, Vinobra<ly (95.265) in drugi. Vei t<*k-movalri 90 pokazali vseskoi veliko i/vei-banost, saj je najslabši iamed njih, triru-dvajseii, dosegel se vedno 50.375 toeke, kar je za prvo izbirno tekmo na vsak naftu prav lep uspeh. Na oenovi uspeha te tekme je ČOS sklenila, da »e mornjo zaradi skupne trenaie sestaviti iz vseh tekmovateev tri vrste, od kalen« bosta dve trenirali v Pragi, tretja pa v Pfercvi. Skupna vadba« M se je pričela dne 13. oktobra, bo za iA-\\ č^amo ob nedetjab. Vadbo na orodju bc»do vodili bratje dr. KHnger, Erben in Čada, vadbo prostih vaj pa v Pragi brata .liraoek ia Peeaaček, V Pferori brat VilsasepiL Kdai bo pa pri nas prva izbirna tekma?
Dnevne vesti.
— Službeni   pečati,    žigi in »tanipilje.
Veliki župan ljubljanske oblati je po brzojavnem nalogu pomočnika ministra za notranje posle z dne 14. oktobra L L štev. 43796/III odredil: 1. fca službenih žigih in pečatih vaeh podrejenih oblastev in zavodov se morajo odstraniti besede: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, na tiskovinah pa je navedene beeede prevleči (napraviti nečitljive) ter pripisati naziv, Iti je doiocen z zakonom o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja; 2. ?re*ka nacelatva in občine aJ nr> minejo nabaviti novih žigov in pečatov, dokler ne prejmejo točnih navodil ministrstva za notranje poele.
— Iz državne službe je odpuščena uradnica pošte Ljubljana I. Vida Treialt.
—Iz prometne službe. Imenovani so za uradnika prometno - komercialnega oddelka v Subotici dosedanji posta ienačelnik postaje Feketič-Sekič Franjo Bar ne, za po-Majenačelnika v Feketič-SekiČu dosedanji uradnik prometno-komerc. oddelka v Subotici Alojzij Cvar, za uradnika gradbenega oddelka pri generalni direkciji dosedanji šef sekcije za vzdrževanje prose v Cacku ing. Riraolf Muha, za postajenačelnika v Leskovcu dosedanji postajenačelnik v Nišu Franc Škof; vpokojen ie uradnik jr^ne-ralne direfecije državnih železnic Josip BaTt. V višjo skupino je pomaknjen uradnik pomorsko - gradbene sekcije na Sušaku Slavko Mrzljak.
— Dan miru. Tudi letos 11. t. m. proslavi naš Podmladek Rdečega križa spomin na konec svetovne vojne. V ponedeljek ob 11.39 pozdravi naša deca po beograjski radro-postaji deco vsega sveta. Po vseh Šolah se bodo vršila predavanja o miru. Lhrdsko vseučilišče priredi predavanje o pacifističnem pokretu. Od 11. do 17. t. m. dobe dijak? višjih razredov srednwh in strokovnih šol pismene naloge o temi »Kal morem storiti za svetovni mir.« Najboljše naloge nagradi odbor Podmladka Rdečega križa. V ponedeljek ob 11 zanojo v Beogradu vsi zvonovi, potem se pa trstavi vse delo in z dverninutnhn molkom počaste prebivalci naše prestolice spomin v vojni padlih vojakov.
— Uniformirani kolporteri!. Upravnik Beograda je odredil, da moraio biti v bodoče vsi korporterji uniformirani. Vsak prodajalce novin mora imeti predpisano uniformo In številko, da bo lahko policija kolporteria stalno nadzirala. Udruženje prodajalcev novin ie v nedeljo popoldne svoje člane imiformiralo.
— Slovenci v Ameriki. V kraiu Američan Steel VVtrre pri Clevetandu se je smrtno ponesrečil Marcel Rak. Zapustil je ženo in tri otroke. Pokojni je bil doma iz Pre^j pri Domžalah. — Dne 13. ofctobra je v Evelethu, država Minnesotta podlegla operaciji  Marija  Mihevc,  rojena Garvajs.
— Vreme Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno in topleje. Tudi včeraj je trik) po vsen krajih naš« države oblačno. Najvišja temperatura ie znašala v Spfcfn 20, v SkoOiju 18, v Beogradu 14, v -Mariboru 12, v Zagrebu 11. v Ljubljani 10.S. Davi je kazal barometer v Ljubljani 773 ran, temperatura je znašala 6.6.
Iz Ljubljane
—lj Ljubljanske električne ure. Ljubljanske električne ure so ne&al posebnega. Včasih gredo ves teden v redu, potem pa mehanizem nenadoma odpove. Ura kaže namesto pol 3 pol 9 ali obratno, zgodi se pa tudi, da sploh »e gre in da stoti kar po več dni. Najbolj muhasta ie električna ura pred Evropo, na katere se človek ne more nikoli zanesti. Iz simpatije se menda punta tudi ura na križišču Tržaške ceste, Rimske in Bleiweisove ceste, da ne govorimo o oni v Zvezdi, ki je vse ©rej ko zanesljiva, teleti bi bilo, da se ure *c enkrat temerftto pregledajo in popravijo, ^aj je dovolj, če nas motijo cerkven** ure, ki redko prav kažejo.
—Ij Šelenburgova ulica v dežju. §e-lenourgova ulica je naša najbolj prometna ulfca, a med tlakovanimi ena najslabših. Vsa je kotaniasla, luknjasta ni vegasta. Vsak hip jo morajo krpati in popravljati. Ob deževnem vremenu je navadno vsa blatna, pločniki so pa polni Itrž. To ulico bi bilo treba temeljito popraviti. Z ved nun krpanjem itak nikamor ne pridemo.
—Ij Motnja ljubljanske električne urne naprave. Prejeli smo: Pri nevihti, ki je razsajala dne 3. t. m. nad Ljubljano, je udarila strela v vode električne urne naprave, k4 je napeljana skozi vse mesto ter isto poškodovala in ustavila vse ure. Treščilo je tako močno, da jc brla Obenem tudi poškodovana urna centrala na magistratu. K sreči se važnejšim delom iste pri tem ni pripetilo ničesar, zato ie bilo mogoče po večvrnern mirovanju po streli naMalo škodo zapet popraviti.
— lj rVemijera »Beneške noči« odpovedana. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno obveica, da se mora premijera operete ^Beneška nde* iz tehničnih razr logov za par dni preložiti. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi. Premijera bo v nedeljo 10. t. m. zvečer.
—Jj Čuden pojav pri gobah. G. Andrej Kovač iz Dvora nad št. Vidom je prinesel včeraj v naše uredništvo tri lepe, zdrave užitne gobane (jur ali globanja), ki tvorijo pravcato atletsko skupino. Dva gobana sta e korenoma skupaj zraleena, tretji pa eedi z nekoliko raztegnjenim korenom čvrsto na klobukih spodnjih tovarišev. G. Kovač je našel to nenavadno trojico v nedeljo popoldne v Dvorskih gozdovih ob kolovozni poti. Že dejstvo, da se dobe v tako pozni dobi gobani celo množinsko (g. Villenpart iz Rožne doline je našel prejšno soboto v Bokalških hribih na istem kraju 13 mladih jurjer), je nenavaden pojav. Opisani trojčki eo nasfali nedvomno na ta način, da je bila zemlja nad in pod g obje m (micelij) zveri žen m, bodisi, da je zemljo razoralo kolo ali krt pod zemljo.   Nenavadni   trojčki so
razstavljeni v oglasnem oddelku >Jatra< v Prešernovi ulici.
_lj   Obrtne    nadaljevalne (strokovne)
šole v Ljubljani so začele s poukom 1. oktobra in so vajenci oziroma vajenke razdeljene takole: Splošno obrtno nadaljevalno šolo na Vrtači obiskuje v 8 oddelkih 176 vajencev in vajenk brivcev, frizerk, mesarjev, pekov, slaščičarjev, medičarjev in vrtnarjev. Pouk se vrši popoldne od 14. do 18. ure ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih. Strokovna nadaljevalna šola za niehansko-tehniške obrte na Ledini obiskuje v 14 oddelkih 417 vajencev. Pouk se vrši popoldne v istih urah ob torkih, četrtkih, petkih in sobotah. Strokovna nadaljevalna šola za stavbne obrte na Grabnu podeča v 12 oddelkih 303 vajencev. Pouk se vrši ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih popoldne, ženska strokovna nadaljevalnima za umetne in oblačilne obrte pri sv. Jakobu v 12 oddelkih 806 učenk-vajenk. Pouk se vrši ob ponedeljkih, sredah in četrtkih popoldne. Strokovna nadaljevalnica za umetne in oblačilne obrti na Prulah ima v 11 oddelkih 289 vajencev. Pouk ee vrši ob j>onedeljkih in torkih popoldne. Vpisovanja pa ni smatrati za zaključeno, ker ee še priglašajo zamudniki. Doslej se poučuje v 67 oddelkih 1341 vajencev in vajenk.
jo njih igro kakor tudi zrelo interpretacijo. Na sporedu je predvsem klasična glasba: Beethoven, Handl. Brahm« in Smetana. Predprodaja  vstopnic  v  Matični knjigarni.
]j_ j. a. d. Triglav. Danes, v torek na Viču pri >Doigem mostu« brucovski večer. Zbirališče ob pol 20 pred Kartino. Gg. starešine vljudno vabljeni, za člane obvezno.
Odbor.
lj_ Dijaško psdp. dnistv« »Ranogojc v Ljubljani bo imelo 12. t. ni. ob *20 *voj občni zbor z običajnim dnevnim redom v Akad. kolegiju.
Iz Celja
—c Hapalhki dan. Zopet se blifca dan. ki na* spominja na ne*rečni |*>lpi> rapall-ske }>ogodbe. Da poživimo bridki spomin na to veliko našo narodno katastrofo, poziva Jugoslovanska Matica vsa celjska narodna društva, da se korporativno z vsem članstvom udeleže spominskega dneva, ki bo v nedeljo. 10. t. in. ob 11 dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Poleg tega vabimo tudi ostalo narodno občinstvo, posebno pa našo nadebudno mladino, da bo • lišala par toplih besed, ki naj ji bodo kot zvezda vodnica za v^e njeno bodoče delovanje v prid narodi in države. — Na shodu bo govoril g. dr. Ant. Novačan. — Vstopnine ni. — Rojaki, agitirajte za obilno udeležbo! Odbor Jugoslovanske Matice.
Dane«
premijera   senzacionalnega   fHma groee
Pljačkaši pacdiika
»j
l«
Pustolovščine m napetosti, ki jih Je zmoioa samo Amerika, koer se dritoi največje kjpoveftvo z zeottenrcresrtvorn. Rose BedJ pobite tokx> Tao>b&w<$iov na besno drvečem bnzovOafcu. ReSi bogastvo, svojo čast in dekle. Kot platoilo za vse to na zahteva — vroč, stada k poljtib lepega dekleta. 1
Ob 4., HU X*. i« 9. nri. Stalno znižane cene!
_lj Seznam izgubljenih predmetov, prijavljenih policijski direkciji v Ljubljani v času od 16. do 30. oktobra 1929: aktovka, v njej 6eznam nepismenih vojakov, srbski abecednik, navodila za rabo prve knjige in knjigokurent;  črna  blazina;   ročna torbica, v njej delavska knjižica na ime Šimic Ber-ta, fotografija in rdeč namizni prt; damska zlata zapestna ura z verižico; aktovka, v njej par rokavic, 3 merila in razni barvasti svinčniki; rjava    usnjata   denarnica z 250 Din, v njej tudi 3 živinski potni li&ii; Bet-nic«,   v   njej    vizitka   na ime »Loretto«; temnozelen ženski   plet;    železniška rdeča legitimacija na ime Zore Ivan; rjava usnjata aktovka; žepna srebrna ura; rjava usnjata denarnica s 400 Din; zlat uhan; aktovka, v njej mizarsko orodje; brošni vložek, (gorski  kristal); zJata verižna zapestnica; moška nikJj. zapeetna ura; ročka sol bencina; otroška bela pelerina; zlat poročni prstan; za«ta zapestna damska ura z jermenč-kom; velika voleja boa, sive barve, podložena s crepe de chine podlogo.
— lj Seznam najdenih predmetov, prijavljenih pohcijski direkciji v Ljubljani v času od 16. do 30. septembra 1929: čoln, otroška obleka, knjiga z napisom »Naša prva knjiga«, damski dežnik, moška dvo-krovna ura iz medenine, denarnice s 760 Din in nekaj računov na ime Mandelc, 40 Din, zastopni listek št. 11988, zlat prstan z rdečim kamnom, železna ženska ura in več ključev, meter modrega blaga, škatlja z risalnim orodjem, srebrna tula verižca z obeskom, pletena ženska torbica, par damskih črnih čevljev. — V železniških vozovih so bili rtađdeni sledeči predmeti: 6 moških klobukov, otroški klobuk, damski klobuk, 3 čepice, moški površnik, 3 dežniki, cigaretna doza, damski dežnik, 8 palic, ročna torbica, torbica s 84.50 Din, dežni plašč, očala, otroška očala, otroška jopica, vrč za mleko, 2 leseni žlici, 2 prazni aktovki, nahrbtnik, suknjič s čepico, košarica, notno stojalo, delavske hlače, naramnice, zavitek perila, zavitek plakatov, par damskih čevljev.
—lj Kencert francoskega violinista t Ljubljani. Kakor amo ie poročali nastopi v petek, 8. t. m. v FilharmoniSni dvorani violinski virtuoz Robert Soetens, ki prihaja v Ljubljano s svoje turneje iz Rumunije. Virtuoz Soetens je predvsem znan in čislan v zapadni Evropi. Po kritikah sodeč je zrel umetnik, njegov sloves potrjuje pa to, da ga pošilja po Evropi znana in priznana pariška družba za razširjenje francoske muzike. Njegov naetop v LJubljani bo združen s kratkim predavanjem. Predprodaja vstopnic bo od srede dalje v Matični knjigarni.
—Ij Igra s smrtjo. Izborno m nadvse zabavno komedijo ruskega pisatelja Arkadi ja Averčenka ponovi v nedeljo 10. trn. šentjakobski gledališki oder. Pri premieri in reprizi je dosegla popoln uspeh. Občinstvo se je do dobra nasmejalo. — Glavne vloge so v rokah najboljših In najbolj priljubljenih igralcev odra. Vabfcno cenj. občinstvo, da poseti predstavo in si rezervira vstopnice, ki bodo v predor odaji od četrtka dalje v trgovini Peter Sterk nasl. Mrloš Karničnik, Stari trg.
—H Slava dravske bolnicarske čete. Dravska bolničarska četa proslavi svojo slavo sv. Korana in Damijana v četrtek 14. t m. Služba boži a in rezanje kolača: bo ob 10.30 na dvorišču dravske stalite vojne bolnice.
—lj Komorni koneert v FHaarassnitai
dvorani. V ponedeljek, 11. t m. nartopi prvič v Ljubljani takozvani komorni trio — Brandl — trlo, katerega tvorijo: znana mariborska violinska vvtuorfnja ga. Brandl Fani, čelistka gdč. Hilda Folger in pianistka gdč. Herta Reiss. Navedene tri dame so se zdiružile v komorno skupino, ki si je nadela nalogo propagirati komorno skladbo in isto izvajati na javnih koncertih a čim večjo umetniško popolnostjo. Dame uživajo, čeprav šele kratko dobo nastopajo, leaen umetniški sloves in krjfgp apgl^no h?nn-
—c Dežurno lekarniško sluibo ima tekoči teden v Celju lekarna >Pri orlu< na Glavnem trgu.
—c Kmetijsko uadaljevalua šola v Celju prične s poukom danes 5. t. m. Pouk je brezplačen in bo trajal vso zimo od novembra do konca marca in sicer tedensko dvakrat popoldne. Stanovska izobrazba je poleg osnovne Jole največjega pomena, ker je potrebna za napredek kmetskega naraščaja. Kmetovalci, ne odtegujte svojega sina, hlapčiča, rejenca i. dr. pouku in prigla-eite njihov pristop v sokki pisarni v celjski okoliški šoli na Dolgem polju.
—c Neiaieljen obisk ii Ljubljane. Včeraj dopoldne sta bili v nekem celjskem prenočišču aretirani dve mladi I^ubljan-čanki, ki se že delj časa mudita v Celju in se preživljata s tajno prostitucijo, dasiravno 6ta ae svoj čae izučili poštenih poklicev. Izročen! sta bili sodišču.
—c Narasle roda. Savinja, kakor tudi njeni pritoki v Celju Voglajna, Ložnica, SuSnica itd., so zaradi detevja v sadnjib
dnevih močno narasle. Kalna voda je prinašala s seboj velike mnošine velikih rumenih poljskih buč, ki jih je pobrala na poplavljenih njivah.
Hrvatsko trgovsko društvo „Merkur" v Ljubljani
Dne 28. oktobra t. 1. se je vršil sestanek privatnih nameščencev v Ljubljani, sklican po akcijskem odboru ža ustanovitev filijale lirv. Trg. društva »Merkur«. Sestanek je otvoril predsednik akc. odbora g. ravnatelj Skalar, ki je po pozdravnem nagovoru obrazložil, da je bilo društvo »Merkur« že pred dalje časa po svojih članih, ki se nahajajo v Sloveniji, kakor tudi od drugih Interesentov pozvano, da ustanovi svoje filijale v Sloveniji. Društvo se je odzvalo temu vabilu, ker ima zakonito pravico, da deluje na celem teritoriju kraljevine Jugoslavije. Predsednik je naglašal, da zagrebški »Merkur« noče delati nobene konkurence že obstoječim sličnim socialnim ustanovam, temveč hoče doprinesti vsako žrtev, da pomaga privatnim nameščencem za slučaj bolezni in brezposelnosti, ter da gre njegovo stremljenje za tem, da se doseže zjedinjenje vseh sličnih institucij v dosego čim večjih dobrin za članstvo. Prvi govornik, uradnik društva, g. Gjukjć, je jasno razložil početek zakona o zavarovanju delavcev, dalje kako se vrši tehnična izvedba zavarovanja za slučaj bolezni in nezgode, končno kako in na kakšnem principu delajo privatne društvene bolniške blagajne. Pojasnil de, da obstoje v naši državi rasven Okrožnih uradov za zavarovanje delavcev, tri društva, katerim je dovolieno izvajanje zakonskega zavarovanja za privatne nameščence in sicer: 1.) Hrvatsko trgovsko društvo »Merkur« v Zagrebu, ki obstoja 55 let. in kateremu je z zakonom dovoljeno razširiti se na celo drŽavo. 2.) Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubil)ani, kateremu je dovoljeno s finančnim zakonom iz leta 1927 delovanje na teritoriju Slovenije. 3.) Beogradska trgovačka omladina, kateremu je z istim zakonom dovoljeno delovanje. Beogradska »Trgovačka omladina« in »Trgovsko bol-°flKfco in podporno društvo« v Ljubljani so nudile do danes svojim članom kar zakon predpisuje. 2a v&je dadatve članstvu ni bik> razpoložljivih sredstev. V obeli društvih imajo glavno besedo delodajalci, medtem ko fe Hrv. trg. društvo »Merkur« v Zagrebu ustaoova nameščencev, v kateri so absolutni m edini gospodarji člani društva sami. Društvo »-Merkur« ima do-sedaj 44 filijalk s 16.000 člani. Društvo ima svoj dom m lastni sanatorij, a v projektu so Še hadasfne zgradbe izven Zagreba* Fondi za dajatve preko zakonitega mini-
______ •
Med 7p^ednostmi
ena
Nič več se ne jezite, da je milo izsušeno in zaprašeno, obenem pa imate jamstvo, da za svoj  dober denar dobite res
&<hi<htovo^F
lerpentinovc
Milo
društvo »Merkur« ne bi moglo izpolniti svojih obvez. Imenovana tri društva nima-io Oikake medsebojne zveze in je ne mo-reiio imeti, dokler se »Trg. omladina« v Beogradu in »Trg. bolniško in podporno društvo« v Ljubljani ne pretvorijo v čiste ustanove nameščencev in dokler v svojih pravilih ne nudijo svojemu članstvu vse ono, kar nudi »Merkur*. Ker pa to takoj ne more biti, ali vsaa v doglednem času ne, je dovolj povoda, da Hrv. tr«. društvo »(Merkur« ustanavlja svoye filijale povsod, kjer so privatni nameščenci. Drugi je govoril g. Mane Levnaić, član Središ ne uprave v Zagrebu. G. Levnaić je očrtal položaj privatnih nameščencev v zezi s socialnim zavarovanjem in povdarjal potrebo ©notnega delovanja vseh privatnih nameščencev, po stari paroli »svoji k svojim«, je opomnil govornik, da je tudi on pristaš tega gesla, katero pa v tem primeru tako tolmači, da naj odločujejo delodajalci v svojih društvih, nameščenci pa v svojih ker so interesi obeh popolnoma različni. Tudi društvo »Merkur« procvita šele od onega časa, odkar so v njem včlanjeni samo nameščenci, ter je v kratkem času sezidalo svoj lastni dom in sanatorij, ki predstavljata vrednost Din 15,000.000. Poleg vseh dajatev, ki so predvidene v pravilih, je društvo pomagalo tisočerim nameščencem, ki so prihajali iz drugih krajev in držav in niso imeli možnosti, da postanejo člani društva. Društvo »Merkur« nudi svojim Članom zdravljenje v II. razredu bolnice odnosno sanatoriju, izplačuje brezposelnim denarne podpore, nudi članstvu pravno zaščito, posredovano e dela, strokovni list, pomoč svojcem umrlih članov, nadaljno zdravljentje tudi v slučaju brezposeln osti in podaljšano zdravljenje, ako član izčrpa zakonite pravice, po potrebi predujme iz lastne zadružne blagajne itd. Oba referata sta bila sprejeta z velikim odobravanjem.
Posebno zanimanje so vzbudila izvajanja gdč. Marije Aadiškove, ki je povdar-jala, da se zanima za stvar vehko število nameščenk, ki imajo poseben razlog, da delajo skupno s svojimi tovarlšicami iz ostalih krajev drŽave, Prepričana je, da se bodo vse tovarišce znašle v snujoči se podružnici. Nato je bil razšhien akcijski odbor, Id ga tvorijo gg. Josip Skalar, Emil Lafiovic, Henrik greznic, Omar Custovič, Ivan Šinkovec, Marija AjdlSkova, Marija Geržinič, Friderik Turnšek in Miroslav Žabka. Pisarna se nahaja v Tavčarjevi ulici štev. 2/1, desno, telelon 27-26, poverjenik le g. Robert Dacar. Uradne ure so Od <V-43 ta od 16—18.30. Zdravniška služba Je dobro organizirana in ima društvo tudi že v Ljubljani specijaliste za vsako vrsto boleoii. Ako oboli član, gre brez na daljnih formalnosti — tedaj brez prejšnje prijave v društveni pisarni — k zdVa*i&u, aH ga Pokliče na dorn.. Qfcp-
lele člane ali člane družine sprejema v vsakem slučaju internist g. dr. Albert Trt-nik, Gledališka ul. 12/1 od pol 10 do pol 13. in od 16. do 17. ure, ki v slučaju potrebe nakaže dotičnega specijalista. V nujnih slučajih, ali če se ne more najti društvenega zdravnika, lahko vzame član za prvo pomoč najbližjega zdravnika. V sili se lahko takoj poda v Leonlšče, vendar se morejo vsi ti izredni slučaji naknadno javiti društvenemu zdravniku. Predsednik akcijskega odbora g. ravnatelj Skala je zaključil sestanek zahvaljujoč se številnemu odzivu in povdarjajoč da naj vsak no svoji moči dela na prospe h društva.
616/n
Modeme Amazonke
V glavnem mestu ameriške države Wyominga Čhayenne, okrog katerega je rnnogo farm, se vrše v areni indijanskega izvora produkcije krotitve divjih konj, bikov in bivolov. Divje živali krote deloma cowboyi, pa tudi co\V£irIs, dekleta, rojena in vzgojena na farmah. Te produkcije so dogodek za vse mesto in primerjali bi jih la-liko z velikimi konjskimi dirkami v velemestih.
Letos je dosegla rekord prj teh igrah Rose-Prairie, ki je vzdržala v sedlu na divjem konju dve minuti — čas, na katerega stavijo. Kdor hoče doseči tak rekord, mora trdno sedeti na divjem konju. Divji konj ali mustang skače z vsemi štirimi nogami v zrak, krči svoje telo kakor mačka, hr-za in besni, da spravi jezdeca s sebe, a če se mu to ne posreči, se zavali v pesek. Rose-Prairie se je v zadnjem hipii rešila, da je divji konj ni stlačil pod seboj. Dobila je 2000 dolarjev nagrade, obenem je pa pripomogla mnogim do visoke stave. Zmagala je tudi v nadaljnih produkcijah. Na krotkem konj« je podila mustanga okrojj arene, dokler mu ni vrgla lasa okrog vratu in prednjih nog ter ga podrla na tla. Premagala je tudi bika s tem. da ga je ujela v laso, skočila s konja na njegov hrbet, ga prijela za roge in mu potisnila glavo v pesek. Občinstvo je sprejelo njeno junaštvo z nepopisnim navdušenjem. Zvečer so jo videli v naročju lepega mladega cowfooya.
Pameten odgovor.
— Oženili ste se?
— Da.
— Koga ste pa vzeli?
— Ženo.
— Bedast odgovor. Ali ste že videli ko^a, ki bi vzel moža?
— Seveda, moja žena je vzela moža.
Stran 4
31
^na mabika
Hefpburn jc skočil iz avtomobila in hitel k vratom. Pcteg-nil je za železno držalo zvonca.
— Pustite avtomobil na cesti, — je za&ficai Jirau. — Zjutraj sa zapeljete v joara&o. Dobro tste obavili svoje delo in tudi vi, R-csarr.-unda, ste se dobro držali.
Dekle je izstopilo in Hoptarn jo je TK)ie«nil ipod 'pristrešek nad vhodom.
— Gotovo ste zelo utrujeni. Imenitno iste se držali.
Obrnil se je k vratom in znova po-teinr"3 za zvonec. Med žvižganjem vetra in su-meinjeim dežja sta zaslišala, kako je zapel v h si zvonec.
— Zdaj ga bo gotovo slišal, — je dejal Hepbunn smeje.
Toda čaikala sta dteo, ne da bi kdo .prišel.
— Za vraga, — je zainnnral Hepburn. ko ga je mm*Sa potrpežljivos-t.
Znova je potegnil z-a zvonec vri zvonil talko dolgo, da ga jc zabolela roika. Kar je »presenečeno vzkfaknil. Stal >e pri ograji m 'kazal na Irišo. Reflektorji so obsevali okna in line. V&a okna so bila zagrnjena. To je bila vrsta slepiih ocL Hepfburn je taikoj spoznal, kaj to Domeni. Hiša je bila zaklenjena.
Kaj neki se je zgodilo? To je bila njegova prva misel, ko se je opomogel od presenečenja. In takoj je sledil jasen odgovor. Billa Crozier-Tata ni bilo doma.
Hepburn je srdito zaškripal z zobmi. Vožnja jih je bila itak -pošteno izmučila in ta udarec je bil pač odveč. Vedel je, da bi Sa<ndy pod -nobenim pogojem ne pustil prijatelja na cedilu.
— Jo že imam! — je dejal. — Sandv je brzojavil Bilhi, sam se je pa odpeljal z jahto na jug v trdnem prepričanju, da bo vse v najlepšem redu. Stavim glavo, da je bilo tako.
Toda s tem še ni bilo rešeno vprašanje, katj početi.
Hepburn pa ni dolgo razmišljal. Poznal je oba dečka od mladih let. Sandv je bil njegov intimni prijatelj in tudi z Billom bi bil več občeval, da se ni tako Izogibal Londona m tičal leto in da-n na meji Škotske, kjer se je pečal z lovom in ribolovom. Kaj bi Bili pričakoval od njega v takem položaju? Da se umakne viharjoi in dežju v njegovo hišo.
— Storim tako, — je zamrmral Hepburn. — Jtm, v hišo moramo, čeprav je z^Merrjena. Pojdite z menoj in pomagajte mi preskočiti prizidek.
Rosamimda je sklenila počakati pri glavnem vhodu, kajti avtomobil ji ni rmdil varnega zavetišča pred nalivom. Jim je odšel za Hepburnom na dvorišče, kamor ni segala luč reflektorjev.
Bila sta torej v temi in le s težavo sta našla pot.
— Iščem stranski vhod. — je dejal Hepburn. — Tamle je predsoba in okence nad njo nima oknic. To je edino okno, skozi katero se da priti v hišo. Mislim, da ima Crozier-Tate to okno za slučaj, če bi služtnčad zaklenila vrata v prepričanju, da se zvečer ne vrne, da bi mu ne bilo trefoa vso noč ostati zunaj.
— Kaj je odšla vsa shižinčad z doma, gospod?
— Saj baš tega ne razumem. — je odgovoril Hepburn. — Crozier-Tate da služinčadi včasi prosto, če kam odpotuje, Leitholma pa pusti vedno tu. Ne razumem, zakaj je ostala hiša brez nadzorstva. Tu je vhod. Pomagajte mi rx>vzpeti se do prizidka.
Hepburn se je vzpel in preskočil prizidek. Pred seboj je imel tri okenca, ki jih je videl tudi v temi. Potegnil je iz žepa nož in začel na srednjem nekaj rezati. Zažvenketalo je stekk) in okno se je odprlo. Hepburn je zlezel v predsobo. Zaklical je Jrmu, naj se vrne k Rosamundi, sam je pa zaprl okence in segel v žep po vžigalice.
Držeč gorečo vžigalico pred seboj je stopal previdno po dolgem hodniku. Odiprl je z zelenim blagom tapecirana vrata in odšel po vijugastih stopnicah doli. Prišel je v veliko vežo, podobno podzemni jami. Opazil je dve sveči in ju prižgal.
Sveči sta se razgoreli in Hepburn se je ves presenečen ozrl na mizo ob steni. Na mizi so stale steklenice in kozarci, na tleh je pa ležal zaboj z odtrganim pokrovom. Okrog zaboja je bila razmetana slama.
Hepburn je pristopil, da bi bolje videl.
— Tristo vragov, šampanjec! Tu je nekdo godoval!
V tistem hipu mu je zaprlo sapo in stopil je korak nazaj. Ni bil sam v hiši. Začulo se je nervozno, neenakomerno trkanje. Utihnilo je in se znova začulo. Potem je Hepburn zaslišal bolestno stokanje.
Zdelo se mu je, da stoka žival. Stokanje se je slišalo odnekod izza veže, morda iz sobe pri kuhinji. Že je hotel stopiti tja, pa si je premislil.
Kaj je to past? Stal je nepremično in poslušal. Znova je nekdo potrkal. AK je bil to signal? Ga je hotel kdo opozoriti?
Hepburn je sklenil dognati, kdo in čemu trka. Vzel je svečo in se napotil tja, odkoder se je slišalo trkanje. Sence pred njim so skakale v kote. Vrata pod glavnim stopniščem so bila na ste-žaj odprta. Zdelo se je, da se sliši stokanje in trkanje iz te sobe. Držeč svečo pred seboj je Hepburn vstopil.
V naslednjem trenutku je stopil korak nazaj, toda takoj je planil naprej.
— Sandy! Kaj se je zgodilo? Zakaj si tu?
Sandy Crozier-Tatc, član samskega kluba v Londonu, je ležal iztegnjen na klopi. Roke in noge je imel zvezane, ust:, zamašena z robcem.
Neznani prijatelj
Hepburn je potegnil iz žepa nož in prerezali vrv, s katero je bil Sandv privezan na klop. Po-tetgrnil je pr&ntettu ■rfibec iz i?st in ga posadil. Sandy ie pa takoj zaim-olklo vzkVkcfi ii«n orna lin ;f nazaj.
'Heipburn ie vzel svečo dn mu posveta v obraz. P.r^jatel-reve ustnice so bile -zatekle, obraz rdeč. a roke so mu visele db klopi, kakor da niso rrjegove.
Sandy }e odprl oči, hotel je itzprego-vorfti, pa rjj mogel. Obraz se mu je zjasofl in -polagoma se je zavedel.
— Pogum, dra»g prijatelj! — je v i'IHi ifll Hepburn.. — Takoj step-'m po Rosamoindo "in Jnma.
Hitel je v vežo in odklenil glavna vrata.
— Sandy Crozčer — Tate je tu. — je zakKcal in ta čas, ko je zaklepal za
1 seboj v.raita, >e hitel prt'fpo vedo vati Ro-sarnundii in J'imju, v kakšnem položaj ga je nalšed.
—Kaj neki se je zgodilo? — je vprašala Rosamrunda prestrašeno.
— N<e veim še. — je odgovoril Hop-burn in odrvedel svo;a spremljevalca v sobo pired glavnim stopniščem.
Rosamunda je takoj stofrifa k Sandy-jo. kS ie še vedno ležal na klopi. Oči je imel zatisnjene, ustnice mrtvaško blede.
— H-Ftro prinesite kako pijačo, nad bo že karkoli, — je zaklicala Hepbu>ruu.
Hefriburai je odšel v vežo in se vrnil s steklenico konjaka. Rosamimda je vMa Sandyju nekai ka-ploic konjaka v usta. NasrntehnSl se je in vstal Začel je hoditi po sobi, da bi se otrpli udje razgibali. Potem ie znova sedel na fckm in izspil v dušku kozarec konjaka.
— Hvala, draga gospodična, — je dejal s hrapavim glasom. — Še dobro uro fin lahko b5 <me bila odipefelfi naravnost med rmrmije v moizej. Daj mi še malo piti, Hepburn, in ne glej me, kakor dia sem pirišel z onega sveta. Brrr, jezik me peče no tem prokletem robcu.
Jim Rexwort(hy je priskooii Šn ma naH konjaka.
— Hvala, prijatelj, — je dejali Sandy. Kar se je nečesa spomnili in postavil kozarec na mizo. — Za boga! Čisto sem pozabil na starega Lertnohna. Trenutek prosim, prijatelj! Miiislim, da je zaprt nekie v veži.
Sandv je vzel svečo in odšel v vežo. Kmalu se je vrnil s starcem, v katerem je Hepburn spoznal Billove-ga vTtnairja. Obraz je rod ves zaprašen, si1 ve lase skuštrane. Plaho se je oziral po sobi.
— Kje so? — je vprašal z drhtečim glasom.
— Vsi so odšli, — ga je tolažil Sandv. — Slišal sem jih, kako so odhajali.
Nalil je konjaka in ga dal Leifholmu. — Vam niso vzeli ključev?
Rodovitno zemljo kradejo
Zanimivi običaji prebivalcev čuvaške republike v Rusiji, katerih
predniki so bili Huni
Dopisnik leningradske >Krasne Ua-zete« opisuje zanimive običaje v če-boksarskem okraju ob Volgi, kjer so se ohranili potomci Hunov, katerih predniki so v pradavnih časih ropali in plenili po Evropi. Med prebivalci čeboksarskega okraja so se ohranili nekateri običaji, ki pričajo, da gre res za potomce Hunov.
Pozno zvečer sva se peljala s prijateljem po samotni gozdni poti, piše dopisnih »Krasne Gazete« in srečala sva naglo vozečo trojko, bogato okrašeno s srebrnimi zvončki. Moj prijatelj je pognal konje in zavil v stran, da bi mogla trojka mimo. V naslednjem hipu je švignila trojka mimo in se izgubila v temnem gozdu. Zemljo gredo krast, je dejal moj prijatelj, in pognal konje. Prvi hip se mj je zdelo, da nisem prav slišal, a ko sem prijatelja vprašal, kaj je dejal, je ponovil svojo trditev, da so se peljali mimo naju ljudje, ki nameravajo krasti prst. V zapadnih vaseh čuvaške republike se je ohranil ta čudni običaj, kateremu se zdaj ljudje smejejo, ki je pa povzročal pred mnogimi leti krvave bitke po vaseh. Ljudje si kradejo prst s polja in sicer vedno v zvezi s posebnim obredom. Tatvina mora biti združena z vinom, godbo, naglo trojko in rokami najlepšega vaškega fanta. Če pridejo prebivalci vasi v kraju, kjer je zemlja nerodovitna, do prepričanja, da bi kazaJo nakrasti prsti s polja druge, bogatejše vasi, si izbero najlepšo trojko v vasi in najlepšega fanta. Trojko okrase s trakovi in zvončki, fant se praznično obleče in odpelje v dotično vas. Seboj vzame harmoniko, lopato in vina. Vaščani ga spremijo iz vasi in mu žele obilo sreče. Ko prispe na polje bogate vasi, skoči s trojke, izkoplje jamo in izlije v njo vino. Potem naloži na voz tuje prsti in se hitro vrne. Po domačem polju raztrosi rodovitno prst in tako preideta blagostanje in dobra letina na siromašno vas.
Tatvina prsti je običaj velikega nomadskega naroda Hunov, ki je bil naseljen pred davnimi leti ob Volgi. Ču-vaši, ki imajo v sovjetski Rusiji svojo republiko, so potomci Hunov. Ta običaj je povsem nedolžen. Ohranili so se pa tudi običaji, ki pomenijo za ljudstvo veliko škodo. V davnih časih so častili Cuvaši boga Keremeta. Temu krvoločnemu poganskemu bogu so žrtvovali cele črede živine. Zdaj sicer ne časte več Keremeta, pač pa celo armado drugih bogov, ki zahtevajo vedno nove žrtve. Nekaterim morajo žrtvovati koze, drugim ovce ali perutnino, nekaterim pa celo lisaste kra-
ve. Vas zbira vso zimo denar, da more spomladi kupiti lisasto kravo. Bogovi namreč ne marajo drugačne krave. Običaj zahteva, da se pri nakupu ne sme pogajati za ceno. Kolikor prodajalec zahteva, toliko morajo vaščani plačati. Zato ni čuda, da se je razvilo v čuvaski republiki zelo dobička-nosno verižništvo z živino, katero žrtvujejo pobožni kmetje bogovom.
NOGAVICE z Ž.I60M
Najboljše, najtrajnepe. zato 13 najcenejše!
Afera gledališkega magnata
Pred poroto v Los Angelesu se je zagovarjal te dni znani gledališki magnat Tapantages zaradi posilstva. Bil je obtožen, da je posilil 17-Ietno plesalko, ki je iskala pri njem službe. Za razpravo se je zanimala vsa kalifornijska javnost, kajti Tapantages je eden najuglednejših mož na zapadni ameriški obali. Zagovornik je pred poroto zatrjeval, da gre za oderuštvo. Obtoženec je baje zavrnil prošnjo mlade plesalke in zato se mu je hotela osvetiti. Ovadila ga je, da jo je posilil, pozneje, ko bi bil radi posilstva obsojen, bi pa zahtevala visoko odškodnino. Kalifornijski kazenski zakon določa za posilstvo ječo od 1 do 50 let. Ker gre za tako strogo kazen in za tako uglednega obdolženca, je bila obravnava preložena, da bi moglo sodišče zaslišati vse priče.
Zanimivo pa je, da je bila Tapan-tagova žena dva diri preje v isti sodni dvorani obsojena na 10 let ječe, ker je povozila nekega Japonca — vrtnarja. Ko je bila obsodba razglašena, je obsojenkina hčerka omedlela, mož je pa sprejel obsodbo svoje žene povsem mirno.
Zgodaj je začel.
— Le čakaj, tvojemu učitelju povem, da že kadiš.
— He, he, saj Še ne hodim v šolo.
Opozorilo!
Pri nakupu šivalnih strojev ne glejte na ceno, temveč na najboljšo znamko in to je PfAFF!
Pfaff šivalne stroje
za  rodbino,  obrt  in  industrijo z večletno garancijo, kupite ugodno in tudi na obroke pri tvrdki
IGN. VOK, Ljubljana, Tavčarjeva nI. 7
ali v podružnici Novo mesto. Pouk v vezenju brezplačen!
Mesarski pomočnik
izvežban prekajevailtec, dobi stalno eksistenco v splošni bolnici v Ljubljani. Prošnje vložiti pri ravnateljstvu do 15. t. m.
>*Ađa1i €>£lasi<
Vsaka beseda SO par. Plača se lahko tuđi p znamkah. Za odgovor znamko! • Na vprašanja brez znamka ne memm od&ovariamo- - Najmanjši oQlaa Oli» 5-—*» ------
Ocarinjenje
:  vseh  avoznii ta izvoznih ta tranzKnab pošiljk oskrbi hitro, skrbno ta po oajttkijl tarifi RAJKO TURK,   cartaski   posTediuk. LJUBLJANA,   Masarykova   cesta št. 9  (nasproti    carinarnica). Revtaft* pravaneja   zaračunavanja carine po meni  deklariranega  biaga ta
vse informacije brezplačno.
Zahvala
Iskreno se zahvaljujem za pismene in ustmene izraze sočutja ob priliki izgube mojega soproga, brata, svaka, staica, srospotda
Ivana Trohe
Zahvaljujem se z isto iskrenostjo vsem "prijateljem in zinancem, ki so sc d-ejatnski ali v duhu poslovili od nepozabnega in poklonili toliko krasnega cvetja, ter ga spremili na nuegovi zad-sji ipoti. Posefono zahvalo izrekam gg. pevcem za tolažimo petje in preč. du-flovsčmi.
Maša za<tusnica se 'bo brala 8. t. m. v župni cerkvi Sv. Petra ob 6. uri.
Žalujoča soproga Frarria Troha.
Snažno sobico
iLi katbinet išče za takoj sokidma dn mirna gospodična v oenbrm aH hližand mesta. Plača točno. Dopise tpad >Mima in snažna sobica« na (ugxnarv» »Slov. Naroda«. 2399
simpatična, sredincih let, želii z.na-nja z in-telisentiiiim značajnim 45— 50 let starim gospodom. Dorpase pod »Uffamlka žrvtfientja* na ispr. »Slov. Narocta*. 2400
Gostilno
v mestu in kopališču Lašiko na fijađboDJ prometni točki prodam. Emonadstropna hiša s pridobljeno hoteHsiko koncesijo. V brcsi se nahaja tuda mesarija. PojasncJa dajje Ama Fretee, LaSko. 2397
Na obroke
kupite po orieinatoifc cenah vse predmete, ako se obrnete na Kreditno s&drogo deealknb trgovcev, LjobUana, Ci^aletova aL  1. 80/L
Kupim posestvo
za ceno do 45.000 Din. Natančna pojasnila in opis posestva povite taikoj na Alojz Saša — Bla-govna. ŠL Jurij ob jnž. žel 2389
3£ Premog
m DRVA najboljše vrste dobavlja
L Pogačnik
Bohoričeva 5. Telefon 2059
94-L
20odstotne kronske bone
cujpuijc Pučka štedionica, založna zavod d. d., Osijek, Desatičina al. 27. 97-J-
Želodčno tinkturo
preizkušeno, proti zaprtju ki drugim težkočam želodca priporoča dr. Q. Piccoii.    lekarnar v Ljub-i Uaoi. 87-L
HJUUUUUU I H m IUUULH H II 11 i t LO J-IUUaDGLlUULOLJULlUU
Polepša nje polti v 24 urah
je dosegla (glasom zahvalnice) ga. dr. L. z zdravniško priporočeno lepotno mažo »Eros«. Mnogo pismenin priporočil.
Ako kaze vaš obraz ogrci, zajedalci, gube ali druge nepriličnosti polti, jih takoj odstrani lepotna maža »Eros<. sicer povrnemo denar. Lonček 14.— Din. 3 lončki 30.— Din.
Dr. Nikol. Kemeny, Košiće Postf. 12/E 5 ČSR. aroauuj ma tuji DDggagpaa ijlo i .i ii i hi me
ŠIVALNI STROJI
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. — 15*letna garancija — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI »ADLER* - KOLESA iz prvih tovarn »Diirkopp«. »Styria«. — PLETILNI STROJI vedno v zalogi — Posamezni deli koles in Šivalnih strojev. — Daje se tudi na obroke. — Ceniki (ranico in zastonj.
IVAN JAX 1 SIN, LJUBLJANA, Gcsposveiska 2
cPolneno blago,
svilo,
popelin Ltd.
za žalne obleke
priporoča
AM.SKABERNČ Ljubljana
Haiiulafurni papir
s$9 a Din 4* -nrodaia u**r?*uA *'S*ov. Naroda*'
Urejuje: Josip Znpahftič. — Za »Narodno tiskano«: Fran Jecersek. — Za opravo in
ioseratni del lasta: Oton ChristcL
— Vsi v UubljanL