Poštnina plačana
v gotovini
uto un. !teu.Z69
U LloMtoni, v soloto Z3, novembra 1929.
Ceno Din t-
dan popoldne, tavzemfi ledelje in praznite. — Inserati do 90 petit &■ Din 2.—, do 100 vre* Din 2.50, vezji meerati pelit vreta Din 4.—. Popusti po dogovora. In »ratni davek posebej, ▼elja letno v Jugoslaviji 144— Din, ea inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Nase telefonske Številke so: 3122, 3123. 3134, 3125 in 3126.
»Slovenski  Narod<
Proslava državnih
Navodila bana za proslavo 1 decembra in kraljev rojstni dan
Ljubljana, 23. novembra. AA. Ban dravske banovine g. inž. Dušan Sernec sporoča javnosti o proslavi 1. in 17, decembra 1929. ter izobešanju dr= žavnih zastav naslednje:
Dne 1. decembra praznuje naš celo* kupni narod svoj največji narodni in državni praznik, praznik enajstletnice osvobo jenja in ujedinjenja, 17. decem= bra pa praznujemo rojstni dan M j. Vel. Aleksandra L, kralja Jugoslavije. Letos imata navedena praznika še prav pose: ben pomen. Letos bo namreč prvič, ko se bo vršilo to praznovanje v okoliščU nah, ki bodo tudi na zunaj pokazale naše popolno ujedinjenje. Zakon o na=
zivu in razdelitvi kraljevine na uprav-na območja je dal naši državi ono ime. ki so si ga v svojem delu in v svojih borbah za naše osvobojenje in uje: din jen je zamislili vsi, ki so polagali temelje naši edinstveni državi: kraljevi; na Jugoslavija. Omenjeni zakon pa je poleg enotnega imena določil tudi za naš narod skupno nacionalno zastavo, ki je naša državna zastava. Odpravil je vse plemenske zastave, ki so nam v prejšnjih časih, ko smo ječali še pod tujim jarmom, bile naše narodne svetu nj~ ter nas vzpodbujale k vztrajnosti v borbi za svobodo. V določbi, da se smejo v obče izobešati in nositi samo
državne zastave, moramo tedaj videti le simbol naše nerazdružijivosti in ena* kopravnosti. Temu svojemu prepričanju moramo dati tudi viden izraz s tem, da na dan praznovanja naših največjih državnih in narodnih praznikov izobešamo samo *iašo državno zastavo, zastavo kraljevine Jugoslavije.
Tega pa ne bomo storili samo zaradi dolžnosti, ki nam jo predpisuje po* iivna določba zakona, temveč tudi iz notranjega globokega prepričanja, da zrno en sam narod v naši kraljevini Ju: goslaviji ter da hočemo tudi na zunaj manifestirati ter vsemu zunanjemu svetu pokazati to svojo edinost.
Clemenceau v zadnjih trenutkih
Francoski ,.Tiger" umira - Zdravniki pričakujejo vsak trenutek njegove smrti
— Pariz, 23. novembra. Eden največjih evropskih in francoskih državnikov, bivši francoski ministrski predsednik Clemenceau, leži v zadn.ii borbi za življenje. Že v četrtek je imel Clemenceau hud srčni napad, ki je bil drugi v tekočem mesecu. Njegovo stanje se je s noč i tako poslabšalo, da je izginilo skoraj vsako upanje, dai bi ostal pri življenju. Bolnik leži v svoji hiši v nie Franklin v pariškem okraju Passy.
V zdravniških krogih je upanje na okrevanje muimialno, ker ie bolnik v visoki starosti. Zadnje ure živi edlnole 7. umetnini pripomočki. Vso noč sta prečula pri bolniku sestra Theonesta, ki je stregla bolniku v njegovi bolezni,
in njegov zvesti šofer Francois Bra-bant, ki ie Clemenceauja v vojnem času večkrat vozil na fronto.
Ker je imel bolnik velike bolečine, ie dobil več injekcij morfina, kar pa ni moglo olajšati njegovega stanja. Clemenceau se ie večkrat dvignil ponoči in so ga morali spraviti zopet v posteljo. Ob njegovem vzglavju čuje ves čas njegova hči. Zdravnik Degennes je izjavil, da ni upanja, da bi Clemenceau ozdravel in da počasi umira.
— Pariz. 23. novembra. Clemenceau je bil vso noč v nezavesti. Od časa do časa se je prebudil iz agonije, vendar pa ni nikogar več poznal. Zdravniki pričakujejo, da bo vsak trenutek nastopna smrt.
Jšr. Selpel pobornik „Heimwehra"
FJasko dr. Seđpla — Enotna fronta proti Avstriji _ Izdajalci
domovine
— Beograd, 22. nov. M. »Wiener Mirtags Zeitung«, »Wiener Allgemeine Zeitung«, »Wiener Montags Zeitung« in »Der Abend« objavljajo članke, v katerih poudarjajo svetovni fiasko voditelja klerikalcev dr. Sežpla. Pod raznimi naslovi prinašajo skoro identične članke o škodljivem delu avstrijskega »Heimwehra« in zato ugotavljajo giede na zadržanje jugoslovenskega tiska proti Avstriji, da pada največja krivda za Čimdalje jačie gibanje in brezobzirno postopanje »Heimwehra« na bivšega kancelarja dr. Seipia, ki se na prejšnje intervencije jugoslovenske vlade ni niti oziral. Sedaj je dr. Seipel spravil Avstrijo v tak položaj, da je proti nji ustavljena enotna fronta od
Temze pa do Save. V zvezi s preiskavo v Zagrebu se navajajo imena bivših avst-ogr. oficirjev hrvat narodnosti, ki so posredno potom »Relchsposte« in neposredno potom hrvatskih habsbur-govskih pučistov bni v zvezi z vodstvom »Heimwehra«. Najpogostejše omenjajo polkovnika Perčeviča, kapetana Perčeca, potpukovnika StFperj-ća in generala Sarkotlča. Podpolkovnik Stipetič se šteje, čeprav je Hrvat, med najagilnejše voditelje »Heim-wehra«. Sarkotič pa čaka na vodilno vlogo, ko bi »Heimwehr« izvršil prevrat. Stanujejo v isti hiši z znanim majorjem Pabstom. Ti ljudje vzdržujejo tudi stalne zveze z makedonskim komitejem m madžarskimi legjtimisti.
Obsojeni ponarejevalci
Beograd, 23. nov. Včeraj je beograjsko sodišče prve stopnje nadaljevalo razpravo proti falzifikatorjem kolkov. Zagovorniki so imeli dolge govore ter uporno branili zlasti obtožemca Jankovaća, uradnika uprave monopolov, češ, da je samo zato prišel na zatožno klop, ker je hotel prijaviti druge obtožence, kakor je tudi že prej nekoč odkril tako afero. Danes ie bila proglašena razsodba. Osem ialzifikatorjev kolkov je bilo obsojenih na zapor od 4 do 6 let, ostali pa na manjše zaporne kazni- Obtoženi uradnik monopolne uprave Jankovič je bil obsojen na šest mesecev, ker ni mogel dokazati svoje nedolžnosti. Razen tega so vsi obtoženci obsojeni na povračilo škode državi v znesku 5-5 milijona dinarjev.
Samomor nemškega dijaka
v Kotorju
General Sarkotič in njegova družba
Kdo rovari na Dunaju — Klerikalna »Reichspost« v pravi luči
Beograd. 23. novembra- M. Izzvan s poslednjo včerajšnjo in predvčerajšnjo kampanjo dunajskega tiska in od akcije jugoslovenskega tiska je general Sarkotič. ki se sam imenuje »Freiherr von Lovčen«, podal v listu »ReichsposK, glasilu avstrijskih Iegitimistov in bivših avstro-ogrskih generalov, izjavo, ha ga je predstavila v pravih barvah. Ta izjava je obenem dokaz, da otvar'a dunajska »Reichspost« svoje stolpce Habsburškim »Hrvatom«. General Sarkotič je v svoji omenjeni iziavi med drugim dejal tudi to le:
»Odločil sem se kot star Avstrijec, kot adoptiran sin Avstrre, da stopim iz svoje rezerve.   Smisei sedanje kampanje, ki ie garnirana z vestmi o vseh mogočni zarotah, je razvidna iz jugoslovenskega stališča- Jugoslovanski narod ne obstoji, obstoje samo Srbi, Hrvati. Slovenci in Bolgari torej štire razni narodi. Istotako tudi ne ch*to\'] jugoslovenski tisk. Napade na svojo osebo bi rad pustil ob strani, ker pa so oni neposredno v zvezi z napadi proti Avstriji, smatram vendar za potrebno, izreči neka? opazk. Mene spravljajo v neposredno zvezo s »Heimwerhrom«. Jaz kot star človek nisem v nobeni zvezi s »Heim-wehrnm«. ako pa bi bil mlad, bi že bil v vrstah   -Hei.mvehra«  v  interesu Avstrije. Mene nazivajo za Iegitimista. To tudi sem.
Kar se tiče polaganja vencev, ki jih poklanja cesarica in kraljica na grob starih herojev Avstrije, je za me čast in odlikovanje, ako morem ugoditi vsaki taki želji Njenega Veličanstva. Mislim, da sem povedal vse, kar je potrebno.«
General Sarkotič je v tem svojem članku jasno in odkrito priznal, da je Iegitimist. da je za »Heimvvenrc, da je star Avstrijec in da mu je posebna čast, ako more polagati vence v imenu Ni. Veličanstva Zite, da je istočasno z dr- Paveličem, dr. Krnje-vičem, dr. Košutičem in Perčecem eden izmed voditeljev m svetovalcev združene akcije Habsburžanov, naših narodnih izdajalcev, makedonstvu'uščih in ostalih ne-priiateljev Jugoslavije.
S tem se tudi istočasno dunajska črno rumena »Redschspost« predstavila evropski javnosti v pravi luči kot glasilo Iegitimistov- Ta akcija avstrijskih Iegitimistov v zvezi z akcijo »Heinuvehra« pa je razgal'ena od avstrijskega tiska samega tako, da velik del dunajskega tiska najka-tegoričneje napada »Reichspost« ter po-vdarja v imenu 90% prebivalcev Avstrije, kakor npr. dunajski list »Die Stunde«, da so ljudje mentalitete Sarkotića in njegove družbe (»emigracife hrvatskega vodstva«) nemogoči na Dunaju in v Avstriji sploh.
Kotor, 23. novembra. Te dfai je izvršil v neki vili v Boki Kotorski samomor nemški visokošolec Paul Kokanovskv, rojen L 1901 m pristojen v Berlin, kjer je tudi študiral tehniko. Septembra preteklega leta se je podal s svojim gumijastim čolnom po svetu ter prepotoval Češkoslovaško. Madžarsko in Jugoslavijo. Dne 19. avgusta je prispel v Boko ter se tamkaj nastanil. Začel je ka* zati znake težke melanholije. VendaT go» spodinji, pri kateri je stanoval, niti na mir-sel ni prišlo, da bi mogel izvršiti mladenič samomor. Kritičnega dne pa je ob 6. zjutraj nenadoma počil strel in ko je prihitela gospodinja v njegovo sobo, ga je našla mrtvega v mlak; krvi. Kokanovskv se je ustrelil s karabinko, o kateri se ne ve, kje jo je dobil. O samomoru je bila takoj obveščena pokojnikova rodbina v Berlinu.
Češkoslovaške reparacije
Praga, 23. novembra. AA Venkov trdi, da so vsa časopisna poročila o višini vzhodnih reparacij netočna. Definitivna odločitev o češkoslovaških reparacijah še m padla. Znano je samo to, da bo taksa za izročena posestva, ki je sprva znašala 30 milijard, popolnoma črtana. Preostaja preurediti še 2 člena pogodbe, in s. vprašanje državnih dolgov in odškodnine za češkoslovaške čete ter vprašanje osvobodilne takse, ki bo po vsej priliki znižana za eno tretjino prvotne vsote.
Potres v Novi Zelandiji
London, 23. novembra. AA. Iz Welmg-tona v Novi Zelandiji poročajo o močnem potresu, ki je povzročil v tamošnji okolici veliko razdejanje
Izvenparlamentarna vlada v ČSR
V ospredju je kombinacija uradniške vlade — Hlinka zepet prevzel predsedstvo poslanskega kluba
Praga. 23. novembra. Sestava nove viade je naletela na večje težkoče, kakor se je sprva računalo. Docim se je žc zdelo, da bo prišlo do sestave samočeške vlade brez Nemcev, bc jo ta kombinacija razbila na oiporu socialnih demokratov, ki vztrajajo na tem, da sodelujejo v vladi v?e tri socialistične stranke. Kakor poroča današnja »Prager Presse<, je sedaj v ospredju kombinacija uradniškega kabineta. Razgovori se vrše sicer še vedno v smeri iiroke koncentracije, vendar pa je malo upanja, da bi ta pogajanja rodila pozitivne uspehe. Položaj je po volitvah tak, da je parlamentarna vlada skoraj nemogoča.
Praga, 23. novembra. AA. Lftfti poi #*jo, da se je na zadnji seji kluba i ev r-
natorjev  slovaške    ljudske  str;ink*>   H Hi > branil predsedstva  poslanskega kluba,    'n.< r hoče obdržati samo predsedstvo >tr;in:. hi mogel na ta način lažjo slediti politične-mu toku in dajali nadaljn.i politična nudila. Za predsednika poriMtkCfl kltttal j»* bil najprej izvoljen bi\>i minister Tt>a. .K«t pa je nastal naknadno odpor od strani tak<»-zvane   ružonberske  poslansko skupin«', moral    Hlinka    končno    ponovno    pcei • ' predsedstvo poslan^kenn kluba.   po*L Hm pa bo prevzel   upravno   vodstvo Hlinkovs •stranke.
Dijaški izgredi v Bratislavi
Demonstracije proti  židovskim dijakom
Bratislava, 23. novembra. Včeraj je prišlo na tukajšnji univerzi do izgredov proti židovskim slušateljem. Pri predavanju prof. Holačka so fašistični dijaki ozmerjali židovske in jih nato pognali iz dvorane. Predavanje je bilo prekinjeno. Med splošnim hrupom so padale tudi psovke proti češkoslovaškim slušateljem. Rektor je dal nabiti lepake, da so prepovedana vsa diiaška zborovanja ne samo na akademskih tleh, temveč tudi povsod drugod. Čudno je učinkovala  rektorjeva  odredba, da profesorji
po 10. zvečer ne smejo biti na cesti. Slo* vafike in češke dijaške organizacije so za danes napovedale veliko manifestacijo. Madžarska dijaška organizacija ie izključila S članov, ki so se udeležili demonstracij. Tudi v bratislavskem dijaškem internatu je prišlo v večernih urah do nastopov tucJ židovskimi m fašističnimi dijaki, pri katerih je bil dejansko napaden tudi protest>r. ki stanuje v internatu. Slični dogodki <o ve zvečer ponovili tudi v Pragi.
V Krakovu odkrita komunistična zarota
Aretacija 36 komunističnih voditeljev — Več milifonov denarja zaplenjenega — Obširno razpredena prevratna organizacija
Krakov, 23. novembra. Politična policija je aretirala včeraj vse člane centralnega odbora poljske komunistične stranke, ki je štel 36 članov. Med aretiranimi je tudi bivša kneginja Olsevska, nekdaj veleposestnica v Ukrajini, ki je vodila propagandni oddelek komunistične stranke.   Pri bla-
gajniku so našli za več milijonov tujih valut in dokumente, ki pričajo, da so poljski komunisti prejemali iz Moskve ogromne zneske. Našli so tudi mnogo pisem, naslovljenih na komunistične voditelje na Dunaju, v Pragi, Budimpešti in drugih centrih z navodili, kako naj pripravljajo svetovno revolucijo.
Besedovski obsojen na smrt
Voditelja nemških naseljencev ob Volgi justificirana
Ko>nof 23.
novembra. Po vesteh iz Moskve je politični urad obsodil bivšega sovjetskega poslaniškega svetnika Besedovskega na smrt ter zaplenil vse njegovo premoženje. Tudi ravnatelj sovjetske državne banke Scheinmann, ki se mudi v Berlinu, je bil brzojavno pozvan, naj se takoj vrne v Moskvo in zglasi pred sodiščem, da se zagovarja v procesu, ki je naperjen proti njemu zaradi raznih obtožb. Scheinmann je sicer odpoto-
val iz Berlina, vendar pa je svojim ožjim prijateljem izjavil, da ne gre v Moskvo, ker ve, kaj ga caka.
Oba voditelja nemških naseljencev v Po-volžjn Arnold in Simon, ki sta bila obtožena, da sta snovala upor proti sovjetskim oblastem, sta bila obsojena na smrt Justifi-kacija je bila izvršena takoj po razglasitvi obsodbe
Diisseldorfski morilec prijet?
V Mettmannu je policija aretirala 29 letnega človeka, osumljenega mnogoštevilnih sadističnih umorov
Diisseldorf, 23. novembra. Kakor poročajo, je aretirala policija 19 letnega VValde-marja Stelzerja, ki je osumljen zadnjih umorov v Diisseldorf u. Dozdevnega moril* ca je aretirala policija v Mettmannu in ta* koj obvestilo o izvršeni aretaciji diissel-dorfsko policijo. Zasliševanje aretiranega še ni zaklj-učeno. Stel^er je bil rojen v Vratiš I a vi in je živel v Mettmann več let. Zad-
Naše pomorstvo
Sušak, 23. novembra č. Parobrodarsko <Jnjštvo »Vesna«, ki je pred nekaj leti usta* vilo svoje delovanje, sklicuje za 7. december glavno skupščino. Veliko večino delnic delniške družbe »Vesne« je namreč prevzela neka domača finančna skupina in je tako mogla družba izplačati svoje upnike. Rasen tega se pogaja »Vesna« s francoskim parobrodarskim društvom Compagnie Generale de Transport Marine v MarseiMesu, ki bo »Vesni« prodala dva velika prekooceanska potniška parobroda, s katerima bo naša družba prevažala potnike in blago v Južno Ameriko.
Briand o izpraznitvi Porenja
Pariz, 23- novembra. V zunanjepolitčnem odboru zbornice je podal zunanji minister Briand poročilo o mednarodnem položaju. Med drugim ;e naglasil, da je Francija pripravljena kar najbolj pospešiti izpraznitev Porenja, če bo na druei haaški konferenci sprejet in uveljavljen Youngov načrt- Dokler pa se to ne zsodi, Francija ne more dati iz rok jamstva, ki ga ima v zasedbi Porenja. Francija je s svojo popustI:ivost:o že mnogo doprinesla k likvidaciji povojnega stanja in sme zr.to upravičeno zahtevati, da se tudi na drugi strani pokaže dobra volja.
nji dve leti je brezposeln. Ko so ga areti* rali, je ležal še, v postelji in pozdravil poli* cijo z »Dobro doda«. Policija utemeljuje aretacijo s tem, da se je obnašal Stelzer zadnje čase zelo čudno in da jc s čudno slastjo obtačfl ženske obleke. V njegovem stanovanja! so našli več kosov ženskega perila.
Zima v Ameriki
Newyork, 23. novembra V vsej Ameriki, zlasti pa v Zedanjenib državah, je zavladala zelo ostra zima Ponekod, zlasti pa v Pensilvanji, je zapadel tako debel sneg. da je promet večinoma ukinjen. Več vlakov je obtičalo v snegu m jih doslej niso mogli rešiti. Po zadnjih vesteh je 30 ljudi zmrznilo. Tudi v Newyorku so nastale za* radi snega prometne težkoče.
Američani odkrili novo faraonsko grobnico
Kairo, 31. novembra, o Ameriška misija v Egiptu jarv$a, da je odkr&a grobndoo egi^tske kraVi-oe Merjeć Amon. ki je bila lena egfcrtsđcegia krah;a Ameahotepa M. Crrobinco so naSli v okcfod me«4 a Tbebe.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Lfub*janska borza daoes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.10, BerHn 13.5075. BrosHj 7.9014. Bodirtvpc^a 9S8.50. Guran 1095.9, Dunaj 79425. London 275.41, NevvorJc 5637. Pariz 322.27, Praga 167.45, Trst 29664.
INOZEMSKE BORZE. Cairih: Beograd 9.1275. London 25.1275, Newyork 515.40, Paria 20J«5, Mitan 26.975. Madrid 71.55, Berlin 123.26, Dunaj 72.48. Praira 15275, Bukarešta 3.075, Bođfenpedta 90.10. So, fcia 3J2, Varšava 57.80.
Bodoča velika Ljubljana
Načela in smernice novega regularnega načrta Ljubljane, kakor si ga je zamislil mojster
Plečnik
Ljubljana, 23. novembra.
•Vcerau ob 17. pop. je v veliki dvorani ©bč. sveta poročal direktor mag. gradbenega urada, g ing. M. Prelovšek o načelih in smernicah novega regulačnega načrta mesta LJubljane, Predavanja se je udeležil avtor tega načrta, g. vseučil. profesor Jos. Plečnik, župan dr. Puc, obč. svetniki, mestni inženjerai, arhitekti in geometri ter načelniki mag. uradov. Plečnikov regulačni načrt sta župan in prof. Jarc toplo pozdravila; k nekaterim točkam svojega načrta pa je podal pojasnila tudi prof. Plečnik sam. Poročilo o splošnem regulačnem načrtu Ljubljane je priobčilo že današnje »Jutro«, mi pa pri občujem o poročilo o regulačnem načrtu samem in o regulaciji severnega dela mesta.
Regulačni načrt
Ldubkjana do potresne katastrofe 1. 1895 ni imela svojega regulačnega načrta, saj tudi gradbena delavnost ni bila posebno živahna. Potresna katastrofa 1.  1895 pa ie tudi v tem pogledu zahtevala remeduro in je bila na osnovi generalnih načrtov prof. Kamila Sitteja in sloven. prof. dr. Maksa Fabianija po mestnem gradbenem uradu ob pritegnitvi regulačnega odseka, ki ga je izvolil   občinski svet,   napravljen regulačni načrt, ki je bil od pristojnih oblasti odobren !. 1897. Ta regulačni načrt je vseboval le ozemlje, kolikor ga leži južno od železniške proge Maribor - Rakek, na vzhodu niti ne do dolenjske proge, na jugu pa je obsegal del Trnovega. Ker se mesto očividno širi proti severu, se je pokazala kaj kmalu potreba, urediti tudi regulacijo onkraj proge Maribor - Rakek, in se je vsled tega 1. 1912 razpisala konkurenca za napravo regulačnega načrta za severni del mesta. Na podlagi došlih osnutkov,    posebno na osnovi najbolje ocenjenega projekta ing. Havdeja odnosno    ing. Schmiedingerja,    je mestni gradbeni urad izdelal regulačni načrt za severni del mesta, ki je bil od občinskega sveta sprejet leta 1918, katerega pa nadzorna oblast ni odobrila iz Tazloga, ker ni vpošteval preložitve   glavnega kolodvora. Ker pa se železniška uprava glede preložitve železniških tirov in glavnega ter dolenjskega kolodvora ni izrazila v pozitivnem smislu, ie postala nujna potreba, da se naredi za severni del mesta definitivni regulačni načrt in je zato občinski svet letos osvojil osnutek prof. Plečnika za severovzhodni ali Svetokrižki del mesta. Prof. Plečnik  je komentiral  gorenji osnutek na sledeči način:
»Svetokrižki okra(j severnega dela mesta služi za naselitev
35—40 tisoč prebivalcev
Ta okraj ie vezan z ostalim mestom po treh vratih, od katerih dvoja že obstojajo (Dunajska in Smartinska cesta), tretja vrata iz Udmata na skrajni vzhodni točki regulacije bi bilo treba šele napraviti.
Komunikacijo pri omenjenih vratih bi se moralo urediti z nadvozi, oziroma podvozi. V projektiranju bi se moralo upoštevati normalno širino ceste in hodnike na obeh straneh cestišča. Radi dohoda v stavbe levo in desno ceste je absolutno potrebna naprava dveh vzporednih cestišč. Podvoz izključuje prehod z ene ceste na drugo, nadvoz ga pa omogoča. Razen tega se pri napravi nadvoza lahko uporabi začetni del za napravo prodaj al en m trgovin, kar bi vsekakor nosilo mestni občini gotov dohodek. Staro mesto se je po sebi razvilo ob Ljubljanici in okrog Gradu. Svetokrižkemu okraju pa manjka tako silnih in lepih motivov. Ni drugega kot ravan; na njej nejasna Linhartova cesta, Sv. Križ, več gramoznih jam in vse navzkriž zidane hiše in končno staro pokopališče Sv. Krištofa. Mora se poskušati z ureditvjo teh več ali manj divje vsaksebi ležečh stvari in jih zvezati tako, da postane lepo, čisto, moderno mesto, ki ie polno solnca in zelenja. Sv. Krištof leži ob ustju Linhartove ceste v Dunajsko. Pametno bi bilo uporabiti Sv. Krištof zopet kot pokopališče; v projektu je zamišljen kot park mestnih zaslužnih mož. Odtod slede po Linhartovi cesti med visoko zazidanimi cestami med prvimi »point de vus« razne javne zgradbe (eventralno gledališče, nadalje Okrožni magistrat ter mimo tržnic v daljavi zvonik novoprojekti-rane župne cerkve). Linhartova ulica se namreč konča pred velikim trgom, v katerem se preliva v daljne podeželske ceste. *Ta trg oklepajo na levo in desno različne šole, v ozadju pa monumentalna stavba omenjene cerkve. Te velike stavbe in pa drevje zastirajo pogled na Sv. Križ (pokopališče) m ga stavljajo extra muros. Velike peščene jame posebno na jugu so členi celega sistema Savnih vrtov. Kratki drevored topolov proti koncu Smartinske ceste, ki končuje recimo ob pilonih, vodi pod dostojno prenovljen podvoz železnice in enako odtod na novo, prav za prav samo pogrebom namenjeno gozdo cesto. Tu sprejema pokojnika že natura in ga spremlja vseskozi do Sv. Križa. Sv. Križ naj bi bil razširjen z gozdnim pokopališčem, posebno zato, ker zahteva sedanje pokopališče na desno roko obrobek, ki bi zakrival tovarne, hiše itd. Parcelacija na načrtu je stara avtohtona krakovska (Krakovo je predmestje LJubljane), ali lepše povedano najmodernejša anileslca. Zernljšča so namreč po večini podolgovata, ozka in solncu kolikor mogoče, kakor stavbe, ves dan pristopna. Iz Istega vzroka Je opuščen pri visokih hišah tod! sistem blokov, kar zahteva, da morajo biti tlorisi in pročelja vsepovsod lepo
S sprejetjem tega regulačnega načrta pa ni še povsem rešen ves kompleks, kajti izredno živahna štabna delavnost baš na periferiji mesta nujno zahteva tudi harmonične reguJačne načrte tudi v okoliških občinah, ki morajo tvoriti z Ljubljano orgarnč-no celoto. V tem pogledu je že dosti zamujenega, vendar pa je že izdelan istotako po prof. Plečniku osnutek regulacije za vse zapadno ozemlje mesta UuM lanskega in obmejnih občin Zg. šiška in Vič. Potrebna je še izdelava načrta za vzhodni del mesta in za obmejne občine Moste in Š tepanja vas.
Regulacij a severnega dela mesta
Regulacija severnega dela mesta že od postanka naprej dela velikanske preglavice gradbenemu uradu, ker ni bilo nobenega regulačnega načrta, kateri bi odgovarjal glavnim potrebam Ljubljane. Tudi regulacija, nagrajena s prvo in drugo nagrado ocenjevalne Jurije, izdelana leta 1914, ni bila fundirana na stavbenih razmerah, ki so direktno predpisane pa terenu in značaju okraja. Ni se oziralo na številne gramoznice, ki so po večini globoke do 12 m. Projektiralo se je kar preko njih nove ceste in bi se moralo za novo gradnjo cestišč delati železobetonske opornike.
Ni pa samo to hiba regulačnega načrta, po katerem se je sedaj zazidavalo severni del. Smer blokov in cest ni urejena po načelnem sistemu, da se nudi s smerjo zazida vanj a dostop solncu. Zato je gradbeni urad skušal omejevati zazidavo po starem regulačnem načrtu in se je zavzemal za napravo nove regulacije.
Za novi projekt načrta se je posrečilo pridobiti našega priznanega mojstra arh. Plečnika, univerzitetnega profesorja v Ljubljani. Projektant je razdelil severni del mesta na dva dela, ločena po naj markantne j ši cesti, to je Dunajski. Del vzhodno od Dunajske ceste je imenoval projektant Svetokrižki okraj, utemeljeno po novem pokopališču. Temu delu je izdelal nov regulačni načrt
Da se omogoči vsaj na enem delu severa zazidava še letos, se je gradbeni urad odločil, obravnavati regulacijo ločeno po obeh delih.
Najprvo naj bi se odobrilo Svetokrižki okraj.
Regulačni načrt tega dela mesta je izdelan z ozirom na moderne zahteve tehničnega značaja, higijenske prilike in solnčne lege tako, da se ga lahko Imenuje idealnim. Nudi možnost stanovanja, 36 do 40 tisočim prebivalcem in se ga lahko smatra kot samostojno mesto.
V projektu je predviden v popolnoma preloženi Linhartovi cesti kot glavna vidna točka in prometu odgovarjajoči odcep nov Okrajni magistrat; takoj zraven je projektiran živilski trg s tržnicami. Predvidena je pa tudi zazidava gledališča in izkoristi-tev obstoječih gramoznih jam s parki fn gledališčem na prostem. Kot druga glavna vidna točka bi stala nova župna cerkev pred sedanjim pokopališčem, obdana s šolami. Tovarne so ločene od stavb oziroma stavbišč po mogočnih nasadih, ki tvorijo nekak zračni filter.
Zvezo z ostalim mestom tvorijo tri vrata, od katerih dvoje že obstoje (Dunajska in Smartinska cesta), tretja vrata iz Vodma-ta na najskrajnejši vzhodni točki bi bilo pa treba šele narediti. Komunikacijo pri teh vratih se mora urediti z nad- oziroma podvozi in se mora pri projektiranju upoštevati normalno širino cestišča in hodnika na obeh straneh. Maksimalni vzpon ali padec ne sme presegati 5%,kar pa potem rodi veliko dolžino goltanca (rampa). Radi dovoza v stavbe levo in desno nadvozne konstrukcije je pa absolutno potrebna naprava dveh vzporednih cestišč. Podvoz izključuje prehod z ene ceste na drugo, dočim ga nadvoz omogoča. Zato bi bilo tudi priporočati pri teh vratih nadvoz že iz praktičnosti, ne glede na estetske prilike.
Smernice regulacije tega okraja niso tako vidno začrtane kot n. pr. v starem mestu z Ljubljanico, Gradom itd. Je samo polje, ravan, na njej nejasno začrtana Linhartova ulica, Sv. Krištof, gramozne jame m vsekrižem zidane hiše, kot zaključek novo pokopališče Sv. Križa. Te vsaksebi ležeče stvari se mora skušati urediti in dati v sklad tako, da so vezane v !epo, čisto, moderno mesto, ki je polno solnca In zelenja.
Linhartova ulica se preloži iz sedanje trase ter se prične nje utok v Dunajsko cesto ob severnem zidu pokopališča, katerega se lahko porabi kot park ali še za vnaprej kot pokopališče. Širina ceste bi bila monumentalna (40 m) in bi se smelo ob tej cesti zidati tudi samo visoke stavbe. Nekak precep in zopetno združitev bi tvoril okrožni magistrat Zaključek tvori nova farna cerkev z velikim trgom, na katerem se preliva v daljše podeželske ceste. Šole, cerkev in pa drevje zastirajo direktni pogled na Sv. Križ in ga separirajo.
Po večini preko 10 m globoke peščene jame so člani celega sistema javnih vrtov.
Smartinska cesta je preložena ter vodi med nasadi kot nekaka gozdna pot Namenjena naj bi bila prav za prav samo pogrebom. Tu sprejema pokojnega že natura in ga spremlja vseskozi do Sv. Križa. Pokopališče naj se razširi s tako zvanim
gozdnim pokopališčem
posebno še, ker zahteva sedanje pokopališče na desno roko (vzhod) obrobek, ki bi zakrival tovarne, hiše itd.
Razdelitev parcel je v načrtu najmodernejša angleška. Zemljišča so namreč po večini podolgovata, ozka in solncu kolikor
mogoče ves dan dostopna. Istotako seveda tudi stavbe. Iz tega vzroka Je opuščen pri visokih hišah tudi
sistem blokov
kar zopet zahteva izredno lepo rešitev tlorisa in pročelje vsepovsod.
Seveda ima pa ta rešitev razdelbe tudi slabo stran v finančnem ozira, ker je s tem potrebno veliko večje število cest Ta slaba stran pa nikakor ne more in ne sme vplivati na sprejetje regulačnega načrta, ki je izdelan tako idealno kot predmetni. Tudi parki bodo zahtevali gotovo finančno žrtev, ali v vrtnih mestih so povsem življen-ska potreba. Po večini so pa itak opuščene gramoznice, ki niso sposobne za zazidavo.
Splošno pa takega ali enakega načrta, ki bi dosegal po modernosti, a vendar praktičnosti predležečega, ni mogoče več dobiti Zato le absolutno potrebno, da se ga sprejme, četudi z večjimi finančnimi žrtvami.
Za izvrševanje odobrene regulacije pa je pred vsem potrebno, da se začrta vsaj naj marka ntnej še točke regulacije, to je Linhartova cesta (nova). Zvezna cesta od šmartinskega podvoza do Stadiona na Dunajski cesti itd. Ker bi bili pa s tem zadeti v Živo posestniki potrebnih parcel, naj bi mestna občina odkupila več zemljišč, jih parcelizirala in oddajala v zameno. Zemljišča so bila že svodčas ponuđena v nakup, p se bo dalo menda parcele še sedaj kupiti
Celokupni finančni efekt bi bil
ca 9 milijonov Din
kar bi pa značilo le nekako brezobrestno posojilo.
Da se pa omeji špekulacija z zemljiščem, nadalje, da se omogoči zidavo po blokih, bi bilo Pa vsekakor priporočati, da se uzakoni pravica ekspropriacije cestnega sveta in komasacije v blokih, kjer želijo posestnih parcelizirati. To se je že predvidelo v novem stavbnem redu za mesto Ljubljano; ker pa ta red še ni sprejet bi bilo provocirati nov zakon za eksproprijačno in komasačno pravico mestne občine.
Kam gre denar za slepce?
Prirejamo božično akcijo za siromašne vojne žrtve in smo razposlali nekaj prošenj za darove. Ker smo se sklicevali tudi na vojne slepce, nam je nekdo brez podpisa vrnil prošnjo s tole pripombo: »Saj vendar na tisoče in tisoče nabere g. Jurasek? Kam pa za božjo voljo gre tisti denar? Kje je kontrola? Za katere ljudi se tamkaj nabira denar? Kdo se podpira z njim? Dokler ne bo v takih podjetjih javne kontrole, ne moremo ničesar votirati.« Podobna očitanja smo morali slišati že večkrat Ker se smatramo Pri tem neupravičeno prizadete, moramo javnosti nekaj pojasniti
Slepci imajo svojo organizacijo pod imenom »Podporno društvo slepih« v Ljubljani, katerega glavni funkciionar je gosp. Jurasek, ki je mišljen iz gori navedenih pripomb. To društvo ima člane in članice večinoma civilne slepce, ki tvorijo večino tudi v odboru. Vojni slepci pa nam izjavljajo, da po večini niso člani tega društva, nekateri sploh nikdar niso bili, drugi pa so izstopili, ker so se smatrali za nezadovoljne. Podpira se pri tem društvu vse brez razlike, kakor se nam pripoveduje. Će so člani, dobe tudi vojni slepci včasih kako podporo, ne moremo pa vedeti, ako dobe vse tisto, kar se izrecno za nje pobere. Neka nezadovoljnost, ki je nekatere vojne slepce dovedla do izstopa, obstoji v tem, da so baje od države zaščiteni in zato manj potrebni Ker večina vojnih slepcev ni več Pri društvu slepih včlanjena, tudi ne more biti deležna podpor, namenjenih izrecno vojnim slepcem.
Večkrat čujemo o različnih zbirkah in volilih za vojne slepce in kolikor nam je znano, se izročajo Društvu slepih, ni nam pa znano, katerim slepcem so bile darovane.
Kot invalidi so vojni slepci naši člani in smo jim izdali že precej podpor, razen par neznatnih primerov, pa nismo prejeli nobene zbirke za nje.
Pripomniti pa moramo, da je naše udruženje pod kontrolo potom posebnega zakona in polaga tromesečne obračune. Nas torej o takih zbirkah ne more tangirati nobeno dvomljivo javno mnenje.
Z našim posredovanjem je tudi Zveza slovenskih vojakov iz -svetovne vojne v Ljubljani že parkrat lepo obdarovala vojne slepce, čeprav je nekdo letos v časopisih vprasševa!, kam gre tisti denar, ki se nabere na Brezjah?
Krajevni odbor udruženja vojnih invalidov v Ljubljani.
V gledališču.
V gledališou sedi v loži znan urednik z zelo elegantno damo. Neki gospod pokaže na ložo in vpraša svojega soseda:
—- To bo menda urednikova soproga?
— Ne, to je samo njegova večerna priloga.
Iz policijske kronike
Ljubljana, 23. novembra. Včeraj se je v mestu pripetilo v©č manjših prometnih nesreč, ki sicer niso zahtevale čTovefkih žrtev, pač pa je gmotna škoda precejšnja.   Najtežia prometna nezgoda se j« pripetila na Gosposvetski cesti. Okoli 12-30 je vozil   avtobusni podjetnik Franc Magister izpred »Evropec po OoSpO-svetski cesti-proti Št Vidu. Na Gosposvetski cesti pred gostilno »Novi svet, je Magistrov avtobus dohttel lahek zapravliivček, ki je vozil pred njim. Ker je Istočasno z nasprotne strani prihajal voz, je bil Magister prisiljen ustaviti sredi ceste svoj avtobus. Takoj za Magistrom je vozil Car-manov avtobus, ki ga ;e šofiral Šofer Viktor Sare. Ta je hotel Magistrov voz prehiteti rn je naglo zavozil mimo njega, zadel pa je ob Magistrov voz na desni Stranj in mu karoserijo tako poškodoval, da trpi Magister 4000 Din škode. Kdo je kriv nesreče, še ni točno   ugotovljeno. Magister zatrjuje, da nedvomno Šare, ki je zavozil vanj, čeprav bi moral čakati, dočim pravi Sare, da svojega voza ni mogel pravočasno ustaviti, ker se je Magistrov voz nipo-ma ustavil. Obe stranki nava:ata priče, zdi se pa, da bo morala oblast poravnati spor.
Včeraj opoldne je vozil avtoizvošček Jurij Moeer po Aleksandrovi cesti Ko je zavil v Beethovnovo ulico, se je nenadoma pognal in hip nato tudi že znašel pod avtomobilom lep pee ovejak. Kolesa so mu šla čez trebuh in je bil takoj mrtev. Službujoči stražnik je psa zavlekel v bližnjo vežo, kamor je prišel ponj konjaČ. Lastnik psa je pleskarski pomočnik Franc Trtnik. Šoferja ne zadene nobena krivda, ker se je pes sam pognal proti avtomobilu.
Včeraj okoli 8. zjutraj je vozil po Dolenjski cesti Stanko Jamnik proti kolodvoru voz gramoza. Baš na ovinku dovozne ceste pred kolodvorom mu je privezal nasproti tramvaj. Radi spolzke proge voznik ni imel časa tramvaj ustaviti in voz se je zaletel v gramozni voz. Pri karambolu je bil tramvaj nfiftv natno poškodovan. Cestna železnica trpi okoli 150 Din škode.
Vlomi po deželi se vedno bolj množe. Policija prejema dan za dnem poročila oroi-nišlh postaj iz raznih krajev savske banovine. Te dni sta bila zopet izvršena dva večja vloma in sicer prvi v Sevnici, drugi pa v Modražah. V Sevnici je bilo vlomljeno v trgovino Julijane Verbič. Tatovi so odnesli razno blago za obleke, ved perila, mnogo parov nogavic itd. Iste noči je bilo vlomljeno pri mesarju Antonu Kraglu, kjer so vlomilci odnesli 4 kg evinskega mesa, 9 namiznih prtov itd. Skupna Škoda znaša 8000 Din. Vlom sta izvršila Miha Galof in Alojzij So tiar. Ga-lofa so orožniki ie prijeli in izročili sodišču v Laškem, dočim je So tiar pobegnil. Zadnjega zasledujejo oblasti tudi zaradi Številnih drugih vlomov in tatvin. — Drug velik vlom je bil izvršen v Modražah, kjer 00 vlomilci odnesli gostilničarju Ferdinadu Puklu razno obleko in blago v vrednosti 18.250 Din.
(Pr&svetoi
Nove muzikalije
Zbori, št. 5, teiačk V.
Na osmih straneh Mterairne priloge čitamo uvodoma vsega upoštevanja vredem članek prof. H. Druzoviča »K vprašanju muzikalne politike pri nase, ki se sicer nanaša v prvi vrsta na pevskoglasbene razmere severnega, obmejnega deta Slovence, pa je istotako aktualen za cek> naše glasbeno, zlasti pevsko življenje. Dalje Je v prilogi zelo dobro došel informativen članek St. Oster ca o E. F. Buriamu in njegovem »votce-bandi*«. V zgodovini domačih pev. društev čitamo o pev. zbori h »Krakovo-Trnovo« in o pev. zboru učiteljstva UJU. Slede nrazikaaoe novosti in razne zanimivosti iz muzikalne ga žrivtenia doma in drugod. Glasbeni del zborov publicira na prvem mestu M. Gsterca »Pesem revohicijonarjev,« ki jo komponist posveča ijubJj. akademskemu pev. zboru. Besedilo je Toneta SeKškarJa. Sest strani dolgi moški zbor pomeni izredno dobro došlo obogatitev moderne moške zborovske Eteratjure. S »-Pesmijo revotoo^onar-jev« bodo sicer naši, seveda najboijSi in nikakih težav ne strašeči se pevci imen' obilo težkega posla, vendar :;m bo izvedba deda zasigoraia brezdv-cma siten uspeh. Zelo bvaJečen, razmeroma lahek je mešani zbor A. Do-linar ja »Rodna vasica« na Turšičevo besedilo. Dalje slede drve posrečeni harmonizaciji hrvaških narodnih pesna V. M.'rka »Kopa cura vinograd-« in »KaranMe« za moški zbor ter k sklepni mešani zbor S. Oovirka *Ro<že je trgala« na Grišino besedito, preprosta, medodfijozna, čisto v Ocvirkov ero slo-gu  napisana slđadba.
»Zbore« vsem ftubitejem sfovenske glasbe, zilastd na vsem pevcem ntuisno priporočam.    —č
Danes se poje Joh. Straussa ml. opereta »Beneška noč«, ki je imela pri yseh dosedanjih vprizoritvah lep uspeh. Zasedba kot pri premijeri: ga. Polkčeva, ga. Balat-kova, gdc. Strniša, gg. Drenovec Gostič, Peček, Povhe, Simončič, Rus, Jelnikar m drugi.' Dirigent g. Neffat, režiser g. Povhe. Predstava se vrši izven abonmana pri zni*
žanih cenah. .
Jutri se poje Kalmaoova, po vojni naj-uspelejša opereta »Grofica Maricam. Nastopajo: ga. Policeva, ga Baiatkova, gdč. Ra-karjeva, gg. Drenovec, Peček, Povhe, Janko, Simončič, Jelnikar in drugi. Dirigent g. Neffat, režiser g. Povhe. Predstava se vrši izven  abonmana pri  znižanih cenah.
Drevi se vrši v ljubljanski drami krstna predstava zanimive psihološke dra» me »Beg lubezni«, katere avtor bo pri predstavi tudi navzoč. — Opozarjamo lju* bitelje naše književnosti in gledališča, da se v čim večjem številu odzovejo in pose-tijo premijero.
VaHaVa. Pri   sinočnji prvi   repna.?   »Vai!k. -
rec je pd partijo Hundinga 1. R u m p e 1 j. ki Je giaaovoo zadovoljni, v «govarjavi besedila Pa bi feteJ pri njem več jasnosti. Pohvakno je treba omeniti požrtvovalnost ge. T h i e r y -Kavčfl i k, ki k k«hib stilni radi«cx>z:c* do-ato*» odpela svo*) partijo. — Oledoksče :e bilo skoraj raapro-lano, punfeka je z!a>tj po pr. vem akta opetovano aifcunirala pevce. A'- n rooigoče oeskooČoo d-olzJi premorov mod dejanji oekoftko skrajšat:? MisJkm, da hi ac daV> pridobiti vsaj pol trt io cako pre^J* . da
tnafa opera preko poknoči. j}.
Opozariamo na <J.,:va5«*>o -.^emiero »Morata *e. r>tHske na Šentjakobskem »tedal-ikem odra, KomedO« k nadvse zabavna. Repriaa jutri ob 20.
Ostalina Otokaria Bfezino. Češki literarni krogli se še vedno zanimak) za vprašanje, kje so rokopisi esejističnih zbirk, ki j bil največji sodobni češki pesnik Ot. Bfe-zina večkrat napovedal in katero je dol^a leta pripravljal. Zabeležili smo ie, da as' v njegovi ostalini niso mocli najti. OIjs-ina poizvedovanja potrjujejo takoj v začetku izraženo domnevo, da je Bfezina v amrtni slutnji sežgal vse, kar naj bi izSlo | humno. V vsej ostalini ni najti ničesar, kar bi se dalo takoj objaviti. Češka literarna javnost zelo obžaluje Bfezinovo nenavadno strogost do samepa sobe; pesnik je požiral eseje, ki >:h je pripravljal dolga leta in M bi bili velik dogodek v češkem slovstvu. Če bi bili izšli v tisku. Zdi se, da je B*m -na uničil vse neobjavljene sestavke, ki j 111 je spisal po štiridesetem letu svoje starosti. Cemu? To je tajna njegove osebnosti. Mrzil je površnost in nepopolnost in ko je videl, da se bliža smrt, ni hotel ostaviti nedokončanega dela. Izročil je plamenom to. kar bi lahko grelo tisoče človeških are in je odnesel v grob tajno svojega poznega ustvarjanja.
iSe/esttfcc?
KOLEDAR.
Da«e»: Sobota, 23. novembra, katorčani: KJemen,  pravoslavni:   10.   novembra, Era&t.
Jutri: NedeTja, 24. novernbra 1929, katoiiča-t»: hra«, pravoslavca: n. novembra, Sitevan. DANAŠNJE PRIREDITVE.
Ifcaaaa:  Brez  tabecoL D.
Opera: Beneška noč.
Šenrtekobskl    dedaMM    oder:   MoraJa ge.
Mli
Kino Matfca: Eraa baron Trenk. Kloo Ideal: Harr? ec«pr«f! Kino UtiMjansU dvor: Okovi Predavanje t društvo Soča: dr. Janez E.v. Krek.  Ob 20. predana prof. hran Doienec.
RRIREOrrVC V NEDELJO. Drama: ob  15. Janezek - Noocroček, ob 20. Nevesta s krono.
Opera: Oroiica Maafca.
SeartiakobsM tfedaMU oder: Morala ge, Dtnske.
Kloo Metfcau  Pran baron Trenk.
Kino Ideal: Harrv naprej.
Kino  UccbJjaaskj dvor: Okov«.
Plin ZKD: Otok Bal ob Ll. v Kam Matica.
Predavanj« aa nn+verzl: Ob 16, predava dr. Teodor Taranovski.
Sport: VTOacner SV : BnQa ob 15. oa Kgra&čtt lErije.
DEfURME LEKARNE.
Danes la Jetri: Pfoooat, Danatafea cest«, B*-karčič. Sv. Jakoba tre
Baron Trenk
Prernijera v EtMneta fann Matica.
Ko Je nekoč potovaia cesarica Marija Te-zija v spremstva evoje dvorne dame po Hrvatskem, so io v nekem gozdu nenadoma na^ad'!i cigani. ObkotmM so njeno kočdjo, premagali in »vezali voznika m spremstvo ter se že krtVfc obeta od£i&uta potnic z oaniencaii oropati >u. Kar k oenadorna dospela pomoč! Mlad, lep in postaven plemič Je pr&anaJ na iskrom konju s svojimi vojaki ta rešil obe dama u neprijeanera položaja. In ne samo to, Se oeao povabili >n je oa svoj gred, kjer naj bi se oekoMko odpočil., oddajan«' od pres««ne*a strane ki tudi neko 14c o pokrepčaft.
Ta piemič nt bil nihče drogi nego znani nas baron Trenk, ki pa seveda cesarice Marije Terezije in njene spremJJevelke ni poznal. Poleg tega sta se obe dami predstavil z napačnim imenom sester ArmreJter z Dunaja in tako so se vsj tride krnaio prav veselo, nežemrano zabavali in končno se celo zaajubtid, Daimri sta namreč lepega viteza ta kavanrja prav radi viden. Ob slovesu Je baron Trenk ukradel cesarici ccV> poflub v zabveio za rešitev ki pogo-stsiev. Trenk, ki se Je v cesarico skoro do u&es zaljub.l. je nasril odslej k n« lepo Dunatfankc. ki mu je vzela njegov srčni mir in ravnotežje. N; ga vzdržalo doma in odpotoval Je na Duoad. Iskal je sestri Armreker po vsem mestu, toda one, katero je njegovo srce vedno knoak>, ni našel pod tem knenom. Končno mu Je bBa usoda naklonjena, toda — o groza — žena, katero je Hubffl, }e bfta sama cesarica Marija Terezije I
In sedaj slede razne patoma avanture, >>u-blmkamje in Mirt na vse Stranj, pustotovščine, ki »0 se dogajale na tedanjem dunaijskem cesarskem dvoru.
fikn je zelo lep in to v prvi vrsti po za-shigi obeh igralcev v glavni vlogi. Barona Tren-ka predstavlja naš rojak iz r*avega Sada Sveti-siav Petrovič. Po našem mnenja nieo moj: najti boJJŠega interpreta xa to vio«o. Narodna noša tedaniin časov, raskošna uniJorina avstrijskega polkovnika, vse ta on izvrstno pristaja. Torfi Lati Dacover >e krasna, zeta rutinirana Igra&a Njen sladek nasmeh, njene kretnje, zlasti prizor in ljjrf>taikanfe v posftelrji, njeno polgu-bovanje očara vsakega giedaftca.
Pitai se predvaja istočasno z nami v Ber*me pod imenom »Der GOnstling von Scn^brunn«. seveda tamkaj kot toorfihn.
Lahka naloga.
— Prijatelj, povej mi, kako najhitrejo sešteješ roge 300 volov.
— Ne vem.
— Tepec, seštej noge in deli to Število z 2.
v hotelu BELLEV1TE
Jutri običajni k o it e e r t
Danes zvečer godba s plesom
Flae domače koline, krvave in jetrne klobase, pečenice rt d., izborna vćna ter prvovrstna kuhinja. Pripravni takefi za rame prireditve, plesne šoie, sfrreteke večere itd. — Vtao če* ulico Din II— ceneje,      PriporočaJta se
Abonenti se sprejmejo. • PERO io KAT1 STERK.
Stev 269
»SLOVENSKI NAROD«, cfcie 21 «o^en*ra 1929.
Stran 3
V Sloveniji je okoli 3000 podzemskih jam
Društvo za raziskovanje jam v Ljubljani nadaljuje prihodnje leto z raziskovanjem Loškega polja - Obenem prične raziskovati podzemsko Ljubljanico med Planino in Vrhniko
Ljubljana* 23. novembra. Društvo za raziskovanje jam v Ljubljani se je ustanovilo leta 1910 in je ves čas do svetovne vojne zelo marljivo delovaio-Med vojno je društveno delovanje počivalo. Mnogi društveni člani so morali služiti vojaški oblasti, ki je iskala z njihovo pomočjo na soški fronti pripravnih podzemskih jam za kaverne. Da je bilo njihovo delo v tem ozira nad vse uspešno, pričajo krvavi boji na tem bojišču. Opetovano je bil topovski ogenj na avstrijske postojanke tako močan, da je bil sovražnik prepričan, da ima pred seboj samo še kup razvalin. Cim je pa začel prodirati, so skočili na osuple sovražnike, kakor bi jih Ado pričaral, branilci in jih z lankoto poimali nazai.
Program za razSsJkavanfe Jam
Društveno delovanje je počivalo tudi po vojni, dokler se ni 1. 1925 obnovilo- Ker je že med vojno izginil dragocen društveni materijal — na brže je v nemških rokah, — je moralo društvo znova začeti z raziskovanjem jam. Sestavil se je program, ki obsega naslednje točke, PO katerih se jame preiskujejo: ■ 1. Ime jame in morebitni sinormmi-2- Topografija (lega po politični in oro-fcidrografični razdelitvi pokrajine, dostop, nadmorska višina vhoda).
škim in Clrkniškim poljem. 4- Nivelacija Loškega polja in tahrmetrična tzmera terenskega reliefa v perijodieno poplavljenem sektorju.
Raziskovanja so se vršila s podporo komisarja ljubljanske oblasti in občine Stari trg pri Ložu. Program se ni mogel v celoti izvršiti, ker se je pričelo z rednim delom šele meseca avgusta in je nastopila nato izredna suša.
Nadzemsko vodno omrežje
Izdelala se je topografska karta vseh studencev in vodotokov v teritoriju, ki teži proti Loškemu polju- Ta teritorij obsega vznodno pobočje Javornikov, severno pobočie Snežnika in kraje zahodno in južno od črte Prezid - Loški potok - Bloke - Žirovnica. Studenci so se preiskali po naslednjih točkah: imenu, legi, obliki in dimenziji, množini vode, kvaliteti vode: pitna ali nepitna, temperaturi vode, sedanji uporabi, že ugotovljeni ali domnevani zvezi z drugimi vodotoki, biologiji: favni in flori.
Podzemske zveze med
vodotoki
Poskusi z barvanjem potokov so se morali večinoma odložiti na ugodnejši čas, ker je v mesecih avgust in september nastopila nenavadna snša. Obarval se je samo potoV Obrh pred ?amo Golobino.
Agilni wbmška oamar <g. JeSovšek z novim Čofaoan »Na<d<a<, ograjenim oalaSč x a raziskovanje podzemskih jam.
Poskusna vožnja na Ijvfo&tem-oi. Z »Nado« se iahke naši jamarji spuste na vse podzemske vode, Čoin je izredno stabilen in popolnoma ziodSRv, da ga je mogoče prenašati v nahrbtniku. Telita le -5 log in ima nosilnost do 4 oseb.
„2jclrcus) (duh is>
lote bi/o geslo modi v -
janov že pr©r#
Tudi vi boste imeli zdravo elastično telo, če se boste umivali s čisto vodo in uporabljali dobro milo. Albus milo za umivanje, ki je izdelano iz najfinejših surovin in se zelo peni osveži Vaše telo. .Po uporabi Albus mila za umivanje, se boste počutili polni optimizma in samozavesti.
Poizkusite Se danes
, RUČNI V
MILO Zrt UMIVANJE
DOB! SE V VSAKJ TROOV1NI
Nekaj o bedi in podporah
3. Geologija.
4. Morfologija (bližnja okolica jame, opis tal, stropa, posebne tvorbe: kapniki, siga, ilovica, morebitna zveza z drugimi jamskimi sistemi).
5. Hidrografija (tekoče in stoječe vode: potoki, reke, jezera, tolmuni).
6- Meteorologija (temperatura na različnih krajih in različnih višinah).
7. Geneza jame.
8. iFosilni ostanki-
9. Živalstvo (živali in rastline na tlefc, stenah in na stropu).
10. Jama in Človek: 1- Prazgodovina in zsodovina- 2. Tradicije in pravljice o jami. 3. Izraba jame po človeku: a) ali se sedaj kako uporablja? b) ali bi se dala jama narodno - gospodarsko ali v vojaške svrhe izrabiti? (A!i ima npr. zemlja kako vrednost kot gnojilo? Obisku:ejo jamo turisti?) 4. AH je jama aH del jame ali kaka biološka vrsta v jami potrebna zaščite v smislu varstva prirode?
Poplave na Loškem polju
Društvo za raziskovanje jam je od leta 1925- do danes napravilo 208 izletov in preiskalo 137 jam. Zbranega materijala, žal, še ne more publicirati, dokler se jame ne zaščitijo. Zadevni pravilnik je sicer že sestavljen, a še ni potrjen.
Letos je društvo predvsem proučevalo vodovje Loško - Starotrškega polja in okolice. Študije so imele poleg znanstveno teoretičnega tudi narodno - gospodarsko ozadje- Loško polje trpi namreč pod silnimi poplavami, ki se ponavlajo vsako leto večkrat v nerednih presledkih. Skoda na njivah in travnikih je prav občutna. Na drugi strani pa so vse vasi na Loškem Polju, in tudi samo mesto Lož, jako slabo preskrbljeno s pitno vodo. Vasi uporabljajo večinoma vodo iz manjših studencev in vodnjakov, tudj kapnico in celo vodo iz potoka Obrha. Prebivalci nekaterih vasi so ob suši primorani donašati ali dovažati vodo iz dokaj oddalenih studencev aH potokov. Te neugodne vodne razmere imajo tudi v mgijenskem oziru jako težke posledice: skoro vsako leto se pojavlja v po-sameznih vaseh trebušni legar. Gotovo bi se z napravo vodovoda za celo Loško polje gospodarske in higijenske prilike znatno zbolišale.
V zvezi z vprašanjem melioracije polja in racionalne preskrbe vasj z vodo je društvo sporazumno s predstojnikom geografskega instituta ljubljanske univerze in z hidrotehničnim oddelkom pri velikem županu ljubljanskem določilo naslednji delovni program: 1. Analiza nadzemske vodne mreže v celem teritoriju ki teži proti Loškemu polju. 2. TJgotovj£sv podzemskih zvez med vodotokom s pomočjo barvanja z uraninom- 3. Raziskovani vseh hidro-srafsko aktivnih jam v predelu med Lo-
Jame v okolici Loškega polja
Društvo je preiskalo devet jam: Mrzlo jamo pri Ložu, Golobino pri Danah, Brezno nad Podcerkvijo, Nuco pri Starem trgu, Brezno pri graščini Snežnik, Veliko jamo nad Vrhniko pri Ložu, Pavličevo jamo, Kozlovko in neko biezimno jamo ob cesti nad graščino Snežnik- Od teh ima samo Golobina pri Danah večji hidrografski pomen. Do nje je izpelan kanal iz struge Obraa, ki odvaja ob poplavah vodo s polja v Golobino. Vse jame so se izmerile in skicirale.
Srhtacijski  načrt  Loško- Starotrškega polja
Hidrotehnična dela je vodil ing* g. 2ni-daršič. Hidrografske študije še niso zaključene. Preostaja še nadaljevati banrilne poskuse, kar bi se moralo ugoditi ob ugodnem vodostaju potokov, najbolje v zgodnjem peterju.   Barvati bo treba Prezidan-
SoŠeol
Fugnerjev in Tyršev polk
Ta slavnos*. ki se je vršila dne 28. oktobra v Pragi, j© velikega zgodovinskega pomena. Saj sta se ob tej priliki za vedno združili imeni ustanoviteljev Sokolstva z imenom polka, ki je bil že v bivši avstrijski armadi eden izmed najbolj čeSlcra in najbolj zavednih in ki je bil prav zato preganjan in naposled celo razpuščen.
Slavnostni akt se je izvršil na Staro, mestskćm nžmesti. Udeležili so se ga 28-pešpolk s svoim poveljnikom polkovnikom generalnega štaba br. F- Krupičko, Sokol-stvo petih praških žup v skupnem številu 2468 s 16 godbami in s 50 zastavami, dalje legionarji, gasilci, strelci in skavti- Na čelu Sokolstva so korakali staroste soko lskrn savezov, ki so včlanjeni v Zvezi slovanskega Sokolstva, bratje Gangl, Zamovski in Vergim. Od veKko drugih gostov naj omenimo samo ministra narodne obrane dr. ViSkovskega, generalnega inšpektorja češkoslovaške vojske generala Podhajskega, primatorja dr. Baro in s. Renato Tvr-ševo.
Svečanost je otvoril minister dr- VBkov-sltf, ki je prečita! dekret predsednika republike, s katerim odreja, da se 28. pešpolk v bodoče imenuje 28- pešpolk Ffigner-ja in Tyrša. Za njim je imel lep nagovor namestnik staroste COS brat František Ma-šek.
Nato je prišel najlepši in najveličastnejši trenutek, ko je s. Renata Tvrševa, ki združuje imeni obeh ustanoviteljev Sokolstva, svojega očeta in moža, privezala na
ski potok pri Prezidu, Bdoščico pri Novi vasi, potok v Križni jami itd-
Glede preskrbe Loškega polja s pitno vodo bo treba točno izmeriti Križno jamo pri Ložu- Jama ima močan potok, katerega gladina leži kakih 70 m nad poljem. Vendar pa doslej splošno dostopni del jame za napravo vodovoda ne pride v poštev. Jama se pa ob potoku navzgor nadaljuje, in sicer baje proti vzhodu. Ce bi se to potrdilo, bi bilo mogoče zajeti podzemski potok za vodovod. Jamo, ki ima velike dimenzije, bo treba preiskati in izmeriti na večji dobro opremljeni (čelni, telefon) ekspediciji ob nizkem vodostaju. Najusodnejši čas bi bil pozimi, ker je tedaj nevarnost, da bi jih nepričakovana poplava ogrožala, najmanjša-
Tahimetrijska merjenja se bodo po možnosti nadaljevala prihodnje poletje- Po računu ing. g. 2nidaršiča bo treba zanje približno 90 delovnih dni. Šele po tem bo mogoče izdelati podroben situacijski načrt Loško - Starotrškega polja-
Program dela v letu 1930.
Vseh podzemskim jam v Sloveniji je najmanj okoli 3000. Od ten je znanih komaj okoli 500. Dela za raziskovanje jam je torej še za več generacij. Društvo za raziskovanje jam v Ljubljani pripravlja sedaj sekcijo za Štajersko v Celju, dočim obstoji že ena sekcija, in sicer na Vrhniki pod vodstvom agilnega učitel'a g. M i c lile r j a. •
Prihodnje leto prične društvo raziskovati poleg tekočih in stoječih vod na Loškem - Starotrškem polju podzemsko Ljubljanico med Planino in Vrhniko, kjer se obetajo odkritja največjih in najlepših jam v Sloveniji. Odkritja bodo težavna, ker teče Ljubljanica globoko pod zemljo. Pričakovati je, da bodo dohodi navpični in globoki. 2e odkrita jama GradiŠnica pri Logatcu je npr. 250 m globoka; kakih 85 m je globina navpična- Takia znanih, a še ne docela raziskanih jam imamo mnogo- Največ se ie ukvarjal z njhni pokojni šumarski inspektor it:g. Putik.
Dočim imajo italijanska društva stotiso-če lir na razpolago za preiskovanje pod* zemskih jam na Krasu in se vsa krasno udejstvujejo, deluje naše društvo za raziskovanje jam skoro brez podpore javnosti in oblasti. Stroški za raziskovanje ene jame znašajo povprečno 6000 Din. Za raziskovanje celega Loškega polja pa je moglo izdati društvo le 15.000 Din, od teh skoro vse le za najbolj potrebni materijal. Ce ne bi univerza posodila svojih dragih aparatov, se raziskovanje sploh ne bi moglo vršiti. Društveni člani delajo zastonj in plačujejo vse osebne stroške iz svojega! Skrajni čas Je že, da se razmere v tem pogledu temeljito izpremene ter da prid« društvo na ta ali oni način do prepotreb-nih denarnih sredstev, da bo moglo v polni meri vršiti svoje odgovorio de!o.
Predsednik društva za ra-ziskovanje lam je, kakor znano, vseučiliški profesor dr. Had ž i, tajnika pa: dr. Roman Kenk, poštni ravnatelj v pokoju Alfonz Ravnikar in geograf g- 11 e š i č.
Podzemske jame in tujski promet
Prvi pogoj pri jamah, ki bi se izročile tujskemu prometu, bi bil, da se jame zaščitijo. Doslej so izročena tujskemu prometu: Županova jama pri Grosupljem, jama pod Bab jim zobom (ki pa ie v zelo slabem stanju), in jame pri Kočevja. Vse te jame so stalno pod nadzorstvom in !e dohod mogoč le z vodnikom.
V najkrajšem času bi se dala urediti za tujski promet Križna jama, več kilometrov dolga, s krasulnti kapnfki in lepimi podzemskimi jezeri. —k.
polkovno zastavo trak GOS in izrekla s krepkim glasom geslo, uvezeno na t©m traku: »Dosp^t ne ho klesnout!c (Zmagati ali pasti!). Po zahvali poikovnega poveljnika je pristopil k zastavi starosta brat Gangl in je v imenu JSS privezal nanio trak v jugoslovenskfh barvah. Njemu sta se pridružila še brata Zamoyski in Vergun, nakar je bil oficielni del svečanosti zaključen z jugoslovansko in češkoslovaško himno.
o tej slavnosti so odšli staroste slovan-skth sokolskin savezov na Olšansko pokopališče, kjer so se poklonili spominu obeh velikih ustanoviteljev in položili vence in šopke na njiju grob.
Popoldne je priredila ČOS v Tvrševem domu skupno prijateljsko kosilo, na katerem j© prišlo do pomembnih manifestacij za zbllžanje Sokolstva in vojske.
Poslana je bfta tudi brzojavna brzojavka predsedniku republike in starosti COS bratu dr. Scneinerju-
— »Načrt za ustanovitev Tyrfeveca te-lovadno-vzgojnega zavoda« je naslov publikaciji, ki jo je izdalo češkoslovaško ministrstvo za narodno zdravje in za telesno vzgojo kot peti zvezek svoje »Knjižnice za telesno vzgojo«. Razpravo Je napisal znani sokolski delavec profesor brat K- Wetg-n«r in podaja v njej podrobne načrte za ustanovitev takega zavoda. Cehi upajo, da jim bo vsaj v drugem desetletju samostojnosti uspelo dobiti Tvrševo telesno-vzgoj-no visoko šok). Tudj pri nas je JSS še pred leti izdelal program za podobno visoko šolo in ga predložil na merodajno mesto. Kakor pa vse kaže, je vsa stvar srečno zaspala.
Kdor oglašuje, ta o^gptfbijt!
Občine ne morejo skrbeti za lju bedo — H~j kmetih primanjkuje
mestih
V številki 260. »Slov. Naroda* je niz člankov, katerih vsak razkriva košček velikanske bede, ki viada med različnimi sloji V enem omenja pisec, da se večina podeželskih občin ne zmeni za podpore potrebne nesrečneže, dasi so njih občani, niti nočejo poravnavati podpor, ki so jih dale n{jihovim občinam druge mestne občine.
Je li res utemeljen očitek, da so kmečke občine brez vsakega socijalnega čuta, brez ljubezni? Mislim, da tako sodbo zamore izreči le tisti, ki razmer v podeželskih občinah ne pozna.
Poglejmo nekoliko kmečko življenje in prilike, potem pa tiste ljudi, ki moledujejo za podporo po mestnih magistraiih, katero pa le ti terjajo nazaj od dotičnih občin, kamor so pristojni prosilci.
Ne samo 8 ur, pač pa od ranega jutra do poznega večera gara in dela kmet dan za dnem. Dobiti pomoč, hlapca ali deklo, je pa že skoro nemogoče. Nihče noče iti ne za hlapca, ne za deklo. Komaj šoli odrasli fantiči že govore: »Kmetu ne bom delal, naj ima le toliko, da si bo lahko sam delaJL V mesto pojdem.« Mimogrede omenim, da sem tako govorjenje slišal na lastna ušesa. In gredo. Mnogi tudi zaslužijo; ta je v tovarni, oni zida itdL Kako pa večina živi? Kar med tednom pridobi, to gre v neddjo po grlu, počenši že v soboto zvečer. Objestni, pijani počno stvari, o katerih rafie ne govorim- Tako gre teden za tednom. Na prstih ene roke pa jih skoro lahko prešteješ, ki ne zaslužijo samo, ampak tudi hranijo, ki žive kot živi mladenič in mož, ki hoče kaj imeti, ki si hoče priboriti svoj dom, četudi skromen ali vsaj kotiček zase in za družino. Pretežna večina Pa Je v prvem taboru. Tak zapravljivec to Pijanec se nekega dne še oženi; zaslužek zapija naprej, rodi kopo otrok, ženo, ki hoče za deco kruha, pretepa, preklinja ves svet, nazadnje často obnemore — če ga že pred ne vržejo na cesto — in ni za nobeno delo več. Pa je beda neznanska, vnebo-vpboča. In iščejo podpore.. Ako jo dobe, jo terja magistrat od dotične občine nazaj. Al morelo biti kmetje veseli takih elementov? Vse življenje so jih zaničevali taki tiudje, sedaj naj jih pa vzamejo še na svoje že itak preobložene rame?
Nesrečniki so, a bede sami krivi; ne poboljšajo se niti v starosti, nasprotno postanek) navadno še zlobnejši, zato jim je tako težko najti usmiljenje. In takih ni malo. Teh se občine branijo; branijo se dajati oziroma poravnavati podpore za njimi okrog po svetu. Ravno denar da kmet najtežje, nima ga, zlasti danes ne. V bHžmi mest se že še dobi kale dinar, od mest od-dafijeni pa z muko in težavo dobe dinar v hišo. Celo leto in še več čaka, da pride za prodajo kako žrvtoče, za vino n. pr. v naši PrldrJH ne vpraša skoro nihče, isto je s pšenico, če že kak kupec pride, pa ponuja 1.50 Din za kg. Od kod naj pride potlej še denar? Mar iz davčnih uradov? Pa tudi domov, v domačo občino se take branijo sprejeti, dobro vedoč, da so to ne samo telesni, nego še huftS duševni reveži. V spotiko m silno pohujšanje so vsej r ose* ki. To Je poglavje o moških.
NIČ bolje ni z našimi dekleti. Deklet ko cvetja — toda služkinje na deželi iščeš s trudom največkrat celo zaman. »V mesto grem, v Mev pa ne.« In gredo, v trumah že. Kam? V mesto pač... Od tu dalje pa je neskončen labirint, v katerem se jih izgubi nešteto. To poglavje bi bilo preobširno. Danes vidiš še devojjko, komaj par let in pred tabo je nekaj, kar je komaj še človek, senca samo. Vendar pa š e živa. Uničeno je življenje in zdaj kmet. kmetica, ki sem te nekdaj zaničevala s klobukom na gtavf, rJornagad! Občina plačui za mano! Bo ttnet, trpin po voUfi? Resnično niso vse take ; kakor med mošlcimj, tako so tudi mod 1—Ib—I tato ki si bede otoo sune
d i, ki po lastni krivdi zaidejo v delovnih moči, dočim jih je v preveč
krive. Usmiljenja vredne in potrebne so. A niti te, drugače povsem dobre ženice, večinoma nočejo na deželo; tu Ln tam bi občani radni pomagali, sprejeli tako žensko v oskrbo domače občine. Ta bi dal malo krompirja, oni fižola, skratka prehranili bi jo, zadovoljni, če bi jim pomagala to ali ono malenkost. Toda ne, na deželo ne, v mestu se tišči, blodi po ulicah v čudnern predpotopnem klobuku na glavi in pohaja na magistrat prosit podpore. Morda jo dobi, dobra ženica je, v bedo je zašla po ne-sieči, magistrat terja domačo občino za vrnitev, občina ne vrne, ker vrniti ne more, denarja ni. To pa ni pomanjkanje socijalnega Čuta, tu ni neusmiljenosti.
Življenjske prilike kmeta niso lahke, dohodki občin so majhni; to vemo mi, ki smo z dežele, najbolje in temu naj nihče ne ugovarja, najmanj kak dopisnik, ki po časopisju vzdihuje, da so podeželske občine brez socijalnega čuta. Ne udrihaj samo, poglej globlje, seveda ne smeš priti na deželo modrovat samo na vrt kake gostilne. Kdor je priden, pameten in varčen že izza mladih let, ne pride zlepa občini v breme. Razume se, da vse delovne moči ne najdejo zaposlenja doma, vsaj celoletnega ne. Dejstvo pa je, da vlada po deželi, zlasti po nekaterih krajih v poletju občutno pomanjkanoe delavcev, da o služinčadi sploh ne govorim več, ker je na deželo ni dobiti, ravno zato ne, ker vse na slepo srečo dere v mesta, največkrat večat bedo, množit vrste brezposelnih in sčasoma čisto podivjanih, propadlih eksistenc, ki za pošteno delo niti več ne marajo, pač pa ni varno pred njimi nič več niti imetje, niti življenje.
Težka je rešitev teh problemov, kako jih rešiti prav za prav že ne spada v moj članek, vendar pa naj mi bo dovoljeno povedati, kaj pravijo kmetje; »Kako in kje zaposliti vse brezposelne, o tem naj razmišljajo merodaini činitelji, vsaj nekaj zbolj-šati pa bi se gotovo dalo že s tem, da se s primerno naredbo zabrani ta sigurno prevelik pritisk deželanov v mesta, med tem ko na deželi primanjkuje že hlapcev in de-keL Nobena delovna moč v mesto, če nima zasiguranega zaslužka; gotovo se v domačem preživi lažje m ne propade tako hitro, kot v mestu. Gotove kaste delavskega stanu (n. pr. zidarje) naj se na primeren način prisili k varčevanju, da poleti, ko dobro služijo, ne zapravijo vsega, pozimi pa trpe bedo in so v breme drugim. Nekaj pa bi gotovo tudi koristilo, če bi se na delavce vplivalo tudi moralno, saj so neka-tari prepuščeni čisto sami sebi, zlasti zidarji m armada navadnih delavcev. Bi bilo res neizvedljivo, da bi podjetja, ki zaposlujejo večje število delovnih moči, zbrala svoje delavce, recimo ob sobotah zvečer, ter jim preskrbela kakega predavatelja, ki bi jih dvigal in jim budil smisel tudi za kaj drugega, ne samo za opeko in pitje?« Rešitev bo treba najti; da pa je zabavijanie čez nesocijamost kmetov krivično, je jasno. _ Fr. C.
NOGAVICE z ŽI60M
Najboljše, najirafnefse. za^o Hi imJi nnrjnrl
Dnevne vesti.
— Vse cenjene naročnike, ki še niso obnovili naročnine za tekoči mesec in vse one, ki so z naročnino v zastariku, vljudno prosimo, da isto takoj poravnajo, in to po možnosti do konca tega leta. da olajšajo delo upravi. Vse one, ki bi do 28. novembra naročnine ne obnovili, opozarjamo, da se jim bo s tem dnem pošiljanje lista ustavilo, zato obnovite naročnino pravočasno. Uprava »Slovenskega Naroda«.
— Promocija. Danes je bil na ljubljanski univerzi promoviran abs. pravnik Kyov-sky Rudolf iz Roča — Istra za doktorja prava. Čestitamo!
— Konzulat češkoslovaške republike f LJubljani naproša tvrdke ter agenture na področju dravske banovine (Ljubljana, Maribor, Celje Itd.), katere zastopajo poedine esL tovarne in exporterje, da mu blagovolijo pismeno ali ustmeno sporočiti 6voj, kakor tudi naslov dotične čel. tvrdke, ki jo zastopajo.
— Opozorilo vpokojenim častnikom In vojaškim uradnikom. Uprava Udruženja vpokojenih častnikov in vojaških uradnikov ponovno prosi vse častnike in vojaške uradnike naše vojske in mornarice, ki so bili vpokojem pred uvel javljen jem novega zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, naj takoj pošljejo Udruženju kopijo odloka, s katerim je bila določena pokojnina. Na kopiji naj vsak navede točen naslov- Vsaka malomarnost v tem pogledu lahko škoduje dotičnemu, ker se s tem ovira akcija Udruženja v prid vsem vpokojenim častnikom in vojaškim uradnikom. Centrala Udruženja je v Beogradu, ulica Miloša Velikoga 14.
— Češkoslovaška Beseda v Nišu. Ceho-slovaki in njihovi prijatelji v Nišu so pokre-rrHi akcijo, da se ustanovi Češkoslovaška Beseda, ki bi se pozneje pridružila Jugo9lo-vensko - češkoslovaški ligi. Pripravljalni odbor je že pripravil vse potrebno za ustanovni občni zbor. na katerem se bo konstituirala uprava. Ustanovni občni zbor se bo vršil jutri. Namen Češkoslovaške Besede v Nišu bo, delovati za zbližanje obeh narodov.
— Društvo prijateljev Anglije v Jugoslaviji. V Zagrebu se je ustanovilo društvo prijateljev Anglije, ki je- že začelo poslovati. Za častna člana sta bila izvoljena inicijator ustanovitve dr. Seaton VVatscn in angleški konzul v Zagrebu Bullock. Društvo izda v kratkem brošuro o Angliji. Namen društva je, informirati angleško javnost o naših, našo pa o angleških razmerah.
— Menični zakon in čekovni zakon z dne 29. novembra 1928. Z opazkami opremil univerzitetni profesor dr. Milan Škertj- — V Ljubljani 1929. Založila Tiskovna zadruga
— strani 324. Velja brušir. 100 Din, v platno vezan 116 Din, poštnina 3 Din- Ljubljanski vseučiliški profesor dr. Milan Škerlj je priredil za Tiskovno zadrugo naš novi menični in čekovni zakon- Opremil ga je s kratkimi na zakonsko besedilo navezanimi tekočimi opazkami, ki naglašajo razlike od sedanjih zakonov in tolmačijo pomen po-edirrih zakonskih določb in izrazov, ter opozarjajo na zvezo poedinih določb z drugimi določbami meničnega in čekovnega zakona in ostalih še veljavnih ali vsaj že objavljenih zakonov, ki se tičejo meničnega in čekovnega prava. Na izvrstno delo opozarjamo vse prizadete kroge, praktične pravnike, denarne zavode ter trgovce in obrtnfke. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. .
*— Trgovci. Jugoslovenska Matica je izdala lets nove lične Miklavževe, božične in novoletne razglednice, ki so delo naših umetnikov in naših tiskaren. Prosimo vse trgovre, da jih zahtevajo na ogled in si jih nato nabavijo v primerni množini. Javnost jih bo rada sprejela, ker ji je znano, da s tam podpira narodno-obrambno delovanje Jugoslovenske Matice. Popust bo znaten. Naročila pošiljajte Jugoslovenski Matici. Ljubljana, Selenburgova ulica 7/II.
— Slovenci v Ameriki, v Pueblo, država Colorado, je umrl po dolgi in mučni bolezni Janez Muc v starosti 46 let. Zapustil je ženo in pet otrok. — Pri gašenju se je v Chicagu nevarno opekel 6lovenski gasilec Alojzij Du-ler. Prepeljali so ga v bolnico. _ V Chicagu je umrl v starosti 46 let Marko Oberman.
— V Kansas City je preminula Slovenka Novakova. V Ameriki je bivala 25 let Zapustila je moža in pet sinov. — Pri volitvah v Clevelandu je bil v občinski svet izvoljen Slovenec Janez Mihelič, ki je dobil nad 2000 glasov, dočim so štirje slovenski kandidati radi razcepljenosti glasov propadli. — Tudi v Lorainu je bil izvoljen Slovenec Leo Vi-rant v občinski svet.
— Bled. Jutri popoldne ob 3. bo v Sokol-skem domu mladinsko predavanje. Predava gosp* Madimšr Kravos iz Ljubljane o odkritju Amerike. Predavanje s skioptičnimi slikami. Po predavanju lepa pravljica »V deveti deželi«. Ob 4. se vrši predavanje za odrasle, in sicer o Japonski. Tudi to predavanje z lepimi skioptičnimi slikami. Vstop prost.
— Miklavževim darilom priložite lepo PavČičevo zbirko ljubkih slovenskih narodnih pesmi za en glas s spremlj-evanjem klavirja. Cena Din 12.—. Naprodaj po vseh knjigarnah. Naročila na Založbo >Jug<, Ljubljana. Selenburgova ulica 7/II.
— Vremenska poročila JZSS: Kranjska gora temperatura —4, smuka šele pri koči na gozdu, 30 cm snega, na Vršiču 50 cm, na Slatni 20 Cm, pri Tamarju 50 cm, na Peči 70 cm, povsod pršič; Mrzli Studenec _4, snega brez podlage 20 cm, smuka neugodna; Krvavec —6, snega na podlagi 60 cm, smuka dobra, sneg pršič: Velika planina na zmrznjeni podlagi 40 cm, 17 cm pršiča vreme jasno, smuka, prav dobra-
_ 'Primorci, Jugoslovani. Jugoslovenska
Matica je izdala razglednice Vladimirja Gor-tana in posebej še večjo okvirno sliko s portreti tepa mučenika in njegovih štirih tovarišev. Vsem, ki jih je pretresla grozna obsodba teh mladih fantov, priporoča in pro-
si, da si nabavijo te razglednice in slike. Izkupiček je namenjen plemenitim naroduo-obrambnim ciljem in za podporo revnim emigrantom iz Primorja. Razglednice ao po 2 Din, okvirne slike po 10 Din. Naročila se pošiljajo na Jugoslovansko Matico v Ljubljani, Selenburgova ul 7/II.
— Zakup kolodvorske restavracije v Su-boticL Direkcija državnih železnic v Su-botici odda 14. decembra kolodvorsko restavracijo v zakup na javni d ražin.
— Dr. Cerinove pesmi »Miljeneic in >Is vrela IjubarU so salonskim orkestrom zelo hvaležna koncertna točka. V omenjeni zasedbi je šlo več izvodov že v Nemčijo, tako bodo tudi tujci spoznali naše lepe narodne pesmi
Iz Ljubljane
—4] Novinarski koncert na praznik ujedinjenja 1. decembra v veliki dvorani hotela Union, je edina prireditev, ki zbere vso Ljubljano že zaradi proslave narodnega praznika* Koncert nudi vsako leto senzacijo in je vedno na najviSji pri nas dosegljivi umetniški stopnji; v polni meri pa pridejo na svoj račun tudi oni, ki se hočejo dobro zabavati. Ni večje atrakcije v letu kakor je novinarski koncert. Ta prireditev je v pravem pomenu besede demokratična, saj pride poslušat pevke in pevce tudi vse članstvo nastopajočih društev, deco pa vse sorodstvo do devetega kolena z botri m botricamt Kdor hoče torej vso Ljubljano spoznati tako, kakor je, gotovo ne bo manjkal na novinarskem koncertu.
Premera veied3roa iz življenja s&6r9ks2i kajanOemoev in Jcrvotocmh nasilnzkov!
O
Str-ašoe muk« večno v-kovaoib kaznjencev, ki v potm svojega obraza zre.de sibirsko železnico. Lrubezen mladega kneza do lep« Marf«. bčerke kaznjenca. Upor sina zoper o 5eta-guvernerja, kd hoče lepo Marfo zase. Maščevale njenega očeta. Priprave za atentat... Io tako dalje. Do skrajnosti napeto dejanje. Preskrbke si pravočasno vstopnice.
Ob 4., K na 7, K8., 9.
Telefon 2730.
KINO LJUBLJANSKI DVOR
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo megleno in oblačno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države megleno in oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu IS, v Skoplju 16, v Beogradu 13-8. v Zagrebu 9, v Ljubljani 8.2. v Mariboru 8 stopinj. Davi je- kazal barometer v Ljubl:ani 768.6 mm, temperatura je znašala 6 stopinj-
— Originalen cigan. Pred novosadskim vzklicnim sodiščem se je te dni zagovarjal cigan Jurij Radu, glavar roparske tolpe. Radu je bil radi 39 vlomov in 3 poskusenih umorov obsojen pred sodiščem v Bečke reku na 12 let ječe, njegovi tovariši pa od 8 mesecev do 6 let. Seveda so se cigani pritožili. Pri vzklicni razpravi &e je pa zagovarjal samo Radu. Zatrjeval je, da je nedolžen, krilil je z rokami in klical vse 6vetnike na pomoč. Predsednik ga je opozoril, da je na policiji vse priznal, na kar je cigan dejal, da so ga tepli in je moral priznati. Na vprašanje, če se mu kaj pozna, da so ga tepli, je cigan odgovoril, da ne, pač pa radi pretepanja močno kašlja. Vzklicno sodišče je potrdilo obsodbo s pripombo, da se mu petmesečni preiskovalni zapor šrteje v kazen. >To ni mogoče !c je kričal cigan in si brisal solze. »Ali nisi zadovoljen z obsodbo?< ga je vprašal predsednik. »Nisem kriv, je dejal cigan, če mi pa vštejete preiskovalni zapor v kazen, sem pa zadovoljen.<
— Tragična smrt. Radi zadnjih nalivov so Kulpa in vsi njeni pritoki močno narasli. Pri selu Dužice je potok Kalinović narasel na 5 metrov. Te dni sta se hotela logarja Franjo in Ivan Gjuraković, rodom brata in zaposlena na vlastelinstvu grofa rhuro-Taxisa. s čolnom prepeljati preko potoka. Sredi vode se je Čoln nenadoma prevrnil in oba sta padla v vodo. Posrečilo se jima je sicer oprijeti se prevrnjenega čolna, vendar je starejši brat Franjo, ki je imel hudo srčno napako, utonil, dodam 6e je mlajši rešil. Franjo je zapustil vdovo in §est nepreskrbljenih otrok.
/obni atelje
Josi p Kovač
se je preselil s Sv. Petra ceste
na Miklošičevo cesto 18
— Zločin na poroki. y Beljakovcih pri Mostam se je te dni oženil Ivan Dragičevič. Po poroki je bila vesela svatba, na katero je povabil poleg številnih gostov tudi Nikolo V as ina. Ta je bil ves čas dobro razpoložen, nenadoma pa je potegnil samokres in začel streljati med svate. Posestnikov sin Božo Sego je bil na mestu mrtev, nevesta Anica je bila težko ranjena, pa tudi njena brata Gašpar in Grga Ostojić sta bila nevarno ob-streljena. Peta žrtev očavidno zblaznelega atentatorja je bil G juro Pavlovič, ki je bil ranjen v prsa. Po zločinu je ubijalec pobegnil, toda orožniki so mu že na sledu. Vzrok je bila baje ljubosumnost Nikola je namreč poprej hodil za Anico, ki se ga je pa kmalu naveličala in se poročila z drugim. Zato je sklenil osvetiti se in je svoj namen res izvršil.
— Žrtev avtomobilske nesreče. V Omišu je te dni pred Sokolskim domom avtobus bratov Stanič povozil 191etnega Ivana Mili-novića. Avtomobil mu je šel čez glavo in ga težko poškodoval. Nesrečnega mladeniča eo prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo.
— Tifuz v Beogradu. Ker se v Beogradu širi trebušni tifuz, se je sestala komisija, k; je ugotovila, da so bili letos od 1. januarja do 20. novembra prijavljeni 303 slučaji tifuza, med temi 15 smrtnih- Lani v Istem času je bilo 237 slučajev, od teh 28 smrtnih. 20. t. m. je bilo v beograjskih bolnicah 110 bolnikov.
— Pri slabem počutju je naravna »Franz-Josef« grenčica prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki se z njim znatno zmanjšajo tekoče in čošče zanesljivo koristijo Že male količine. Dopisi ženskih zdravnikov hvalijo soglasno prav milo učinkovanje Franz-Jo-sel-vode, ki je posebno izborna za nežni ustroj ženskega telesa. »Franz-Josef^-gren-čica se dobiva v lekamah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. l/L
— Pisarna Podpornega društva slepih v Liublianl se ie preselila v Ključavničarsko ulico št 3. II. nadstropje. Vhod Mestni trg 22. ali Cankarjevo nabrežje 13 Podpirajte zlasti sedaj najbednejše slepce. 6-L
—I) Nova zdravnica v Ljubljani. Minister za narodno zdravje in soc. politiko je podelil naslov specijalista za kožne in spolne bolezni gospe dr. Zdenki Tomlnšek, zdravnici v Ljubljani. Gospa doktorica Je delovala več let na dermatološkem oddelku Splošne bolnice v Ljubi ani in se nahaja sedaj v inozemstvu v svrho nadaljnjega študija.
*—Ij Predavanja v »Pravniku«. Ta teden prične društvo »Pravnik« zopet z rednimi zimskimi predavanji. Vršila se bodo predavanja iz vseh pravnih strok, v prvi vrsti pa bodo letošnja predavanja namenena razlagi in navodilom za praktično uporabo novih zakonov. Prvo predavanje se bode vršilo v sredo dne 27. trn. pod naslovom: »Praktični prikaz določb o tatvini in utaji Po novem kazenskem zakoniku.< Drugo predavanje bo v soboto dne 30. tm. »Praktični prikaz določb o kaznivih dejanjin zoper živlienje in telo po novem kazenskem ^zakoniku.« Predaval bo obakrat g- rektor dr. Metod Dolenc. Predavani bodo v iu-stičrri palači štev. 79. Pričetek vsakokrat točno ob 6 uri popoldne.
>'v>—pa! — Gospod!
— Gospa! —«
»Čemu tako kričite?
Čemu tako hitite?«
»Ne pozafoite na jutrišnjo
razstavo pri ,SOSS-u\ Mestni trg!«
—lj Umrli so v Ljubljani od 16. do 23. t
m. Marija Klemenčič, zasebnica, 80 let, Hrenova ulica 14; 6. Dolorosa Marija šercer, osmi]jenka, 53 let, Slomškova ulica 20; Ka-rolina Dob i da, vdova dvornega svetnika, 65 let, Resljeva cesta 1; Leopoldina Jelen, dijakinja, 19 let. Stari trg 16; Marija Baloh, vdova mizarja, 89 let, Hrenova ulica 3; Neža Plečnik, zasebnica, 79 let, Sv. Petra nasip 21; Evgen Guttman, žel. višji nadzornik v p., 79 let, Ahacljeva cesta 10. V bolnici »o umrli, Danica Bole, žena bančnega ravnatelja 37 let, Gosposka ulica 12; Franja OlifČič, vdova trgovca. 75 let, Rimska cesta 5; Ivan Babšek, sin mehanika, 1 leto, Kod el j evo 311; Marija Smole, bivša šivilja, 81 let, Stari trg 17; Via Spruk, hči ključavničarja, 5 mesecev, Rožna dolina c. IV.-7; Jožef NograŠek, sin čevljarja, 5 let, Šmartno 16; Ivan Jauko-vič, sin delavca, 5 mesecev, Vrbovca; Alojzij 2umer, sin črkostavca, 5 mesecev, Voš-nJakova ulica 4; Ivan Žohar, skladiščnik, 61 let, Poljanska cesta 81; Antonija Benedik, hči delavca, 1*4 leta, StražišČe; Alojzij Stro-jinc, sin tesarja, 3 leta, Zadvor; Franja Puš-ljar, vdova orožnika, 44 let, Huda 15; Franc GreM, bančni prokurist, 38 let, Beethovnova ulica 15; Katarint Draguš, 6luŽkinja, 26 let, Tržaška eosta 13; Lovrenc Bernik, delavec, 62 let, Celovška cesta 63; Kržišnik Roza, mestna uboga, 67 let, nestalno bivališče; Franc Hlebec, sluga, 21 let, Dunajska cesta 15.
— Promenadni koncert godbe dravske diviajske  oblasti  jutri  ob 11 v iZvezdk.
1. Sousa: >Pod zvezdnim praporom«, marš.
2. J. Strauss: Uvertura k op. »Princ Methu-salemc. 3. SedlaČek: >Beogradske pesmic. 4. Gillet: »Loin d u bal« intermeco. 5. Tho-mas: Fantazija iz op. »Mi cm on <. 6. M-ever-beer: Slavnostni mara iz >PropheU. 7. Le-har: Valček iz operete »Grof Luksemburga. 8. Urban: >Dimitrijević«, marš. Dirigent viap kapelnik dr. Jos. Čerin.
— D*ees in jutri vprizori Šentjakobski gledališki oder nadvse zabavno komedijo »Morala ge. Dulske«, ki bo gotovo vsem posetnikom ugajala in jih temeljito razvedrila. — Posetlte predstavi!
u— Francoski institut t LJubljani priredi v torek 26. t. m. ob 21. sestanek, združen S predavanjem. Predaval bo Z- dr. Leben temi. Mauriac — pokrajinar. Ker posebnih vabil ne bomo razpošiljali, vabimo tem potom vse cenj. člane In prijatere francoskega instituta, da se sestanka in zanimivega predavanla sigurno udeleže. Prireditev bo v društvenih prostorih v Narodnem donra-
—lj Ljubljanski obrtniki se vabijo ua ustanovni občni zbor »Obrtniškega društva« v Ljubljani, ki se bo vrša v soboto, dne 30. t m. ob S. zvečer v restavraciji »Zvezdac. Vabljenj vsi obrtniki, tudi tisti, katerim bi se event. prezrlo poslati vabilo.
—lj Materinski večeri v zarodu za zdravstveno zaščito mater in dece t Ljubljani. V okviru lanskih materinskih večerov z obširnim sporedom in razgovori z materjo se prično 27. L m. točno ob 20 zopet v letošnji sezoni večeri, ki trajajo 1 uro. Na sporedu 90 govori in razgovori iz vseh panog življenja. Sodelujejo razni strokovnjaki iz teologije, zdravstva, gospodinjstva, pedagogike itd. Dne 27. novembra govori dr. Dragaš o temi: »Mama zakaj in kako«.
—lj Akademsko društvo >Jadrad< priredi v ponedeljek 25. t. m. ob 8 zvečer v areni Narodnega doma predavanje urednika g. Antona Podbevška o panevropekem gibanju.
—lj Siguren nastop d)m.i in v drii/M. govori prof. O. Sest Odizariatna občinstvo, da se vrši tretji včln v PcnedeHek. dne 25- t. m. ob pol 19. uri v dvorani Delavske zbornice, vhod Miklošičeva :esia, -j; t'\x,e. Prispevek za kurjavo ;n razsvetli vv-o 3 Din — T- K. D. Atena. 657/n
—U Redni občni zbor starešinske organizacije »Preporoda« se bo vršil v ponedeljek. 25. t- m. ob 20. v areni Narodnega doma, Tomanova ulica 3.
—lj Opozarjamo na jutrišnjo razstavo na Aleksandrovi 16. P. Magdič.
ucarji
l.-a modri loden
dobite pri manu a k turi
selenburgova ulica stev. 4
Hrediini sistem1
—lj »Soča«. Predavanju, ki se bo vršilo danes ob 8-30 zvečer pri »Levu«, ie naslov: Dr. Jan- Ev. Krek. Predaval bo g. profesor
Dolenec Ivan. Člani in prijatelji društva vabljeni-
—11 Razstavo pri Ketteju v nedeljo. 24-novembra res ne zamudite ogledati! 130/L
u— Najfinejše angleške kamgarne, črne, marengo, modre itd. za večerne obleke ter za smokinge k predstoječi plesni sezoni nabavite najugodneje pri Novaku. Kongresni trg 15.
—lj Lutke, punčke, raznovrstne, popravljam. Istotam zaloga kovinastin glavic- — Koler, Stari trg 6 666/n
—lj Uprava našega Usta je prejela za bedno Avgusto Zalokar 20 Din, katere je daroval neimenovani. Srčna hvala!
—1] Otočie BalL (Na novejši filmski spored ZKD) Danes ob 14.30 in jutri ob 11. dopoldne predvaja ZKD v prostorih Kina Matice film Bali, ki je za Ljubljano noviteta in senzaciia v kulturnem pogledu. Rim vodi gledalca daleč na Daljni Vzhod, na Male Sunda otoke. Tropično restlinsrvo, bu:na vegetacija, eksotično živalstvo, tamošnje prebivalstvo s svojimi najčudovitejšimi šegami, vse to bo zanimalo staro in mlado. Film se istočasno predvaja tudi po dunajski Uraniji in veliko število posetni-kov pri dnevnih predstavah priča, da je film res zanimivost prve vrste. Šolska mladina, diiaštvo in vsi Tutritelji lepih kulturnih filmov bodo tedaj prav gotovo prišli na svoj račun in naj tega sporeda nikakor ne zamude.
—I] Pri Tičku n* gričku v nedeljo domaČe krvave klobase In purani. Točijo se pristna štajerska rn dolenjska vina. Na razpolago pianino v novo urejenih gostilniških prostorih- 659/n
—lj Prašiček na ražnju- Gostilna »Napoleon«. 656/n
Iz Celia
—c Dežurno lekarniško službo v Celju
ima od danes do vključno petka, 29. t. m, lekarna »Pri orluc na Glavnem trgu-
—c Najden denar. Neka gospa Je našla v Aleksandrovi ulici v četrtek popoldne manjšo vsoto denarja. Izgubitelj naj se zglasi na celjski policiji-
—c Zadnje porotno zasedanje prične v Celju v ponedeljek 2. decembra. Po dosedanjem razporedu, razpisane so šele 3 obravnave, bo trajalo zasedanje le dva dni, najbrže pa bo tekom prihodnjega tedna razpisanih še nekaj razprav-
—c Pregled mer in meril v Celju se bo vršil potom tukajšnje kontrole mer in dragocenih kovin v dnevih od 25. do 30. novembra. Obrtniki naj pošljejo svoje mere in merila v zgoraj omenjeni urad v Celju in v sledečem vrstnem redu: Obrtniki z začetno črko priimka A—D dne 25- t m., od E—H dne 26- t. m., od I—L dne 27. t. m., od M—P dne 28. t. m., od R—š dne 29. t. m. in od T do konca dne 30. t. m.
—c Nedeljska nogometna tekma v Celju-Jutri popoldne se bo vršila v Celju prijateljska nogometna tekma med prvim B-teamom ljubljanskega 2SK Hermesa in tukajšnjim I. moštvom SK Olimpa iz Gaberja-
—e Celjska porota. V ponedeljek 2. decembra se prične pri okrožnem sodišču v Celju zimsko porotno zasedanje, za katero so bili te dnj izžrebani porotniki.
—e Oj ta alkohol! 32letni delavec Ivan K« iz Gaberja je imel v nedeljo svoj dan. Na vse zgodaj se ga je že pošteno nalezel. Ker je ob pol osmih ziutraj v neki zajtrko-valnici sredi mesta razgrajal in nadlegoval goste, so poklicali stražnika, ki je od vedel Ivana v zapor- Tam je »prenočeval« do 13. ure, nakar so ga poslali domov.
—e Umrl je v ponedeljek 18. t. m. v Celju znani celski obrtnik, lončarski mojster g. Mihael Altziebler v visoki s*.aros:i 80 let n
Modna razstava
Jutri, v nedeljo, dne 24. L m. priredi občeznana tvrdka A Šinkovec nasl. K. Soss, Mestni trg 18-19, splošno razstavo svoje bogate zaloge m zlasti modnih novitet za nastopajočo sezono.
Tvrdka, ki je po pravici že davno zaslovela zaradi solidnosti in izredno bogate izbere svojega blaga ter točnosti poatrež-be, je ena najpopularnejših, obenem pa tudi najnaprednejših modnih tvrdk v Ljubljani ter skuša, v kolikor to dopuščajo naše razmere, dvigniti svoje poslovanje na visino, ki jo opažamo v trgovinah velikih mest. Tako je bila tvrdka A. Šinkovec nas.l K. Soss prva, ki je pred leti nastopila s sploš-mrni razstavami, ki so v Ljubljani upravičeno vzbudile občno pozornost ter žele vsestransko priznanje občinstva. Tudi v estetskem oziru se more reči. da je na \ 0-ku, saj ji je žirija za ocenjevanje rđožb že dvakrat naklonila pno priznanje.
Kakor obetajo priprave, bo nedelj >ka razstava razprostrla pred občinstvom vso krasoto letošnjih modnih novitet v prav okusnem aranžmaju. Na razstavi bodo zastopani damski in moški modni predmeti od najfinejših pa do najcenejših, a vendar solidnih kvalitet.
Tvrdka je uverjena. da bo ustregla s to razstavo vsem slojem občinstva, ki se bo v nedeljo lahko temeljito informiralo ob razstavljenih predmetih samih, kaj si bo najprimerneje omisliti za nastopajočo sezono, zlasti za Miklavža in Božič.
Razstavo priredi tvrdka v prostorih moškega m ženskega oddelka. 65S-n
Martinov večer v Kragujevcu
Kragujevac, 19. novembra.
V soboto 16. t m. je priredilo slovensko kulturno društvo »Triglavc svojim članom m prjateJJem Martinov večer. Prvič je nastopil društveni tamburaški orkester, ki se Je v umetniškem pogledu zelo dobro afirmiral. Orkester ima odličnega učitelja g. Mohoriča, ki mu gre vsa zasluga in hvala za prvi uspeh. Tudj pevci so se dobro izkazali in odlično so zapeli »Jaz bi rad rudečlh rož«, »Planula Zora«, »Sveta noče itd. Prireditev je odlično uspela m udeleženci so bili zelo zadovoljni, veseli in razigrani, saj so se neprenehoma vrteli po plesišču. Med zabavo je predsednik društva »Triglav« g. France Štaler v kratkem humorističnem govoru obudil spomin na Martinovo gos, ki je na Martinovo junakinja dneva. Marttoovanje je naš lep narodni običaj, ki nas spominja na težke čase turških vpadov v naše dežele. Tudi med Trigiavam se le prikazala lepo dišeča gos, kateri so zavili vrat tamburaši, ki so bril tako srečni, da so io zadeli pri srečolovu.
Na Martinovem večeru sem Imej tudi priliko govoriti s pevovodjo g. A. K oštrinom. Doma Je iz Kanala na Goriškem, kjer je začel študirati glasbo. Pozneje se je preselil v Gorico, da nadaljuje študije. Postal je odličen glasbenik, ki je po očetovi smrti vodil v Kanalu cerkveno petje in kanalski pevski zbor, dokler ni moral bežati. Zadnjič, ko sem bil na njegovem tukajšnjem stanovanju, mi je pokazal tudi fotografije svojih pevcev Iz Kanala* Med pogovorom mi je povedal, da namerava prirediti v kratkem veliko pevsko turnejo v Ćuprijo, Jagodino in Kraljevo. Poprej pa hoče še razširiti moški zbor z damami in dekleti.
Iz vodanih krogov »Triglava« sem zvedel, da mislijo tu ustanoviti z državno pomočjo slovensko manjšinsko šolo, kajti slovenskih otrok je v Kragujevcu dovolj, da bi lahko imeli svojo šolo. Učiteljico Slovenci v Kragujevcu že imamo v osebi mlade, simpatične gospodične Koštrinove, ki je prišla sem s svojim očetom iz Kanala, Student Telatko je zbral svojo 32 strani obsegajoče pesniško zbirko »Vagabund«, Id jo namerava izdati v prihodnjem mesecu agilno društvo »Triglav«.
Toliko za danes o življenju Slovencev v Kragujevcu. Pririodiijič kaj več.      A. P.
Nova muzika 11-5
Pravkar izšla številka »Nove Muzike< prinaša v literarni prilogi članke M. Poza-jiča, L Karli na, K Sancina ter razne glasbene zanimivosti. Od skladateljev eo zastopani: M. B ravni čar, M. Tome, S. Osterc in ▼ >Mali N. M.< Emil Adamič. — Bravničarjeva * Studija < na oatinatni bas je sicer solidno zgrajena, vendar radi skromne ostinatne figure, ki sestoji le ix dveh poiovičk, monotona, — kajti nastopita devetintridesetkrat po vi*ti. In to vedno v isti harmonizaciji. Tončev »Rondoc me je razveselil po formalni in in-venčni strani. Dve violini in klavir si spretno oddajajo domisleke, obe violini sta pihani povečini paralelno, kar pa tej skladbi ni v kvar, ampak le olijša njeno studiranje. Farma je A B A ter srednji stavek B prijetno kontrastira z zunanjima. Tudi konec prinaša močno in učinkovito gradacijo. — Adamič je priobčil pesmi. (>Biba leze«, — »Zajček je lepa reČ<, — >Micika majčkenac, — >Za-zibalkac in »Micikina žlahtac). Dejal bi, <la smo z njimi dobili slog otroških pesmi. Cim manj težkoč, Čim manj umetniČenja in čim manj vertikalnih not, zato pa toliko več invencije, šegavosti, pestrosti in otroSke ntpo-srednosti. To so najboljše otroške pesmi, kar jih premoremo. Tako, in samo tako si predstavljam moderno otroško pesem. Posebno mi ugaja prva in Četrta pesmica. Upam, da jih kmalu 6li5im na kakem kncertu, — tudi odraslim so muzikalno primerne.
Slavko Ostere.
V družbi.
V družbi nanese pogovor na ljubezen in zakom. Mlad zakonski mož pravi:
— Zalivbljen sem bil v svojo ženo kakor maček, obletaval sem jo kakor metulj, v ljubezni sem bil kakor b zvest kakor pes, v splošnem pa bedast kakor osel.
Stev. 26^
.SLOVENSKI   NAROD«, dne 23. novembra 13».
Krto 9L
Moda in ženski
kotiček
potovanju. K vsaki dopoldanski obtoki je predolgo krilo   proti smernicam letošnje
mode.
Dopoldanski kostumi in plašči so se pa nekoliko podaltjsali Ce hočejo biti elegantni, morajo segati do polovico meč aH pa še niže, vendar pa ostanejo stalno kratki. Športne obleke pod plaščem so lahko it krajše, vendar pa morajo v vsakem primeru segati nekaj centimetrov pod kolena. Na tem principu stoje vsi veliki modni saloni in dobro informirani modni žurnali Isto veUa za popoldanske obleke. Pod nobenim pogojem se ne sme elegantna dama pojaviti popoldne v obleki, segajoči do tal Pri popoldanskih oblekah sme segati do tal samo nekad res ali del krila, celotni vtis pa mora biti kratek, kar pomeni, da sega krilo do polovico meč. Velike večerne toalete imajo vlečke, pa tudi te so samo dekoracija za nekaj minut ker so samo pripete h krilu, kakor podaljšani del krila, Id ga dama odpne m nosi čez roko, kadar pleše. Ele-gatna dama torej ne nosi krila do kolen, pa tudi ne do tal segajoča. Tako je letošnja moda ustregla vsem onim, ki se težio ločijo od dolgih kril, in onim, ki rade s kratkim krilom zataje nekaj let.
Kdo resnično ljubi?
Ramon Nov*rro je dejal, da je romantika umrla v mpu, ko se ljubezen ženskam nj več zdela resna- Ta izjava ie povzročila posebno v Ameriki hudo debato o tem, kdo ljubi iskreneje in kdo vzame ljubezen resno, moški ali ženske. V debato so pe-segrli v prvi vrsti filmski igralci in igralke in v naslednjem navajamo njihova mnenja.
— Ne mislim, da se moški in ženske tako razlikujejo, da bi bila med njihovimi čustvi velika razlika, — pravi Claire W1na-sorova. — Za nekatere moške in ženske je ljubezen najvažnejše v življenju. Drugim )e samo hrepenenje po bogastvu in slavi. V prejšnjih časih so umirala dekleta s strtimi srci, moški so se pa spoprijemali v dvobojih in umirali za izgubljeno ljubezen. Zdaj je te romantike konec*
— Ne trdim, da ženske glede zvestobe prekašajo moške, mislim pa, da je njim ljubezen mnogo važnejša, — pravi Lila Lee. Že od parativeka si ženske prizadevajo biti dražestne, da si pribore moška srca. Nobeni bi ne smeli Teči, da je stara devica.
Ronald Coimann trdi, da so moški lahko srečni tudi brez ljubezni, ženske jo neprestano iščejo in so brez nje nesrečne.
Regisald Deeny piše: Povprečni moški vzame ljubezen mnogo bolj resno, nego povprečna ženska, kajti ženska sprejema poklone kot nekaj samo ob sebi umevnega, dočim jih moški niše vajeni' Dekleta zbirajo snubače kakor zapestnice in kalkuliralo, kateri moški bi bil boljši. Moški pa ne kalkuliralo, kadar so zal ubijeni. Njihov edini cilj je priboriti si žensko ljube ven.
— Kadar se ženska zaljubi v moškega, ne more misliti na drugega, — pravi Laura La Plante, — dočim se moški pogosto zaljubi istočasno v dve ali več žensk.
— Mislim, da za umetnika ljubezen ni tako važna, kakor za na rudne ljudi. —pravi Vilma Banky- — V njinovem življenju Je ljubezen postranska stvar.
— Moški vzame ljubezen resno, kadar ju zaljubljen, ljubezen ženske le pa trajnejša, pravi Jan Kelta.
— Motite se, ugovarja Jack Mul hali. — Ljubezen žene je vedno resnejša, ker ima v sebj lastnosti materinske nege.
Dorothv Mackaillova pravi: — Nekateri moški in tudi ženske vzamejo Imbezen resno- To j® individualna zadeva. Po mojem mnenju so ženske v ljubezni stanovit-nejše, kar pa ne pomeni, da bi se jim zdela ljubezen resna.
Clara Bow pravi, da se zdi spočetka ljubezen vsakemu moškemu resna, toda kmalu se začne igrati z njo. Moškemu ie glavno, da doseže svoj cilj in zadosti svojemu nagonu.
Za celibat uradnic ali proti
SUbi artfomeoti onih, U ao
15
Odgovarjam na članka št 4. in 5. »Za celibat uradnic ali proti«. »SI. Narod« s dne 14. tm.
Morda je še kdo po prečitanju članka št 4 opazil netakten in žaljiv ton, kakor bi izhajal iz nejevolje člackarice, češ, ako sem jaz pustila službo, naj tudi druge to store-
Proti poročenim uslužbenkam je navedla te razlege: 1. Da so njihove misli pri možu in otrocih. 2. Pohujšanje.
Prvi razlog odpade enostavno zato, ker sploh človek ne more misliti neprestano na isto sv ar. Tudi ni to čisto nič potrebno. Besede o pohujšanju so fraze- Na ta način pohujšuje vsak« mati, ki se noseča kreta med lastnimi otroci. Takih opazk Je lahko deležna vsaka žena. delajo iih seveda 1« slabo oziroma nepravilno vzgojeni otroci.
Možitev učiteljic ni nič novega, tudi ne to. kar temu sledi- Razlika je le v tem, da jim ie bil rakon včasih dovoljen le z učiteljem, danes pa z vsakim, stanu primernim možem.
Članek št 5. Tu se zgraža reducirana uslužbenka nad nedelavnlmi močmi, ki svojega poklica ne smatrajo resno. To ie razumljivo, ne razumem pa. čemu imenuje zakon »službo«. Služiti dvema dospodar-jemtc itd Pripomniti moram: Zakonska žena nikdar ne služI- Ona naj ne vidi v moža tvojega gospodarja, katerega odredbe )e treba slepo in brezpogojno izpolnjevati.
Da moremo pravilno presojati delo PO-iočenih uslužbenk, je treba razumeti: Tudi oče ima v družini dolžnosti, ne le mati. In tudi mati v družini pravice, ne le oče. Tudi mož mora večkrat misliti na ženo, pa vseeno Je lahko mož na mestu tudi v službi. Tako tudi žena
In še to: Nosečnost ni grda. Vse stvarstvo se raaronožuje. tako tudi človek. — Učimo otroke gledati lepoto vsepovsodl in bodo dobri. Sami pa služimo le svoji vesti in vse bo prav.
16
Gotovo ne bo v škodo tel anketi, ako se vprašanje celibata premotil iz neko/iko višjega vidika. Dejstvo je, da je danes procent ženskih moči po vseh uradih že toliko naraste!, da se mora položaju uradnic v vsaki pragmatiki posvetiti več pažnje. Ca s je, da se pragmatično ugotove posebne pravice, ki gredo vsaki ženski Mislim tu na slučaj, ako v kakem primeru uradnica postane mati. Socialna nujnost Je, da taki uradnici ni samo zagotovljena služba še nadalje, ker Ji postane še bol} potrebna, temveč tudi, da se ji da ob času poroda potreben dopust. Dosedaj ie bila praksa, da se ji je ob tej priliki »spregledalo«, poslej bodi to njena sveta pravica. V vseh dosedanjih pragmatikah o tem ni niti govora, kaj šele, da bi se za take uradnice ustanovila potrebna otroška zavetišča, katerim bi prepustila otroka v času uradnih ur. Moti se, kdor misli, da bi z zboljšanjem razmer taka socialna skrb postala nepotrebna. Obratno postajajo prilike za srednji in nižji stan vedno težje, kar lahko vidimo v sicer bogatih zapadnih državah.
In ravno te težje prilike so vzrok, da postaja naval žensk na tovarne in urade vsak dan večji. Prav tako Je z marsikatero poročeno ženo, ki jo silijo razmere, da tudi sama išče zaslužka. Strogo izveden celibat bi bil le udarec za socialno šibkejše sloje, za uradništvo nižjih slabo plačanih skupin. Pametna pragmatika ne bo uvedla celibata, da ne onemogoči tega važnega ventila socialnih nezgod, temveč bo Ie uredila, da se možitev uradnic ne zlorablja v kopičenje dohodkov. Taka pragmatika naj določa, da se n. pr. omožena uradnica lahko odpusti iz službe, ako je njen mož dosegel višji, bolje plačani položaj. Socialno pravično le.
da se taka uradnica zadovolji c odpravnino, za državo ali občino bi bila ve.tka obremenitev, ako bi plačevala pokojnino že po 10 letih službe, ko Je uradnica radi boljših razmer opustila službo. Taka ureditev še vedno ofnocoča posebno mladim poro-čencem, da v prvih letih kaj več prišted.ta in s tem zmagata večje stroške, ki jih imata z osnovanjem domačega ognjišča. Celibat ne bi znatno povečaj števila prostih mest sigurno pa zmanjšal že t tak slabe pogoje za sklepanje novtb zakonov.
Ne na celibat anrofc na definitivno ureditev položaja ženskih moči naj mislilo tvorci raznih pragmu0k! M. J.
17
Moderni mož — moderni Inženjer zahteva modeme žene — Je pač moderno« da se poročena žena udejstvuje v službi Izven doma — v »prid državi kn domovini*« Na-ziraole moža, ki Je kratkoviden za dobrine, k) jih mora videti v dobri skrbni gospođini 1 — žene, dobri materi svoji ded — svoji življenjski spremljevalki Poglejmo v stanovanje, kjer je 2ena odsotna In služkinja gospodinji — kakšen red? — kaka štedljivost? Kakšna deca? Ko prideta s soprogo iz urada, prvi prepirček s služkindo, zakaj je nered. Nato vaju pozdravi umazana deca z Izbranimi besedami — katerih se Je naučila na cesti begajoča brez nadzorstva. Prvi pojav nevolje na ustih zakoncev. V tej prvi nevolji se »nervozna ženica uradnica spravi nad otročičke, ki so najmanj krivi nereda »modernemu zakonu«. Kaj si more obetati tak moderen mož od teh slabo vzgojenih otrok. Atl bodo taki otroci v prid državi? Ali more mati od takih otrok pričakovati otročke ljubezni — ko ta bedna deca ne občuti materinske ljubezni, — njene božajoče ročice. Sadovi teh hipermodcrnih nazorov se vidijo v praški aferi ge. Nove. —
Mnenje g. in£enjerja o skupnih vzgaja-liščih dece, o raznih mertzah, elektriki in plina ie čudno — tem bolj čudni so pojmi o materinskem dopusta. Torej elektrika, menza itd. naj nadomestniets ženo doma.
— a v službi naj pa garamo me neporočene
— da bo imela poročena žena dopust? In to nad traja leto za letom — 10 otrok — deset let materinskega dopusta? Kje so lepi čast ko so bile naše mamice res samo mamice ta gospodinje, Ide so Idealni zakoni. — Bilo nas Je sedmero dece — nizka plača — ta pametno, skrbno gospodinjstvo m dober družinski oče — mož, U nI gledat da M mu bila žena ie v službi. 2lvd celibat — živele dobre gospodinje in rnantice!
Oe...d
Radioprogram
Nedelj*, 24. novembre* 930: Prenos cerkvene glasbe; 10: Versko predavanje, dr. Ciril Potočnik; 10.12: Iz prazgodovine Ista in kruha, prodava profesor Jare; U: Koncert racno-orkestra; 15: O mlekaarvu, predava ing. Sabec; 15.30: R. M/urnik: Napoleonov saraovar, veseloigra,; 16 R oprodu rrtna glaaba; 16.30: Humoristih no čttvo. pisatelj MttčMct; 17: Lahka glasba: trio Magistri; 20: Prenos iz aajpeoške opere: Wagner: »Lohengrra«; 22: časovna napoved m poročila; 22.15: Koncert radk> or k ostra; 29: Napoved programa za naslednji dan.
Ponedeljek, 25. novembra. 1230: Reproducirana glasba; 13: Časovna napoved, borza, reproducirana glasba; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 1830: Fran* coščrna, poučuje dr Stane Leben; 19: O ljudski konstituciji, predava dr. Bodbo Skerlj, antropolog Higrjeosfcega zavoda; 19.30: An. gle&čma, poučuje ga. Orthaber; 20: Pester večer (glasba, pesmi in humoristično predavanje). — Koncert radio-orkestra; 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Zakaj nimamo časa
Si čuda, če nima časa žena, ki ima poleg gospodinjstva še poklic pač pa je čudno, da nimajo časa večinoma baš one, ki so   zaposlene   samo v gospodinjstvu. Vzrokov je več. Slaba organizacija dela, nespretnost ali pretirano pikolovstvo v delu, nepotrebno zapravljanje časa ali pretirane zahteve rodbine odnosno družbe, v zadnjem primeru, ki ni redek, ne preostaja drugega, nego odpovedati se družbi, kolikor gre v  škodo gospodinjstvu,  in prepričati rodbinske Člane, da so njihove zahteve razmeram neprimerne.    Velika krivda zadene v tem primeru mater, da ni vzgojila otrok tako, da bi nemogočega ne zahtevali in da bi ii v gospodinjstvu po možnosti pomagali. Tudi mož se da v tem pogledu večinoma vzgojiti. Najeti služkinjo ni pametno tam, IcJer je treba štediti, pač pa so priporočljive tuje moči tam, kjer rodbina v izdatkih ni omejena. Žena dobi s tem pomoč, ki jo navadno nuino rabi
V normalnih razmerah je nesporno, da lahko žena sama vodi gospodinjstvo, ne da hi se preveč izčrpala. Treba si je v prvi vrsti pravilno razdeliti delo in opraviti ga hitro, točno in pravočasno, obenem pa računati tudi z črednimi okornostmi. Princip gospodinje mora biti opraviti vse delo dopoldne, če se le da. Popoldne naj bo namenjeno počitku, izprehodu ali zabavi Toda dopoldne se konča za večino žen ob dveh ali treh, ko pride mož iz pisarne k obedu. Pod počitkom in zabavo je razumeti tudi razna ročna dela, katerih ne moremo prištevati k delu kot takemu. Vsakemu delu mora biti odmerjen določeni dan, pranju, likanju, pospravljanju, pa tudi posetom in izprehodom. Treba je razlikovati med nujnim in manj važnim delom, katero lahko brez vsake škode preložimo. Treba je pravilno določiti, koliko dela moremo opraviti ob določenem času, nikoli se pa ne smemo lotiti dela, za katero nimamo dovolj moči ali spretnosti. Bolje je dati perilo v pralnico aili perici, kakor tarnati, koliko je z njim dela ali odlašati s pranjem, dokler se ne nabere toliko, da je treba prati po več dni. Izdatke za pranje perila si lahko gospodinja prihrani drugje. Nespametno je tudi peči razne slaščice in torte, če nismo dovolj izvežbani. S tem izgubljamo čas in zapravljamo denar. V takem primeru je pametneje kupiti siaščice in torte v slaščičarni ali pa zadovoljiti se z navadnim pecivom. Celo spretna gospodinja pogosto kaj kupi, da Po nepotrebnem ne izgublja časa. Marsikatero pecivo je doma spečeno na j m and tako drago ali pa še dražje, kakor kupljeno.
Dela dvomljive wednosti opravlja žena, ki nama smisla za smotreno gospodinjstvo ali pa ii manjka potrebna strokovna izobrazba. S tem izgubi mnogo časa, pa tudi denarja. Koliko se nekatere gospodinje ukvarjajo z raznimi ročnimi deli, ki bi morala biti za zabavo, kajti vse to se da večinoma mnogo ceneje kupiti. Kar se tiče dnevne razdelitve dela, je zelo dobro, če gre žena na kupova t zgodaj zjutraj. Mnoge trgovine se odpro tako zgodaj, da Je že vse preskrbljeno, prodno odide mož v službo. To je velikega pomena za slabo vreme ali če so v rodbini otročiči, ki jih ni mogoče pustiti brez nadzorstva. Posodo pomiva praktična gospodinja samo enkrat na dan. S tem si prihrani mnogo časa. Toda umazana posoda ne sme strašiti po vsem stanovanju. Posoda se umiva navadno po kosilu, ko je je največ in ko imamo pri rokah toplo vodo, seveda če ne kuhamo na pdin. Praktična gospodinja se izogiblje prepogostih pomenkov s sosedami, ogledovanja izložb in čitanja pri delu. Tudi neprestano predelovanje oblek pomeni izgubljati čas, ki ga lahko porabimo za kaj boljšega. S poenostavljenjem in omejitvijo dela v gospodinjstvu pa ni pametno oprostiti ženo za delo Izven doma, če gmotni položaj te, ga nujno ne zahteva. V takih primerih trpi rodbina. Smotreno poenostavljenje domačega dela ima pa lahko velik vpliv na po-
«au«?f*s««#ar eMcatf 4b
<4lxna mahka
dtermeme*
Torej je bil John Prior vendar le zapleten v to afero? Sandv se mi motil. Colenso in njegovi pajdaši so govorili v gradu o milijonarju Prioru kot o svojem poglavarju. In zdaj naj bi se Hepburn sestal z njkn samim.
— Vrag me vzemi, če to razumem, — ie zamrmral Heplburn.
Ce hoče John Prior govoriti z njim. Čermi se zateka k takim sredstvom? Zakai ni Colensni kar naravnost zapo-vedal? Namesto tega se je pa zdelo, da ga je Prior šiloma iztrgal iz Colem-sovih rok. Morda je tudi Rosamunda tu. Zadeva je bila za njegove možgane prekomplicirana tem bolj. ker so se jkn Še poznale posledice narkoze.
Hepburn je dvignil glavo. V daljavi, za visokim oknom ie opazil luč. Zdelo se mu je, da vidi v temi žareče oko. Premikalo se ie sem in tja, za hip je posvetilo na stol ali mizo in zdelo se je, da je vedno obrnjeno v tla. Hepburn je videl, kako se ie okno odprlo.
Nekdo je vstopil. Žarek električne luči je zaplesal po steni in se ustavil za hip na mizi. Slednjič se je ustavil na nizki mizici, na kateri je ležala damska roona torbica. Hepburn je videl, kako so se zalesketali v svitu električne luči na ročni torbici dragulji.
Po ročni torbici se je iztegnila roka in izginila z njo v temo. Po tem je kič še blodila po sobi, kakor bi se hotel »tat prepričati, da je sam tu. V naslednjem hipu  se  je žarek svetlobe
vzdigo nivoja rodbinskega življenja, če posveča žena prosti čas svoji izobrazbi, rodbini in razvedrilu tako, da si dolgo ohrani moči in ima vedno veselje do dela.
Vsem je ustreženo
Dolga krila odločno pomenijo revolucijo v modi, kajti dame so bile tudi na večernih prireditvah vajene prostega gibanja. Jasno je Pa tudi, da dolgo krilo bistveno izpremeni vso žensko silhueto in značaj njene obleke. Zanimivo je, da se na modo dolgih kril najbolj jeze one dame, ki bi ji morale biti v prvi vrsti hvaležne ta sicer zato, ker jim zakriva meča in preveč okrogle oblike. V borbi za kratka krila so se dame tako razvnele, da so popolnoma pozabile na znatne nedostatke. Na drugi strani pa morajo tudi priznati, da so pogosto hotele imeti prekratka krila. Pomislimo samo na vsa ona ne preveč mikavna kolena, ki so jh dame zadnja leta kazale svetu. Le malo ie bilo pametnih, ki so vedele, da biti moderen se ne pomeni pomanjkanje takta napram okolici.
Kljub vsem tem nedostatkom so pa vse dame navdušeno nosile kratka krila zvečer m zjutraj in ženska meča so bila neizogibno dopomilo vsake velike toalete. Zdaj pa naenkrat dolga krila! V Pariz so prišla kakor panika in vse Parižanke so se prestrašile. Začudeno so se vpraševale, ali bodo zopet sužnje raznih volanov, ki so jih ovirali v hoji in dvigal prah. Nekatere to res verjamejo m poslušno naročajo dolge vlečke Parižanke so pa v splošnem sprejele dolga krila s prhnerno rezervo. Vsi veliki modni saloni so sicer prinesli v svojh kolekcijah do tal segajoča krila in še vlečke povrhu, vse elegantne obleke se dotikajo tal ali pa so oddaljene od njih samo nekaj centimetrov, toda vedno gre za svečane toalete za velike plese, za čajanke na poslaništvih ali za razkošne večerje v najboljših restavracijah. Krila, ki jih nosijo dame čez dan, pa ne segajo do tal, temveč imajo samo nekaj res, ki presegajo bivšo dolžino. Nobeni elegantni Parižanki ne pride na misel nositi na ulici dolgo krilo, katero je treba med hoio dvigniti. Tem manj se nosijo dolga krila na izprehodu ali na
DECEMBRA
ustavil na postelji, kjer je ležal Hep-•buTTL ZaČul se je klic presenečenja in odmev nagim korakov po preprogi. In že so zažarele električne luči na stenah.
Hepburn se je ozrl in zagledal žensko postavo. Takoj je spoznal, da stoji pred njim izredno lepo. razkošno oblečeno dekle visoke, vitke postave, temne polti in črnih las. Njene velike oči so pričale o presenečenju in (beli zobje so se ii zalesketali, ko je spregovorila:
— Oprostite, prosim. Nisem vedela, da je kdo tu. Prišla sem po ročno torbico. Opam, da se niste preveč ustrašil!.
Njen glas ie brl slobok in melodičen z neznatnim tujim naglasom.
— To je v redu. — je odgovoril Hepburn in se skušal nasloniti na komolec.
— Pa se vendar ni pripetila nesreča? — je vprašala lepa neznanka in «ra oo#ledata s svojimi črnimi očmi
HerJburn se je prijel za lica m otipal velik obliž, kar ga je zelo presenetila Po tem se ie spomnil, da ga je udaril Denton in da mu je nekdo izpral rano.
Heptnirn se je zasmejal.
— Mislim, da se je res nekaj pripetilo, — je odROvoriL
— Kaj pa počenjate tu? — je vprašala. — Zakai so vrata zaklenjena in zakaj xv! ključa v (ključavnica?
— Odgovoril ji je z vprašanjem:
— To ie dom Johna Priora, kaj ne? Prikimala je.
— No torej, če se ne motim, se moji interesi   križajo   z   interesS Johna
Priora.
— Kaj hočete s tem reči, da ste tu jen*?
— UganlH ste, — je odgovoril Hepburn.
Kar se ie ozrla skozi okno na zimski vrt
— To je v redu, — je dejal Hep-burn. — Še na misel mi ne pride, da bi pobegiml.
— Saj tudi ne morete, — je dejalo dekle in skomasnik) z rameni. — Zunaj je cvetiičnfcak in zidu ne morete pre-plezaiS. Pa tudi če bi poskusili pobegniti — njene roke so se sklenile — bi trpela za to jaz. Nimam dovoljenja Tnuditi se tu... Wti moram vedno v svoji sobi
— Kdo pa ste? — je vprašal Hepbum in ogledoval krasen nakit na njenem vratu. Velike oči so H zažareJe in za smejala se je.
— Ime mi je Raouel. Spadam med osebne tajnice Johna Priora, — Stopila ie bliže in vprašala: Kaj pa imate opraviti z njim? — Zdelo se je, da ne more najti prirnernfc besed, da bi se točno izrazila.
— Zakaj vas to zanima? — Je vprašal Hepburn.
— Ker ste znoreli, če se hočete boriti z njim, — je odigovorila t&o. Prior hna svoje posebne metode. Doseže vedno, kar si vtepe v glavo — vedno. O tem ste lahko prepričani.
— To pot pa ne doseže, kar si je vtepel v glavo, — ie dejal Hepburn samozavestno.
Raouel se je za smejala.
— O vi Angleža! Kako neumni ste. Kljub temu vas pa občudujem. Kompromisov ne poznate, ne, niti v Qo-bezni, niti v volni. John Prior vas stare v prah. On ni Anglež. Morda ima malo angleške krvi t Alah, toda rojen
je bil v orlientu. Prepričana sem, da je John Prior največji čudak rta svetu. Še nihče ga ni prekosil.
— Mož, ki zaposluje podle zločince... je dejal Hepburn.
— Ah da, brez predsodkov ie. Toda njegova moč je Čudovita. Ce ste že imel! kaj opraviti z njrm, morate pač vedeti, da spada v njegov delokrog mornarica, promet in orožje. Ima celo kinematografe po vsej Evropi, ki »n spretno Izrablja za svojo propagando. Zdaj gre za novo ameriSko pogodbo — morda ste že slišali o nji. John Prior )o prepreči, ker je proti njegovim interesom. In s tem zasluži težke mi-rrjoue.
— Toda Čemu vam vse to pripovedujem? -— je nadaljevala in sedla na rob njegove postelje. — čemu vam to prmovednjem? Da vam dokažem, da ste blazni, če se mislite postaviti Prioru po robu. Johna Priora ne morete premagati, ne. to je izključena
Hepbunn ie zatrsrril oči in omahnil na blazine. Kar mu je šinila v glavo misel, da govori to prekrasno dekle z gotovim namenom, da je njen po set del Priorovega načrta. In vendar ni mogel uganiti, kakšen namen ima. Pa vendar ni dekle samo milijona rje vo orodje?
Odprl ie oči in čim je pogledal v rtjene. si je očital sumničenje. Izkušnje zadnjih dni so me naučile dvomiti o vsem in vseh, je ponrisKL Ko je pa artov a spregovoril, je govoril previd -neje.
»Za|riMfeaE rte t njo!«
— Pravite, da ne premagam Johna Priora? Tudi sam nisem prepričan o tem. Kot njegova tajnica ste gotovo
slSali tudi o jekleni dvorani blizu Park Lane v Londonu.
Paquel je naglo vstala in odskočila od postelje.
— Vi ste torej... Nevilie Qrey?
— Kaj pa mislite! — se je zasmejal Hepburn. — Pisem se Hepburtn. Nevil-le Qrey ie mrtev. To je vam gotovo že znano.
Raquel >e znova sedla.
— Ah, da. pozabila sem. Mrtev je. O njem vem samo to. kar so mi povedali drirgi. Bil je edini človek, katerega se je Prior nekoč...
— Katerega se je nekoč bal?
— Da. — je pritrdila. — Bila sta prijatelja. Pa tudi sovražila sta se.
— To ie pa res zanimivo. — je pri-rx>mnrl Hepburn. Še vedno je razrn š-fcal. kje tiči vzrok, da govori dekle z njim tako odkrito. — A kako je prišel Colenso v to družbo?
— Tudi on je bil Priorov prijatelj. Vsi trtie so Mi najboljši prijatelji, dokler se ni Neville Qrey z niima spri. Colensa pa nisem se nikoli videla.
— To je zelo čudno.
— Noben Priorov prijatelj ne zahaja sem. Ta hiša je pravi samostan. Prior kn a rad samoto — tudi sam gre redko z doma.
— Torei se dolgočasite. — je menil Hepburn,
— Prior ravna z menoj lepo. Ima tri tajnice in nobena se ne more pritožiti. Včasi deli z nami cek> svoj dobiček. Veđcrat nas pošlje v mesto v gleđa&če.
— Smo tu daleč od Londona? — je vprašal Heobcm.
AA
Ženske nožice zanetile
revolucijo
Kraflj AmamuMah je izgubil prestoli zato, ker fe nosOa njegova že na kratka krilila in kazala noge do kolen.
V Pariz (je prispela iz Afganistana
•nukucia pod3od!n£ca Amanulkba odnosno adbf Na<f;r Khana SamanJž, ki opisru^e v ĆKiocoskA tistih nedavno afzandstarasko r>qvioQucijo do pofložaij žen v tetj ontfen-jniti deželi.
Moje ime pomeni žareči plamen in stara sem 22 let. Prvi harem, kamor sem prišla, ie bfl harem Šalem tDagha. Takrat sem bila še zelo mila da in komaj sem bila začela nositi pajčolan. Takrat Sa bila storila vse za slaščice. Starši so mi delali, da bom imela slaščic v izobilju, če se poročim s Salem Daghocn. Obogala sem jih in roditelji so brli zadovoljni Šalem jim je dal zame pet koz in »mošnjo rupij, kar ie bila nizka cena za hčerko-edinko. Toda kot 12 letno dekletce nisem imela posebnih pretenzii Moški v Afganistanu ne ljubilo suihih deklet. Šalem je mislil, da se bom v njegovem haremu zredila, pa se je zmotil. Cim boli sem jedla, tem bolj sem bila suha.
Prebrisane   žene v Afganistanu si pomagajo z raznimi   sredstvi,   da si ohranijo   ljubezen svojih mož. Eden mojih mož, ki je dobavljal Amanullahu preproge, ni vedel, da sem si ohranila njegovo ljubezen skozi celo leto s česnom. Kralj je pa to opazil. Čim mu je Prišel blizu in posledica je bila, da ga je takoj odslovil, ker je smrdel po česnu. Moj drugi mož je bil uradni krvnik v kabulskem distriktu. Življenje v njegovem haremu ni bilo prijetno. Baghi-ialala — tako je bilo mojemu gospodu ime — nas je zelo zanemarjal. Takrat sem   bila   stara 14 let in Baghijalala je imel razen mene še dve mlajši in lepši ženi. Zavidala sem jima okrogle postave in navdušeno sem jedla slaščice, da bi se zredila, pa ni nič pomagalo, Baghijalala ie prihajal redko k nam, ker ga je klicala dolžnost v gore. Njegova naloga ie bila zadušiti vsaikega zločinca, ki mu je prišel v roke. V hudem mrazu je vodil zločince k jezeru, kjer jih je polival z mrzlo vodo, tako da so se izpremenili v ledene kipe.
Kraljica Souriva ie hotela omejiti hareme rta eno ženo za vsakega moža. To je bil glavni vzrok, da so nastopili moški proti kraliju Amanullahu. Vsi, ki so imeli toliko denarja, da so lahko kupili po več žen, so nastopili proti kratici. Islamski zakon o haremu je zelo precizen. Mož si lalhko privošči drugo in tretjo ženo, če je prva s tem zadovoljna. Ce pa ni zadovoljna, se mož loči od nje. Afgamske žene -pa niso tako neumne, da bi se upirale. Noben mož ne vidi svoje žene, dokler ni v haremu. Zato se večkrat pripeti, da kopi grdo ženo. O sleparijo ga njeni roditelji, ki mu zatrjujejo, da je hčerka prava lepotica. Mož zahteva denar nazaj in taki spori se končajo navadno pred sodiščem. Če mož zmaga, se mora hčerka vrniti k roditeljem.
Petim možem sem se pristudila, predmo sem postala žena starega kairskega poglavarja Kar-Zebba, ki je imel v Heratu krasen harem. Šele v tem haremu sem se končno zredila. Kar-Zebb me je imel zelo rad. Nekega dne mi je pritisnil z razbeljenim nožem na prsa znamenje, misleč, da me bo to oviralo, da bi mu ne ušla. Ko sem pa njegovim ženam zaupno povedala, da bi sc rada
pridružila stranki Bacha Sakaa, so mi pomagate pobegniti.
V heratskih haremih je bilo še 10 deklet, ki so hotele pobegniti, da bi se borile proti Amanullahu. Bacha Sakao je bil dober mohamedan, čeprav so ga imeli za bandita. Nikoli ni dovolil svojim ženam odkriti na ulicah Kabula obraze, kakor je to storila kraljica Soury-ia, ko se je vrnila iz Evrope. Nihče ni razumel zakaj je kralj Amanullah želel, da bi vse afganske žene sledile kraljičinemu primeru. Kraljica se sama ni zavedala, kako jo afganske žene sovražijo, ker je odkrivala svoj obraz ter kazala kolena, ko se je izprehajala po Kabulu. Moški niso hoteli verjeti svojim očem. Islamski zakon je v tem pogledu zelo strog, kajti žena, ki javno odkrije svoj obraz, kliče na ves islamski svet nesrečo. V zakonu je tudi rečeno, da se sme žena pokazati možu samo v haremu in da je tudi ljubezen dovoljena samo v njem. Kraljica je pa hotela vse to izpremeniti. Vrnila se je iz Evrope s čudnimi nazori. Nosila je obleke po evropski modi in kazala noge do kolen. To je bil eden glavnih vzrokov, da je prišlo do revolucije.
Misel, da bi hodile afganske žene Po ulicah v kratkih krilih in brez pajČola-nov. kakor kraljica, je razburila vse moške. Naši zakoni so zelo stari in modrijani, ki so jih pisali so imeli dovolj tehtne razloge, da so določili naj nosijo afganske žene pajcolane, brez katerih se ne smejo pokazati izven harema niti svojim možem. O tem se je razvila huda debata. Toda žene niso imele pravice posegati v njo. pa tudi Če bi nas bil kdo vprašal po mnenju, bi ne imele poguma odgovoriti, da želimo hoditi brez pajcolamov in nositi krattka krila, kajti možje bi nas bili ubili.
Kar-Zebb. ki me je zaznamoval kakor konja, je prisegal pri Allahu, da me raje pusti umreti od lakote ali zgoreti na grmadi, kakor da bi pokazala svoj obraz drugemu moškemu. Kmalu potem, ko sem zbežala od njega, je Zebb umrl. Rada se ga spominjam, ker mi je dal toliko draguljev, da sem z izkupičkom oborožila sebe in 10 deklet, ki so pobegnile z menoj. Borile smo se proti Amanullahu v mnogih bitkah in sama sem ubila 20 kraljevih vojakov. pri Sarkhu smo bili premagani iin izgubili smo 700 mož in 15 žen. Dva tedna smo trpeli silno o o manjkanje. Moški so godrnjali na Bacha Sakaa. ker iih je pustil gladovati. Celo naši duhovniki mu niso več zaupali. Življenje je postajalo težko tudi za žene. kaje" moški so kmalu pozabili, da smo vojaki, kakor oni. Poveljniki so videli v nas samo ženske in zahtevali so, naj se jim udarno, kar ie pa proti naši veri. Zalezovali so nas tako dolgo, da smo morale pobegniti.
Z dvema mladima ženama sem se vrnila v Kabul, kjer sem prodala nekaj draguljev armenskemu trgovcu. Ena žena je bila tako pogumna, da se je napotila z menoj proti perzijski meji, druga je pa ostala v nekem kabul-skem haremu. Nepopisne so bile najine muke, predino sva prispeli do Ma-liiki-Svaha. Najin spremljevalec je umrl med potjo, ker se je neke noči
preveč zanimal za mojo prijateljico. Ker se ga ni mogla iznebiti dnagaee, je
izpustila modrasa, ki ga je nosila s seboj v Slcatlici. Pičil da je in mož je bi:l zjutraj mrtev. Tudi jaz sem vzela s seboj modrasa, ki sem ga pa vrgla iproč, ker sem vedela, da v Evropi žene ne potrebujejo takega orožja. Moja prijateljica je ostala v Bemder Abassi in tako sem prispela v Evropo sama.
Kako strašen mi je evropski svet v primeri z Afganistanom, sem spo-z?mala že v Marseillu, posebno pa v Parizu. V Londonu še nisem bila, toda zdi se mi, da tam ne more biti slabše, kakor je v Pariizu. Tu poljubljajo moški ženske na ulici vpričo tujih ljudi. O evroipskih plesih sploh ne govorim. Sram me je tako, da bi se najraje vrnila. Zakaj mora moški držati žensko <3ez pas, kadar itfešera? Kaj ne more p!esati vsak zase? V Kabulu smo plesale samo za svojega gospodarja. To ie bil naš edini nači.n, da si rriborimo njegovo ljubezen. V Evropi pa vzbujajo žene ljubezen vsakega moškega, a njihovi možje se pri tem zadovoljno smehljajo. Zakaj mož me zapodi take žene? V A^n\^t?!nnj se mož zelo enostavno odkriža žene, če nfi zadovoljen z njo. Zadostuje, da pred pričami trikrat izjavi, da se hoče ločiti. Žena mora pobrati Šila in koipita in se preseliti v drug harem.
Čim se duhovi v Afganistanu pomirijo, se vrnem v domovino in po izkušnjah v Evropi si bom prizadevala zboljšati razmere, v (katerih žive af-ganska dekleta. Preštudirati hočem zJiastti angOeSki šolski sistemi. Prepričana sem, da bi se dalo v Afganistanu •marsikaj zboljšati, ne da bi kršili islamske zakone. Afganske matere zahtevajo za svoje hčerke izobrazbo. Toda če vodi iizobrazba k popivanju, plesu in razuzdanosti, je ne potrebujemo.
Nova pisma diisseldorfskega
morilca
Diisseldorfski morilec je poslal ma* cehi Gertrude Albermannove dve pi* srni, v katerih opisuje vse podrobnosti umora nesrečne deklice. V prvem pu smu je opisan umor sam. Pismo se za* čenja z verzi, v katerih morilec pripon veduje, kako se je sestal z deklico in kako jo je zvabil s seboj. Nadalje pripoveduje, kako je deklico napadel, kako se je obupno branila, kako ji je zadal prve rane in kako je kričala. Drugih podrobnosti pisma ni mogoče navesti, ker govore o morilčevi spolni perver= znosti. Drugo pismo je učinkovalo še strašnejše. To je ljubavno pismo, kate* ro je napisal morilec umorjeni deklici. Ko je že itak živčno bolna žena pre= čitala obe pismi, se je hotela zastrupiti s plinom, pa so jo v zadnjem hipu res šili. Zdaj je živčno tako uničena, da je malo upanja, da bi okrevala. Policija napenja vse sile, da izsledi sadističnega morilca, toda ves njen trud je zaman. Iz Berlina je prispelo v Diisseldorf več višjih policijskih uradnikov, med njimi tudi grafologi, ki bodo proučili moril* čeva pisma. Na eni strani se širijo ve* sti, da je policija že našla prve sledove za morilcem, na drugi strani pa poro? čajo nemški listi o novih umorih.
Včeraj smo poročali, da se je po= javil diisseldorfski morilec baje v Bra* tislavi, a danes poročajo inozemski lis sti, da so ga videli v Budimpešti. V sre« do je začela neka žena na eni najpro* metnejših ulic Budimpešte kričati, da se je pojavil dusseldoTfski morilec v
ženski obleki. Pokazala je na blizu sto? ječo žensko in izjavila stražniku, da jo je vabila na izrehod v gozd za me* stom. Neznanka je govorila tudi o Diis* seldorfu. Stražnik je neznanko aretiral, a razjarjena množica jo je hotela lin* čati. Na policiji so ugotovili, da gre res za moškega, in sicer za duševno bolnega dunajskega trgovca Fuchsa, ki nosi žensko obleko in nadleguje žen* ske. Policija ga je izročila njegovim sorodnikom v Budimpešti
Poroka v hipnozi
Industrijalec Jules Simon iz Mar* seilla je vložil tožbo in zahteva ločitav zakona, s ki en j. na čuden način. Nje* gov pravni zastopnik je trdil, da se kli= jent ni oženil po svobodni volji, tem* več da ga je mlad zdravnik, njegov bo* doči svak hipnotiziral. Simon je živčno zbolel in prepeljali so ga v sanatorij, kjer ga je lečii dotični zdravnik s po* močjo hipnoze. Mož je okreval, toda pod vplivom hipnotiziranja se je poro* čil z zdravnikovo sestro, katero je po* znal komaj na videz. Njegove priče, ki so bile na svatbi so potrdile da je bi* Simon ves zmeden. Dva dni po poroki je prijateljem pripovedoval, da hoče kupiti vilo in da bi se rad oženil. Ko so mu prijatelji povedali, da je le ože* njen, n- hotel verjeti.
Sodniki so bili spočetka zelo skep* tični. Kc so pa zaslišali vse prič j sc spoznali, da imajo res opraviti s solid* nim možem, ki se je poročil v hipnozi. Pravni zastopnik Simonove žene je se* veda odločno zavračal trditev, da bi šlo za hipnotiziranje. Trdi' je, da gre za pozabljivost in da je takih primerov na svetu mnogo. Tako je slavni uče* njak Champollion nekaj dni po poroki popolnoma pozabil, da je oženjen. So* dišče je upoštevalo dejstvo, da je brat Simonove žene pripravljal poroko, še predno sta se ženin in nevesta osebno spoznala. Zakon je bil razveljavljen.
29 milijonov stopinj
Astronom St. John. znan po svojih duhovitih spektroskopičnih poskusih, s katerimi je dokazal točnost zakonov o relaviteti, je zbral nedavno vse po* datke in vse človeško znanje o solncu, ki samo po sebi ni nič zanimivejše od katerekoli druge stalnice, ima pa na* pram ljudem dvojno prednost, da je blizu njih in da jim koristi več, nego vse druge zvezde. Od časov, ko je Herschel meni, da je solnce obljudeno, je napravilo zvezdoslovje v tem pogle* du velik korak naprej. Zdaj vemo, da vlada na solnčni površini vročina 6000 stopinj, kar je pa še mraz v primeri s temperaturo v solncnem jedru, katero ceni Eddington na 29 milijonov stopinj.
Prva misel, ki se vsiljuje človeku je, da si gmotnih atomov pri tako visoki temperaturi sploh ne moremo misliti in da so se elektroni, ki krožijo v nor* malnih razmerah okrog svojega jedra, od njega že davno odtrgali, ali pa so se pod vplivom strahovite vročine d is* locirani prvotni atomi izpremenili v atome drugih prvin. Toda v resnici se to ni zgodilo. Atomi v solncnem jedru so dovolj močno ionizirani, torej opro* ščeni svojih zunanjih elektronov. Eden glavnih vzrokov, zakaj so ostali kljub ogromni vročini skoro v normalnem stanju, je ogromen pritisk v solncnem jedru in učinek toplote. Astronomi so izračunali, da znaša pritisk v solncnem jedru 36 milijard atmosfer. Pod tako velikim pritiskom je gostota so In čnih
O. L. D' Or:
Madame Davidsonova
V petek zvečer prispe iz mesta mon* sieur Davidson posetit madame David* sonovo v morskem kopališču na finski obali.
Na mizo pride nadevana ščuka. To je za monsieura Davidsona,
Madame Davidsonova je sicer de* bela dama, drugače pa izobražena in zato gleda nadevano ščuko zaničljivo. Nji prineso šunke.
Monsieur Davidson čuti že ob po* gledu na šunko nepremagljiv odpor. Prizadeva si sploh ne gledati na te »»koščke prašiča« in vpraša ženo:
— Je to res dobro?
Madame Davidsonova se našobi in odgovori samozavestno:
— Seveda je dobro. Bolje, nego ta tvoja židovska ščuka.
Monsieur Davidson pravi užaljeno:
— Židovska ščuka! . . . Takole na* devano ščuko so jedli žc naši očetje in dedi in kakšne kupčije so sklepali! Moj oče še vedel ni, kaj je šunka, pa je obračal v rokah stotisočake. In les je bil takrat cenejši in dobrih kupčij jc bilo več. Pri nadevani ščuki se je
živelo lažje, nego se živi pri šunki.
.Madame Davidsonova molči. Kdo bi se prepiral s talcim neizobraženim in zaostalim človekom, kakor je monsi* eur Davidson!
Šele višnjev kompot jc potolažil za* konca.
Madame Davkfoonova ne vidi v vis* njevem kompotu nobenega greha proti veri očetov. Že pri njegovem dedu ra* binu so jedli vsak petek pred šabesom višnjev kompot.
Zakonca sta slastno jedla višnje in z nobenimi narodnostnimi vprašanji si nista kvarila apetita. Madame Davidsonova zna aristokrat* sko izpljuniti koSčico v pest. Monsieur Davidson jih izpfjuje po svetopisem* skem načinu kar na krožnik.
Po večerji sta odšla zakonca David* son na vrt Madame Davidsonova se k snoosierjra Dsrkkio*
nu, diha mu toplo v obraz in zašepeče nežno:
— Poljubi me, mili moj! Monsieur Davidson jo začudeno po*
gleda.
— Kaj? Kaj praviš?
— Poljubi me, — zašepeta madame Davidsonova znova strastno.
— Poljubiti?! Kaj si znorela? Zdaj ti diši šunka, zdaj zopet poljubi! Kdo je pa še slišal, da bi pošten zid kar tebi nič meni nič začel poljubljati ženo pri belem dnevu?
Madame Davidsonova se je uža* ljeno našobila,
— Prvič zdaj ni beli dan, temveč bela noč, — pravi srdito...
— No torej pri beli noči...
— A drugič: vsi izobraženi možje poljubujejo svoje žene. Tamle nasproti nas stanuje nekak umetnik, za nami pa provizor iz lekarne. In da vidiš, kako ti oba poljubljata svoje žene! Provizor pokliče vsako minuto ženo in ji pritis* ne poljub. A ta umetnik, ta je šele tič... Skoro bi lahko rekla, da se od ust svoje žene sploh ne odtrga. Vidiš, to so izobraženi ljudje. Ti razumejo, kako in kaj je treba, če je človek v kopališču.
Monsieur Davidson skomigne z ra* meni.
— To so lepe reci! Človek prispe iz mesta utrujen in vesel, da si ob morju odpočije- a tu imaš!,.. Tu ga čaka no» va muka. .. ženo naj poljublja. No, pa naj bo. Nastavi svojo Šobo.
Zakonca se stisneta m madame Da* vidsonova položi možu glavo na kole* na, kakor je videla pri lekarnarjev! zeni.
— Danes sem se kopala, da je bilo veselje. — pravi s pritajenim glasom. — Voda ima 19 stopinj Reamura. Od sile je topla,
Monsieur Davidson molči. Ta »Reo* nir« v ženini izgovaTJavi mu ne ugaja. Vsak dan je bolj izobražena, kmalu se ne bo več brigala za gospodinjstvo.
Madame Davidsonova pa nadaljuje:
— Tu se kopljejo vsi na plaži. A kje se kopljejo Židi?
— Židi tudi na plaži. Tu ni nobc* nega judofobstva.
—Kako? Židi tudi? Koliko procentov jih pa puste tja?
Moževa vprašanja so madame Da* vidsonovi neprijetna.
Vedno imaš v glavi same procen* te... Tu je izobražena družba, tu ras* nih predsodkov ne poznajo, med Židom in zidom ne delajo nobene razlike.
Monsieur Davidson maje z clavo. Je izkušen Žid, preživel je na svetu že nad štirideset let in ve, da na v^cm svetu ni kotička, kjer bi ne delali razlike med zidom in nežidom in kier bi ne veljala procentna norma. Vendar pa noče dražiti žene, noče se z njo prepirati takoj prvi večer,
Madame Davidsonova pa čuti nje* gove očitke tudi brez besed in zato za; godrnja srdito:
— Kako morejo ljudie sploh vedeti, kdo je zid in kdo ne?! Vsi se kopljejo v kostumih.
— Kaj praviš? V kostumih?! Torej v suknjičih in hlačah in sploh v vsem drugem?
— Bože moj, kako si zabit! Saj so vendar posebni kostumi za gospode in posebni za dame. Tole tu ostane golo.
Madame Davidsonova pokaže, kje vse ostane človek nag.
— Kje je pa zakrit? — vpraša mon* sieur Davidson.
— Tule in tamle...
— Najlepše je tore i zakrito! No, potem takem se ni vredno kopati.
—Saj se kopljejo gospodje in dame skupaj.
— In ti se tudi kopiješ?
— Seveda. Kaj sem slabša od dru« dih? Lekarnar jeva se koplje, umetni* kova žena se koplje in tudi zdravni* krjva. Zdravnik bo že vedel, kaj se sme in kaj ne. Ce zdravnik dovoli svoji ženi kopati se z moškimi, bo to pac potrebno za zdravje.
— Hm... hm ... maje monsieur Davidson z alavo, madame Davidso* nova pa nadaljuje:
— Po kopanju pa sedimo na obali. Prihaja mlad gospod, pesnik je in zato
piše verze. Obeduje in piše verze, ve* čerja in zopet piše verze. Celo ponoči jih piše...
— A kaj počenja sicer?
— Saj ti pravim, da piše verze.
— To sem že slišal. Toda vprašam te od česa živi... Morda kupcu je z lesom ali pšenico. Verzov vendar ne more nakladati na vagone Pa tudi če bi jih, kam naj jih pošlje?
— Ničesar ne razumeš. Verzi se tiskajo v novinah in zato se plača. A njegovi verzi so vsi na ljubezen. Zače* njajo se z ljubeznijo in končajo z lju* beznijo...
— Aha, torej trguje z ljubeznijo! Gotovo mnogo zasluži, a?
— Ne vem. Nisem ga vprašala, oči* vidno pa zasluži več kakor ti. Da vidiš, kako se oblači! Včeraj ti pride k meni in pravi: »V vaših očeh se zrcali soln* ce!«
Monsieur Davidson naenkrat pre* bledi, zarabi ženo za roko in vzklikne:
— Pokaži svoje prstane!
— Evo jih. Seštej jih, če hočeš! Monsieur Davidson je seštel prstane
svoje žene in tu-di briljante je sestcI. Potem se je pomiril in vprašal:
— A kje imaš zlato uro?
— Ostala je v spalnici na umivalni* ku. Lahko greš pogledat.
Madame Davidsonova vstane in od* ide demonstrativno na verando.
Drugi dan je bil soparen. Monsieur Davidson je dolgo kljuboval vročini, toda popoldne ni mogel več vzdržati. Vzel je rjuho in milo in se je sel kopat v morje.
Madame Davidsonova je odšla dav* no pred njim.
— Sla se je nadihat svežega zraka! — je pomislil Davidson. — Ženske imajo rade to.
Dostojanstveno je prikorakal mon* sieur Davidson na plažo, toda komaj je prišel, se je obrnil in zdirjal nazaj, kakor da ga je pičil sršen.
Ljudie so se spočetka Čudili, potem je pa nekdo zakričal:
—Rjuho je ukradel Primite ga!
plinov enaka 28kratni gostoti vode. AH pa moremo v takih razmerah sploh še govoriti o plinu? Gostota in pritisk v solncnem jedru sta v ostrem kontrastu z gostoto in pritiskom njegovega ozračja, to se pravi onega prostora, ki je neposredno nad solnčno fotosfero. Pritisk na njo znaša kljub teži. ki je na solncu večja, nego na zemlji, ko* maj stotino atmosferičnega pritiska na
površini naše zemlje. Nekateri zvezdo* slovci so celo izračunali, da znaša vsa masa so In ene atmosfere samo 10 mili* jonov milijard ton, kar pomeni komaj tretjino mase atmosfere naše zemlje, čeprav je ta razprostrta na 12.000 krat manjši površini od solnčne. Vsi ti po* datki so rezultat najnovejših računov in malo je verjetno, da bi jih zvezdo* slovci kdaj ovrgli ali bistveno popravili.
Izjema med ministri
V Avstraliji imajo svojevrstno senzacijo. Eni macejo z glavami nad novim prometnim ministrom, drugi so pa navdušeni zanj. Novi minister >e res redek pojav med ministri. Parlament mu je hotel nedavno zvišati plačo na 7500 funtov šterlingov letno in človek bi mislil, da bo mož vesel. Toda minister je vstal in si pošteno privoščil poslance. Češ. da so zapravljivci in da razmetavajo denar, ki ira niso sami zaslužili. Izjavil je. da mu popoldoma zadostuje 5000 funtov šterlimjov. kolikor ie dobival prejšnji prometni minister. Dasi ie tudi 5000 funtov šterlinzov lepa plača, ie ministrova skromnost avstralsko javnost presenetila.
Tragedija lepote
Tragedija izredne lepote je nazval te dni londonski sodnik usodo 27 letne manekmke Maude H a llove. obtožene tatvine obleke in plaščev v vrednosti 80.000 Din. Dekle je ukradlo obleko zavodu, v katerem je bilo zaposleno. Sliko Maude Haflove so prinesli pred šestimi leti vsi angleški in večina inozemskih listov. HaUova se je namreč udeležila tekme, na kateri je Slo za ideal grške lepote. Zmagala je, čeprav je imela proti sebi 50.000 angleških konfourentk Slava jo je seveda močno omamila in izgubila je vsak smisel za realno življenje. Dobila je več ženitnih ponudb, pa je vse odklonila, ker je sanjala o karijeri slavne fihnske igralke.
Postara ie pa samo dobro plačana manekinka. Lahko bi se bila dobro poročila, pa ni hotela. Ostalo ji ie samo hrepenemje po razkošnem življenju in ker ii plača ni zadostovala za krasne obleke, je začela krasti. Obsojena ie brla na tri leta ječe.
DVA PRIJATELJA. Dva prijatelja se srečata na ulici
— Servus, kako se počutiš? vpraša prvi.
— Hvala, že gre! Postal sem srečen papa.
— Kaj? Čestitam! Kako pa s tvojo ženo?
— Ah, ona se počuti zaenkrat do» bro in upam, da ne bo zvedela, da sem papa.
Zaroka.
— Zaročil si se z eno teh dvojčkov, praviš? Kaj p«. Če se pri ljubimkanju zmotiš?
— 2e mogoče, toda če dobim zaušnico, bom takoj vedel, da nisem silil k pravi.
Več fantičev se je pognalo za njim. Kmalu so ga dohiteli in vprašali:
— Zakaj tako bežite?
— Pustite me! — je zastokal monsieur Davidson, — pustite me, a sami ne hodite tja. Tam leži mož z ženo in oba sta naga. In še tiščita sc skupaj. Sramota! Kaj takega ne smem gledati.
Fantiči so počili v smeh. Eden se je prijel za trebuh in dejal:
— Ha, ha! To bo gotovo madame Davidsonova s pesnikom. Ta dva se po cele dneve kljunčkata tam na obali.
Monsieur Davidson se je ustavil in vprašal z drhtečim glasom:
— Kaj ste rekli? Madame Davidsonova? Moja žena?
Fantiči so se še glasneje zasmejali.
— Kaj je niste spoznali? Ta je pa dobra! Hadiadia!
MonsieuT Davidson je krenil narav* nost domov. Saj ni mogel razlagati tem razposajenim fantičem, da pravoverni žid ne sme pogledati nage ženc, če« prav... je njegova lastna žena.
Lahko bi jim samo povedal pesni* ško legendo o očetu Abrahamu, ki je vse dolgo življenje samo enkrat, in še to slučajno videl obraz svoie lepe Sare. toda Čemu bi jim pravil to?
Ves potrt se je vrnil monsieur Da* vidson domov, a v nedeljo zjutraj je madame  Davidsonova  vsa objokana
pospravljala svoje stvari.
Dva Finca sta nosila njene kovčege in košare na voz pred vrati. Na vse prošnje, naj ji ne dela te sramote, naj ostane v vili vsaj do konca julija, je monsieur Davidson osorno odgovar* jal:
— Dovolj je tega! Aristokrata no* čem več igrati! Ne potrebujem vile, ne šunke, ne pesnikov! Sem pravoveren žid in žid ostanem.
Debele solze so tekle po licih mada» me Davidsonove. Otirala jih je pridno z levo roko. Desnice si namreč ni upala dvigniti, da bi monsieur David* son slučajno ne opazil, da nima zlate zapestnice z rubini — njegovega darila k prvi obletnici poroke zakoncev Da* vidsonovih.
Stev. 2b^
SLOVENSKI NAROD«, dne 33. novembra 19».
Stran 7
>mMa1i o£fast<
Vaaka ooseda »O pur. Plaćo se lab*o rzuii P mnarnkaK Za odgovor znamko! - Na vpraA^/o brca guzm*« "*
Drva, premog, koks
pri tvrđJci »Kurivo«, Dunajska cesta 33. Telefon 3434. Javna skladišča  (BaJkan). 2552
Ivan Pakiž,
LJubljana, Pred Skofflo 15 03dd  poročne prstane najcenejše.
ILIRIJA oremos
Klavirje
strokovno u glasuje tn popravlja G. JURASEK, Ljubljana. Ključavničarska ulica 3. Mestn.1 trs 22. 92-L
Dvonadstropno hišo
lepo, na vogalu, stanovanjskega xaJkoaa prosto, 5 stanovanj io velika klet za skladišče aiš vinsko trgovino, takoj prodam. Sobe so pripravne za peozion. v to s vrbo deloma le onreanljeiie. V ne lan je tudi topi in mrzli vodovod, za pen-orioo zelo tsspesno. kjer ie ne obstoja tako podjetoe. Naitančneje podatke dale K. Bresta, CoHe Gre-gorčpčeva tatica 3. 2489
ILIRIJA
koks
Dunajska c 46.
Telefon 28-20
Nervozni
Tisoča trpečih kakor Vi, so zopert aadobifi zdravje, moc in detovno sposobnost po tourz-u zdiravJjeo<ja s
apauneauiii/m »«Kialoflu«k>n»*. Zaint«-vajte brezplačno datajLno Uteratn-ro »Preparo<tiaj-c z ocenami zdravnikov in bobri kov samih. — Mttos" Mankovič, Beograd. Kralja Milana 58. »-Kafcefhsid* se dobAv* v vseh tefcarnaii. 2673
L Mikuš
UUBUANA Mestn   rc 15
priporoča svojo zalogo dežnikov tn solnćnikov ter sprehajalni n palic. Popravila se izvršujejo — točno in solidno —
CDiriiiin
,LUTZ' peči
peči Monolit in Ekonoma
Velika zalograJ
Ing. <KUZELJ
L| u bluna ¥11.
Sv. Jerneia c 5. — Tel. 3252
premog in drva
dobite najboljše vnste pri RUDOLF VELEPlCU, trgovina s kurivom, Ljubljana VIL, Sv. Jerneja cesta St. 28 Telefon 2708. 101-L
Suknja z 02 talent m ovrain&kom je neoknasna, pokvari vso zunanjost m elegance-. Wail«it EjcpTess. Stari crtg 19, jo Vam takoj popravi.
20odstotne kronske bone
t up lije Pučka štedionica, založni zavod d. d.. Osijek. Desatačine al. 27. 97-L
Lovske puške
floberte, brovning p stole, oistole za strašen je psov, lovske in ribiške potrebščine Ima v zalosri: F. K. KA1SER. puškar v Ljubljani, Kongresni trg 9.
i«aaaa«««aa«i
Orehova jedrca
na d obno in na debelo nudi
Aslm Arslanaclč, Sara evo
za engros pakovano v zabojih po 25 kg netto, en detail v poštnih zavitk'h do 20 kg po ceni 32 za kg.
POŠ1LIATEV     HO POVZETJU.
Čas ie zlato!
Pred nakupom oojefte si ve-t*o Izbiro po najnižji cent
Otrolklh »oiKkor.
tajata* *«d£kov. Tih MM ■ 5Wnx
TiliaHi m arma U*t*. M* m
Ceniki frank* Predal« tudi aa obrok« V p«aai ««Sddch at aprtiama)* «aa
..TRIBUNA" F. B. L Tetama tiokotcs a eaa** ruttoi Ljubljana. Karlovska cesta 4.
r
M trgovskih lokalov
dam v najem s 15. Julijem 1930 v novi dvonadstropni hiši ob Dunajski cesti, severno tik železniškega prelaza. Naslov v opravi »Slov. Naroda«.
<f>%% % a*>
NAJBOLJA!
LVMkazano najpopolnejša!
Zalivala.
V bolami in ob smrti predragega in nepozabnega nam soproga, brata, svaka is strica, gospoda
Frana Greifa
nam k doŠJo z vseli strani nebroj dokazov iskrenega sočustvovanj a .
Povoljutemo si tem potom izreči za ponvč .'n tolažbo v botazari, za cvetje in caščeče sro-eunsftvo oa njegovi zadnja potj ter mole koaive so£a!!>a vsecn in vrsa-k«mi posebej na&o na jtgJobfio zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo ?a požrtvovaJn5 trud gg. zdravnikom, » oporo :n počaščen«; upravi, nadtzorstvu, direkciji io oame$6eas*viii Kreditnega »voda za trgovino in indrobrijo, č. o. AnseRkn Tominon, zastoomkom vojaštva, Častni četi m vojaki godbi, kakor tudi Zvezi rezervnih oficirjev v Ljubljani, zastopnikom ostalih denarnih zavodov :n mdusrtrijskfh podfjetii, številnim pokojnikovim osebnim prijateljem in znancem ;n sploh vsem, ki so na kateri-koE način MiaK našo bol.
Sv. maša zadušnica se bo brate v ponedeljek 25. nov. ob 7. zjonraj v Fxm-
č: šk-aosk: cer tovi.
Zaio>oea CIRILA OROT roj. SCHJFFRER in osbao sorodstvo.
i Razstava
: »n
j prodaja
! Aleksandrova ! cesta štev. 16
3
Posest
ReatKetna pisarna, družba z o. t. LJUBLJANA
MikioŠoCeve c. 4
P. MAGDIC
LJUBLJANA
Razstava
in
proda a
Aleksandrova
cesta štev. 16
VILO. enonadstropno, novo zidano, dve trisobni, eno eooeoteo stanovanje, kopatafca, prttikSine 1000 kv. m AHiaVKfa, krasna lesa, Podrožnik, Din 320.000.
Ml SO. v: H sirčno, novo zidano, dve dvosobni, eno enosobno stanovanje, 300 kv. m vrta, par ml-out od  tramvaja, Dm 180-000.
HI§0. enonadstropno, novo zidano, dve dveaobnf, dve enosobol stanovanji. 500 kv. m vrte, par mkvttt od   tramvaja.   Din 175.000.
VILO. vaaokoprrtIHSoo, 4 sobe. pritiHine, parketi, efetorika, vodovod, pri klavnici, Dta 160.000.
MISO. visokoprkficno, 3 sobe, 1700 kv. m vrta, Sp. Šdška, Dni 170.000.
MI SO. novo zidano, dve dVvesob-rri stanovanji, 400 kv. m vrta, tik postaje, 1 uro od LJubljane, Dta 70j000.
HI SO. trsovabo. eAooadstaapao* 3 sobe. trgovina. skiad«6a. hlev, avtofitraia, toroujo prometeo ob-meoji kraC, donos btfe letno Dai
Polec toga v MufeHaoi ta nred-
mestfra veCje število sranovan> alcih, trgovtsk*, gosrtiiltaScin hO. stavbtsca na dezefi, kmetje, vc*e-
posestva, EKtustrije, v veUkS izberi no na#ugo dwe#ih cenah. 2581
Izgubljen je U
akademski znak
svršene vi$je vojne akademke oa potj od airttterilsk« vojaftntee db vodne bodnice. Najditelj se naproša, naj ca odda oprav* »Gkrr. Naroda«. 2688
ILIRIJA
dr v«, oo'je
Razstava
in
teden nizkih cen!
od 25. do 30. novembra
Plašč podložen, eleganten Din 395*-
Obleke volnene n 9AR.
v vseh barvah Lr»D ~
Domače halje in piiame Din 195-
Večerne in p!esne obleke Din 195*-
Obleke volnene georget Din 585*-
Popoldanske In večerne obleke
dunajski in pariški modeli
za polovično ceno!
Radi malih stroškov neverjetno nizke cene1 Obleke tudi za močne dtme v zalogi, izdeluje se tudi po modelu v najkrajšem času
■
!
i
Pošteno dekle
inarfrvo m zanesljivo, za b-.-5.TK- posle ki Kubi deco ta ie vešča ttvataa. sprejme ugledna obite^J. — Prodr.ost imajo one, ki govore nftmaki. S»mo reana 6e-kteta, ki rcrfleknrajo na dobro ta stalno stažbo ter dobro poatooa-nie in <v&krbo, naj posajeno av«je ponudbe na nasJov: Robert Wea-seL Suftak. 2979
Mlad ločenec
z dobro ai suikno sVjžbc, že4i re&ne-ga zaaaria z značajno ta simpatično gospodično ah ločenko staro IS—2$ le*-, na premoženje in pofcftc se ne ozar«. Sajdo rosn« poriijdbe s pokfian nastVvvom poslati na upravo »Slov Naroda« pod »Zv ozd a «'2376 T a.'nov »trogo Mjarocena«. 3576
Učenca
po&ten.b starse«v in u>očme narave, ki ima par razredov srednje alf mosftanske 5o'e. spre^meTn takoj v trgovino meianega blaga. Lastnoročno pisane dopise na nastov: Praac Picek, tr gorvt.a, Ribošca. DoianiaJoo. 2674
HateJ-restavracijo
panzajon ak' sanatorij v Krapa>-s&ib TagOMal vts^a-vis kooaii&ča oddam v najem. Moderm zgradba, breg Inventarja, v prfcirčjii 3 krasni veffitti tokafi. 2 manjši sobi za restavTJCaJo ta kavarno, Iro-hinja. Joia za portarta ta vse po* trebne prkikline, t prvem nadatr^ 10 votakfn sob, 3 manjše, vse par* kotirano ta onrouiaeno g modernimi pečmi s pečicami ta lestenci, sebe za skodhočad. 2 v diki va-raadi. ve« tomfort, inarleaki kiose* ti, vodovod, napeljana razsverga-va. kiau kaoaJtrsaoUa. t«l«4o«a, tvacnat m in zeterdadni vri. po-ftaJaJiače avtobusov, žarišče vsega odtočnega družabnega življenja, odprto poleti ta pozimL Pogodba na več Je*. Odda se s 1. Januarjem 1930. V potre* pridejo samo rosni pcatadnalci. zmožni slov<- i§£i-ne ta n«4na&tae. Roaodbe nasloviti m: JorkrjvJČ, Ustoat, Zagreb. Prilaz 6. 105/L
OTVORITVEN© NAZNANILO!
Velecenjenetnu občinstvu vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem otvori!
V CELJU. Krekov tvg nasproti kolodvora
najmodernejše m najiuksurijoznejše urejeno
KAVARNO„MERKUR"
Vse velecenjene obiskovalce zagotavljam« da hočem svojo dolgoletno prakso staviti popolnoma v njihovo službo in da bom vedno skrbel za najtočnejšo in najsolid-nejšo postrežbo.
Danes v soboto 23« in jutri v nedeljo 24« novembra igra od 20. ure zvečer do 2. ure zjutraj domači o«toeiteg »Trio«-
Za obilen obisk se vljudno priporočam
IGRACIJ LEBIČ, kavarnar.
Kali vala«
Ob priliki prebridke izgube našega ljubega očeta, starega očeta, brata, strica, svaka in tasta, gospoda
Matije Oolniearja
izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so v tako ogromnem in častnem šte-številtt spremili blago pokojnika na zadnji poti, kakor tudi vsem onim, ki so na katerikoli način skušali olajšati našo neizmerno bol.
Osobito se zahvaljujemo g. dr. Jamarju za njegov požrtvovalni trud, nadalje za častno spremstvo preč. duhovščini in sestram »Vincencijeve družbe«, istočasno Upravnemu svetu« članstvu in uradništvu »Kmetske posojilnice«, potem Glavnemu odboru CMD, »Šentpeterski moški in ženski podr. CMD«, »Zvezi za tujski promet«, njegovim stanovskim tovarišem iz Ljubljane in okolice, »Viškim gasilcem«, »Sokolu«, zastopnikom »Šentjakobske podr. CMD«, uslužbencem raznih podjetij, zlasti uslužbenstvu »Pekatet«, še posebno darovalcem prekrasnih vencev in šopkov in končno vsem, ki so počastili blagopokojnika, nam preostalim pa kakorkoli izrazili svoje soža-lje in sočustvovanje!
Nemogoče se nam je zahvaliti vsakemu posebej, zatorej: Najlepša hvala vsem in za vse! Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, 25. nov. ob V28. zjutraj v Frančiškanski cerkvi.
Ljgfafrma, dne 23. novembra 1929.
ŽALUJOČI OSTALL
46
BREZPOSELNI!
Posložite te najusodnejše prilike pietUne**   stroja Walter, U Van sa mi dl F. KOS t Unbljanl, Židovska al. 5, s popotnim potikam ln naj si zoro ej So eksistenco.
Naznanilo.
I  Cenj. občinstvu naznanjam, da so mi prispela
nova dalmatinska i bela. rdeča ln črna Tina
I  izvrstne kvalitete in se bodo točila v dobroznani
gostilni pri Tratniku
LJUBLJANA, Sv. Petra c. 25
in v filialki
LJUBLJANA. Kette-Murnova c. 26
Domača in dalmatinska kuhinja. — Vsak dan I   sveže morske ribe, bakala in mrzla jedila.
Smtara.
to ie NaiboliSa čokolada
ZA ZIMSKE SUKNJE
najmodernejša a cgleska m reska sukna v največji izbir* pri
NOVAKU - Ljubljana
specijalna trgovina sukna KONGRESNI TRO ŠTEV. IS
ZELO ZNIŽANE CENE!
TOVARNA ČOKOLADE. RODA i LA CIGOGNE ZEMUN
Žrebanje v državni razredni loteriji
Dne 20« nov. 1929 so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane:
Din 2.000 št. 20.113, 34.709.
Din 500 : 7-527. 7.570, 7.609. 7.614, 7-637, 7.665, 14.129, 17.938, 20.064, 20.114, 20.146, 20.149, 20.159, 20.198, 90.906. 30.924, 30.940» 30.943, 30.946, 30.968, 34.636, 34.649, 34.667, 34.677, 34.703, 34.712. 40.548, 40.576, 53.406, 53.413, 55 842, 55.862, 55.876, 58.204, 58.267, 58.295, 58.309, 58.353, 66.641. 66.645, 75.764, 84.691, 84.693, 91.731, 91.739, 91.741, 91.768, 99.708, 99.738, 99.754. 99.860, 103.115, 103.135, 103.143, 103.1J5, 109.777, 109.880, 109.882, 115.611, 115.642, 120.186, 120.214. 120.215, 120.228. 120.246, 120.249, 123.814, 123.880, 123.913, 120.219.
Žrebanje se bo vršilo dc 2. decembra 1929. Za tekoči razred so vse srečke razprodane. Dobitke bomo izplačevali od 17. decembra dalje.
Za novo kolo bomo pravočasno priložili naročilnice. Srečke pridejo v promet po 10. decembru.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., LfubMana. Sv Petra cesta št. 19.
Krušno mouo
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. M. Zorman
Liubl?ana,Staritre32
Iflakutatutni papir
se je PRESELIL na Celo v-D JI I < JI II ško cesto štev. 34, vogal *^       -      ■» «M Framikoipanske, ter se dose-
KROJ č
darnaiim kakor bodočim na-
za DAME ratnikom na?toploie prjpo-
in GOSPODE rr~
rova.
Žaluzije
lesenih tekstilnih rolet (d-ervo-oitki) rolete iz gradelna se dobe najceneje pri tvrdki PETER KOBAL Kranj — Slovenija Tel. mterurb. 32
IZVANREDNA PONUDBA.
Za deževni letna Čas priporočamo,  da  s; n-abaviitc
iso za dež
C. O. V. tehta samo 110 gramov, imitacija ribje kože I mm. Odlično se je ta pede-rana izkazala, ker ne prepušča mokrote, je ko-rnodno zložljiva, kakor majhna ž apna bel žnrico, kf se jo nosi vedno lahko s seboj, ter je nadvse tripež-i*a. Zelo priporočljiva za dame in gospode (Midi za ortro-ke) v dežju im snesu. za izlete m sport. — Reklamna cen« s posebno kapuco in
etuijem samo 70 Din, franko, za ca riti] c no, postana r>o
poštnem  povzeto-u,   2 bosa
138 Din. - Razpošilja
A. MARlIr, ezport, PRAHA XII., Londyns(ka 57.
(Če  ne  bi ugajala, jatn&iono zameno.)
Nasfrrv natančno napisati.
Znižane cese za Mulao.
(Oglejte  si  fgračne  in otroške „ vozičke, triciklje   ho'enderje, ^ male avtomobile, Ovalne stroje, ^ najnovejša dvokolesa, pnevmatiko itd. Vel ka izbira. Prodaja na obr ke. Ceniki franko.
<TRIBUNA» F. B. L. tovarna dvokole« in otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovsk- c. 4
PUH - PER3E ;;v R.MIKLAUC LJUBLJANA
»r. debaterjev Epilepsan proti
epilepsiji - krčem - padavici
Že 15 let najbolje^ preizkušen. — Vsak dan dohajajo priznanja Natančnejša pojasnila daje in razpošilja
lekarna Sv. Strpana ]Kr. JK. fister, Osiek lil.
Ogromno zmanjšani izdatki za obleke
ker dobite od danes naprej narejene obleke znamke »Tlvtr« po tovarniških cenah. Najmodernejši kxo>L dobro izdelane oblete za moške, vsake vetikosti. od Din 290 Din, zimske 9afco>e od 450 Don naprej, za fante od 110 Dio naprej. Oglejte si blago m izdelavo, cene brez konkurence.
Prodaja edSno
Ivan Kos, družba 2 o. z,
Unbllana. Sv. Petra cesta štev. 23.
Opozorilo!
Pri nakupu šivalnih strojev ne glejte na ceno, temveč na najboljšo znamko m to je PFAFF!
Pfaff šivalne stroje
za rodbino, obrt in industrijo z večletno garanci <\ kurite usodno in tudi na obroke Dri tvrdki
IGN. V0K, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 7
ali v podružnici Novo mesta Pouk ▼ vezenju brezplačen!
JU
Gritz^er, Haier n Hayser
iloalnl siroil
ter  kOlCSa so
najboljša v materijalu. Lepe opreme, ugodni plačilni po-g ji. - Istotam švicarski p leti mi stroji
„DUBIED"
edmo pri tvrdki
JOSIP PETELinC * UtlBLJfUlH
OB VODI h'OLEG   REŠERNOVEGA SPOMENIKA TrL.2913 đBBBBHBBBB H | B5 " Ml » I111" i 11 I    Ti nmnn
NoIbillSl brnsKt blogou;
/aamćeno 6 Isto volnene
moške ln damske blagove
cadnjib  novosti ca
lesensiio in zimsko sezilo
razpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE
SUKNA
Siegel - Imhof — Brno
Palackćho t!. 12, Češkoslovaška •
Največja izbira. • Najniži© tvorniske cene. Najsolidnejša izvršitev vieb naročil. • Ha zahtevo vzore zastonl ln poštn ne prosto
Kreditni zavod za trgovino in industriio
—=====»   LJUBLIANA  Prešernova ulica Stev. SO (\ lastnem poslopiu)
Olirestovanja vlog, nakup Id prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, devii in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompi io iokaao menic ter oaka-lila v to io inozemstvo *afe • deposit« itd itd. itd. Brzojavke: Kredit, Ljubljana — Telefon 5t 2040. 2457. 2548      Interurban 270« 28«*
87 L