Poštnina plačana v gotovini. Ur< i 15. V Ljubljani, dne 14. februarja 1929. Letnik XI. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI ljubljanske in mariborske oblasti. ^^,'l - < l I I W 11 III I ■ II—— ——————i—i—— Vsebina.: Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca». 63. Pravilnik za bolnice. 64. Popravek k pravilniku o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami. Razglasi osrednje vlade. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi finančne direkcije v Ljubljani. Razglasi sodišč in sodnih oblastev. Ra/giasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave. Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“, Številka 29 z dne 5. februarja 1929.: Ukaza Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. decembra 1928.: Odlikovani so za zasluge v službi javne varnosti: z redom sv. Save V. vrste: Ivan Donđtvić, nadzornik policijskih agentov v Celj;u; Fran F i n ž -g ar, oblastni poveljnik varnostno straže v Mariboru; Fran C a j n k o in Anton Pavletič, »reska nadzornika policijskih agentov pri komisariatu v Mari-boru; Ivan Kralj, okrajni nadzornik varnostno straže v Mariboru; Fran Žajdela, Jakob P odre b e r S e k, Anton Barič in Matija Močnik, sreski nadzorniki policijskih agentov policijske direkcijo v Ljubljani; Dragotin Gril in Henrik L o -t r i č, okrajna nadzornika državne varnostne straže v Ljjubljani; z zilato svetinjo za civilne zasluge: Ivan Dori-čič, okoliški nadzornik varnostne stražo v Ptuju; Fran J e d r e t i č, okoliški nadzornik varnostne straže v Celju; Fran B e z j a k in Josip G r o b i n, agenta policijskega komisariata v Mariboru; Josip K o -n i č, okoliški nadzornik policijskih agentov policijskega komisariata v Mariboru; Bogomil N o ž i f, policijski agent policijskega komisariata v Mariboru; Ljudevit Macarol in Ivan Mohorčič, okoliška nadzornika policijskih agentov policijskega komisariata v Mariboru; Matija Čuk, policijski agent v Celju; Ivan Madon, policijski agent javne varnosti v Celju; Andrej Gruden, Karel P a u š i č in Julij Cigoj, višji stražniki v Mariboru; Anton K r e t i č, višji stražnik varnostne službe v Celju; Ivan K a d n M c in Peter Franca, okoliška nadzornika straže v Celju; Jakob Sosič in Anton Z a -j e c, okoliška nadzornika straže v Mariboru; Fran D u j e c in Fran L n k e ž i č, višja stražnika v Mariboru; Josip Kozmina, okoliški nadzornik straže v Mariboru; Jernej Remec, kontrolni nadzornik stražo v Mariboru; Ivan Podobnik, Matko Uj-č i č, Josip Hauptman in Ivan Benedičič, Policijski agenti v Ljubljani; Josip Butkovič, Josip j a z b e c, Ciril Razboršek, Gregor R o -S' e 1 j, Fran T o m š e L, Ivan G ö t z in Fran G r o -^e 1 ji, višji stražniki v Ljubljani; Vid Bevc, Valen-rin Gradišek, Blaž Razbor ni k, Anton R u s -i a n, Rudolf Vogrič, Fran K r u š i č, Fran P r o -® e r n, Alojzij H e r g a, Anton Pavlovčič, Josip Šenčur, Fran Benčič, Peter Pavlovič, Marko C e r ž i n i č, Bernard P o č k a r, Ivan S k a, 1 e, Anton Zabukovšek, Ivan Obreza, Anton r e 1 c in Fran Vrečar, okoliški nadzorniki varnostne straže v Ljubljani; srebrno svetinjo za civilne zaslugo višji stražniki: Anton Budak v Celju, Ivan Štok v Mairi-’oru, Matija Mušica v Celju, Matko M a r k e ž i č Mariboru, Ivan Kovači č in Fran R u d o ž v Mariboru, Just Udovič v Celju, Fran Simič v *UJU> Anton Simčič, Ivan Miljavec in Ivan ^ o r v i č v Mariboru, Josip Banko v Ptuju, An-on Penke v Mariboru, Mihael Din t in j an a v \r ^U’. Gračner, Josip Obersnel, Anton u č i č, Mihael Š r o k, Josip Požar in Ivan a c v Mariboru, Fran Galun v Ptuju, in Fran Pipan v Celju; agenti policijske direkcije v Ljubljani: Viktor F. Bač er, Anton F. Vrečar, Fran .J. Močan, Josip F. L u s t e k, Maks J. Turin, Alojzij F. Tabornik, F ran S e v š e k, Josip J a -g o d i c, Fran Medvešček, Ivan J e n k o, Anton Sojer, Ivan Ž i ž m o n d, Ivan Krstič, Josip B e n u 1 i č, Anton Lasič, Fran Anderlič, Simon Hlebec in Fran Humar. Objava ministrstva za notranje posle: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev jc sprejet Fran Peternelj, delavec na Viču. Številka 30 z dne 6. februarja 1929.: Odlok ministra pravde z dne 28. januarja 1929.: Postavljen jo Henrik Toplak, višji pisarniški ofi-cial pri okrožnem sodišču v Celju v 3. skupini II. kategorije, za višjega pisarniškega predstojnika v dosedanji skupini in kategoriji na dosedanjem službenem mestu. Objavi ministrstva za notranje posle: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sta sprejeta: 1.) Jakob J eram, posestnik v Po-hilah, s petimi maloletnimi otroki; 2.) Julij Bayer, ključaničar v Mariboru, skupno z ženo Julijo. Objava , generalno direkcijo davkov z dno 31. decembra 1928.: «Udruženje poginulih i umrlih svešte-nika u ratu i miru» v Beogradu je oproščeno plačevanja takse iz tar. post. 1. taksne tarifo za vse vloge in prošnje, ki jih pošilja državnim oblastvom, razen v civilnih pravdah. Številka 31 z dne 7. februarja 1929.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dnia 29. decembra 1928.: Premeščena sta po službeni potrebi: na državno realko v Ljubljani dr. Nikolaj 0 m e r s a, profesor v 4. skupini I. kategorije na II. državni realni gimnaziji v Ljubljani; na II. državno realno gimnazijo v Ljubljani Fran Devetak, profesor v 5. skupini I. kategorije na III. državni realni gimnaziji v Ljubljani. Številka 32 z dne 8. februarja 1929.: Objava maršalata dvora z dno 7. februarja 1929.: Njegovo Veličanstvo kralj jo odredil ob smrti Njenega Veličanstva Marije Kristine, kraljiee-matere Njegovega Veličanstva kralja Španije, tridnevno dvorno žalovanje, in sicer od dno 6. do vštetega dne 8. februarja 1929. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dno 31. januarja 1929.: Postavljeni so (postavljena je): a) za višje pisarniške oficiale (višjo pisarniško oficialko) pisarniški oficiali (pisarniška oficialka) v 1. skupini IH. kategorije: Rajko Alt pri okrajnem sodišču v Ptuju, Fran Korošak pri okrožnem sodišču v Mariboru, Angela L a p a j n a r pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani, Ivan Dram e pri okrožnem sodišču v Mariboru, Fortunat S t a n o v š e k pri okrajnem sodišču v Laškem, Josip Černivec pri deželnem sodišču v Ljubljani, Josip Turk pri deželnem sodišču v Ljubljani, Avgust Juh pri deželnem sodišču v Ljubljani, Mijo Potočnik pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni, Ivan B u d n a r pri deželnem sodišču v Ljubljani, Mihael M a č e ki pri okrajnem sodišču v Rogatcu, Emil Grili pri deželnem sodišču v Ljubljani, Josip Lasič pri okrajnem sodišču v Ormožu, Avgust Mastnak pri okrajnem sodišču v Konjicah in Anton Novljan pri okrožnem sodišču v Novem mestu; b) za pisarniška oficiala v 2. skupini HI. kategorije: Ludovik Modic pri okrajnem sodišču v Krškem in Martin Pinterič pri deželnem sodišču v Ljubljani. Objava ministrstva za notranje posle: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je sprejet Anton Goru p, suplent na gimnaziji v Celju. Številka 33 z dne 9. februarja 1929.: Odlok ministra pravde z dne 28. januarja 1929.: Postavljeni so: a) za višje pisarniške oficiale pisarniški oficiali v 4. skupini II. kategorije: Srečko Koni a n pri okrajnem sodišču v Radovljici, Josip Foro n c pri okrajnem sodišču v Konjicah, Martin Z o r j a n pri okrajnem sodišču v Ptuju, Fran K o -pič pri okrožnem sodišču v Mariboru; b) za pisarniško oficiale kanclisti v 2. skupini IH. kategorije: Albin L i 11 e g pri okrajnem sodišču v Krškem, Ivan Skvarča pri okrajnem sodišču na Vrhniki, Jakob Žargi pri okrajnem sodišču v Kostanjevici, Drago Prež e 1 j pri okrajnem sodišču v Metliki, Julko Marčič pri deželnem sodišču v Ljubljani; Jožef Kogej pri okrajnem sodišču v Ptuju, Anton Kramer pri okrožnem sodišču v Celjn, Dragorad Kune pri okrajnem sodišču v Črnomlju, Alojzij Lipužič pri okrajnem sodišču v Brežicah, Milan Vončina pri okrajnem sodišču v Konjicah, Josip Drevenšek pri okrožnem sodišču v Mariboru, Vinko V r a n č i č pri okrajnem sodišču v Višnji gori, Anton M e 11 i č i č pri okrajnem sodišču v Ložu, Jakob Kresnik pri okrožnem sodišču v Celju, Julij Amalietti pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi, Stanko Čuk pri okrajnem sodišču v Kranju, Alojzij Za p uš ek pri okrožnem sodišču v Celj|u, Evgen Mod pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi, Anton Rožanc pri okrajnem sodišču v Cerknici, Martin T r o j n e r pri okrožnem sodišču v Mariboru, Anton Gostiša pri okrajnem sodišču v Radečah. Rudolf Bižal pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici, Ljudevit F drst pri okrajnem sodišču v Šmarju, Konrad L o s c li d o r f e r pri okrajnem sodišču v Sevnici, Janko Vakselj pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani in Janko Fras pri okrajnem sodišču v Šmarju — vsi v dosedanji skupini in kategoriji in na dosedanjem službenem mestu. Uredbe osrednje vlade. 63. Na podstavi členov 1. in 3. uredbe o ustroju ministrstva za narodno zdravje, členov 1., 4., 6., 26. in 35. zakona o ureditvi sanitetne stroke in čuvanju narodnega zdravja predpisujem ta-le Pravilnik za bolnice.* Člen 1. Država zida, vzdržuje in zalaga z vsemi rednimi in izrednimi potrebščinami vse državne bolnice v državi. Za te namene se zagotove vsako leto potrebne vsote z državnim proračunom. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata » Slovenaca» z dne 28. decembra 1928., št. 303/C. Ölen 2. Naloga bolnic je ta-Je: Bolnica 1. ) sprejema v zdravljenje in negovanje one bolnike, ki so toga potrebni; 2. ) pregleduje in zdravi siromašne ambulantne bolnike; 8.) obdeluje medicinsko znanost, obdeluje stati-stiöno-znanstveno svoj bolniški material ter objavlja uspehe ali pa jih priobCuje z .letnim poročilom vred ministrstvu za narodno zdravje. 4.) Osrednje bolnice in bolnice I. vrste morajo tudi še pripravljati zdravniški naraščaj. Člen 3. Bolnice se dele na oddelke, na katerih se zdravijo bolniki iz ene medicinske stroke. Osnovni oddelki so ti-le: 1.) oddelek za notranje bolezni, 2.) kirurški oddelek, 3.) oddelek za porodnice in za ženske bolezni, 4.) oddelek za kožne in venerične bolezni, 5.) oddelek za očesne bolezni, 6.) oddelek za bolezni v ušesih, nosu in grlu, 7.) oddelek za nalezljive bolezni, 8.) oddelek za otroške bolezni, 9.) oddelek za radiologijo, 10.) prosektorski oddelek (pro-sektura). V eni stroki more biti tudi več oddelkov kot vzporedni oddelki, ki obsezajo lahko tudi samo eno grano dotične stroke. V manjših bolnicah se zdravijo na enem oddelku bolniki iz dveh ali več sorodnih strok. To so mešani oddelki. a) En oddelek s pretežno ležečimi bolniki »me imeti najmanj 30 in največ 100 postelj. Semkaj spadajo ti-le oddelki: notranji, kirurški, ginekološki s porodniškim, kožno-venerični, kužni in nervnopsihia-trijski. b) Oddelek s pretežno ambulantnimi bolniki sme imeti najmanj 15 in največ 70 postelj. Semikaj spadajo ti-le oddelki: otroški, otroškokirurški, ortopedski, urološki, očesni, ušesni in radiološki. c) Število stalnih postelj, potrebnih za en oddelek, odnosno za eno bolnico, se določi tako, da se poveča povprečno število bolnikov v poslednjih treh letih za 40 %. Postelje preko tega števila se računijo med rezervne, ki jih sme imeti bolnica do 25 %. Cim večja in višja je bolnica po vrsti, tem večji morajo biti tudi oddelki. V izjemnih primerih in iz posebnih razlogov sme dovoliti minister za narodno zdravje, da ima oddelek večje število postelj, nego jc navedeno pod a) in b). Bolnice so četvere: osrednje, L, II. in III. vrste. 1. ) Osrednje bolnice so obče ali specialne. Obče osrednje bolnice so one: a) ki so v glavnih in važnih krajih države, kamor se stoka jako veliko število državljanov; b) ki imajo oddelke, popolnoma opremljene s potrebnimi laboratoriji in aparati za diagnostiko in terapijo; c) v katerih morajo imeti oddelkovni šefi v bodoče posebno kvalifikacijo (člen 15., točka 1.); č) ki imajo najmanj vse osnovne oddelke (člen 3.), razen če je ustanovljena v istem kraju namesto enega izmed teh oddelkov specialna bolnica ali naprava; d) ki imajo nad 400 (štiri sto) stalnih postelj, eventualno skupaj s specialno bolnico; e) te bolnice morajo sprejemati v zdravljenje poleg bolnikov iz svojo okolice vso one bolnike iz vse države, ki jim je treba posebnega specialnega zdravljenja. Specialne bolnice, kakor duševne, kužne i. dr., so osrednje, če ustrezajo pogojem pod a), b) in c). V to vrsto bolnic spadajo sedaj bolnice v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani kakor tudi duševni bolnici v Beogradu in Stonjevcu. 2. ) Bolnice I. vrste so one, ki imajo nad 300 (tri sto) stalnih postelj in šest ali več oddelkov. Te bolnice sprejemajo bolnike, ki žive v dveh ali več oblastih. Semkaj spadajo sedaj bolnice v Novem Sadu, Subotici, Mariboru, Osijeku, Šibeniku in Skoplju. 3. ) Bolnice H. vrste so one, ki imajo nad 100 (sto) stalnih postelj in do pet oddelkov. Ti oddelki so: 1.) notranji, 2.) kirurški in očesni, 3.) porodniški in ginekološki, 4.) kožni in venerični, 5.) kužni oddelek. To bolnice sprejemajo bolnike iz ene oblasti ali pa samo iz nekaterih srezov. Semkaj spadajo sedaj bolnice v Nišu, Kragujevcu, Zaječaru, Cačku, Šabcu, Valjevu, Kruševcu, Užici, Požarevcu, Ćupriji, Prizrenu, Novem Pazaru, Bitolju, Pirotu, Gornjem Milanovcu, Smederevu, na Cetinju, v Podgorici, Ohridu, Jagodini, Beli crkvi, Veliki Kikindi, Velikem Bečkereku, Mostam, Tuzli, Brežicah, Zvorniku, Kandiji, Murski Soboti, zavod za umobolne v Ljubljani-na Studencu, bolnice v Novem mestu, Slovenjgradcu, Topolščici, Celju, Bjielovara, Čakovcu, Karlovcu, Koprivnici, Mitroviči, Ogulinu, Pakracu, Petrinji, Sisku, Varaždinu, Vink ovc ih, zagrebška kužna mestna bolnica, zemunska bolnica usmiljenih sester, bolnici v Dubrovniku in Splitu. 4.) Bolnice III. vrste so bolnice z največ 50 (petdesetimi) stalnimi posteljami. Te bolnice sprejemajo bolnike iz dotičnoga sreza. Semkaj spadajo bolnice v Knjaževcu, Svrljigu, Kraljevu, Negotinu na Dunavu, Negotinu na Vardaru, Tetovu, Mitroviči, Nikšiču, Kolašinu, Kuršum-liji, Smederevski Palanki, Raški, Prijepolju, Ložnici, Aleksincu, Soko - banji, Brusu, iSvilajncu, Topoli, Vranju, Lebanu, Vlasotincih, Leskovcu, Štipu, Prilepu, Velesu, Ivanjici, Petrovcu, Caribrodu, Bajini bašti, Boljevcu, Giljanu, Devdeliji, Ljuboviji, Plev-Iju, Prištini, Prokuplju, Sjenici, Vršcu, Novi Kanjiži, Turski Kanjiži, Senti, Somboru, Bileću, Bihaću, Bosanskem Novem, Brezi, Varešu, Višegradu, Vlasenici, Gačkem, Derventi, Drvaru, Zenici, Kaknju, Kladnju, Ključu, Kotor-varoši, Livnu, Prijedora, Prnjavora, Otočcu, Travniku, Trebinju, Foči, Cazinu, Konjicu, Kočevju, Krškem, otroška bolnica v Ljubljani, bolnice v Ormožu, Ptuju, Trbovljah, Hrastniku, Brodu, Dugi resi, Glini, Gospiću, Veliki gorici, Gračacu, Novi Gradiški, Požegi, Prelogu, Humi in Vukovaru. Kategoriziranje poedinih bolnic določa minister za narodno zdravje po podatkih o dotični bolnici in po prejetem mnenju komisije za bolnice. Člen 5. Vsaka bolnica mora imeti: a) najmanj po eno sobo za nemirne duševno obolele osebe, ki jih dovajajo politična (policijska) oblastva v opazovanje; b) prostore, oddeljene od ostalih bolnikov, za izolacijo bolnikov z odprto pljučno tuberkulozo; c) prostore za izolacijo bolnikov z akutnimi nalezljivimi boleznimi; č) najmanj po en prostor za izolacijo, onih venerično obolelih žensk in moških, ki utegnejo z nedostojnim vedenjem škodljivo vplivati na druge nedolžne mlade in odrasle bolnike. Ölen 6. Število osebja v vsaki poedini bolnici se določa s proračunom. Število osebja, določenega s proračunom, se ne smo povečati. Će bi se pokazala zbog večjega števila bolnik ov za to dejanska potreba, se mora izposlovati za to povečavo osebja odobritev ministrstva. Bolnično osebje so: 1. ) bolnični zdravniki: upravnik bolnice, oddelkovni šefi, asistenti, sekundarni zdravniki, volonterji in pomožni zdravniki; 2. ) lekamično osebje: šef lekarne, pomožni lekarnarji in lekarnarski pripravniki in služiteljsko osebje v lekarni; 3. ) administrativno, mojstrsko in služiteljsko osebje pri upravi; 4. ) bolničarsko in služiteljsko osebje na oddelkih. Člen 7. Na izpraznjeno mesto bolničnega zdravnika, lekarnarja in upravnikovega administrativnega pomočnika razpiše^ minister za narodno zdravje natečaj. V natečaju morajo biti objavljeni tudi vsi eventualni pogoji. Minister za narodno zdravje postavi po členu 62. uradniškega zakona izmed prosilcev, prijavljenih na natečaj, v prvi vrsti onega, ki je po strokovnem delovanju in ostalih ocenah najboljši. Ölen 8. Najmanjše število vseh postavljenih zdravnikov mora biti sorazmerno s številom vseh stalnih postelj vse bolnico (člen 3.): v osrednjih bolnicah kakor 1:15, v bolnicah L vrste kakor 1 :20, v bolnicah II. in III. vrsto kakor 1 :25 do 30. Na vsakih dokazanih ambulantnih bolnikov, povprečno 25 do 40 na dan, se računi en zdravnik več. Seja šefov porazdeli sporazumno najmanjše število mest asistentov in sekundarnih zdravnikov vsakemu poedinemu oddelku, pri čemer jemlje v poštev poleg števila postelj in ambulantnih bolnikov eventualna strokovna opravila na poedinem oddelku in računi, da je treba dati več zdravnikov onemu oddelku, na katerem se mora zdravnik redoma dlje muditi pri poedinih bolnikih. Ta sklep šefov velja, ko ga minister potrdi. Tako določeno najmanjše število vseh mest od-dolkovnih zdravnikov se sme izpromeniti za poedine oddelke samo z istim postopanjem. Zdravniško mesto enega oddelka se ne sme popolniti z zdravnikom, ki se- postavi na drug oddelek. Ölen 9. 1. ) Upravnik osrednje bolnice sme biti samo oni zdravnik, ki ima najmanj nastopno kvalifikacijo: a) oddelkovnega šefa osrednje bolnice z najmanj 15 leti službe v bolnici, od katerih mora biti najmanj 5 let službe oddelkovnega šefa; b) upravnika druge večje bolnice z najmanj 5 leti upravniške službe. 2. ) Upravnik bolnice I. in H. vrste sme biti samo oni zdravnik, ki ima najmanj 10 let državne sanitetne službe, od katerih je moral službovati najmanj štiri leta v bolnicah, z najmanj enim letom kot oddelkovni šef. Upravnik bolnice II. vrste mora voditi en oddelek svoje stroke; za voditev uprave pa dobiva posebno doklado, ki jo določa minister za narodno zdravje po številu, v kolikršnem se bolniki na leto zdravijo v bolnici. 3. ) Upravnik bolnice III. vrste sme biti zdravnik, ki je bil najmanj dve leti oddelkovni šef. 4. ) Na izpraznjeno mesto bolničnega upravnika razpiše minister za narodno zdravje natečaj (člen 7.) najkesneje v 14 dneh po izpraznitvi. Do končne popolnitve opravlja upravniško dolžnost oddelkovni šef to bolnice, ki ga odredi pristojno sanitetno oblastvo. 5. ) Izmed prosilcev, prijavljenih na natečaj, ugotovi minister za narodno zdravje, kateri so kvalificirani za. mesto, razpisano z natečajem, ter postavi za upravnika onega, ki je po strokovnem delovanju in ostalih ocenah najboljši. Ölen 10. Upravnik je nakazovaiec za vse izdatke v bolnici, ki jih mora vršiti po odredbah zakona, proračuna in obstoječih naredb. Pravočasno mora zahtevati otvoritev potrebnih kreditov. Za nabavo izvestnih bol-ničnih potrebščin ob najugodnejšem času mora zahtevati upravnik z obrazložitvijo, naj se otvori kredit večjega dela, pa tudi celotne partije proračun-skega leta. Ce poedine vsote ne zadoščajo za vse proračunsko leto, mora zahtevati upravnik pravočasno s podrobno obrazložitvijo od ministrstva^ naj se vsote povečajo. Člen 11. Bolnični upravnik oskrbuje po obstoječih zakonih, naredbah in pooblastitvah ministra za narodno zdravje vso bolnico — vse oddelke, lekarno, vse odseke, naprave in delavnice —i z vsemi potrebnimi ureditvami in ostalimi potrebščinami, tako da se dA kar najbolje izvajati poglavitna naloga bolnice: zdravljenje in negovanje bolnikov. Ker je dobra prehrana bolnikov najvažnejši del njih negovanja, večinoma pa tudi važen del njih zdravljenja, mora paziti upravnik posebno na prehrano bolnikov, in.sicer glede tega, da se nabavljajo vse življenske potrebščine pravočasno v zadostnih količinah, da sprejema od dobaviteljev samo nepri-korae potrebščine in da jih ohrani take; skrbeti mora, da se napravlja iz prvovrstnih potrebščin tudi prvovrstna jed najprijetnejšega okusa, ne pa enoličnega in zoprnega, nadalje da obdrži jed take lastnosti, dokler se ne izroči onim, ki jo uživajo, in da se jim izroča pravočasno. Zato mora upravnik vsak dan, eventualno tudi po večkrat, pregledati pripravljanje in izročanje hrane. Prav toliko pozornost mora obračati na preoblačenje bolnikov in postelj, da je perila vedno dovolj za rabo in v rezervi kakor tudi da se perilo pogostoma menja in dobro pere. Prehrano bolnikov in bolničnega osebja izvaja upravnik po posebnem pravilniku, ki ga predpiše ministrstvo za narodno zdravje. Člen 12. Upravnik načeluje bolnici kot starejšina bolnice in vsega bolničnega osebja in njegov uradni predstavnik. Upravnik vodi vso bolnico, skrbi za delovanje in red v njej ter jo odgovoren za vse to delovanje. Veliko pozornost mora obračati na čim boljšo in čim primernejšo organizacijo vseh del v bolnici. Zato vodi evidenco o vseh zdravniških in nezdravniških poslih. Kadarkoli je treba, najmanj pa trikrat na mesec, mora upravnik obiskati vse oddelke in se prepričati na licu mesta o njih potrebah kakor tudi o pravilnem izvrševanju obstoječih naredb, o delovanju, redu, higieni in čistoti. Upravnik mora v tem pogledu čim pogosteje nadzirati vse ostale bolnične odseke, naprave in prostore. Upravnik mora imeti posebno zaupno knjigo, v katero vpisuje osebno sam, odnosno vpisujejo oddelkovni šefi vse pripombe šefov kakor tudi vse. kar so jo storilo, da se eventualni pogreški odpravijo. S posebno pooblastitvijo ministra za narodno zdravje postavlja upravnik izvestno bolnično osebje ter dovoljuje odmor in odsotstvo. Upravnik predpisuje dežurstvo po členih 16. in 45. Upravnika na odsotstvu nadomešča oddelkovni šef, ki ga odredi po sporazumu on, odnosno pristojno sanitetno oblastvo. Člen 13. Upravnik sestavi o pravem času sporazumno z oddelkovnimi šefi bolnični proračun ter ga predloži pristojnemu sanitetnemu oblastvu. Za sestavo proračuna uporabi upravnik referate, ki mu jih predlože šefi oddelkov, odsekov in naprav in ki jih je pravočasno zahteval od njih. Sestavljeni proračun predloži seji šefov; priobčiti mora tudi ono pripombe seje, ki jih ne sprejme, pristojnemu sanitetnemu oblastvu s proračunom vred. Člen 14. Upravniki bolnic sinejo stanovati v bolnici, če so v njej posebni prostori za to. Prostori, ki niso bili ob zidanju določeni v ta namen, se ne smejo jemati za upravnikovo stanovanje. Člen 15. 1. ) Oddelkovni šef osrednje bolnice sme biti samo zdravnik, ki ima najmanj nastopno kvalifikacijo dotične stroke: a) primarnega zdravnika, b) da je prebil po specializaciji najmanj pet let kot asistent na kliniki ali osrednji bolnici ali bolnici I. vrste in da jo objavil strokovna dela, iz katerih je razvidno, da se je v tem času dovolj intenzivno znanstveno bavil s svojo stroko. 2. ) Oddelkovni šef ostalih bolnic sme biti samo zdravnik, ki ima najmanj nastopno kvalifikacijo do- Šefa nadomešča na oddelku njegov najstarejši oddelkovni zdravnik. Če je šef odsoten več dni, ga sme nadomeščati samo, ako ima uspešnega bolniškega strokovnega delovanja nad tri leta; drugače nadomešča odsotnega šefa po sporazumu šef drugega oddelka ali pa oni, ki ga odredi upravnik. Oddelkovni šef osrednje bolnice ali bolnice I. vrste je neposrednji predstojnik vsem oddelkov-nim zdravnikom in vsemu oddelkovnemu osebju; o njih podaja starejšinska poročila ter jim sme dovoljevati odsotstvovanje z oddelka do treh dni. Člen 17. Šef enega oddelka mora ugoditi pozivu šefa drugega oddelka glede posebnega posvetovanja o iz-vestnem bolniku; če je pozvani šef zadržan, pošlje svojega izkušenega namestnika. Če zahteva oddelkovni šef od šefa prosektorskega oddelka pismeno prosektorja, da bi anatomski preizkusil njemu poslane objekte, mora prosektor to storiti in priobčiti podrobni izvid s svojim zaključkom v najkrajšem potrebnem času. če zahteva prosektor od šefov drugih oddelkov preparate, ki se dobivajo na operativni način, mu morajo poslati preparate takoj po operaciji, a če ja treba, s pripombo, da je preparat za skupno uporabo. Člen 18. Vsak oddelkovni šef, zlasti v osrednjih bolnicah in bolnicah I. vrste, ima dolžnost, sistematično in praktično izobražati in vzgajati oddelkovne zdravnike za samostalne delavce v dotični stroki ter jim dajati zategadelj^ kakršna je pač njih izobrazba in sposobnost, priliko za vežbanje in delovanje. Oddelkovni šef dovoljuje svojim zdravnikom objavljanje znanstvenih del. Oddelkovni šefi osrednjih bolnic smejo prirejati tič^s Pokera) asistenta klinike aToSa na ; za Z“c raedifnce P"" ^ Ce or-osrednji bolnici ali na bolnici I. vrste; b) specialista;^^ mmf^vo za narodno zdravje za z opravljenim izpitom; c) zdravnika, ki ima pet let & ravni e, so tečaji za to zdravnike brezplačni, državne službe, od katerih je prebil dve leti na strokovnem oddelku osrednje bolnice ali bolnice I. vrste ali klinike. 3.) Na izpraznjeno mesto oddelkovnega šefa raz-; potrebni kredit v mejah proračuna, za redno na- Člen 19. Za potrebe poedinih oddelkov se zavaruje šefom piše minister za narodno zdravje natečaj (člen 7.) v \ bavljanje najpotrebnejših instrumentov kakor tudi 14 dneh po izpraznitvi. za redno popravljanje instrumentov in aparatov, za 4.) V primeru točke 1.) predlože trije znani medi- rodno nabavljanje laboratorijskega materiala in stro-cinski znanstveni delavci dotične stroke najkesneje kovne književnosti, za vzdrževanje čistote in za v dveh mesecih po končanem natečaju ministru za pranje obvezilnega materiala. Ti krediti se postav- narodno zdravje poročilo o tem, kateri prosilci so po predloženih podatkih kvalificirani za razpisano mesto, ter predlagajo izmed njih tri po vrsti najboljše Ijajo v proračun sporazumno v sejah šefov. Izredne nabave instrumentov, aparatov, laboratorijev in strokovne književnosti ne spadajo v ta z obrazložitvijo predloga in vrste. Te strokovnjake' kredit; glede njih je treba zahtevati pravočasno, da imenuje minister za zdravje takoj, ko je bil natečaj razpisan. Minister za narodno zdravje postavi za oddelkov-noga šefa na razpisano mesto enega izmed predlaganih treh prosilcev, praviloma onega, ki je predlagan prvi. 5.) V primeru točke 2.) postavi minister za narodno zdravje oddelkovnega šefa na razpisano mesto po členu 9., točki 5.). Člen 16. Poedini bolnični oddelek vodi strokovni oddel- se posebni kredit zavaruj s proračunom. Člen 20. V osrednjih bolnicah in v bolnicah I. vrste skliče upravnik redoma najmanj enkrat na mesec sejo šefov, izredno sejo pa, kadarkoli je treba ali kadar zahtevajo to trije oddelkovni šefi pismeno z označbo predmetov za razpravljanje. Tem sejam morajo prisostvovati vsi oddelkovni šefi. V teh sejah se razpravljajo: predlog bolničnega proračuna, prekoračitve v proračunu, obča bolnična kovni šef. Ta je odgovoren za delovanje in red na! vprašanja, vprašanja, ki so tičejo več oddelkov, in oddelku. Organizira službo na oddelku tako, da je i vse ono, kar se zdi upravniku potrebno, postaviti zdravljenje in negovanje bolnikov, ki ga določa sam,! na dnevni red, kar označi v pozivu, kot glavna naloga bolnice čim boljše in da je zbog S O razpravljanju se vodi zapisnik, ki ga overovita tega strokovno in znanstveno delovanje na čim večji dva šefa, prisotna pri seji; upravnik pa ga pošlje višini. Skrbi, da so začne zdravniško delovanje na; takoj pristojnemu sanitetnemu oblastvu. oddelku redno ob osmih, sam pa začne delovati na oddelku najpozneje ob devetih. Skrbi za dobro higieno in čistoto oddelka, za njegov arhiv in inventar. Skrbi za najstrožjo umno varčnost v vsakem pogledu; odreja vse, česar je treba, da se omejuje me~ dikamentozna terapija na zdravila, ki so določena v Na sejo šefov se sme pozvati, če je treba, tudi šef lekarne, ekonom itd. Člen 21. Minister za narodno zdravje d& naslov «primarij» ameniozna lerapija na zuravna, ki so določena v; («primarni zdravnik») onemu zdravniku, ki je do-armakopeji. Druga. ždravila se predpisujejo samo j vršil z dobrimi ocenami deset let delovanja v bol-d ) neizogibni potrebi. Zato podpisuje ekstrakt pravi- nicah ali specialnega strokovnega delovanja v svoji onia šef. šef lahko odredi zdravnike svojega oddel- specialni stroki in ki je objavil strokovna dela, iz katerih se jasno vidi, da se je dovoljj intenzivno ka, ki smejo podpisovati ekstrakt. Oddelkovni šefi osrednjih bolnic in bolnic I. vrste skrbe, da ima po možnosti vsak oddelek svojega dežurnega zdravnika ali da imajo vsekakor vsaj nekateri oddelki, ki so v eni zgradbi, odnosno v bliž znanstveno bavil s svojo stroko. Vrednost del oceni komisija iz treh priznanih medicinskih delavcev dotične stroke. Minister imenuje za vsak primer posebno komisijo v osmih dneh, nj'h zgradbah, skupnega dežurnega zdravnika. Šefi ko prejme prošnjo. Komisija mora izročiti svoje pis-rejajo dolžnost oddeJkovnih dežurnih zdravnikov, meno mnenje v dveh mesecih po imenovanju. ^Pravnik pa predpisuje red, po katerem dežurajo na v tem pravilniku in v bodoče v zakonih se na- naša, kjer se omenja primarij, to na primarije, kvali-Oddelkovni šef se mora pogostoma osebno prc- ficirane po tem členu. Pričati, ali je hrana za bolnike in osebje dobra in 1 Dosedanji primariji obdrže to ime; ob gorenjih adostna, kakor tudi o tem, aili so delo jedilni obroki pogojih pa lahko postanejo kvalificirani po tem Pravdno. I členu. Člen 22. Oddelkovni zdravniki — asistenti, sekundarni zdravniki in volonterji — opravljajo zdravniško in administrativno službo na oddelkih po razporedu in navodilih oddelkovnega šefa ter poslujejo na oddelku dopoldne in popoldne po razporedu, ki ga določa šef. Po zaslišanju oddelkovnega šefa predpiše minister za narodno zdravje posebe za vsak oddelek in zavaruje s proračunom potrebno število asistentov in sekundarnih zdravnikov (člen 8.). Člen 23. Oddelkovni asistenti delujejo samo na oddelkih osrednjih bolnic in bolnic L vrste. Asistent sme biti samo zdravnik, ki se jo specializiral v dotični stroki in je že pokazal voljo in sposobnost za znanstveno delovanje v njej. Vršilec asistentske dolžnosti sme biti zdravnik, ki ima najmanj dve leti delovanja v bolnicah z najmanj osmimi meseci delovanja na strokovnem oddelku osrednje bolnice ali bolnice I. vrste. Asistent ostane na dolžnosti najmanj tri, največ pa pet lot po dovršeni specialnosti. Pri asistentih, ki so pokazali nenavadno sposobnost in vnemo v znanstvenem strokovnem delovanju, smo minister za narodno zdravje izjemoma na šefov dovolj obrazložen predlog podaljšati drugi rok, toda največ še za tri leta.. Po prvih petih letih, odnosno po naknadno podaljšanem številu let, prestane ta dolžnost avtomatično, čez tri leta pa na navaden predlog oddelkovnega šefa. Za oddelkovnega asistenta, odnosno vršilca asistentsko dolžnosti, postavi minister za narodno zdravje izmed zdravnikov, prijavljenih po natečaju (člen 7.), onega, ki ga predlaga šef tega oddelka z obrazložitvijo. Člen 24. Sekundami zdravniki obstoje samo v osrednjih bolnicah in v bolnicah I. vrste. Tak sme biti oni zdravnik: a) ki se hoče specializirati in se znanstveno baviti z dotično stroko ter se s tem pripraviti za asistenta osrednje bolnice in bolnice I. vrste, odnosno-za oddelkovnega šefa. Na dolžnosti ostane v roku, določenem za specia-liziranje, če poda o njem ugodno mnenje oddelkovni šef čez tri mesece po začetem delovanju. Za takega zdravnika postavi minister za narodno zdravje praviloma najboljšega izmed prijavljenih zdravnikov (člen 7.), pri čemer vpošteva v prvi vrsti zaslužno sekundarne zdravnike, ki so navedeni pod b), in zaslužne volonterje, ki jih priporoči oddelkovni šef; b) ki hoče izpopolniti svoje medicinsko znanje. Oddelke menja po svojem izboru in po sklepu seje šefov. Na poedinem oddelku ostane štiri do osem mesecev, v bolnici pa mora delovati tako skupaj dve ali največ tri leta. Ti zdravniki se pripravijo ] tako v prvi vrsti za više kvalificirane zdravnike v državni ali samoupravni službi (za sreske, občinske itd.) in za više kvalificirane praktične zdravnike. Za takega zdravnika postavi minister za narodno zdravje praviloma najboljšega izmed prijavljenih zdravnikov (člen 7.), pri čemer vpošteva v prvi vrsti zaslužne volonterje. Če se hoče tak zdravnik v izvestni stroki specializirati, se mu sme to dovoliti najkesneje čez dve leti takega delovanja. Delovanje v bolnici izven dotične stroke se mu šteje tako, kakor bi bil prebil polovico tega časa v stroki. Člen 25. Sekundarni zdravniki, ki se bodo postavljali odslej, ne smejo imeti krajevne pravice do prakso ter morajo stanovati in se hraniti v bolnici. Izjemoma in iz posebnih razlogov sme dovoliti minister za narodno zdravje na predlog oddelkovnega šefa in bolničnega upravnika stanovanje in hranjenje izven bolnice. Člen 26. Pomožni zdravniki v bolnicah smejo biti oni zdravniki, ki so delovali v osrednji bolnici ali v bolnici I. vrste, toda niso pridobili kvalifikacije za oddelkovnega šefa (člen 15.), kakor tudi oni zdravniki, ki nimajo nikakršnega delovanja v bolnicah. Pomožne zdravnike v bolnicah postavlja po natečaju minister za narodno zdravje, če jih je treba, samo v bolnicah H. in III. vrste (člen 8.). Člen 27. V bolnicah II. in III. vrste sme postaviti minister za narodno zdravje za pogodbenega zdravnika (po uredbi o pogodbenih uradnikih in dncvnićarjili z dne 29. junija 1927., št. 51.545*): a) izmed zdravnikov za vse zdravilstvo v kraju, kjer je bolnica, čc je treba po čl mu 8., b) iziniad zdravnikov specialistov v tem kraju, če v bolnici ni zdravnika, ki bi mogel uspešno zdraviti vsaj navadnejše specialistične primere iz-vestne stroke, a jo za to nujna potreba. Člen 28. Zdravnike volonterje, ki žele delovati po členu 24. a) ali b) v osrednjih bolnicah in bolnicah I. vrste, sprejema upravnik na predlog dotičnega oddelkovnega šefa. Upravnik mora obvestiti najkesneje v troh dneh, ko je sprejel volonterja, z vsemi potrebnimi podatki o tem volonterju (curriculum vitae) ministra za narodno zdravje, ki izda eventualno odlok, o nepotrditvi ter ga priobči prizadetemu volonterju v enem mesecu od dne, ko ga je upravnik sprejel. Volonterji imajo vse dolžnosti sekundarnega zdravnika. Število vseh volonterjev za en oddelek določijo šefi za svoje oddelke v začetku vsakega leta. Člen 29. Število zdravnikov-volonterjev a) (zaradi specia-liziranja), s katerim se dopolnjuje število postavljenih zdravnikov do takega razmerja, da spada en zdravnik v osrednjih bolnicah na osem, v bolnicah I. vrste pa na 13 stalnih postelj vse bolnice, ima pravico do posebne nagrade, ki se določi s posebnim pravilnikom. Volonterja s pravico do posebne nagrade: izvoli na predlog dotičnoga oddelkovnega šefa seja šefov v prvi vrsti izmed dotedanjih zaslužnih volonterjev. Nabavljanje zdravil v javnih in privatnih lekar-1 carji, to pa so v prvi vrsti oni, ki so dovršili šolo, nah mora biti omejeno samo na primero neizogibno 1 predpisano za strežnico ali bolničarje. potrebe ter se mora naknadno opravičiti. Člen 33. V osrednjih bolnicah in v bolnicah I. vrste s preko 600 stalnimi posteljami postavi minister za narodno zdravje za administrativnega upravnikovega pomočnika takega uradnika, ki jo dovršil pravno fakulteto in ima najmanj pet let državne službe, v kateri se je bavil najmanj dve leti z intendantskimi ali podobnimi posli. V razmerju proti ostalim je višji od vseh ostalih administrativnih uradnikov dotične bolnice. Upravnikov administrativni pomočnik posluje po navodilih bolničnega upravnika. Njegova glavna na- T.1 UJUD *TT1“F“‘V" 'ZT' , . , , ° ° . : nuh bolnic m bolnic I. vrste vsako leto po en tečaj, loga je, skrbeti za pravilno poslovanje v upravi sami; J «meiemaio bolničaru fbolničarkei ki in v bolničnih napravah, izvzemši zdravniško delo- V ,tLČa . se 8prejf“aj0 bolničarji (bolmcarke), la 11 n -i: ■„ .j -i I so pokazali v enem letu po potrdilu dotičnega oddeJ- vanje na oddelkih, m paziti na to, da se pravilno . 1 . . • , • , 7 , ,. i i • 'kovnega sefa, da imajo spredaj; navedene lastnosti, uporablja material, ki ga ima bolnica. Upravnik sme , . , .v .. .v , , .. , ... . . ® j ■ • . potrebne za bolničarja (bolničarko). Na koncu vsa- dati s pismenim aktom upravnikovemu administra-,, ^ J ,. ,. y . , v , % . •, .. v . i , , i koga točaja morajo opravljati učenci (učenke) izpit tivnemu pomočniku pravico nakazovalca za ta no- , , : .. , J. j , .. ^ v v i j * j pred komisijo, sestavlieno iz upravnika in treh odiranji potrošek m prenesti na pomočnika tudi drug .. x . x . .tj, ,, , ... , , j , delko\-mh šefov, ki jih izvoli seja šefov. Z dobro del svojih dolžnosti, razen strokovmeiga nadzorstva ’ J J Za laboratorije in za oskrbovanje aparatov in instrumentov se postavljajo bolničarji, ki so še teh poslov posebno vajeni in so jim dobro vešči. Nekvalificirani bolničarji se jemljejo samo, če ni kvalificiranih; vendar pa morajo imeti polog predpisane izobrazbe vse ostale gorenje lastnosti. Najkesneje v dveh mesecih po sprejemu v službo morajo pokazati, da so pridobili najpotrebnejšo znanje in najnujnejšo sposobnost za opravljanje običajnih dolžnosti v boinični sobi in pri bolnikih. Da se nauče nekvalificirani bolničarji osnovnih znanj iz higiene, negovanja bolnikov in v drugem, kar je za bolničarja potrebno, prirode uprave osrod- Uprava priobči to izvolitev ministru za narodno j upravnikov pomočnik;. nad oddelki. Upravnikov administrativni pomočnik je popolnoma odgovoren za vse svoje odredbe. V vsem ga nadzira upravnik. Upravnikov administrativni pomočnik z rodbino vred mora stanovati v bolnipi, za hrano pa prejema neizgotovljene potrebščine. Mesto upravnikovega administrativnega pomočnika se popolni po natečaju. Člen 34. Ekonomu določa dolžnost boinični upravnik, odnosno za izvestno dele poslovanja tudi eventualni zdravje, ki izda eventualen odlok o nepotrditvi in ga priobči upravi v enem mesecu od dne izvolitve. Za porazdelitev teh volonterskih mest na poedine oddelke veljajo odredbe člena 8., drugega in tretjega odstavka. Člen 30. opravljenim izpitom se pridobi naslov kvalificirar nega bolničarja. Spredaj omenjene lastnosti, leto dni praktičnega poslovanja na oddelku in potem dovršeni tečaj s predpisanim končnim izpitom imajo po členu 10. uradniškega zakona veljavo kvalifikacije, potrebne za zvaničniški položaj. Kdor po tečaju ne opravi izpita z zadovoljivo oceno, se nadomesti čimprej s kvalificiranim bolničarjem (bolničarko). Ce se oddelkovni šef prepriča, da nekvalificirani bolničar ne more doseči lastnosti, zahtevanih za kvalificiranega, zlasti pa, če je tak bolničar nevesten in zakrivlja pregreške, ga predlaga šef za odpustitev in uprava ga odpusti. Boinični dnevničarji (dnevničarke) z dobro oceno triletnega poslovanja se postavijo, kakršna je pač njih kvalifikacija, na predlog neposrednjega predstojnika za stalne služitelje, odnosno zvaničnike. Njegova glavna skrb je dobra ekonomija bolnice: o pravem času mora predlagati nabavo vseh bolničnih potrebščin ter jih nabavljati dobre in ceneje od tržnih cen, ker se nabavljajo v večjih količinah. Zato mora skrbeti, da je vedno poučen o solidnih dobaviteljih kakor tudi o tržnih cenah vseh bolničnih po- | Oni z odličnimi ocenami se smejo postaviti tako tudi Ce delovanje oddelkovnega zdravnika ne zado- j trebščin in da ve, kdaj je najugodneje nabaviti ta j prej. šča, ga razreši minister za narodno zdravje dolžnosti ali oni predmet. i Člen 38. tudi pred dotičnimi roki, ako obrazloži njegov oddel- Njegove knjige morajo biti vedno v popolnem Število celokupnega bolničarskega, mojstrskega kovni šef zadosten predlog za njegov odlok. Volon- redu, tako da imajo lahko upravnik, upravnikov po- in administrativnega osebja v osrednjih bolnicah s terjo razreši v takem primeru seja šefov na predlog močnik ali drugi nadzorstveni organi popoln in ja- 11000 in več stalnimi posteljami mora biti v- razmerju oddelkovnega šefa, kar se sporoči ministru za na- sen pregled, kadarkoli jih zahtevajo. | proti številu postelj kakor 1 :21/2 ali 1 :3. Ekonomova dolžnost je, sestaviti o pravem času ! Za oddelke brez bolniških postelj, kakršni so boinični proračun po upravnikovih navodilih. i radiološki, zobni, prosektorski i. dr., se računi, ka- rodno zdravje, ali pa jih v milejših primerih izključi iz pravice do posebne nagrade. Člen 31. Ekonom z rodbino vred mora stanovati v bolnici, za hrano jia prejema neizgotovljene potrebščine. Zaradi zaslužka se ne sme baviti z nikakršnimi pri- Z zdravili, obvezili, lekarniškimi potrebščinami in . . kemikalijami zalaga bolnico bolnična lekarna, ki jo; va*'miIU P08 ' mora imeti vsaka bolnica. Lekarni načeluje šef, ki! Člen 35. mora biti magister farmacije in ki ga postavi mini- j prj vsam boinični upravi je ustanovljen poleg ster za narodno zdravje po natečaju (člen 7.). . . i ostalih odsekov poseben inventarski odsek, ki vodi Lekarnični šef vodi lekarno strokovno in admini- točno evidenco o celokupni premični in nepremični strativno. Odgovoren je za delovanje, red, higieno, jm0vini vse bolnice, vseh oddelkov, zavodov, na-čistoto, za arhiv in inventar lekarne. Skrbi za naj- pr;lv jn odsekov ter pazi kar najvestneje na vsako večje umno varčevanje v lekarni. Skrbi za dobro, Spremembo njenih poedinih dolov. Ta odsek je nepraktično in strokovno vzgojo lekamarskih priprav- pOSro(]no podrejen upravniku. nikov in laborantov. _ ! v manjših bolnicah sme voditi ta odsek tudi ose- Njegova glavna dolžnost je, kar najvestneje pri- ba? ki ima v bolnici ge druge dolžnosti, pravljati zdravila in ostalo, kar se zahteva z eks- y osrC(lnjih bo.|nicah in v bolnicah I. vrste sme trakU, ter jih izdajati v točni količim. Pri delih, ki naraegčcn za gofa inveiltarskega odseka samo jih ne izvršuje sam, mora napravljati preizkusne pre- ki more po svojem uradniškein položaju mate- glede po večkrat na dan. .1 rialno odgovarjati za vsako poškodbo inventarja. Po potrebi mu pomagajo v večjih bolnicah pri yaruh illventarja na 0(ldeikih, oddelkovni uslužbenci poslu pomožni lekarnarji, magistri farmacije, poleg Hd od jajo za vsak inveiltarni predmet, ki se tega pa potrebno število pripravnikov, laborantov izroči v varstv0 nepOSredno šefu inventarskega in služiteljev, ki jim je šef lekarne neposrodnji predstojnik. Odsotnega lekarničnega šefa nadomešča v večjih bolnicah najstarejši pomočnik-lekarnar, če pa tega ni, eden izmed bolničnih zdravnikov, ki ga odredi upravnik. V malih bolnicah sme opravljati začasno dolžnost lekarničnega šefa poleg redne dolžnosti za to odrejeni boinični zdravnik. Člen 32. Lekarna mora biti dnhro založena z zdravili, ki so določena v farmakopeji, in z obvezili; z ostalimi zdravili in potrebščinami pa toliko, kolikor se dovoljeno rabijo v dotični bolnici. Lekarna ne sme biti za predolgo časa prenatrpana z enim ali z več zdravili. Specialitete se smejo nabavili samo, če odobri odseka, prav tako pa tudi oddelkovnemu šefu. Člen 36. Ustanovitev ekonomij, kakršne so rejal krav, svinj, perutninarstvo, vrtnarstvo i. dr., dovoljuje minister za narodno zdravje pri onih bolnicah, katerih uprave zaprosijo gledo tega za posebno dovolilo ter zadostno obrazlože potrebo in donosnost. c.,:'. . , . .. • -o; •'.U 0: Člen 37. Pomožno oddelkovno osebje so bolničarji (bolničarke) in zunanje strežništvo. Bolničarji (bolničarke) so ali kvalificirani (kvalificirane) ali pa taki (take), ki to niso. Glavna dolžnost bolničarjev (bolničark) je negovanje bolnikov. Za to dolžnost morajo biti dobro pismeni in morajo imeU predpisano izobrazbo; biti morajo zdravi in dobro razviti, da vsako tako nabavo predhodno tudi boinični upravnik. [ vzdržujejo napore, ki jih zahteva podnevno in po-Drugačo je materialno odgovoren oni, ki je naročilo nočno negovanje bolnikov; biti morajo vestni, vršiti izvršil in izplačal. kor bi imeli število postelj sorazmerno z ostalimi oddelki (člen 3., b). V ostalih bolnicah je celokupno število bolničarskega osebja manjše; vendar pa mora biti najmanj toliko, da spada en bolničar na osem stalnih postelj. Za to razmerje je računjeno potrebno' kvalificirano osebje; drugače pa mora biti število osebja večje. Za osebje pri upravi se sme vzeti 10 % celokupnega števila tega osebja. V bolnicah, ki imajo posebne instalacije za razsvetljavo, za centralno kurjavo, za kuhinje, pralnice, za delavnice, ekonomije in druge posebne naprave, mora biti število celokupnega osebja večje. Od gorenjega števila celokupnega osebja se računi v takih bolnicah na upravo in na vse take naprave do 25 % in do 35 %, v osrednjih bolnicah s preko 11)00 stalnimi posteljami pa do 40 %. Za nove bolnice ali za nove oddelke in naprave poedine bolnice, ki se otvorijo med proračunskim letom, zavaruje novo osebje, ki ni zavarovano za te primero s proračunom, minister za narodno zdravje sporazumno z ministrom za finance. Število tega osebja, določeno za bolniške oddelke, se ne sme znižati v korist drugih bolničnih odsekov in naprav. Oddelkovno osebje se postavlja samo na predlog dotičnega oddelkovnega šefa, ki mu tudi predpisuje dolžnosti. Za porazdelitev bolničarjev na poedine oddelke velja odredba člena 3., drugega in tretjega odstavka. Upravnik namešča ono osebje, za katero je upravičen. Dolžnost admipistrativnega, mojstrskega, služi-teljskega in vsega osebja pri upravi in upravnih odsekih, napravah in delavnicah predpisuje boinični upravnik. Člen 39. V vsaki bolnici se mora ustanoviti knjižnica za zdravnike, bolnične uslužbence in bolnike. Dol knjižnice za zdravnike mora imeti enega, dva ali tri medicinske liste in priročne knjige, ki se ra- svojo dolžnost požrtvovalno in samozatajevalno; i bijo skoro vsak dan za svet zaradi orientacije v po-proti bolnikom morajo biti vedno pozorni in prijazni.1 edinih medicinskih vprašanjih in zaradi študija bol-* Uradni List z dne 7. septembra 1927., št. 397/94. Bolničarji s tako kvalifikacijo so kvalificirani bolni-1 nikov. Člen 45. Osrednje bolnice in bolnice I. vrste morajo imeti sprejemni oddelek s posebnim dežurnim zdravnikom za vso bolnico. Na sprejemni oddelek osrednje bolnice odredi upravnik za bolnicnega dežurnega zdravnika enega izmed ođđelkovnili zdravnikov, ki ima v bolnici najmanj leto dni delovanja z bolniki. Dolžnost bolničnega dežurnega zdravnika traja štiri in dvajset ur; njegova glavna skrb pa je, pravilno porazmeščati težje bolnike, došle v bolnico, in kontrolirati jedi, pripravljene za prehrano v bolnici; med neuradnimi urami nadomešča upravnika samo v povsem nujnih primerih, upravnika pa mora obvestiti o vsakem poedinem primeru nadomeščanja. En zdravnik ne sme dežurati pogosteje nego petkrat na mesec po štiri in dvajset ur, vštevši vse vrste takih dežurstev; tudi ne sme biti stalno dežuren. Člen 46. V bolnicah so trije razredi. V osrednjih bolnicah in v bolnicah I. vrste morajo imeti vsi oddelki tudi sobe za I. in II. razred, v bolnicah II. in III. vrste pa vsaj za H. razred, število postelj I. in II. razreda ne sme biti večje nego 15 % skupnega števila bolničnih postelj. Za I. razred se jemljejo sobe z eno posteljo, za II. razred pa z dvema, največ s štirimi posteljami. Za prehrano bolnikov v I. in II. razredu se sme trošiti do druge naredbe povprečno največ do 30 (trideset) dinarjev na dan. V zdravljenje v teh razredih se sprejemajo bolniki, ki to žele, in oni, o katerih je znano, da so imoviti. Člen 47. Za zdravljenje in negovanje se plačuje do druge naredbe v I. razredu po 100 (sto), v JI. razredu po 75 (pet in sedemdeset) dinarjev na dan. Poleg tega plačujejo bolniki I. in PL razreda za izredne zdravniško storitve in operacije posebne takse, ki se določajo s posebnim cenovnikom. Oskrbnino v I. in II. razredu pobira bolnična uprava vedno za deset dni vnaprej, posebne takse pa po računu vsakih pet dni za nazaj. Če bolnik ne more položiti teh taks pravočasno, ga je treba odpustiti ali pa premestiti v III. razred, ako mu je bolnice treba. Člen 48. Za zdravljenje v bolnicah se ne smejo dovoljevati nikakršne ugodnosti. Državni uradniki se smejo zdraviti v I. in II. razredu samo, če plačajo vnaprej razliko med takso za zdravljenje v III. razredu in takso onega razreda, v katerem se zdravijo. Oddelki osrednjih bolnic in bolnic I. vrste morajo določiti po en ustrezen prostor za porazmesti-tov prvenstveno državnih uslužbencev. Člen 49. Za III. razred se plačuje v bolnicah, ki se vzdržujejo izključno v breme državne blagajne, za njih troška taksa po letnem neposrednjem davku brez osebnega davka in pribitka po lestvici, določeni z zakonom. Organi osrednjega urada za zavarovanje delavcev in podobnih naprav plačujejo v teh bolnicah do drage naredbe za HI. razred po 22 (dva in dvajset) dinarjev na dan. V bolnicah, ki se vzdržujejo iz svojih dohodkov, se plačuje za vse bolnike III. razreda taksa, ki jo določi minister za narodno zdravje za najnižji razred. Člen 50. bolnikih. Za spremljevalca se plačuje, kakor bi bil bolnik dotičnega razreda. Kronični neozdravni bolniki in slabotne osebe se ne smejo sprejemati, razen če je nastopila pri njih nagla (akutna) izprememba ali sporedna bolezen, in sicer če se morejo te bolezni ozdraviti v bolnici. Brez pravilnih dokumentov, iz katerih se dd ugotoviti bolnikova identičnost, za bolnike HI. razreda pa tudi velikost njih davka, ne sme biti nihče sprejet v bolnico, izvzemši nujne primere, katerih nujnost ocenja bolnični zdravnik. Če bolnik HI. razreda nima potrdila o velikosti svojega davka, se sme sprejeti v bolnico, ako plača za deset dni po 22 (dva in dvajset) dinarjev, odnosno najnižjo takso III. razreda. Člen 52. Uprave bolnic ne smejo sprejemati v zdravljenje članov okrožnega urada za zavarovanje delavcev, članov humanitarnih fondov in bratovskih skladnic, če je na nakaznici, s katero se pošiljajo v zdravljenje, naveden rok, do katerega smejo ostati v bolnici v breme urada, kolikor ni to omejeno z zakonom. Koliko časa naj ostane bolnik zaradi zdravljenja v bolnici, smejo določati samo oddol-kovni šefi. Uprave bolnic morajo ugotoviti ob sprejemanju vseh bolnikov brez razlike, ali niso dotične osebe zavezane zavarovanju po zakonu o zavarovanju delavcev. Če se ugotovi, da spadajo pod zavarovanje, se zahteva od urada, tudi za take bolnike plačilo bolničnih stroškov, ne glede na to, ali je izdal nakazilo ali ne. Člen 53. O vsakem bolniku so mora voditi na oddelku bolezenska zgodovina, v katero se zapisujejo anamneza in vsi izvidi. Te zgodovine se hranijo v od-delkovnem arhivu. Če se prevede bolnik na drug oddelek, se odpošljejo z njim vred izpiski, ali prepisi bolezenske zgodovine. Če je treba bolniku zdravljenja prvenstveno ali samo na drugem oddelku, se premesti bolnik na ta oddelek sporazumno s šefom dotičnega oddelka. Ob nesporazumu odloči upravnik. Izvršitvi operacije morajo pritrditi odrasli bolniki sami, pri otrocih pa njih varuhi (rodbina). V nujnih primerih se sme izvršiti operacija na podstavi konziliarnega mnenja treh zdravnikov. Pismena in ustna obvestila o bolničnih bolnikih daje oddelkovni šef; potrdila sodnega značaja pa se dajo po zakonskih predpisih. Če se bolnik upira, da bi se uporabilo kaj, kar spozna zdravnik za potrebno, prav tako pa tudi, če bolnik ruši disciplino, ga sme i.aznovati šef z dieto in drugo disciplinsko kaznijo ali pa ga odpustiti iz bolnice. • Člen 54. Čim bolniku ni več treba bolničnega negovanja in zdravljenja, ga oddelkovni šef odpusti; prav tako odpusti tudi bolnika, če se ugotovi, da je njegova bolezen neozdravna ali da od njegovega bolničnega zdravljenja ni pričakovati uspeha. Izjeme so dopustne pri zanimivih primerih zaradi študij. Zahtevi, da se odpusti bolnik tudi pred ozdravitvijo, je treba ugoditi, eventualno s pismenim potrdilom take zahteve. Bolnike, ki se ne morejo prepustiti samim sebi, a nimajo nikogar, ki bi jih prevzel, ter so sposobni za odpustitev, prijavi oddelkovni šef upravi, ki odredi hitro, česar je treba, da se kam porazmestijo. Bolniki, ki niso več sposobni za prenos ali ki umiraj|0, se ne smejo odpuščati iz bolnice. Bolnica z več bolniškimi zgradbami morajo imeti v vsaki zgradbi za dotične oddelke najpotrebnejše priročne knjige. V osrednjih bolnicah mora imeti vsak oddelek, ki ima maksimalno število postelj (člen 3.), zase najpotrebnejše priročne knjige in po en medicinski list za celokupno medicino. Razen tega mora popolnje-vati vsak oddelek svojo knjižnico s strokovnimi knjigami in listi. Vzporedni oddelki ene stroke ne morejo biti naročeni na iste strokovne liste, ampak jih morajo sporazumno porazdeliti; prav tako morajo ravnati z onimi strokovnimi knjigami, zlasti z večjimi, ki se ne rabijo pogostoma. Bolnični kredit, določen za strokovno književnost, se mora porazdeliti sporazumno v seji šefov zlasti glede na dotedanjo stanje knjižnice na poedinem oddelku. Del knjižnico za bolnične uslužbence in bolnike mora obsezati knjige in liste, ki obravnavajo poljudno, toda v skladu z medicinsko znanostjo, negovanje telesa in čuvanje zdravja, kakor tudi srbsko-hrvatsko-slovenske leposlovne knjige in liste, ki jih bolniki lahko čitajo in si z njimi koristno krajšajo čas. Za bolnične knjižnice je odgovoren upravnik, ki mu odgovarjajo oddelkovni šefi za ta del na oddelkih. Kako je ukoriščati vse knjige in liste, predpiše upravnik, odnosno seja šefov, s posebnim pismenim pravilnikom. Člen 40. S pravilnikom o pravici do prejemkov v naravi št. 19.860/24* in s pravilnikom o posebnih dokladah D. R. br. 87.000/26** in z zakonskimi izpremembami v njima so urejene te pravice zdravnikov in ostalega osebja v bolnicah. Nihče, ki ni v bolnici dejanski zaposlen, ne sme stanovali in se hraniti v njej. Hrana se ne sme nositi iz bolnice. Člen 41. Starejšinska poročila morajo biti popolnoma objektivna. Če ugotovi komisija za ocenjanje, da je starejšinsko poročilo pristransko, boljšo ali slabše od zasluženega, sporoči primer ministru za narodno zdravje, ki pokliče dotičnega starejšino zaradi pristranskega poročila na odgovor. Člen 42. Zakionski odmor dovoljujejo vsemu osebju upravniki bolnic, njim pa ga dovoljuje ministrstvo za narodno zdravje. Odsotstvo po privatnem poslu dovoljujejo upravniki bolnic H. in III. vrste do osmih dni, v bolnicah I. vrste do 15 dni, v osrednjih bolnicah do 30 dni; za ostali čas pa ga dovoljuje ministrstvo za narodno zdravje. V poštev se mora vzeti obrazloženi predlog ne-posrednjega predstojnika o pogoju, ob katerem se more odsotstvo dovoliti ali ne dovoliti. člen 43. Vsaka bolnica, v osrednjih bolnicah vsak oddelek, mora vzdrževati ambulanto za zdravljenje siromašnih bolnikov. Za ambulantne prostore v bolnicah morajo skrbeti uprave. Kateri zdravniki naj delujejo v ambulanti, določajo upravniki bolnic in oddelkovni Sefi za oddelkovne ambulante. Ambulantno zdravljenje se vrši od 8. do 10. ure. V osrednjih bolnicah sme določiti za ambulantno zdravljenje oddelkovni šef tudi druge ure. V teh ambulantah se pregledujejo brezplačno vsi bolniki, došli zaradi sprejema, v bolnico; brezplačen pregled, svet in prejeto zdravilo, vpisano v seznam-ku zdravil, ki jih dobiva bolnica brezplačno, pa se daje vsem siromašnim bolnikom, ki niso zavezani zavarovanju po zakonu o zavarovanju delavcev. Zdravniki imajo ne samo pravico, ampak tudi dolž-»ost, preizkusiti siromašno stanje pri bolniku, odnosno njegovo zavarovalno obveznost. Člen 44. V onih bolnicah, ki imajo oddelke za zdravljenja zob, za radiologijo in drago fizikalno terapijo, kakor tudi v oddelkih, ki imajo samo aparate in priprave za ta dela, se pobira za pregledovanje ambulantnih bolnikov in bolnikov I. in II. razreda taksa po predpisih, ki veljajo za posebne take državne naprave, odnosno po odobrenem cenovniku. .Vse te dohodke pridržujejo dotični oddelki za iz-oljševanje in izpopolnjevanje teh aparatov in naprav. * Uradni list z dne 27. septembra 1924., št. 289/90. * Uradni list z dne 31. julija 1926., Št. 305/69. Del, ki se mora porabiti od dohodkov, pobranih od bolnikov, za posebno nagrado bolmčnemu osebju, je določen s posebnimi pravilniki. Razen taks, predpisanih z dotičnimi pravilniki, ne sme zahtevati nihče izmed osebja, nameščenega v bolnici, ne direktno ne indirektno nikakršne doklade in tudi ne nagrade od bolničnih bolnikov ne v denarju ne v naravi. Člen 51. V negovanje in zdravljenje sprejemajo vse bolnice vse bolnike, brez razlike spola, vere in narodnosti, praviloma pa samo one, ki jim je to res potrebno. Glede ambulantnih primerov odloča, ali jih jo treba sprejeti, dotična ambulanta. Neambulantne težje in nujne primere sprejema bolnični dežurni zdravnik. Spremljevalec se sme sprejeti samo z bolnim dojencem ali dojenec z bolno materjo. Če zahteva stanje v bolnici in če jo kaj prostora, sme dovoliti oddelkovni šef spremljevalca tudi pri drugih težkih člen 55. Če bolnik umire, potrdi oddelkovni dežurni zdravnik smrt in vpiše to v njegovo bolezensko zgodovino; nadalje napiše spremnico za mrliča, nožni listek, na katerem je treba navesti oddelek, mrličevo ime, njega starost, uro smrti in diagnozo boležni, ter obvesti upravo o smrti; uprava pa takoj obvesti rodbino ali varuha. Oddelkovni šef mora pravočasno obvestiti pro-sekturo o tem, ali zahteva obdukcijo. Truplo mora ostati na oddelku eno uro; potem se prenese v prosekturo. Člen 56. Prosoktor je upravičen, na zahtevo oddelkovnega šefa pa dolžan, obducirati vsako truplo. Prosektor sme opustiti sporazumno z oddelkovnim šefom obdukcijo; toda brezpogojno jo mora izvršiti, če to zahtevajo poJicijsko-sodni ali epidemiološki razlogu Prosektor določi čas obdukcije, pri čemer vzame po možnosti v poštev željo šefa dotičnega oddelka. O vsaki obdukciji se vodi zapisnik. Sestava in prepis zapisnika spadata po navadi v dolžnost zdravnika dotičnega oddelka. Obdukcijski zapisnik je lastnina prosoktorjeva in dotičnega oddelka, odnosno oblastva, ki jo zahtevalo obdukcijo. Prosektor mora dovoliti bolničnim zdravnikom, da vsak čas pregledajo sekcijski zapisnik in da ga prepišejo v prostorih prosekture. Po drugi strani pa imata prosektor in njegov namestnik pravico, v prostorih oddelka prepisovati bolezenske zgodovine. Člen 57. Vsakega mrliča mora duhovnik blagosloviti ter ga čez 24 ur pokopati po zakonskih predpisih in verskih obredih. Prosektor ima pravico, dovoliti sporazumno z upravo, da se prenese mrlič iz prosekture v stanovanje, cerkev ali kapelo v mestnem okolišu, odložiti pogreb po običajnem roku ali pa odrediti iz sanitetno-higienskih razlogov ne odložen pogreb. Člen 58. Vse bolnice morajo pošiljati poleg rednih poročil najkesneje do desetega dne v mesecu neposredno ministrstvu poročila, ki navajajo te-le podatke iz prejšnjega meseca: 1. ) Koliko bolnikov je bilo v njih negovanju povprečno na dan v prejšnjem mesecu. 2. ) Koliko je bilo skupaj ambulantnih bolnikov. 8.) Koliko je bilo celokupnega bolničnega osebja. 4. ) Koliko je bilo zdravnikov, ki jih je postavilo ministrstvo. 5. ) Koliko je bilo volonterjev s pravico do nagrade. 6. ) Koliko je bilo ostalih volonterjev. 7. ) Koliko je bilo kvalificiranih bolničarjev (bolničark). 8. ) Koliko je bilo nekvalificiranih bolničarjev (bolničark). 9. ) Koliko je bilo ostalega oddelkovnega strež-ništva. 10. ) Koliko je stalo na dan celokupno vzdrževanje bolnikov, če se računijo samo materialni raz-hodki. 11. ) Koliko je stala na dan samo hrana za bolnike. 12. ) Koliki so bili dohodki bolnice v tem mesecu, s točno navedbo, kakšni dohodki so bili to in v kolikem znesku. Člen 59. Podrobnejša navodila za službo pri upravi, na> oddelkih, pri napravah, odsekih in v delavnicah bolnice kakor tudi posebna navodila za sanitetno in bolnično službo i. dr. izdela upravnik z oddelkov-nimi šefi na podstavi tega pravilnika. Člen 60. Vrhovno kontrolo nad vsemi bolnicami vrši ministrstvo za narodno zdravje. Ta kontrola mora biti korenita in se mora nanašati na celokupno delovanje bolnic v strokovnem in računskem pogledu. Zato mora trajati v poedinih bolnicah tudi dlje časa. O kontroli, ki jo je izvršil katerikoli organ, se predloži ministrstvu poročilo, ki mora navajati poleg občih pripomb te-le specialne podatke: 1. ) O številu postelj in povprečnem številu bolnikov. 2. ) O stanju zgradb. 8.) O stanju inventarja. 4. ) O poslovanju z denarjem. 5. ) O načinu nabav in o cenah poedinih predmetov. 6. ) O tem, ali se povsem vpoštevajo te odredbe. 7. ) Zlasti o tem, ali se pridržujejo bolniki dlje, nego jim je treba zdravljenja v bolnici, tako oni na licu mesta kakor tudi oni, ki so že odšli —> po bolezenskih zgodovinah. 8. ) O strokovnem delovanju na poedinih oddelkih. 9. ) O varčevanju z materialom, zlasti sanitetnim. 10. ) O ostvaritvi pričakovanih dohodkov. 11. ) O prehrani bolnikov in osebja. Člen 61. Samoupravne in privatne bolnice s pravico javnosti se morajo ravnati pri svojem delovanju in svoji organizaciji po odredbah tega pravilnika. Semkaj spadajo zlasti: razvrščanje bolnic in oddelkov, pravilno izbiranje in zadostno število zdravnikov s kvalifikacijo, določeno za poedine položaje; dobra pre- hrana bolnikov; zadostno število bolničarjev za dobro negovanje bolnikov; zagotovljeno prvovrstno zalaganje z vsemi potrebščinami bolnic; takse za vzdrževanje bolnikov; postopanje z bolniki kakor tudi brezplačno pregledovanje in zdravljenje v ambulantah bolnic. Po zakonu o obči upravi in po zakonu o oblastni in sreski samoupravi pripada ministru za narodno zdravje vrhovna kontrola nad samoupravnimi in privatnimi bolnicami s pravico javnosti. Za to kontrolo odredi minister za narodno zdravje svoje organe, ki izvrše pregled teh bolnic na licu mosta. Da pa se oceni pravilnost in izbor zdravnikov za poedina mesta v teh bolnicah, morajo priobčiti vse oblasti vsak izbor ministru za narodno zdravje, ki ga razveljavi v enem mesecu, če, je bil nepravilen. Minister za narodno zdravje razveljavlja tudi druge eventualno ugotovljene nepravilne sklepe. Ocenjati in dajati pravico do naslovov «specialist» in «primarij» je izključna pravica ministra za narodno zdravje. Člen 62. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v «Službenih Novinah». V Beogradu, dne 18. decembra 192'?. Minister za narodno zdravje, dr. čed. Mihailovič s. r. Z odlokom ministrstva za notranje posle J. B. br. 1920 z dne 1. februarja 1929. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej koledar za leto 1929., ki je bil natisnjen v madžarskem jeziku v Madžarski z naslovom: «Kereszty6n-Csalad Kčpes Naptšra», ker piše v iredentističnem zmislu zoper našo državo, zahteva revizijo trianonsko pogodbe ter pozdravlja Rothermeereovo akcijo. Iz ministrstva za notranje posle v Beogradu, dne 1. februarja 1929.; J. B. br. 1920. * Z odlokom ministrstva za notranje posle J. B. br. 2689 z dne 2. februarja 1929. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej list «Zua-me», ki izhaja v bolgarskem jeziku v Bolgariji, v Sofiji, ker piše zoper našo državo. Iz ministrstva za notranje posle v Beogradu, dne 2. februarja 1929.; J. B. br. 2689. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. 64. Popravek k pravilniku o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami. V tem pravilniku (Uradni list z dne 3. januarja 1928., št. 1/1) se mora glasiti zadnji odstavek člena 85. tako-le: «Na te pritožbe se prilepi ja kolek po tar. post. 6. taksne tarifo zakona o taksah.» Razglasi osrednje vlade. Listi in koledarji, ki jih je prepovedano uvažati in razširjati.* Z odlokom ministrstva za notranje posle J. B. br. 1464 z dne 25. januarja 1929. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej list «Narod — The Nation», ki izhaja v Združenih ameriških državah, v San Franciscu, ker prinaša članke, v katerih žali Njegovo Veličanstvo kralja in izziva mržnjo zoper našo državo kot celoto. Iz ministrstva za notranje posle v Beogradu, dne 31. januarja 1929.; J.B. br. 1465. v Z odlokom ministrstva za notranje posle J. B. br. 2458 z dno 31. januarja 1929. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej list «L’ Im-pero», ki izhaja v italijanskem jeziku v Rimu, ker piše zoper koristi naše države in žali Njegovo Veličanstvo kralja. Iz ministrstva za notranje posle v Beogradu, dno 31. januarja 1929.; J. B. br. 2458. * Z odlokom ministrstva za notranje posle J. B. br. 2521 z dne 31. januarja 1929. jo prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej list «Bo-hemia», ki izhaja v nemškem jeziku v Češkoslovaški, v Pragi, ker piše zoper koristi naše države. Iz ministrstva za notranje posle v Beogradu, dne 31. januarja 1929.; J. B. br. 2521. * Z odlokom ministrstva za notranje posle J. B. br. 2582 z dne 31. januarja 1929. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej koledar za leto 1929., ki jo bil natisnjen v madžarskem jeziku v Budimpešti z naslovom: «A Nčgy6yszak-Ke-resztčn y Nčpnaptar», ker njegovi poedini sestavki nasprotujejo koristim naše države. Iz ministrstva za notranje posle v Beogradu, dno 31. januarja 1929.; J. B. br. 2582. * «Službene Novino kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 8. februarja 1929., št. 32. L. št. 128. Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 22. do dne 31. januarja 1929. Srez I Ostalih 1 Na novo i obolelih 25 O =* j Umrlih •njo i/> o o > Skupina tituznih bolezni. Brežice 3 1 2 Kamnik i 1 Kranj 1 , 1 Laško 3 , 1 2 Ljubljana, srez . . 5 , 3 2 Ljubljana, mesto . 1 1 . Skupaj . 13 i 6 1 . 8 Skrlatinka. - - Scarlatina. Brežice 2 2 2 2 Kamnik 4 4 i Kočevje 5 3 i 3 4 Kranj 4 1 . 5 Krško 3 , 3 Laško i 1 Ljubljana, srez . . 2 . 2 Ljubljana, mesto . 4 • I 3 Logatec ...... 1 . 1 Radovljica .... 10 i . 11 Skupaj . 35 8 4 5 34 Ošpice. — Morbilli. Kranj 7 3 4 Krško 52 , 52 Novo mesto . . . 65 65 Radovljica .... 2 . . 2 Skupaj . 74 52 3 1 . 123 Davka. — Diphteria et Croup. Ljubljana, srez . . 9 9 Ljubljana, mesto . 6 . 6 Logatec 4 . i 3 Radovljica .... 1 . . 1 Skupaj . 20 • i 19 Šen. — Brysipelas. Brežice 4 . i 3 Kočevje 1 , , 1 Ljubljana, srez . . 1 . i . Logatec 1 , , 1 Radovljica .... . 1 . • 1 1 Skupaj . 7 1 2 • 1 6 Krčevita odrevenelost - - Tetanus. j Brežice • 1 • 1 • liri pa. — Rauccdo. I Črnomelj 7 6 7 6 Kamnik 86 45 41 Kočevje 18 . 18 Krško 7 . 7 Laško 17 1 16 Litija 227 66 161 Ljubljana, srez . . 1Ö 107 69 48 Ljubljana, mesto . 175 7 168 Logatec 14 14 Radovlilca .... 287 38 249 Skupaj . 1 17 1 944 233 1 . 728 V Ljubljani, dne 5. februarja 1929. Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Mayer s. r. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. L. br. 4/29. Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti Vet. br. 201/6. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 11. febrnarja 1929. Opomba: Imena sedežev sreskih poglavarjev in mestnih magistratov s-o natisnjena i debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. od dne 22. do dne 31. januarja 1929. £ S a? Srez M O §5 ž! •5=2 IM «D O > B P 6 l Hripa. — Raueedo. Celje, mesto . . . 9 1 9 cakovec 2 2 Ljutomer • 1 1 Skupaj . 12 12 Norice. — Varicellae. Celje 1 • * 1 ■ 1 Vnetje priušesne slinavke. — Parotitis epidemica. Ptuj 16 14 16 1 . 14 ! Skupina tifuznih bolezni. Celje 1 • 1 Celje, mesto . . . 1 2 1 2 Dolnja Lendava. . 1 1 Konjice 2 2 j Murska Sobota . . 1 1 Prelog 1 1 Ptuj 1 i Skupaj . 8 2 2 8 Škrlatinka. - - Scarlatina. i Celje 5 4 1 Celje, mesto . . . 2 2 Čakovec 5 1 4 Dolnja Lendava. . 1 1 Gornji grad . . . 1 , i Konjice 1 . i Ljutomer 3 2 i Maribor, desni breg 3 3 4 2 j Maribor, mesto . . 1 1 2 Murska Sobota . . 4 1 3 2 Prelog 1 1 Ptuj 5 5 j Ptuj, mesto . . . 3 2 3 2 1 Slovenjgradec. . . 1 . 1 Šmarje pri Jelšah . i 1 Skupaj . 31 13 21 23 Ošpice. — Morbilli. Celje 1 • 1 1 Dolnja Lendava. . i , 1 Gornji grad . . . Konjice 2 2 2 2 Maribor, desni breg Maribor, levi breg . 6 12 6 12 Maribor, mesto . . 3 3 Murska Sobota . . 15 21 18 18 Ptuj 1 3 1 3 Slovenjgradec. . . Šmarje pri Jelšah . 1 2 1 2 Skupaj . 29 41 31 39 Davit*. — Diphtcria et Croup. Čakovec 3 3 Dolnja Lendava. . 4 3 i Ljutomer 1 1 Maribor, desni breg i . 1 Maribor, mesto , . 2 2 Murska Sobota . . 1 2 1 2 Prevalje 1 1 Ptuj 1 2 i 2 Skupaj . 9 9 10 i 7 Dušljivi kašelj. — Pertussis. Šmarje pri Jelšah . 3 1 . • 3 1 . • Šen. — Brysipolas. Maribor, desni breg 1 1 1 Maribor, levi breg . Murska Sobota . . 1 1 • 1 1 Prelog . . . 2 2 . Skupaj . 2 3 2 3 Krčevit* odrevenelost. — Tetanus. Šmarje pri Jelšah . | . | 1 | 1 | . | . V Mariboru, dne 5. februarja 1929. Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r. Mehurčasti izpuščaj goved. Maribor, levi breg: Krčevina (Meljski hrib 1 dvorec). Svinjska kuga. Celje: Petrovče (Drešinja vas 1 dvorec). Maribor, levi breg: Krčevina (Krčevina 1 dvorec). Prevalje: Dravograd (Dravograd 2 dvorca). Slovenjgradec: Otiški vrh (Otiški vrh 1 dvorec), Podgorje (Podgorje 1 dvorec). ® Svinjska rdečica. Maribor, desni breg: Spodnja Ložnica (Spodnja Ložnica 1 dvorec). Prelog: Prelog (Prelog 1 dvorec). V Mariboru, dne 11. februarja 1929. Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni veterinarski referent dr. Rajar s. r. Razglasi finančne direkcije v Ljubljani. Št. 23/1 ex 1929. Razglas. Ministrstvo za finance, generalna direkcija državnega računovodstva, razglaša z razpisom D. R. br. 8840 z dne 29. januarja 1929., da veljajo od dne 1. februarja 1929. za vsa državna izplačila ti-le obračun j evalni tečaji: 1 napoleondor..................Din 218*60 100 francoskih frankov . . . . » 222*60 1 belg.........................> 7*91 100 drahem.......................» 73*50 100 italijanskih lir.............» 298— 100 švicarskih frankov . . . . » 1095*70 100 pezet........................» 930*— 100 nizozemskih goldinarjev . . » 2284*— 100 danskih kron.................» 1516— 100 švedskih kron................» 1520— 100 finskih mark.................» 143— 1 angleški funt................» 276*30 1 egiptovski funt..............» 288-— 1 dolar........................» 56*85 100 romunskih lejev..............» 34*20 100 bolgarskih levov.............» 41*— 1 papirnata turška lira • . . » 27*90 100 papirnatih turških piastrov . » 27*90 100 češkoslovaških kron . . . . » 168*60 1 avstrijski šiling............» 8*— 1 pengö........................» 9*93 1 zlati zlot...................» 6*37 1 zlata nemška marka ...» 13*54 Finančna direkcija v Ljubljani, dno 4. februarjia 1929. Vršilec dolžnosti šefa oddelka za državno računovodstvo: Sušeč s. r. Št. 319/1929. in št. 1544/1929. 279 Razglas. Posojilnica v Logatcu, r. z. z o. z., in Posojilnica v Radovljici, r. z. z o. z., uživata po naredbi gospoda ministra za finance z dne 25. decembra 1923., br. 43.322 (Uradni list z dne 7. januarja 1924., št. 3/1), oprostitev od plačevanja taks, navedenih v tej naredbi, izza dne 15. februarja 1929, za čas, dokler veljajo njiju sedanja pravila. Finančna direkcija v Ljubljani, oddelek za trošarino, takse in finančno kontrolo, dne 6. februarja 1929. Razglasi sodišč in sodnih oblastev. S 1/29—10. 283 Razglas. V konkurzni stvari zapuščine po Valentinu Borini, posestniku v Grajski vasi (Vransko), se je postavil namesto dosedanjega upravnika, Jura Detička, za novega upravnika sklada Franc Oset ml., posestnik na Vranskem. Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, oddelek L* dne 5. februarja 1929. S 16/28—54. 278 Sklep. Konkurzna stvar Josipa Koširja, trgovca v Mariboru, Aleksandrova cesta. Prisilna poravnava, sklenjena pri naroku z dne 17. januarja 1929. pri podpisanem sodišču med pre-zadolžencem Josipom Koširjem in njegovimi upniki za 34 %, se po § 152. k. r. potrjuje. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 24. januarja 1929. S 9/28—61. 288 Določitev naroka za prisilno poravnavo. Prezdolženka: Anica Traun, trgovka v Mariboru. Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženka, se določa narok na dan 21. februarja 192 9. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 84. Okrožno sodišče v Mariboru, dne 6. februarja 1929. S 7/28—32. 287 Oklic. Prezadolženoc: Josip Petsche, trgovec v Kočevju. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 7/28 o prezadolženčevi imovini, je po § 157. k. r. odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava. Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek V., dne 6. februarja 1929. C II 1259/28—3. 274 Oklic. Firma: «Universal», d. z o. z. v Ljubljani, zastopana po drju. Alojziju Vrtačniku, odvetniku v Ljubljani, je vložila zoper Rudolfa F i j on a, potnika pri firmi Basler v Petrovčah pri Celju, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 705 Din. Prvi narok za ustno razpravo se je določil na dan 16. februarja 192 9. "b pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 50. Ker je sedanje bivališče Rudolfa Fijona neznano, se mu postavlja za skrbnika Ivan Rakovec, sodni oficial v p. v Ljubljani. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek II., dne 31. januarja 1929. C 790/28—2. 205 Oklic. Bela Farago, mesar v Subotici, Strossmayerjeva ulica, jo vložil zoper Lajoša Božiča, posestnika, in Šandorja F a r t e k a, posestnika, oba sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 3236 Din s pripadkL Narok za ustno razpravo se je določU na dan 21. februarja 192 9. ob pol dvanajstih pri tem sodišču v sobi št. 18. Ker je bivališče obeh tožencev neznano, se jima postavlja za skrbnika dr. Josip Goljevšček, odvetnik v Murski Soboti. Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek II., dne 16. januarja 1929. A 244/28—15. 204 3—3 Poklic dedičev neznanega bivališča. Genovefa Pivec, kuharica v Avguštincih, je dne 10. julija 1928. umrla. Poslednja volja se ni našla. Kristina Sulcer, Ludovik Sulcer, Štefanija Sulcer, Pavel Sulcer in Ivan Sulcer kot zapustničini netjaki (zapustničini netjakinji), katerih bivališče sodišču ni znano, se pozivljejo, naj se v e n e m 1 e t u od današnjega dne zglase pri tem sodišču. Po tem roku so bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in * Antonom Plojem, županom v Spodnji Velki, ki se je postavil odsotnim dedičem za skrbnika. Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricaly oddelek L, dne 21. januarja 1929. ....A Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 28. decembra 1928. Razglasi raznih uradov in oblastev. Opr. št. 20/29—2/7/1. 285 Vabilo na šesto sejo skupščine delavske zbornice za Slovenijo, ki se bo vršila v p o nedelj; ek dnel8. februarja 192 9. ob 9. uri (dopoldne) v dvorani zbornične palače v Ljubljani na Miklošičevi cesti s tem dnevnim red om: 1. ) Odobritev zapisnika o zadnji skupščinski sfeji. 2. ) Poročilo predsednikovo. 3. ) Poročilo tajnikovo. 4. ) Poročilo blagajnikovo. 5. ) Poročilo finančne kontrole. 6. ) Računski zaključek za poslovno leto 1928./ /1929. 7. ) Proračun za poslovno leto 1929./1930. 8. ) Raznoterosti. Delavska zbornica za Slovenijo v Ljubljani, dne 29. januarja 1929. M. Čobal s. r., predsednik. Št. 838. 267 3—2 Razglas o licitaciji. Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje za prevzem instalacije električne razsvetljave v moški kaznilnici v Mariboru prvo javno pismeno 0 f e r t n o licitacijo, ki bo dne 5. marca 1 92 9. ob 11. uri v sobi št. 17 gradbene direkcije v Ljubljani. Prav tam se dobivajo v sobi št. 28 med uradnimi urami tudi potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov. Ponudbe naj se glase tako, da podajajo popust v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 298.300 Din. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v «Službenih Novinah» in na razglasni deski gradbene direkcije. Gradbena direkcija v Ljubljani, dne 5. februarja 1929. i __________ Št. 1508. 286 Razglas. Diploma št. 18 z dno 6. februarja 1926. na ime: sr. Mira N e č e m a r, ki jo jie izdalo ravnateljstvo šole za dočje zaščitne sestre v Ljubljani, je na podstavi odloka ministrstva za narodno zdravje H. br. 50.216 z dne 26. novembra 1928. do dne 1. februarja 1929. razveljavljena. Državni zavod za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, dne 11. februarja 1929. Predstojnik: dr. Dragaš s. r. i Št. 2/271—29. 275 Objava. Ivo Kočevar je izgubil šofersko legitimacijo, ki mu jo je izdal policijski komisariat v Mariboru leta 1925. Ta šoferska legitimacija se proglaša za neveljavno; onega, ki bi jo imei, pa je prijaviti temu komisariatu. V Mariboru, dne 30. januarja 1929. Vodja kr. policijskega, komisariata, višji policijski svetnik: Kerševan s. r. Št. 1325/11. 284 2—1 Nabava in izvedba izolacije parnih vodov in armature. Razpisuje se na dan 4. marca 192 9. ob enajstih na-bava in izvedba izolacije parnih vodov in armature. Pogoji in specifikacija cevi so na vpogled pri podpisani direkciji vsak delavnik mod uradnimi urami. Iz direkcije državnega rudnika v Velenju, dne 9. februarja 1929. Razne objave. Vabilo na IX. redni občni zbor Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, ki bo v četrtek dne 28. februarja 192 9. ob desetih dopoldne v sejni sobi zavoda v Ljubljani, Prešernova ulica št. 50, z nastopnim dnevnim rodom; 1. ) Predsednikov nagovor. 2. ) Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1928. in predložitev bilanco z dno 31. decembra 1928. 3. ) Poročilo nadzorstvenega svota in podelitev absolutorija. 4. ) Odobritev bilance za leto 1928. in sklepanje e predlogu upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička. 5. ) Volitev članov upravnega sveta. 6. ) Volitev članov nadzorstvenega sveta in njih namestnikov. 281 * * * Po § 17. družbenih pravil imajo pravico glasovanja na občnem zboru delničarji, ki založe vsaj šest dni pred občnim zborom — najkesneje dne 22. februarja 1929. — delnice, utemeljujoče njih glasovalno pravico, pri likvidaturi Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, kjer se jim iz-dado legitimacije. Posest 25 delnic daje pravico do enega glasu. (§ 16. družbenih pravil). V Ljubljani, dno 12. februarja 1929. Upravni svet. 259 3—2 Poziv upnikom. Upnike Gospodarske zadrugo ljubljanskih mizarskih mojstrov v Ljubljani, r. z. z o. z. v likvidaciji, pozivljem, naj pri-glase morebitne terjatve. Ferdo Primožič s. r., mizarski mojster v Ljubljani, Trnovski pristan, likvidator. 248 3-3 Poziv upnikom. Socialistična tiskovna zadruga, r. z. z o. z. v Ljubljani, je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivljejo, naj prijavijo terjatve v zakonitem roku. V Mariboru, dne 29. decembra 1928. Likvidatorji. 276 Objava. Izgubil sem izpričevalo II. a razreda II. državne regine gimnazijo v Ljubljani za šolsko leto 1921./ /1922. na ime: Valentin Bizjak iz Spodnje Šiške. Proglašam ga za nevoljavno. Valentin Bizjak s. r. E 518/28—6. 64 Dražbeni oklic. Dne 2 2. februarja 192 9. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Petrova vas, vi. št. 83, 332, 548, 573 in 439. Cenilna vrednost: 49.443 Din 95 p; vrednost pri-teklin: 8220 Din; najmanjši ponudek: 32.964 Din. Pravice, ki ne bi pripuščalo dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki ja nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek II., dne 27. decembra 1928. E 612/28—7. 165 Dražbeni oklic. Dno 2 1. februarja 1929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Turnišče, vi. št. 96, 757, 423, 611, 612, 606, 607, 008, 610 in 1195. Cenilna vrednost: 13.165 Din; najmanjši ponudek: 8780 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II., dne 15. januarja 1929. E 520/28—10. 221 Dražbeni oklic. Dne 21. februarja 192 9. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba neprcimičnin; 1.) zemljiška knjiga Veliki kamen, vi. št. 96, 2.) zemljiška knjiga Mali kamen, vi. št. 181. Cenilna vrednost: ad 1.) 73.744 Din 20 p (po odbitku preživitnih pravic v znesku 40.770 Din torej čista vrednost: 32.974 Din); ad 2.) 6429 Din 20 p; vrednost priteklin: 523 Din 80 p; najmanjši ponudek; ad 1.) 22.000 Din, ad 2.) 4290 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kozjem, dne 29. decembra 1928. E 6930/28—9. 66 Dražbeni oklic. Dne 2 2. f"e b r u a r j a 19 2 9. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Skoke, vi. št. 7 in vi. št. 315. Cenilna vrednost: 44.731 Din 55 p; vrednost priteklin: 3030 Din (že všteta v sprednji vsoti); najmanjši ponudek: 29.821 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki ie nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 22. decembra 1928. E 8269/28—8. 62 Dražbeni oklic. Dne 2 2. februarja 192 9. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Skoke, vi. št. 167. Cenilna vrednost 4639 Din 50 p; najmanjši po-nudok: 3093 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem nairoku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati gledo nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal z dobri veri. St. 1288/11. 273 2—1 Nabava motorne brizgalne. Razpisuje se nabava motorno brizgalne na dan 2 5. februarja 1 9 2 9. ob enajstih. Pogoji so dobivajo pri podpisani direkciji. Iz direkcije državnega rudnika v Velenju, dne 8. februarja 1929. 280 Objava. Izgubil sem izpričevalo o L državnem izpitu ju-ridične fakultete univerze v Ljubljani iz leta 1926. na ime: Zvonimir Buljevid iz Supetra na Braču. Proglašam ga za neveljavno. Zvonimir Buljevid s. r. Odgovorni urednik: Anton Funtck v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d.d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.