z
Političen list za slovenski narod.
po®*» prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 (ld., za pol leta 8 gld., za četrt let» 4 (ld., za en mesec 1 (ld. 40 kr ? administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 »Id., za pol leta C (ld., za četrt leta
I (ld.. za en mesec 1 (ld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (Id. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravnistvo in ekspedicija, Stolni trg it. 6, poleg „Katoliške Bukvama"
Oznanila (inserati) ae sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniSlvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17.
Izhaja vsak dan, izvzcmši nedelje in praznike, ob »/»6. uri popoludne.
Štev. ISO.
V Ljubljani, v sredo 17. avgusta
1892-
Letnik XX.
I. slov. katol. shod.
(Dalje.)
Sokola II.: Krščanska veda in umetnost.
A. Krščanska veda.
Prvi slovenski katoliški shod izreka željo:
1.	Slovensko razumništvo naj se temeljilo seznanja s krščanskim modr oslov jem in drugimi vedami;
2.	naši literarni zavodi preskrbujejo naj Slovencem potrebnih znanstvenih knjig v krščanskem duhu pisanih;
3.	ustanovi naj se slovensko vednostno društvo po vzgledu dunajske »Leonine«, katero prevzame nalogo, skrbeti za višjo gojitev in razvoj krščanske vede.
B. Krščanska umetnost.
Glede krščanske umetnosti izraža prvi slovenski katoliški shod naslednje želje:
1.	Naročbe na nove kipe in slike, bodisi po cerkvah ali znamenjih ob cestah dajale naj bi se zlasti domačim možem, a le takim, kateri so v resnici umetniki ter krščanskega mišljenja in življenja.
2.	Stare cerkvene reči naj bi se ne prodajale, ampak oddajalo naj bi se škofijskim muzejem, kateri se imajo ustanoviti.
3.	Stare slike in kipi naj se ne odstranjujejo brezmiselno; vpraša naj se prej strokovnjak o njihovi vrednosti in potem naj se, ako vredno, dajo prenoviti po umetniku, a ne po navadnem rokodelcu.
4.	Okus za pravo krščansko umetnost budi naj se že v ljudski šoli in se goji v obče med priprostim narodom s tem, da naj se
namesto malovrednih preživobarvanih podobic in sentimentalnih alegorij dele podobice, posnete po krščanskih umotvorih,
5.	Zabranjuje naj sc po gostilnah in drugod razkazovati in prodajati gole, umazane podobe, fotografije in dr., ter razobošati nravnost in verski čut žaleče slike.
6.	V prospeh krščanske umetnosti ustanovi naj sc posebno društvo; njega namen bi bil pri zidanji in popravljanji cerkva, pri prenavljanji starih umotvorov, pri nakupa vanj i in naročevanji cerkvenih potrebščin s svetom in dejanjem pomagati ter sploh podpirati vse stroke krščanske umetnosti.
C. Glasba, posebej cerkvena.
Občno je prepričanje, da umetno petje in glasba blaži človeku srce, da je torej vclicega vzgojevalnega pomena in vredna krepko podpore.
Treba je torej, da jo gojimo resnobno, umetnostno, ne pa samo za kratek čas; treba, da ji damo zanesljivo, stalno podlago. Zato prvi slovenski katoliški shod izreka željo:
1.	a) Obrača naj so vsa pozornost na dober, moder in izdaten poduk že v ljudski šoli; b) v deških semeniščih vpelje naj sc obligatno petje za vse gojence in izdatno goji igra na goslih, glasovirju in orgijah; c) skrbi naj se po semeniščih za teoretičen in praktičen poduk v koralu in večglasncm petju po več ur na teden. Nastavljajo naj se le izvrstne pevske moči.
2.	Naj pristojna oblastva skrbe: a) Da sc učiteljski pripravniki temeljito nauče metodike pevskega pouka; b) da sc na srednjih šolah vsi zmožni dijaki redno podučujejo v petju in da se spopolnujcjo učni pripomočki.
LISTEK
3. Ker se dobivajo potrebni pomočki in prava priložnost za poduk in izobražbo le v dobrih pevskih in glasbenih zavodih, zato prvi slovenski katoliški shod izreka željo: a) Da sc Slovenci oklenejo »Glasbeno Matice« in njene glasbene šole; b) da se Ceci-lijina društva, ki so ustanovljena za povzdigo cerkvenega petja, krepko podpirajo; c) da vsa Cccilijina društva po vseh slovenskih vladi-kovinah stopijo v zvezo in skupno pospešujejo glasbo in petje; d) da se v ta namen izdatno podpira in umetnostno povzdigne orgljarska šola v Ljubljani, katera naj bode skupna za vse slovenske škofije.	(Dalje sledi.)
Slavnostni dan.
Leto za letom proslavljamo v dan 18. avgusta rojstveni dan Nj. Veličanst\a, našega cesarja. V ta spominski dan pošiljajo milijoni zvestih podanikov goreče molitve svoje proti nebu za svojega vzvišenega vladarja. Rojstveni dan vladarja našega je za vse cesarstvo, za vso državo in za vse njene narode radostna slavnost. Nikjer ni ljudstvo talco iskreno, s tako nežno ljubeznijo udano svojemu vladarju, kakor bas pri nas v Avstriji, pri nas se čutijo narodi z dinastijo kakor skupna rodbina.
Večkrat se je usmevala sreča na našega cesarja, a še pogosteje so nanj padali hudi udarci težkih usod, katere mu je pošiljala previdnost božja. Krute izkušajave pretresale so plemenito srce cesarja Frančiška Jožefa, bile so skrbi za narode in očetovska ljubezeu. In v teh kritiških dobah ste vselej udanost narodov in zavednost dolžnostij krepili srce hudo skušenega cesarja.
Ljubezen narodov do presvetlega cesarja je ona mogočna, trdna vez, katera pri nas dela Avstrijo močno in zjedinjeno. Posledica te nežne udanosti
je pa zajedno zavest in trdno prepričanje, da vla-
—........ '' ' — ■ - ■ -----■>
Čičonov zvon.
Priobčil H. Maj ar.
(Dalje.)
2. Čičonova nesreča.
Lepo je bilo gledati Oranžane, kako so ob praznikih zidali zvonik, kakor nekdaj Kartažani ob iasih kraljice Dide svoje mestne zidove. Pri božji službi je dajal Peregrina evangelij vselej naravne priložnosti, da je razlagal o zvonovih. Sad tega je bil ta, da so mladeniči in možaki, prišedši iz cerkve, namesto da stopijo se pogovarjat o setvi, o vremenu, o divjačini, jopiče Blačili, metali na plotove pa delali s kladivom in ometačo. Otroci so prinašali gradivo, župnik je skrbel za apno ter delavce vspodbujal z besedami hvale in priznanja. Tu je podajal kamen delavcu, tam je vlival vodo, mešal malto, stopal na hodila; bil je cel zidar. Na koncu je prinesla dekla dva vrča vina, ki sta šla od ust do ust in na to je zidarstvo počivalo do druge nedelje.
V vsi Oranžini so govorili o zidanju in le don CiČon ni hotel ničesar slišati o njem, ne kakor bi se protivil zidariji, ali opraviti ni hotel imeti pri tem nič. Zdelo se mu je, ko bi se dela udeleževal, kakor bi mu vsakdo očital škodo, in to ga je delalo kljub-
ljivišega in še bolj trmastega. Poprej je bil župnikov domačin, hišni prijatelj, zdaj se ga je povsodi ogibal, ali pa, odkrivajo se, klobuk le malo privzdignil. Oranžani so se nad tem izpodtikali. Marsikateri je godel, da ga je treba tožiti. Župnik ni hotel slišati o takem postopanju, rekoč, da prisiljena stvar ne velja in da tudi kamenčka, z nejevoljo vzidanega, ue bi trpel v zvoniku, da bo Cičon dosti kaznovan, ko bo slišal prvi glas, ki ga bo vedno opominjal, da edini on ni storil ničesar.
Odkar se je Cičon z župnikom spri, udajal se je zmeraj bolj pijači, in zmeraj več je zgubljal veljave kot poštenjak. Govorilo se je, da niti k maši več ne hodi, le da ne bi moral poslušati evangelijskega railiganja. Občno znano pa je bilo, da je jel klatariti, in da pohajkuje boli, kakor mu dopuščajo opravki.
V sosedni vasi je bila velika makaronska tvor-nica, in njen načelnik je odprl krčmo svojim delavcem in drugim. Ker je bila dobro vrejena, zahajali so tudi odličniši ij kraja na dobro vino. Cičon, kakor je bil slišal o nji, jel je tjakaj romati s posebno marljivostjo. Tu vsaj ni slišal neslanih, kakor je menil, pogovorov o zvonu.
„Ali vam zvon kaj težko leži na srcu?" povpraša šaljivo vinski pivec.
„Meni? Kar nič! To je tako velika laž, da sem jaz škodo uapravil, kakor je zvon težak. Uprav
zato nič ne dam; ne dam, pa ne dam. Don Cičon ne da ne kamenčka za zvonik, ne beliča za zvon.
Usoda pa je Cičona kaznovala s tem, 8 čimur je grešil. Dogajalo se mu je marsikaj čudnega, toda povsem naravskega, da je zmeraj bolj izgubljal dobro ime.
Neko nedeljo gre v krčmo, in tam se mu dogodi, da je pil nekaj čez potrebo. Domov pride na večer. Pred vratmi ga čaka dolžnik, — redka lastnost dolžnikova. Dolžnik mu pove, da je prišel poravnat svoj dolg, 50 gld.; pohvali se, da ni izmed onih, ki jih je treba opominjati, pa mu da pet-desetak. Don Cičon pogleda petdesetak po obeh straneh, tako rekoč z nosom, pa ga lepo zvije. V tem prinese žena večerjo, juho. Cičon zadovoljen prime žlico z roko, v kateri je držal denar. Juho pomeša, da bi se ohladila. V tem mešanju mu izpade petdesetak v juho, in ga v juho potopi in pomeša. Naposled dene: „Kakošno ribo si pa dejala v juho, saj danes ni post?"
„I kaj bi devala, mesna juha je, z rižem."
Cičon vzd'gne ribo, pogleda jo natanko, pa vidi, kaj je. Ostrmi, prebledi! Kaj hoče? Papir dene na suhi prtič, pa ga razvija, da bi se posušil. Naenkrat priskoči maček, pograbi papir, pa vun ž njim, a Cičon z metlo za mačkom, kričeč: „Pri-mite ga, držite ga, lovite gal"
Toda migavi maček je pobegnil pod skladanico,

darjevo srce vzajemno preveva enoista ljubezen do vseb narodov.
Žal, da se višje intencije vladarjeve v dosego m ru med narodi doslej niso še uresnČile povsem. Vzroki so zuani. Odurna vladoželjnost nora-ško-1 beralue stranke je eni vzrok, kateri ne pusti vzvišenim nameram našega cesarja do popolno veljave. Od 1. 1801 je to neplemeuito svojstvo liberalcev slavilo prave orgije do te dobe, ko je vladar pozval k vladnemu krmilu grofa Taalleja, kojemu se je posrečilo, uvesti zadovoljivejše razmere v državi. Žil, da so ti m rnejši odnošaji trajali samo začasno, in sicer do ted.ij, doklt-r ni na Češkem dospela na vrhunec mladoieška rudikalua smer, katera meče svoje pogubne sence tudi na slovenske dežele iu bodo našemu narodnemu živobit;u dokaj škodovale, kajti nemški liberalci čutijo, da je zopet prišla njih doba. Narod češki, kateri je skoraj prvi in uajvažniši v našem cesarstvu, ostane bržkone v prihodnje brez svojega zastopnika, zagovornika v miuisterstvu po Pražiikovemu odstopu, a tudi nam Slovencem na Kranjskem se bo stauje shujšalo.
Irelevantna je taka tolažba; če kdo trd;, da nas bode vse niioisterstvo varovalo, da bode narod naš čuvala ustava. Kdo bi se ne zasmejal nad tako tolažbo? Z» Giskre in Htrbsta, za Auersptrga in Lssserja, varovala nas je tudi ta ustava, vse mini-sterstvo, toda — kako je bilo pa to varstvo? Kakega varstva se je uadejati nam Slovencem od mož, katerih učitelji so uprizarjali med nami neču-vane odnošaje v narodnem in politiškera oziru? Ali bodeta morda baron Gautseh in grof Ivuenburg v bodočnosti zagovarjala narod naš? Priznati moramo, da za naš narod nastajejo še resni časi. Nastale so nove notranje razmere, nova doba, s tem mora narod računati.
S takimi čuti proslavljamo rojstveni dan Nj. Veličanstva, a vzlic teinu to storimo v neomejeni ljubezni in udanosti do našega premilega vladarja. Zvestobo slovenskega naroda prešiuja tako globok čut lojalnosti, da se vsa sovražna sumničenja morajo razpršiti ko — dira.
Ljubezen naša do vladarja je trdna, kakor naši gorski orjaki, iu navdaje nas misel, da narod slovenski bodočnost svojo more zgraditi samo na pod-stavi vladarjeve pravičnosti, katera ne dovoli, da bi se Njega najzvestejšemu narodu kratile njegove pravice in odrekalo mu narodno živobitje. S temi čutstvi v srcu pozdravljamo Slovenci rojstveni dan cesarja Frančiška Jožefa I.!
Katoliški shod v Uncu.
Tretja slavnostna seja je bila posebno sijajna. Prvi je govoril poslanec dr. Ebenhoch o k m e-tiškem vprašanju. Naglašal je v prvi vrsti vzroke propadanja kmetiških posestnikov, ki so: svetovna konkurenca, prevelike dedščine, ki obremene posestvo z dolgovi, slabi posli in velike plače, troški za uboge, prosto in neomejeno zadolževanje kmetij, razkosavanje zemljišč, oderuštvo itd. Socijalni de-mokmtje tudi med revnimi kmeti iščejo z raznimi
desak, ki je pa imela, Cičonu na nesrečo, sto vhodov in sto izhodov, kakor stare Tebe vrat. Cičon je skakal okolu skladanje, ali kaj? Mačka ni! Ljudje hodijo gledat, povprašujejo, kaj se je zgodilo, in žena jim pripoveduje, da je grdi maček odnesel petdesetak. Ljudje so se smejali, krohotali, norčevali, pa sklepali, da je uprav kazen božja, k» r bogati mesar, vrhu tega še veliki trgovec, neče nič storiti za zvon in zvonik.
„Da, da, kdo bi mogol o tem dvojiti?" dene Sandra. „Kdo je še kdaj videl, da mačka žre papir! Maček gre na slanico, klobase in take reči, na papir nikdar ne."
„Pravo mu je!" modruje druga, „kdor neče nič storiti za Mater Božjo Karmelsko, tudi nič ne pridobi. Ko bi bil precej dal nekaj goldinarjev v pušico, takrat ko se je za-ujo pobiralo, glavo stavim, da bi se mu kaj takega ne prigodilo."
„Poznam Kamilinega mačka," tolmači tretja; „ve3 dan prespi ta maček na stari omari, prede in mije se, če ne spi; zaspani ta maček ne bi vjel miši, ako tudi bi mu skočila na nos. Pa taka žival bo zgrabila denar? Kaj pa mislite!"
„Vidi se očitno," potrjuje posebno izvedena ženska, „da to ni bil maček, to je bil sam zelenec v podobi mačka. Mačka je letela kakor strelica, izginila kakor misel; in pa maček ni kuščar, nekje bi morala vendar vunkaj."	(Dalje sledi.)
obljubami svojih pristašev in v Evropi utegne priti I do popolne socijalne revolucije. Ta nevarnost se t more preprečiti, če se poljedelcem zagotovi obstanek s kmetiškirai zadrugami, s strogim zakonom proti oderuštvu, z varstvom proti mobilnemu kapitalu, kateremu pada v roke zemljišče, s posojilnicami, razbremenjenjera zemljišč potom zadolžnic z državno garancijo, zu ž.injem, oziroma pravičnejšo razdelitvijo davkov itd.
Človeška družba je podobna ladiji, ki je zgubila najmočnejši jadernik, sv. križ. Države zgubljajo krščanski značaj; treba je človeško družbo oživiti zopet z duhom krščanske ljubezni do bližnjega. Vsi za jednega, jeden za vse. Treba je molili iu prositi Boga pomoči, ob jednem pa z besedo in dejanjem pomagati kmetiškemu prebivalstvu.
Za njim je govor,1 grof Stolberg z Morav-skega o važnosti raznih društev, političnih, šolskih, rokodelskih in strogo cerkvenih.
Kot tretji je govoril državni poslanec in reetor nugniiicus na krakovskem vseučilišču, dr. Oho t-kovvski, o nedeljskem počitku in posve-čevanju nedelj in praznikov. Ta govor je bil po vsebini in obliki jeden najboljših. Govornik omenja, da je leta 18S6 izročil državnemu zboru pit:cijo za posvefevaaje nedelj s 30 000 podpisov. Peticija je bila odklonjena z jednitn glasom večine ter romala — v koš. Knez Bismarck je rekel nekoč v nemškem držav nam zboru, da .zadeva o nedeljskem počitku in posvečevauju nedelj spada le na prižnico". Toda tretja božja zapoved vpliva na materijelni in duševni blagor prebivalstva, na posameznega človeka, družino, celo človeštvo, zdravje in čednost. Sedaj pa pri nas posebno po mestih tržijo ob nedeljah, kakor druge dni, prodajalnice se zapirajo opoludne ali še-le ob 5. uri popoludue.
Se slabša je z uradniki, ki morajo po neki ministerski naredbi ob nedeljah in praznikih dopoldne hoditi v pisarne. Pri najvišjem sodišču so svetovalci, ki hodijo celo božične in velikonočne praznike v pisarne, ker so že tako navajeni.
Ugovarja se, da se to godi zaradi ugodnosti občinstva. A če tudi duhovnik dobi povabilo, da mora v nedeljo priti k sodišču, gotovo to ni zinj ugodnost. Isto je pri poštnih in brzojavnih uradih, pri železnicah itd.
Na Angleškem pa in v Ameriki strogo izvršujejo božjo zapoved. Na Pruskem morajo biti med glavno božjo službo zaprte vse prodajalnice, le kjer se prodajajo potrebna živila, smejo biti prodajalnice odprte le do 9. ure dopoldne in od 12. do 3. ure popoldne. Med glavno božjo službo morajo biti zaprte vse gostilne. Kogar dobč mej tem časom v gostilni, kaznujejo ga.
Pri nas pa so ob tem času gostilne najbolj polne, cerkve pa vedno bolj praine. Bilo je sicer drugače. Po dvornih dekretih, najvišjih odlokih in vladnih nkaz:h iz I. 1787, 1813, 1826, 1828 in 1850 je bilo vse delo prepovedano med glavno božjo službo. Tudi državni temeljni zakoni iz leta 1867 izražajo, da se sieer nihče ne more siliti, naj se udeležuje božje služhe, da pa morajo ob nedeljah mirovati vsa trgovska opravila. Tudi zakon iz leta 1868 izrecno prepoveduje obrtna dela. To je trajalo do leta 1885, ko smo dobili obrtno novelo s § 75., ki pravi sicer: „Ob nedeljah mora počivati vse obrtno delo," v tretjem odstavku pa; „Trgovski minister ima pravico, ob nedeljah dovoljevati obrtno delo."
Tedanji trgovski minister, baron Pino, je porabil to pravico ter z odloki meseca maja, julija in septembra sodu izbil dno, da ni nič ostalo od nedelje. Dovolil je toliko izjem, da j h je težko našteti.
S tem pa je Avstrija zgubila krščanski značaj. Država pa je dolžna, da ohrani krščanski značaj. Nedelja je znamenje, da smo kristijani. Ko je prvi krščanski cesar, Konstantin Veliki, hotel rimski državi dati krščanski značaj, ukazal je posvečevanje nedelj. Ko je francoska revolucija hotela v državi zatreti krščanstvo, odpravila je nedeljo, češ, da je to prazna vira.
Krščanstvo tudi danes mnogi imenujejo prazno vero. Ob nedel|ah pa ni le čas počitka, ampak tudi božje službe. Slavni orleanski škof je rekel: „Ce hočete ljudstvo brez Boga, brez vere, brez nravnosti, potem odpravite nedelje! Ali vas niso poučili strašni dnevi komune, kaj znd ljudstvo brez vere?
In če so kazni določene za ljudi, ki se pregreše zoper sedmo in druge božje zapovedi, zakaj pa naj
bi bila izvzeta ravno tretja? Sploh-pa res javni red ( sloni na božjih zapovedih. Kaj vzdržuje mir in red v državi? To je druga božja zapoved. Od cesarja do zadnjega uradnika zahtevajo prisego Da vojak | ostane zvest zastavi, na katero je prisegel, in vla-darju, na to ga opominjate druga in četrta božja zapoved. Deseta božja zapoved prepoveduje revežu, ^ da ne zahteva tujega blaga. In to je ravno uzrok, da se socijalizem hitreje ne razširja.
Ce oskrunjevanje nedelj ni mati socijalizma, gotovo je njena dojnica. Kjer se nedelja ne posvečuje, -tam ni prave čednosti, dobrega družinskega življenja, vzgoje otrok in duševnega napredka. Družinski oče mora vsaj v nedeljo imeti priliko, govoriti s svojimi otroci, opazovati njih značaj, grajati napake, hoditi ž njimi v cerkev k božji službi, kjer ljudstvo sliši pravi, zdravi nauk za življenje, dobiva omiko. Tu se ljudstvo izobražuje tudi v umetelnem ukusu, tu pri daritvi sv. maše premišljajo trpljenje Gospodovo, tu stopi revež v hišo svojega Očeta. V tem smislu je sv. Frančišek že v 13. stoletju pokazal sredstvo, s katerim se more rešiti socijalno vpra-
Knez Bismarck je sicer rekel leta 1882 v nemškem državnem zboru, da se delavcu ne sme ob nedeljah in praznikih zabraniti zaslužek. Po tem načelu im»jo delavci tudi škodo, ker po noči sp4. Iu vendar je Anglija bogata dežela, čeravno se ob nedeljah ne dela. Slavni angleški zgodovinar Ma-kauley pravi: „Ko bi se nedelje ne bile posvečevale zadnja tri stoletja, ko bi ob nedeljah ne bile počivale lopate, sekire, statve, nakovala, prepričan sem, d» bi bili revnejši in manj izobražen narod." In Makauley je bil protestant. In če delavec dela ob nedeljah, potem pa počiva v ponedeljkih, človek tudi ni od železa, da bi ne potreboval počitka. Vedno delo brez oddihljeja škoduje zdravju.
Ta prostost je delavskim stanovom le na škodo. Bog sam je zapovedal, da je človek jeden dan v tednu brez dela. Če delavca silite delati tudi ob nedeljah, naredite ga sužnja. Stari zakoni so določevali : Če prost človek dela ob nedeljah, mora se naj prvo posvarili, če to ne pomaga, mora se & šibo kaznovati, če še to ne pomaga, zgubi naj del ime-nja, in če tudi to ne pomaga, bodi suženj, ker svete dni noče biti prost. In mi Avstrijci nočemo biti sužnji, mi hočemo nedelje posvečevati. Začnimo mi sami, ne kupujmo ob nedeljah v nobeni trgovini, in trgovci jih bodo zapirali. (Borna pohvala.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. avgusta. Notranje dežele.
Kam veslamo? Pod tem naslovom je priobčil dunajski „Vaterlind" članek, ki je vzbudil mnogo pozornosti. V njem 8e omenja, da smo zgubili z baronom Praždkom v ministerstvu moža, pravičnega vsem narodnostim in strogo „ustavovernega" v pravem smislu te besede. Mladočehi, ki so prišli, da premagajo cesarstvo avstrijsko, so v jednem letu srečno tako daleč pritirili, da najodličnejša avstrijska dežela nema nobenega zastopnika v ministerstvu. Vpliv konservativcev se manjša v prid liberalcev, v ministerstvu sta le še dva konservativna moža. Ta položaj je resnejši, nego imenovanje dvanajstorice sodnikov. Ker je vlada začela računati z levico, bodo konservativci morali staviti resno vprašanje: „Kam pa veslamo?" V prihodnjem državnozborskem zasedanju utegne vlada marsikaj neprijetnega doživeti, če poprej na to ne da jasnega odgovora. Koncem se pa zabteva, da se deželnim zborom da več časa za zborovanje in se na-nje bolj ozira. — Iz tega članka je razvidno, da smo prišli že res do tega, da bodo konservativci morali se vprašati, ali bodo še nadalje podpirali vlado, če bode hodila pota, katera je nastopila. „N. Fr. Pr." se je izjavila na „Vaterlandov" članek: Ce konservativci dru-zega ne zahtevajo, nego da se dd deželnim zborom več časa za zborovanje, jim Taaffe lahko ustreže. Toda nam jse dozdeva, da „Vaterland" stvar nekoliko drugače misli. Vlada se bode morala ozirati pred vsem na češki deželni zbor, in ne v nasprotju ž njegovimi sklepi razdeljevati okrajev na Češkem. Če bode kak drug deželni zbor sklenil, v konservativnem smislu premeniti šolske zakone, morajo tudi konservativci zahtevati, da vlada potem skrbi, da dotični sklep dobi Najvišje potrjenje, in se ž njim tako ne zgodi, kakor se je s sklepom gorenjeavstrif-skega deželnega zbora.
Ogersko. Vlada zopet pridno pripravlja reformo uprave. V ministerstvu se je v tej stvari že izdelalo sedem načrtov zakonov, kateri se predloži jeseni zbornici poslancev. Tedaj se bode v zbornici začel zopet hud boj. Opozicija bode porabila vse sile, da to reformo prepreči in sicer največ ¡edino iz nasprotja proti vladi. Ce se ministerstvo ne sporazumi z zmerno opozicijo, bode pač težko izvršilo
to stvar. Ce se pa posreči opoziciji zopet ugnali vlado v kozji rog, pride do miuisterske krize.
Vitanje države.
Bolgarija in Turčija. Potovanje bolgarskega ministerskega predsednika v Carigrad je vse-kako velikega pomena, to se že iz tega vidi, da je francoski veleposlanik Cambon skušal preprečiti njegov vsprejem pri sultanu. Dre oeli uri je Cambon bil pri sultanu in ga pregovarjal, ali poslednji se ni dal pregovor.ti. Ko je francoski veleposlanik odšel, vsprejel je sultan takoj Stambulova. Pogovarjal se je ž njim nenavadno prijazno in mu podelil ta-bačnico z briljanti. Pri odhodu je Stambulova spremila častna straža na kolodvor in na vseh turških postajah so ga vsprejemali z vojaško častjo. V Dri-nopolju ga je na povelje 6ultana pozdravil generalni tajnik vilajeta. Kdor poznd turško previdnost, bode pač vedel, da bi sultan ne bil Stambulova tako odlikoval, ko bi ne b i vedel, da njegovo postopanje odobruje tudi večina evropskih držav. Stambulova potovanje v Cirigrad je nam dalo jasen dokaz, da si Bolgarija pridobiva vedno več simpatij.
Srbija. Kar se je že dolgo napovedovalo, to je sedaj prišlo. Ministerstvo je dalo ostavko. Torej ni čakalo skupščine. Povod ostavki so slabe finančne razmere in pa napeti odnošaji z regentstvom. Sedanje ministerstvo je vladalo poldrugo leto. Imelo je mnogo težav prestati zaradi bivšega kralja Milana in kraljice Natalije. SrbsVo prebivalstvo je stavilo v radi-kalce velike nade, posebno je od njih pričakovala zboljšanja narodnogospodarskega stanja. Danes pa vidi, da se je j&ko varalo, kajti možem manjka za vladanje potrebnih zmožnostij. Kdo bode sedaj poklican, da sestavi novo ministerstvo, še ni znano. Oe novo ministerstvo ne bode radikalno, bode moralo razpustiti zbornico, ker sedaj imajo v njej ra-dikalci večino. Ce se pa pokliče zopet radikalno ministerstvo, bode se kriza le odložila, ker nova vlada bi se gotovo dolgo ne držala.
Nemčija in Rusija. Ruski listi se jezë, da je dosedanji nemški generalni konzul v Sofiji baron Wangenheim prestavljen v Varšavo. „Svet" pravi, da Wangenheima pošljejo v Varšavo, da se seznani z ruskimi sovražniki v Varšavi, ko je do dobrega spoznal ruske nasprotnike v Bolgariji. V Berolinu le to premišljujejo, kaj bi hudega storili Bu8iji.
Nemčija. „Hamburger Correspondent" piše, da brez katoliškega centra v državnem zboru ne bode mogoče pridobiti večine za nove vojaške predloge. Zatorej bode treba gledati, da se stranki pridobita za predloge. — Ta list je vladen in torej dobro pozna položaj. Iz povedanega je razvidno, da je stališče katoliškega centra še precej ogodno. Katoliki bodo gotovo od pruske vlade zahtevali, da se bolj ozira na njih želje v šolskem oziru, drugače ne bodo glasovali za vojaške predloge. Težišče vseh pogajanj torej ne bode v zadevah skupne nemške države, temveč v Prusiji.
Francija. Monarhist marquis Breteuil je odložil svoj mandat, ker on misli, da je sedaj konservativni stranki treba drugih mož, ko se je iz Rima namignilo, naj se prizna republika. Govori se, da bode še več druzih monarhistov odložilo svoje mandate. Želeti je, da na njih mesto pridejo v zbornico možje, ki bodo ravno tako dobri katoliki, kakor dobri republikanci, tako da namesto monarhistov pride močna republikanska konservativna stranka.
Družbe sv. Cirila in Metoda redna VII. velika skupščina
dné 28. julija 1892 v P o s t o j i n i.
(Dalje.)
3. Kakor telo ne more živeti brez hrane, tako naša družba ne bi mogla uspevati brez življenjske moči, to je — b r e z novcev. Da bi se poleg rednih podružničnih prispevkov odprli še novi viri denarne dobave, ukrenilo je vodstvo s posebnimi okrožnicami zglasiti se pri vseh slavnih hranilnih in posojilnih društvih po slovenski domovini. Okrožnica z meseca decembra 1891, št. 1507, poslala se je čez 50 slovenskim denarnim zavodom proseč jih, da se kolikor mogoče, ob sklepanju letnih računov veledušno spominjajo i naše družbe. Z radostjo beleži vodstvo, da ta korak ni bil brezvspešen, kajti odzvale so se dozdaj nastopne posojilnice: Ormožka s 15 gld , hranilno in posojilno društvo v Glinjah z 10 gld., nabrežinska s 5 gld., kmetska posojilnica ljubljanske okolice in posojilnica na Vrhniki vsaka z 20 gld., notranjska posojilnica v Postojini z 10 gld., okrajna posojilnica v Kame-niku s 5 gld., ormoška zopet s 15 gld., posojilnica v Celovcu s 5 gld., v Vitanju in v Črnomlju vsaka z 10 gld., v Gornjem Gradu, v Šmihelu pri Pli-berku in v Črni vsaka s 5 gld., obrtno pomočno društvo v Ljubljani, ravnateljstvo meščanske vojašnice v Ljubljani, posojilno društvo v Sinči Vesi na Koroškem vsako z 10 gld.; posojilnica v Krškem nalaga vsako leto po 10 gld. v naše družbine svrhe. (Slava jim I)
Ker se je na občnem zboru prvega slovenskega telovadnega društva „Ljubljanski Sokol", ki ima velike zasluge za probujo slovenske zavesti, soglasno sprejel nasvet, da se mej njegovimi čč. člani po manjših zneskih nabira toliko časa, da bode skup 100 gld. in društvo postane pokrovitelj naši družbi, kar se je v čast „Sokolu" in V veselje naše že zgodilo, ker je njega slavni odbor že doposlal pokroviteljnino, zdel se je vodstvu omenjeni sklep tako pomenljiv, da je ukrenilo priporočati ga i drugim narodnim ter slovenskim društvom sploh v blagohotno posnemo. Vsled tega smo razposlali okrožnico št. 1551 z meseca februvarija 1892 1G5 slovenskim društvom in sicer v Ljubljani 22, na Kranjskem izven Ljubljane 55, na Štajerskem 42, na Primorskem 37 in na razne kraje še 9, s spoštljivo prošnjo, da se po svoji mogočosti spominjajo i naše družbe.*) (Dobro, dobro I)
A še jedno okrožnico št. 1550 dd. fbr. 1892 je poslalo vodstvo v slovenski svet — in sicer namenjeno nežnemu spolu. Ker je uprav ž e n s t v o celo po naravnem zakonu v prvi vrsti poklicano pospeševati razvoj in vzgojo nežne mladine, bila je vroča vodstvena želja, da bi si čč. dame po vsej domovini zasnovale še več lastnih ženskih podružnic, ki naj bi bile kot narodna ognjišča, okrog katerih bi se zbirale vse rodoljubkinje ter se navduševale za dela krščanske ljubezni in usmiljenja mej našo šolsko mladino. In ako bi vsled krajevnih razmer to ne bilo mogoče, da vsaj obilniše pristopajo k najbližji moški podružnici, ali nabero pokroviteljsko vsoto ter sicer kakor si bodi podpirajo našo družbo. Te okrožnice razposlali smo bolj znanim damam slovenskim, katerih naslove smo mogli izvedeti, in sicer: v Ljubljani 44, po Kranjskem izven Ljubljane 79, na Štajersko 55, na Primorsko 63, torej vkupe 241. (Dobro!) Da je ta okrožnica obrodila že lepega sadu, bodemo takoj slišali, ko nam je govoriti
4. o razvoju in gibanju naših podružnic. Zadnje leto nam je prineslo zaželeno stotino, da, še celo nekaj povrh podružnic. (Dobro!) Lansko leto smo jih izkazali 98, zdaj jih beležimo v glavnem imeniku 105 in sicer: Tekoča številka: 99. Ženska podružnica v Št. Juriju ob južni železnici, 100. Ženska podružnica za Kamenik in okolico — kot žlahten sad lanske skupščine je uprav s stotino završila lansko delovanje, 101. Laški Trg in okolica, 102. Zagorje ob Savi, 103. Ženska podružnica v Ormožu, 104. Šentjakobsko-trnovska ženska v Ljubljani in 105. Osrednje-mestna ženska podružnica v Ljubljani, ki dozdaj šteje že pet pokrovitelji c.**) (Živele!)	(Dalje sledi.)
*) Pri skupščini v Postojini se nam je naznanilo, da si prisvaja v tem obziru čast prvenstva slavna čitalnica v Planini na Notranjskem, ker se je pri njenem občnem zboru že pred dvema letoma soglasno sprejel nasvet: od čistega letnega preostanka odločiti po 20 gld. in sicer o raznih prilikah nabirati, dok naraste vsota do pokroviteljnine 100 gld., kar se je zgodilo uprav ob skupščini. Torej je čitalnica planinska iz lastnega nagiba izpeljavala to, kar namerava okrožnica, le da vodstvu to ni bilo javljeno. Op. poroč.
**) Pri skupščini se nam je naznanilo, da sta se osnovali še ženski podružnici: Cirknica-Planina in Postojina.
Op. poroč.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. avgusta.
(Dolenjski železnici.) Z Dunaja se poroča, da se je včeraj vršila ponudbena obravnava za drugi del dolenjskih železuic od Grosupljega do Novega Mesta, oziroma Straže. Generalnemu ravnateljstvu avstrijskih železnic so ponudile naslednje tvrdke: Ceconi & Comp. 13 l/a °/0 popusta, Peter K r a u s 4-9 % doplače, Kisch & Rabaz 14 5%, H a u s e r 10-5°/o, Redlich & Berger 11-9%, G r o s s & Comp. 109% popusta.
(Lokalni katoliški shod) bode na Vrhniki v nedeljo, dn^ 21. t. m., ob polu 4. uri popoldne pred cerkvijo Sv. Trojice.
(K vojaškim vajam) pri Postojini se je v nedeljo in ponedeljek skozi Ljubljano peljalo mnogo vojakov. Dne 28. t. m. odrine tudi ljubljanska posadka.
(Velik požar.) h Trsta se nam piše: V ponedeljek proti polnoči je nastal grozen požar v skladišču lesa tvrdke Tedeschi na senenem trga. Ogenj je v kratkem času uničil vso zalogo ter napravil škode do 200.000 gld. V bližnjem hlevu so bili usmrteni štirje konji. V veliki nevarnosti so bila bližnja poslopja in skladišče lesa g. Mankoča. Sreča, da ni bilo sape in je z vstrajno silo gas Ino
društvo omejilo ogenj. Nekat^fi, ki so pomagali ga-8iti, so bili težko ranjeni ter preneseni v bolnišnico. Govori se, da je zanetila zlobna roka.
(Podpore za gasilno orodje.) Deželni odbor dovolil je iz gasilno • stražnega zaklada za gftsilno orodje podpore naslednjim prostovoljnim gasilnim društvom: V Kočevski Reki in na Vrdu po 30 gld.; na Vrhniki, v Žireh in na Svitlein potoku po 50 gld.; v Toplicah in na Rakeku po 60 gld.; v Št. Vidu pri Zatičini, Dobu, Polhovemgradcu, Radečah na Dolenjskem, Št. Jerneju, na Bledn, v Domžalah, Gradacu in Črnomlju po 80 gld.; v Horjulu 90 gld. -, v Starem trgu pri Ložu, Litiji, Bizaviku, na Dovjem, v Št. Vidu pri Vipavi, na Viču-Glincah, v Planini, Mokronogu, Spod. Logatcu, Studencu, Mengišu, Begunjah na Gorenjskem, Višnji Gori, Rorovnici, Trebnjem, na Brdu, v Šmariju, Kočevju, Škof|i Loki, Tržiču, Dolenjivasi pri Cirknici, Novem Mestu, Šmartuem pri Litiji, Cerknici in Ra-doljici po 100 gld.; v Vipavi 120 gld.; v Spodnji Šiški in Št. Vidu nad Ljubljano po 150 gld.; v Dolu, Postojini, Kranju, Zagorju, Kamniku, Žužem-perku in v Cerkljah pri Kranju po 200 gld.; v Ljubljani 300 gld. Zavezi kranjskih gasilnih društev dovolilo se je 500 gld. Za gasilno orodje dovolil je dežejni odbor podpore tem-le občinam : Voglje pri Kranju 20 gld.; Št. Jošt nad Polh. Gradcem, Pre-daslje, Kapljavas, Klanec, Mlaka in NasoviČe po 50 gld.; Poljane pri Ribnici 80 gld.; Morovec, Vače in Ilrenovice po 100 gld. Slednjič dovolile so se podpore za ponesrečene pri ognju v Rakitniku 100 gld, v Mokronogu 20 gld. in v Cerknici 15 gld.
(Dijaki višje ljnbljanške gimnazije) priredb pod pokroviteljstvom gosp. prof. Mat. Voduška v nedeljo dn6 21. t. m. v Kranju veselico na korist „Prešernovemu spomeniku" s koncertom in p I esom! — Z ozirom na to veselico smo od merodajne strani dobili naslednje vprašanje: Koncem šolskega leta je visoki c. kr. deželni šolski svet ukazal po vseh razredih naših gimnazij razglasiti nastopni strogi ukaz: Dijaki so dolžni ob počitnicah spolnovati gimnazijska pravila kakor med šolskim letom; prepovedano jim je udeleževati se javnih (dijaških) veselic. Kako se torej ujema s tem ukazom dijaška veselica, ki se snuje v Kranju? Kdo bode dovolil peto- in šesto-šolcem obiskavati gostilne? Ali so dijaki vprašali dotične gg. ravnatelje, če se smejo udeležiti plesa, ker ima isto dovoljevati pravico edino le ravnatelj?
(V Zagreba) so včeraj volili častni meščani jed-nega zastopnika v občinski svet. Soglasno je bil izvoljen dr. Šandor pl. Bresztyenszky.
(V odbor zaveze gasilnih drnštev) so bili pri občnem zboru v nedeljo v Kamniku izvoljeni gg.: Doberlet predsednikom, Gerber namestnikom, Ahčin blagajnikom; odborniki pa: Hinter-1 e c h n e r za Ljubljano, M. Stare in Jäger za Gorenjsko, Petrič in Reismüller za Notranjsko, Saxer in Trošt za Dolenjsko; namestniki so: Adamič, Jurca in Adlešič.
(„Probatum est!") Piše se nam s Koroškega: Znano je, kak vik in krik nastane Tselej v koroškem „liberalnem" časopisju, kadar se kak Slovenec, — Nekorošec oglasi o žalostnih narodnostnih razmerah na Koroškem. Tudi domačinom — koroškim rodoljubom, katerih zibelj slučajno ni tekla na Koroškem, se ne samo v listih, marveč tudi inače od mnogih stranij očita, da na Koroškem nimajo pravice gibati se, alias: rušiti glasoviti koroški „mir", (davke plačevati se jim doslej še „blagohotno" dovoljuje I). Nasproti temu se je od slovenske strani dosledno poudarjalo, da tudi najbolj glasni naši nasprotniki niso Korošci, in da nemčursko-liberalno politiko tirajo večinoma le — tujci! Da je slovenska stranka s to trditvijo zadela pravo, nam v najnovejšem času neovrgljivo potrjuje beljaška „Deutsche Allg. Ztg.", list, ki se ob vsaki priliki najbolj repenči nad „privandranimi bindišarji" 1 V svoji 75. šterilki z dne 7. t. 1. piše omenjeni list doslovno: „Ks sind durchwegs die aus der Wahl hervorgegangenen leitenden Stellen in Klagenfurt durch Männer besetzt worden, deren Wiege nicht in Kärnten stand, und unter den Parteiführern in der Hauptstadt unseres Landes finden wir: nur 8 ehr wenige (sie!) Kärntner von Geburt." — No, odločnejšega in jasnejšega „domovinskega lista" našim nasprotnikom menda ne bo več treba! Slovenci si pa hočemo dobro zapomniti gori navedene besede v odgovor nasprotnikom, kadar se začoč prav oblastno izpodtikati nad kranjskimi« štajerskimi in drugimi „privandr-oyci" " - _ , ->rj-
Telegrami.
Dunaj, 10. avgusta. „Presse" in „Fremdenblatt" sta zvedela iz Prage, da v poučenih krogih smatrajo nadomestitev barona Pražaka kot samo ob sebi umevno, če bo le dopuščal politični položaj.
Jiglava, 17. avgusta. Pričela so jo preiskava o napadu nemških telovadcev po čeških delavcih. Pet oseb je lahko ranjenih. Štiri osebe so zaprli.
Biella, 17. avgusta. Zjutraj je požar popolnem uničil gledališče. Vzrok neznan, škode do 300.000 gld.
Pariz, 17. avgusta. Sinoči je zgorelo skladišče za oglje restavracije Peters; 14 gasilcev v nezavesti, trije v nevarnosti.
Nižqji Novgorod, 16. avgusta. Kolera pojenjuje, umrljivost neznatna.
London, 16. avgusta. Gladstone-ovo ministerstvo je sostavljeno. Gladstone je mi-nisterski predsednik, lord Roseberry vnanji minister. — Sir Charles Rüssel je v Peter-burgu protestoval proti vhodu rusko ekspe-dicije na kitajska tla in odposlali so oddelek vojakov v Rungkul.
Teheran, 16. avgusta. Vsak dan več oseb umrje za kolero. Zeleznični promet je vstavljen.
Umrli ho:
13. avgusta. Marija Škrl, kamnoseko-a hei, 1 leto, Stro-liske ulice 14, rachitls. — Jožefa Barle, delavčeva hči, f> mesecev, Opekarska cesta 25, katar v črevih. — Magdalena Käme, delavka, 60 let, Florjanske ulice 23, srčna hiba.
Tujci.
15. avgusta.
Pri Malidu: Ilacfcel z rodbino; dr. Riemer, profesor, s soprogo, iz St. Pülten-a. — Skul, uradnik, s soprogo; Julija in Ana Ad^m; Goldman, trgovec, z Dunaja. — Hawarlik, zobozdravnik; Mozetič, Caric, Dobrilovič, Bolaffio, dr. Lu/zatto, Ozanič, iz Trsta. — Baron Lazanini s soprogo; Steiner, dvornega svetnika soproga; vitez Striihr, podpolkovnik; vitez Sag-burg, stotnik konjiče; Anderka, vojaški podintendant, in Schwarz, iz Gradca. — Schmidt iz Inomosta, — Knauer, kontrolor, s soprogo, iz Beljaka. — Vitez Naleppa, stotnik konjiče, iz Maribora. — Skutzik, asistent, iz Trbovelj. — Kohn, potovalec, iz Plzna. — Stanič, urar, iz Zagreba. — Kramar iz Boglara.
Pri Slonu: Baron lleinliinder, fem.; Novicky, stotnik; grof Orsini pl. Rjsenberg, polkovnik; baron Knobloch, nad-poročnik; Mondel nadporočnik; baron Kübeck, poročnik; vitez Frölichsthal, poročnik; Fuchs, in Kniely s sestro iz Gradca. — Fischer, trgovec, iz Budimpešte. — Dohnalt, profesor, z Dunaja. — Palese, inžener; Martinolich, odvetnik, s soprogo, iz Trsta. — Deutsch iz Ljubljane. — Praschnikar in Butseher, zasebnika, iz Kamnika. — Butschek, uradnik, iz Opave. — Jenko iz Belega Grada.
Pri Južnem kolodvoru: Leeb, Lloydov uradnik, s sinom, iz Trsta. — Pek, uradnik, iz Žleba na Češkem.
Pri avstrijskem caru: Kinsky, računski svetnik, z rodbino, iz Celovca. — Frass, profesor, s soprogo in nečakinjo; iz Gorice.
Pri Virantu: Podboj, trgovee, in Kutnar, učitelj, iz Žužemberka.
Vremensko sporočilo.
Progasto in karirano svileno blago,
lousine - foulard« — aur&h — taffetas — merveilleux itd. od 45 kr. do gld. 3'86 meter razpošilja poštnino in eolnine prosto svilarnioa O. HENNEBERG
(n. in kr. dvorni založnik), Ztirich. Vzorci z obratno pošto. Pisma 10 kr pošto.	140 4 (10)
l&ačtin in zalivala.
Ob sklepu šolskeg» leta 1891/02 štejota si podpisana v prijetno dolžnost, p. n. dobrotnikom tem potom objaviti račun o prihodkih in t roških „šolarske kuhinje" na Vrhniki.
3?i-ilao«llfi.
Ostanek lanskega leta........3	gld.	01	kr.
V teu šolskega leta blagovolili so darovati p. n. gospé in gospedje :
Marija Gale iz Bistre....... .	25 „	—	„
Leopoldina Mulej z Vrhnike......(i	„	—	„
Marija Frohlioh z Vrhnike.......5	„	—	„
Karolina Brilej z Vrhnike.......3	„	—	„
Marija Jelovšek z VrhniKo......I	„	—	„
Marija Petrič z Verda........5	„	—	„
Marija Kotnik z Verda........2	„	—	„
Jera Novak s Stare Vrhnike......5	„	—	„
Anton Komatar, c. kr. notar, z Vrhnike . .	3	„	—	„
Karol Obreza z Vrhnike.......4	„ .	—	„
Gabrijel Jelovšek z Vrhnike......2	„	—
Josip Lenarčič z Vrhnike Karol Mayer z Vrhnike . . , Ivan Gruden z Vrhnike . . Josip Bališ z Vrhnike . . . Mihael Tomšič s Hriba . . . Fran Trsar s Hriba . . . .
Neimenovan.......
Slavna hranilnica na Vrhniki
¡oooooooooooooooooi
Luskina voda in ,Esprit-Bérénice'.
Ima svojstev, ki zabranjujejo, da ne izpadejo lasje, ko bi Re po vnanje na to vplivalo. To se doseže s tem, da so lasišče čisti, varujo bolezni, zabranjuje napravo luskin, lasem odpravlja tolšeo in odpravlja kisline, ki nastajajo s potom. — Vsak večer predno se grč spat, pomoči se lasišče s to luskino vodo in zjutraj, ko se je lasišče skrbno izčesalo, udrgne se „Esprit-Bérénice", ki krepča lasne korenino. — Enkrat na mesec naj se pa lasje in lasišče z mlačno vodo, v kateri je boraks raztopljen, umi- V A jejo in potem večkrat s toplo vodo splaknejo. — Raz- A topi naj 50 gramov boraksa v litru tople vode.	T
Steklenica luskine vode 60 kr. Steklenica „Esprit- Q Bérénice 40 kr.	A
Piccolijeva lekarna „Pri angelu" 0
U	v I^juliljnui, Dunajska cesta. , Q
0 Vnanja naročila se proti povzetju svote Û Q	točno izvršujejo. (266) 6 X
■oooooooooooooooooa
2 1 1 1 1 1 1
30
Skupaj . .102 gld. 01 kr.
Trošld.
Za jedila revnim učencem opoldne plačalo se je gostilničarici Elizabeti Stršinar v mesecih november, december, januvar, februvar in marcij skupaj......67 gld. 52 kr.
Ako se primerjajo dohodki v znesku . . .102 gld. 01 kr. s troški.............67 „ 52 „
pokaže se, da je ostalo.......34 gld. 49 kr.
Ta znesek se je v aprilu t. 1. vložil v vrhniško hranilnico in se bode v prihodnjem šolskem letu o zimskem času porabil za pogostovanje revnih otrok.
Podpisana izrekata plemenitim dariteljem in vsom onim, ki so v minolem šolskem lotu rt-vnim učencem tukajšnje šole kaj dobrega storili, najiskrenenejšo zahvalo. Bog povrni vsem stotero !
v
Sola n a V rhniki,
dne 31. julija 1892.
Karol Kotnik,	V. Levstik,
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plomb o vanj a
A. PAICHEL,
(i2) 6i zobozdravnik (7) pri Hradcckcga mostu I. nadstr.
predsednik kraj. šol. svèta.
šolski vodja.
Srednja temperatura 22 3°, za 2 3" nad normalom
Ponudimo po najnižjih cenah:
zarezano vštricno ostrešno opeko
najboljše vrste,
(speeijaliteta),
mr majolika peči -»i
lepenke (Dachpappe), karbolinej, roman in portlant cement, cevi iz kamenine, nasade za dimnike iz kamenine, ognju protivno opeko in plošče osamljače (Isolirplatten).
Dalje prevzamemo po najnižjih cenah
tlakanjc z asfaltom, s ciiaiiimottiiiuii in ceiiicntnimi ploščami.
Odličnim spoštovanjem
1. P. VIDIC & Comp.
Ljubljana, Slonove ulice.
318 7
D u n a j s k a t>
orza.
Dné 17. avgusta
Papirna renta 5 \<&% davka Srebrna renta 5%, 16% davka
96 gld. 30 kr.
Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kreditne akcije, 160 gld......
Cesarski cekini Nemških mark 100
Dni 16. avgusta.
Ogerska zlata renta 4%.......111 gld.
Ogerska papirna renta 5%......100
4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ n 4'/,% Kreditne srečke, 100 gld. 8t. Genois srečke, 40 gld.
kr.
60
75
.MERGUR
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., Wollzeile itev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem lista navedeni vrednostni papirji, areöke, valute in ieviit.
mr Razna naročila lzvrié se najtočneje.
Za, nalaganje kapitalov priporočamo:
4* bolzansko-mer&nske prioritete.
4galiikega zemljiškega kreditnega društva zastavna pisma.
4% duhovsko-podmokelske (Dux -Bodenbaoher) srebrne prioritete.
Ljubljanske srečke, 20 gld.......22 gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......24
Salmove srečke, 40 gld........62
Windischgraezove srečke, 20 gld.....59
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . ,	153
Akcije Ferdinandove sov. želez. 1000 gl. st. v. 2815 „__
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. ...	102 25
Papirni rubelj....................1 I 21
Laških lir 100..........i5 , 85
'iw goldinarjev
dobi se z jedno
kreditno promeso
à 4'/, gld. in 50 kr. kolek. _ „ i
Žrebanje dné 1. septembra! ""»m
Izdajatelj : Dr. Ivan Jansiii.
Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik,
Tis* .Katoliške Tiskarn?" v Ljubljani.