Si. 72 Poštnina platana v gotovini (Cooto corrsnte ccd la posta) V Trstu, v soboto 25. marca 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik KVm izhaja, izvzemši pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega št. 20, I. nadstropje. Dopisi - j se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se e • i- . ajo. Izdajatelj in odgovorni nredn«'- ^ Šte fan Godina. — Lastnik tisk .ia Edinost Tisk tiskarna Edinost Nr- fcn^iS*1^® znaša za mesec L 7. —, 3 mesece L 19 50, pol leta L 32. —. »i c i > .'cto - J^goSl3-"* Za inozemstvo mesečno 4 lire vAfe. — Telefon tiredniš ip**- Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v šlrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent. osm tnice, in zahvale, poslanice in vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. - Mali oglasi po 20 st beseda, maj nanj pa L 2 — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Proračunske težave Ministrski predsednik sedanje vlade se je v svojem nastopnem govoru dotaknil tudi državnega finančnega stanja. Povedal je, da bo znašal primanjkljaj v prih. državnem proračunu še celih pet miljard lir. V širokih obrisih je povedal, kaj misli sedanja vlada ukreniti, da se bo omenjeni primanjkljaj v naslednjih letih postopno manjšal in bo na ta način doseženo ravnovesje v državnem proračunu, ki je podlaga vsakemu zdravemu gospodarskemu življenju. Na splošno je obetal sledeče pripo- viti vsaj. tu primanjkljaje. Deficit v teh obratih je le v majhnem delu pripisati prevelikemu številu uslužbencev, glavni vzrok tej okoliščini tiči v slabi upravi. Kako delujeta poštni in železniški promet, to dobro vedo zlasti trgovci, ki morajo na lastni koži občutiti škodo počasnega, netočnega in negotovega dostavljanja blaga in pisem. Dalje je treba pomisliti, da pridejo s takimi odredbami zopet tisoči na cesto ter pomnože ogromno število brezposelnih. In tako se z istočasnim plusom v dr- močke: Prvič naj parlament intenzivno žavni bilanci doseže minus v splošnem go- ^ L ~1 spodarskem življenju dežele. Vprašanje ravnovesja državne bilance pa je vendar v vzročni zvezi z gospodarskim položajem prebivalstva. Pa kakšnega pomena naj bi bilo ravnovesje v državnih financah ob is-stočasnem gospodarskem propadanju pre- kiir^lettfa in \r n arat'aniii cnlmšne mize- sodeluje pri finančni politiki vlade. Treba je javnega nadzorstva nad vsemi državnimi izdatki. Parlament naj vrši vestno svojo nadzorovalno nalogo, a mora tudi z marljivim delom v tozadevnih odsekih po-nagati vladi pri sestavljanju novih zakonikih predlog. Drugič da je treba nujno izvesti zakonske predloge, ki jih je parlament deloma odobril v prejšnjih sezijah. Predvsem je treba izvesti zakon o poime-ncsti vrednostnih papirjev, katerih lastniki so se mogli do sedaj odtegniti svoji davčni dolžnosti. Ta zakon se pa omili v toliko, da se bodo oni posestniki vrednostnih papirjev, ki bodo prostovoljno navedli vsoto svojih akcijskih vrednot in odplačali dolžni odstotek, oproščeni dolžnosti prijave. Dalje nam obeta nova vlada nove davke. In kcnčno je treba začeti hraniti v vseh državnih obratih z odpuščanjem nadšte-vilnega služečega osobja. Mimogrede je omenil tudi polom eskom-ptne banke in bančno ter denarno krizo sploh, povdarjajoč, da je treba omejiti škodljivo samooblastnost takih velikih podjetij, katerih polom mora občutiti vse gospodarsko življenje države. Na poznejših sejah je finančni minister obširneje razvijal program vladne finančne politike. Iz vsega se da torej izluščiti: izvedba prejšnjih zakonskih predlog, novi davki, prihranki z odpuščanjem nadštevilnega osobja. To je v kratkem finančni program, ki naj privede končno do ravnovesja v državnem proračunu. Če kritično promatramo ta program, tedaj se nam je najprej obrniti k novim davkom. Davčni vijak v Italiji je že tako navit, da si je skoraj nemogoče misliti, da bi se dalo še kaj iztisniti iz davkoplačevalcev. Pri tem mislimo kajpak na taka davke, ki jih nosijo široki ljudski sloji. Posebno posredni davki so takšni, da silno vplivajo na draginjo, ki nikakor ne kaže popustiti, vkljub temu da raste polagoma a stalno vrednost lire na svetovnem trgu. . . M Sploh se more reči, da je slab finančnik oni. ki misli urediti državne finance z odredbami, ki povzročajo obubožanfe širokih ljudskih množic. Obubožanje velikih mas pospešuje brezposelnost, zakaj s padanjem njihove kupne moči blago zastaja in kapitalisti in tvomičarji so prisiljeni ustaviti delo, ki ne nosi več dobička. Glede prihrankov z odpuščanjem nad-številnih uslužbencev pa je precej dvomljivo, da bo mogoče doseči v državnih obratih ravnovesje, kamoli še dobiček. Če po- bivalstva in v naraščanju splošne mize rije. Tako ravnovesje se da morda doseči za enkrat, vendar pogubne posledice take politike bi se prej ali slej pokazale. Onih pet miljard primanjkljaja v državnem proračunu bi morda ne prišlo še tako v poštev, če bi ne bilo tudi ostalo gospo-dairrtvo v deželi na trhlih nogah. Skora vse pokrajine izkazujejo velike primanjkljaje v svojih lokalnih proračunih. Kaj naj rečemo še-le o občinah. Država, pokrajina, občina, vse je globoko zadolženo in vse deluje s proračunskimi primanjkljaji. Poleg tega ne smemo pozabiti na trgovsko bilanco, ki je menda najmerodamejša za splošno blaginjo in ki vpliva tudi na državne finance. Italija je v tem oziru še vedno deficitna, ker uvoz občutno prekaša izvoz. Brez tega ravnovesja je izključen vsak zdravi gospodarski razvoj katerekoli javne družabne ustanove v državi. Glede prihrankov bi omenili naše porušene kra^e. Izplačevanje vojnih škod gre tako počasi in v tako skopuški meri naprej, da se nam vsiljuje misel,, da morajo biti tudi naši porušeni kraji žrtev splošnega »šparsistema«. Nago in boso, brez strehe in domačega ognjišča mora naše ljudstvo dan za dnem moledovati, do sedaj brez uspeha, da izpolni država svojo dolžnost napram njemu. Dobro razumemo gospodarske težave države, tudi razumemo, da skušajo gospodje ministri doseči ravnovesje v številkah, toda ravnovesje v številkah nas more malo zanimati, ako moramo to ravnovesje plačati s tako težkimi žrtvami. In končno država, ki bi dosegla še tako lepo finančno ravnovesje ob istočasnem ustvarjanju legijonov novih beračev, ne more nikogar navdušiti za lepe številke. Ne glede na to, da je tako ravnovesje nekaj u-metnega in zlaganega. Prejkcslej moramo vztrajati na tem, da izpolni vlada končno svojo dolžnost in nam ustvari življenje vredno človeka. Le potem bo lahko od nas zahtevala tudi nove davke, ko se naše gospodarsko stanje zboljša in postopno zraste naša davčna moč. Saj mi smo bili vedno za oni rek iz sv. pisma: »Daj cesarju, kar je cesarjevega in Bogu kar je božjega«. Toda nemški pre- mislimo, da delata železnica in pošta z de- govor pravi: Kjer nič ni, tam zgubi tudi ce-ficitom, tedaj razumemo skrb vlade odpra- i sar svoje pravo. Italija Nadaljevanje proračunske debate v zbor- nici RIM, 24. Takoj v začetku včerajšnje seje fe odgovoril podtajnik za delo na tozadev- ki bo določena na kongresu stranke 20. aprila t. 1. Avtonomija v — Afriki! BENGASI, 23. Danes se je otvorilo zasedanje parleinenta Cirenaike. Predsednik ko interpelacijo, da so dobili prefekti na- Saf Eddin poslanci Salek E1 MehduiRa-lotf, da strogo pazijo na izvršitev zakona za {lfz». F^««on so počashh spomm senatorja j i-i - "i % - -i__«.i,:u j Demartma. V imenu italijanske vlade ie nedeljski počitek casmkarskih pod,ch,. , Nato se je žalna Nato ,e sleddon^da^evanjerazpraveo Zbornica povzame v sobo- proracunu notran,cSa n mu,trs va. Nac o-; ' ' . dcj nalist Greco je opozarjal na ogromne lz-j > datlce za policijo. Gray od fašistovske Incidenti tekom pristaniške stavke stranke je napadel socialistične občinske' LIVORNO, 24. Stavka v pristanišču __ uprave ter predlagal, da se postavijo pod nadaljuje. Tekom včerajšnjega dne je pri-državno nadzorstvo. Njegov govor je bil šlo radi fašistovskih izzivanj na raznih od levice večkrat prekinjen. Fašist Ovi- krajih mesta do spopadov, ki pa so se vsi glio je govoril za vzpostavo osebne svobo- j končali brez človeških žrtev, de in proti nasilstvom, medtem ko je po- SPEZIA, 24. Iz vseh pristanišč Italije slanec socialistične stranke Merloni obža- prihajajo poročila, da je stavka povsod do-loval fašistovske napade ter izrazil svoje segla popolen uspeh. Pristaniški delavci ogorčenje nad dejstvom, da se krivci teh v Onegliji so se izrazili solidarne s svojimi zločinov niti ne zasledujejo. Javni nameš- neapeljskimi tovariši ter se prdružili stav- čenči, ki so očitno podpirali fašistovske kujočim. _ napade, niso bili odstranjeni iz uradov. Me-( sto da bi vlada skušala zatreti to zlo, gaj JUSOSlaVija še podpira. Fašizem se bojuje za vse privi-legirance proti delavskim organizacijam se Politična situacija Govornik poziva vlado, da naj ne daje no-j BELGRAD, 24. Politična situacija se vih povodov za taka nasilstva z razpisom splošnem ni spremenila. V parlamentu so volitev v raznih občinah, ki bi v današnjem se tekom včerajšnjega dneva vodili med napetem položaju nikakor ne mogle izra- skupinami vladne koalicije razgovori gle-žati pravega mišljenja ljudstva. i <*e člena 44. volilnega zakona za pokrajin- Pri volitvah podpredsednika zbornice je ske skupščine. Glede tega člena so nasto^ bil izvoljen nacionalist Federzoni s 191 PiIe diference med demokratskim in radi-glasovi. Slednjič je zbornica izvolila za taj- kalnim klubom. Demokratje skupno z nike fašista Acerba, socialista Garibottija ostalima dvema skupinama zahtevajo, da in Padullija od ljudske stranke. j se v tem členu upoštevajo manjšine, dočim , „ f ^ ___j__. radikalci zastopajo nasprotno stališče. Vodstvo popolarov proti zvezam z drugrnu Med vodHelp^Teh velikih parlamen- DIM _ „ strankami I tarnih skupin g. Nikolom Pašićem in g. RIM, 24. Vodstvo popolarov je opozori-! Ljubo Davidovićem so se včeraj vršili dalj-to odbore in sekcije, da se morajo o pnhki ši razgovori G, Davidović je ministrskemu dopolnilnih volitev ali pn izjemnih obno- predsedniku pojasnil stališče demokrat-vitvah občinskih svetov strogo držati skega kluba glede manjšinskih skupin. Za smernic do ocenih na kongresu v Benetkah, včeraj je bila dalje določena konferenca in je sklenilo razpustiti sekcijo v Tortoni šefov parlamentarnih skupin, zastopanih v radi kršitve discipline. Ravnotako je vod-j vladi. Ta konferenca bi imela definitivno stvo nastopilo proti volilni zvezi popolarov rešiti vprašanje člena 44. volilnega zakow s socialisti v Kremoni Vsi pokrajinski od-.na, a je konferenca izostala iz razloga ker bon so dobili nalog, da se vzdržujejo vsa- radikalni klub še ni definitivno sklepal o krsnih zvez z drugimi strankami, ki bi ore- tem vprašanju. Za danes ob 10. dopoldne /udicirale smer splošne strankine politike, i je sklicana seja radikalnega kluba kjer pride do definrtivnega sklepa. Demokratski klub vztraja na stališču, da se uvede D'Hontov sistem, ki uppšteva manjšinske skupine. Spfočno pričakujejo, da pride med radikalci in demokrati do kompromisa. Redukcija usadniStra BELGRAD, 24. Redukcija uradn&tva v posameznih strokah se nadaljuje. Znatne redukcije so se izvršile v ministrstvu pošte in brzojava. Kakor poročajo bel grajski listi, je izvršena redukcija pri poštnih ravnateljstvih, in sicer je odpravljenih pri poštnem ravnateljstvu v Sarajevu 318 mest, v Splitu 119, v Zagrebu 458, v Ljubljani 350. Znatna redukcija je izvršena tudi v Banatu in Bački. Parlamentarni odbor za redukcijo uradništva predlaga sedaj, da se iz tehničnih ozirov podaljša rok od 1. aprila do 1. maja, da je odboru podana možnost točnega pregleda o vsem redukcijskem poslovanju. * Grški kralj Konstantin se udeleži poroke kralja Aleksandra BELGRAD, 24. Kakor javljajo grški listi, se grški kralj Konstantin udeleži poroke kralja Aleksandra z romunsko kraljično Marijo. Deptiecija slovenskih trgovcev in industrij-cev ▼ Belgradu BELGRAD, 24. V Belgradu biva že dalj časa deputacija slovenskih trgovcev in in-dustrijcev, ki razpravlja z merodajnimi faktorij o aktuelnih vprašanjih, zadevajo-čih trgovino in industrijo. Deputacija je včeraj posetila ministra financ drja Kosto Kumanudija. Deputacija je ministru obširno pojasnila stvarne težkoče, ki so nastopile za slovensko trgovino in industrijo z uvedbo novega pravilnika glede prometa z devizami in valutami. Finančni minister dr. Kumanudi je obljubil, da bo upošteval mnenje slovenskih trgovcev in indu-strijcev. ' Rusija Bela Kun zblaznel? CURIH, 24. Semkaj je došla vest iz Moskve, da je Bela Kun zblaznel. Ko se je povrnil svojčas Bela Kun iz Berolina v Moskvo, ga je sprejela sovjetska vlada z velikimi častmi in ga imenovala za političnega komisarja v vojski. Svoj položaj pa je porabil Bela Kun za to, da je dal tekom enega tedna sumarično postreliti 7000 vojakov v enem samem okraju. Vsled tega ga je moskovska vlada nemudoma odpokli-cala. Od tedaj je postajalo duševno stanje bivšega poglavarja ogrske sovjetske republike čezdalje kritičnejše, tako da so ga morali oddati končno vendarle v norišnico. Poljska Ekspoze poljske vlade t parlamenta VARŠAVA, 24. Ministrski predsednik Ponikowski je včeraj v sejmu podal obširen ekspctze o vladni politiki, tako glede notranje, kakor tudi zunanje. Med drugim je izjavil, da novi kabinet zasleduje politiko nestrankarstva, objektivnosti in pomirje-vanja. Vlada želi izvesti končno konsolidacijo države, urediti državno gospodarstvo1 in državne finance ter poskrbeti za nove vire državnim dohodkom, v splošnem pa stremi vlada za čim večjim štedenjem. Zunanja politika vlade sloni na mirovnih pogodbah, stremi za pomirjenjem Evrope, oslanja se na politiko Francije in hoče sodelovati pri gospod, obnovi Evrope. Na konferencah v Beigra*hi in v Varšavi so se začrtale smernice tega dela na eni strani z državami Male entente in na drugi strani baltiškimi državami Mirovna pogodba z baltiškimi državami nima absolutno nobene sovražne tendence proti sovjetski Rusiji in Ukrajini. Mednarodna zdrastvena konferenca VARŠAVA, 24. Upoštevajoč vznemirljivi obseg, ki so ga dosegle v Rusiji draginja, kolera in legar, ter izseljevanje, ki je posledica neznosnih razmer v prizadetih pokrajinah, je mednarodna zdravstvena konferenca sklenila, da pomnoži mere previdnosti v zaščito ostale Evrope. vof slično oni Judov v Palestini. Poincare je predlagal, naj bi imela armenska vlada svoj sedež severozapadno od Privana, dočim je bil Curzon mnenja, naj se armenska vlada ustanovi v Ciliciji. Curzonov predlog je padel, ker se mu je protivil Poincare. Konferenca ministrov za zunanje posle bo iskala jutri rešitev tega vprašanja, da se zagotovi spoštovanje pravic Armencev. Franklin Bouillon ni sklenil s Kemalom begom nobene tajne pogodbe PARIZ, 24. Listi piš.ejo: Franklin Bouillon je izjavil, da so pretvezni dokumenti, ki jih je objavila »Chicago Tribune« in kateri vsebujejo besedilo tajnih dogovorov, ki bi jih bil on sklenil s Kemalom begom, povsem iz trte izviti. Franklin Bouilon dostavlja, da so se vse pogodbe, ki jih je sklenil, v celoti objavile. Mala Azija se bo izpraznila pod nadzorstvom zaveznikov PARIZ, 24. Priprave za izpraznitev Male Azije in izvršitev izpraznitve zahteva preventivno preosnovo civilne uprave. Tudi bodo morale odkorakati grške čete na na cm, da ne bo nastala v pnstaniscih gneča.]i --rp t • l j • • v i. novemu položaju, iurki bodo izpraznjene cone postopno za-'—--1 sedali. Med obema vojskama se bo pustil neutralen pas. Operacije bodo nadzorovale zavezniške vojaške komisije. Sploh se bodo operacije izvrševale pod visokim vodstvom zavezniških generalov, ki se nahajajo v Carigradu. Mornarica zaveznikov bo pri tem pomagala. . Pritisk na Turč.jo PARIZ, 24. Zunanji ministri Anglije, Francije in Italije skušajo pregovoriti Turčijo, da bi sklenila premirje z Grško, za-kar bodo prisilili to poslednjo, da izprazni Smirnoi Jutri bodo ministri razpravljali o Traciji. LONDON, 24. V soboto ali nedeljo se bo konferenca za rešitev vzhodnega vprašanja prekinila za nekoliko dni, ker mora Schan-zer odpotovati v Rim radi prihoda kralja Alberta, ki dospe 26. t. m. Turki nočejo sprejeti premirja PARIZ, 24. Kakor se zagotavlja, niso Turki nič kaj pripravljeni sprejeti predlog o premirju ter se napravljajo, da zapuste Pariz. Turki so baje izjavili, da sprejmejo premirje edinole pod pogojem, da Grki izpraznijo Malo Azijo ter jim vrnejo Tracijo. Francoska delegacija za v Genovo PARIZ, 24. Na prihodnji seji ministrskega sveta se bodo bržkone določili delegati Francije za konferenco v Genovi. Agencija »Havas« misli, da bo delegaciji predsedoval De Lasteyrie. Spremljal ga bo bržčas minister osvobojenih pokrajin Roivol. da pokaže vso dobro voljo za sklenitev pravičnega miru. Pri tem seveda naj s! Turčija dobro zapomni, da bo ves grški nar~* nastopil proti odcepitvi stotisočev svojih bratov in zahteval vse potrebne ga-r rancije proti vsaki bodoči vojni. Norveška delegacija za genovsko konferenco KRISTIANIA, 24. Norveška je imenovala za svoje zastopnike za konferenco v Genovi trgovskega ministra Hewilgrela, poslanika v Rimu Isgenda ter štiri izvedence. Reka Vojaški svet izročil upravo mesta v roke skupščine REKA, 24. Včeraj je predal vojaški svet skupščini upravo mesta. Podpredsednik zbornice Depoli je izdal proglas, kjer poziva prebivalstvo, da se vzdrži vsakega dejanja, ki bi znalo povzročiti kake nemire. Varnostno službo opravljajo še nadalje kr. orožniki. Avtonomisti se niso še izjavili o stališču, Id ga mislijo zavzeti napram Anglija Velika nesreča na morju LONDON, 24. Listi objavljajo vest iz Gi-belaltarja: Med vajami mornarice na morju je trčil tcrpedolovec v torpedovko H 42. Torpedovka je utonila s posadko vred. Francija Vprašanje zašate manjšin v Mali Aziji PARIZ, 24. Po zaključitvi današnje predpoldanske seje zavezniških vnanjih ministrov se je objavil sledeči komunike: Trije ministri za zunanje posle so posvetili dobršen del predpoldanske seje proučevanju vprašanja zaščite manjšin toliko v Aziji kolikor v Evropi. Dosegel se je sporazum o določbah za ureditev tega vprašanja, ki se bodo ponovno predložile Turkom in Grkom. Zveza Narodov, v katero bodo, kakor se pričakuje, prosili Turki da se sprejmejo, jedva se bodo podvrgli klavzulam pogodbe, se bo vabila na sodelovanje, da se bodo zgoraj omenjene določbe čim uspešneje izvrševale. Medzavezniška vojaška komisija pod predsedstvom maršala Focha je predložila trem ministrom tehnični načrt za izpraznitev Male Azije. Ministri so načrt odobrili. Nato so pričeli ministri proučevati armensko vprašanje. PARIZ, 24. Z ozfarom na zaščito manjšin v Mali Aziji pravi agencija »Havas«, da bo Zveza Narooov ustanovila v pokrajinah, kjer je prebivalstvo posebno mešano, komisar iate. Komisarji bi pošiljali Zvezi letna poročila, v katerih bi naznanjali morebitne kršitve zaščitnih določb. Kar se tiče armenskega vprašanja — dostavlja agencija »Havas« —, nameravajo zavezniški vnanji ministri ustanoviti armensko drža- Nemiija Čehoslovaško - nemški gospodarski dogovor BEROLIN, 24. Tu so se pričela pogajanja med Čeboclovaško in Nemčijo za sklenitev gospodarskega dogovora. Nemška vlada ne more še določiti svojega stališča glede povračil BEROLIN, 24. Danes je imel državni kancelar konferenco z vsemi skupinami Reichstaga. Govorilo se je o parlamentarnem položaju, kakršen je nastal vsled poročila reparacijske komisije. Kancelar je izjavil, da državna vlada svojega stališča glede odgovora reparacijske komisije vse dotlej ne more določiti, dokler ne dobi uradnega in celotnega besedila. Do tedaj tudi ne more prevzeti nobene odgovornosti v Reichstagu. Vse skupine so izjavile soiglasno, da bodo sodelovale pri proučevanju vprašanj, ki se tičejo teh not. Tudi so skupine pripoznale, da je umestno, da se razpravlja v Reichstagu o reparacijskem vprašanju šele tedaj, ko bo hotela podati vlada definitivno izjavo. Kancelar je rekel, da bo utegnil dati tako izjavo na prvi seji, ki se bo vršila prihodnji teden, t. j. v torek. Vse skupine so pritrdile. Avstrija Avstro - ogrska trgovska pogajanja pretrgana DUNAJ, 24. Na željo ogrskih zastopnikov, da bi vprašali svojo vlado novih in-štrukcij, so bila včeraj ukinjena trgovska pogajanja za izmenjavo blaga med Avstrijo in Ogrsko. _^ ------- ^ GrSka Položaj v Mali Aziji ATENE, 24. Komunike o vojaškem položaju od 2t. t. m. pravi; Nič posebnega na celi fronti. Časopisi o predlogu zaveznikov za sklenitev grško - turškega premirja ATENE, 24. Zavezniški predlog za sklenitev premirja s Turčijo je bil takoj sporočen kralju. Ministri razpravljajo s šefom generalnega štaba o novem položaju. časopisje poudarja, da nima ta predlog nikakega praktičnega pomena, ko je turška armada že dolgo časa popolnoma nesposobna za vsako ofenzivo. Vendar bo grška vlada resno proučavala to vprašanje, Dnevne vesti In res je zločin. Včerajšnja «Nazione» nam je zamerila, ker smo objavili pretekli četrtek dopis iz Ročinja, v katerem je naš dopisnik razkrinkal spletke bivšega občinskega ge-renta Figliolija in ožigosal naravnost izdajalsko nezavednost novoizvoljenega ročinjskega župana. «Nazione» pa se je predvsem obregnila ob nas radi podnaslova «Narodni zločin župana.» Ako bi «Nazione» malo globlje analizirala slučaj, bi je ta podnaslov gotovo ne togotiL Po vsebini prošnje, ki jo je nesel župan na civilni komisariat v Gorico, je razvidno, da je šlo za to, da se g. Figlioli nastavi v Ro-črnju za ljudskošolskega učitelja, kjer bi poučeval slovensico-italijansko in sploh v tistem ieziku, v katerem bi hotel! Kaj bi rekla «Na-zione» ko bi poslal župan iz kake vasi v Furlanijii prošnjo civilnemu komisariatu v Gradiški, naj se nastavi v občini kak Slovenec, ki bo učitelj in bi učil obroke slovenski ali laški, kakor bi se mu pač zljubiio. Vsi laški listi bi vzdignili krik in vik in za takega župana bi zahtevali bogve kakšno kazen, ki bi ga tudi gotovo zadela. Sicer pa jc razvidno iz dogodka samega, da glavna krivda ne pada na ročinj^kega župana, temveč na bivšega gerenta Figliolija. Ročinjski župan je le ena žrtev več tistega zoprnega spletkarenja bivših občinskih gerentov ali komisarjev, ki so si. ustvarili posebne pojn^e d svojih nalogah med našim ljudstvom. Zupan je sam priznal, da ni vedel, kaj je podpisal, tn da je bil od FigHoKja osleparjen, kafti on sam da ne zna italijansko ne pisati ne brati. Gre torej za novi sklep v tisti črni verigi zahrbtnega rovarenja uradnih in poluradnih oseb, proti kateremu mi stalno protestiramo katere£a škodljivost stalno opozarjamo. Posebno na Goriškem, kjer se je pred nedav* nim časom sklenil med laškimi strankami in Slovenci sporazum glede avtonomije in se je celo določil delokrog obeh plemen z razdelitvijo dežele na slovensko in laško polovico, je tako zahrbtno postopanje naravnost zločinsko sabotiranje sporazuma. Ljudstvo se s tem draži in vznemirja, kakor smo videli v Ro-činju, in bo počasi dobilo vero, da ima^o ti uradni in poluradni agenti od kateresibodi strani zares kako tajno naredbo, naj delo po-mirjenja ovirajo oziroma sabotirajo. Naj bo v tem oziru kakorkoli, posledice taJkega ro-varjenja so navsezadnje vedno zelo pogubne. To velja o dogodku v Ročinju ravno tako kakor o vseh podobnih &patriotičnih» spletkah po drugih krajih naše dežele. To so pravi zločini proti pomirjenju. £ato razkrivamo in jih bomo tudi v bodoče. S pričo tega tudi ne moremo vzeti resno besed «Nazione», ko pravi, da sprejemamo v list take «grozilnje» dopise in da bomo kljub temu govorili o naši dobri volji in še o mnogo drugih naiih vrlinah. Pred nami leži številka goriškega tednika «LTdea del Popolo» od 3. marca t. 1. List govori na uvodnem mestu o znanih sklepih goriškega deželnega odbora glede avionomdje in omenja tudi zadržanje Slovanov. «Ti poslednji — pravi «Idea del Popolo* — so uvideli, da bi deželni zbor s slovansko večino bil na škodo vsej deželi spričo nezaupanja in nerazvozljivih polemik, ki bi hudo oteže-vale njihovo vlado in bi jim onemogočale zakonodajno delo. Niso hotela prevzeti odgovornosti vlade v naši deželi, temveč so s činom dalekovidnih politikov odstopili mesto Italijanom in so se v skupnem interesu odločili za sodelovanje. Slovanom gre čast, da so krenili po široki cesti, prepuščajoč steze kratke pameti listu «Giornale cTUdine» in njegovim somišljenikom.» Kaj pomenijo te besede, o Nazione»! Lepe razmere. Med glavnim fašistovskim glasilom «Popok> d'Italia» in milanskim «Se-colom» se je vršilo te dni malo prerekanje. «Popoo d'Itaiia» je zameril «Secohi» radi poročil njegovega sotrudnika Karla Russo o delovanju fašistov v lomellinskem okraju pavi Js k e pokrajine. Iz enega poročila posnemamo sledečo sliko tamkajšnjega položaja: «Do splošne stavke «rdečih» kmetov ni prišlo. Za slučaj stavke so bili fašisti pripravljeni na vse, kajti fašisti v lomellinskem okraju tvorijo malo mobilizirano armado. Ko stopite v prostore fašistovske zveze v Mortari, dobite vtis, da ste prišli v sedež kakega vojaškega poveljništva ob času vojne. Prihajajo poročila in odhajajo povelja. Prihajajo zahteve po moštvu in ljudje se odpošiljajo. Pri tem se rabi značilni jezik, ki je v navadi med vofalkiaSf poveljništvi. Poveljnik te armade, bivši ardit-ski stotnik Cesare Forni, politični tajnik pa-vijske zveze, govori jasno in odločno brez olepševanj, brez opisovanj in rabi izčrpne izraze. «Hočejo stavkati? Naj stavkajo. Jaz sem že opozoril kmete in jih bom opozoril tudi jutri potom proglasa, da se tisti, ki se ne povrnejo na delo v dveh ali treh dnevih, ne bodo povrnili vse leto. Na njihovo mestt) bom postavil druge, storil jim bom trpeti lakoto,spodi! jih bom iz lomeliinskega okraja, ki je že preveč irpel radi gotovih sistemov? Sedaj je zadosti, dovolj mi je« in treba je napraviti konec z vsakim sredstvom.* •Tajnik te fašistovske zveze — pripoveduje dalje g. Russo — govori vedno v prvi osebi, kakor ko bi hotel osredotočiti na sebi in prevzeti vso odgovornost In govori vam sigurno in odločno, ker mu daja moč zavest, da lahko mobilizira in zbere v malo urah 2_3000 ikvadristov. Govori z glasom človeka, ki se mirno in trdno zaveda svoje lastne močL Predstavniki politične oblasti bi gotovo ne govoriti v tem tona, ako bi nam bilo prišlo na misel jih kaj vprašati.» Panika med upniki »Danca Commerciale Triestina«. Pred včerajšnjim je prišel v urade »Banca Commerciale Triestina« neki gospod (baje neki trgovec iz Gorice) s čekom na 200.000. Banka mu baje ni takoj izplačala. Posestnik čeka se je ujezil in je začel glasno protestirati v uradu, na ulici in drugod. Ta dogodek se je takoj razne-sel po mestu in o tem čeku se je govorilo nredsnočjim že po vseh tržaških kavarnah. Med upniki omenjene banke je nastala prava panika, kateri je sledil včeraj naval na blagajne. Upniki so se gnetli ves dan, da dvignejo svoje vloge. Ko to pišemo, se pehajo upniki še vedno v dolgih vrstah k okencem blagajne. Mnogi čakajo tudi zunaj na ulici. Paniko bi bil povzročil torej dotični trgovec. Govori se pa tudi, da je začel agitacijo neki bivši uradnik banke, ki je bil pred kratkim odpuščen. Vsled velikega navala je poskrbelo oblastvo za vzdrževanje reda. Kljub temu je prišlo do par manjših incidentov. Banka je pribila oglas, v katerem naznanja, da so blagajniške ure podaljšane do 17. ure. Pred včerajšnjim je banka naznanila, da je imela v svojem poslovanju precejšnji dobiček in da se bo delničarjem razdelila 8% ina. dividenda. Takoj drugi dan je nastala panika med upniki. Res malo čudno! Posvetovalna k cm.'sija, Juridično-uprav-ni odbor deželne posvetovalne komisije bo im-el sejo v ponedeljek 27. t. m. Začetek ob 15'30. Na dnevnem redu so sledeča vprašanja; 1. Deželna, pokrajinska in občinska avtonomija. — 2. Morebitna raztegnitev na nove pokrajine zakona o municipalizaciji od 29. marca 1903. — 3. Slučajnosti. Uradni jezik občin. Tiste nemške občine južnega Tirola, kjer so povodom ljudskega štetja ugotovili gotov odstotek Italijanov, so dobile od generalnega civilnega komisariata nalog, da morajo biti vsi javni razglasi dvojezični. »Der Tiroler« pa ugotavlja, da takih zahtev ne more staviti generalni civilni komisariat, marveč da je to stvar izključno le prebivalcev dotičnih občin. Če bi občinski zastop ne upošteval njihove zahteve, se morejo1 pritožiti na deželni odbor. Take stvari spadajo izključno le v kompetenco občin. Tirolski list navaja razsodbo upravnega sodišča na Dunaju z dne 15. aprila 1885, kjer je rečeno: »Občina ima pravico, da enega obstoječih deželnih jezikov določi kot svoj uradni jezik in da zahteva od podrejenih organov, da se v občevanju s prebivalstvom poslužujejo- tega jezika! To pa ne ovira oseb, ki niso v razmerju službene odvisnosti do občine, da se v svojih vlogah in dopisih občini poslužujejo enega v deželi navadnih jezikov.« 7>Der Tiroler« pripominja, da je naravnost neverjetno, kako da na generalnem civilnem komisariatu ne poznajo obstoječih zakonov in jih ne izvajajo! Ali: »vrč hcdi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne — razbije!« Mi bi stvar prijeli še od druge strani. Južni Tirolci so državljani Italije — mi tudi! Zalo morajo veljati tudi za nas isti zakoni in iste upravne smernice, kakor za državljane v južnem Tirolu. Iz teh dejstev smemo sklepati logično in upravičeno: če generalni civilni komisariat za južni Tircl ukazuje nemškim občinam, kjer je kak odstotek italijanskega prebivalstva, da morajo biti javni razglasi dvojezični, potem bi moral generalni civilni komisariat za Julijsko Krajino po vsej logiki istotako zaukazati dvojezičnost javnih razglasov po vseh italijanskih občinah, kjer je gotov odstotek slovanskega prebivalstva! V urejeni in pravni državi mora vendar veljati pravilo, po katerem so vsi drža vi jeni enaki pred zakonom! Ali vsi božji ali vsi vragovi! Dvojne mere ne sme biti! Sicer moramo imeti zavest, da ne živimo v urejeni in pravni državi! Našim društvom! Opozarjamo vsa naša dobrodelna, kulturna in druga društva na članek v «Edincsti-> pretekle nedelje, pod naslovom s-Naš narodni davek«, kakor tudi na članek v 12 štev. »Goriške Straže« pod naslovom »Narod sebi« ter jih pozivamo, da si čim prej naroče nabiralne bloke, ki jih je založilo Šolsko društvo. Bloki so zelo pranerni, vsebujejo pobotnice po 5, 2 in 1 liro ter 50 stot., ali pa samo enotne vrednosti, t. j. samo pobotnice po 5, 2 liri itd. Vsak blok sestoji iz toliko pobotnic, da predstavljajo skupno vrednost 100 lir. Bloki so porabni za vsako zbirko, ka- kor ttub za pobiranje članarine, za vstopnic« pri prireditvah itd. Treba je le pobotnice ©-premiti z društvenim pečatom, d* vsakdo kasneje lahko ve, koliko je daroval sa katero društvo. Bloki stanejo po 5 lir in se smatra ta svota kot majhen prispevek, ki ga društvo nakloni naši prepotrebnd CMD Zato upamo, da si bodo naša društva štela v dolžnost, da si naroče bloke prej. Bloki se dobe pri »Edinosti« v Trstu, uL S. Franc esc o št 20, toda le proti pooblastilu dotičnega društva. Nd treba posebej omeniti, da je nabava blokov vsakemu društvu v korist, ker mu je le na ta način omogočena kontrola nad nabiralci Da se ne pozabi. «11 Popolo di Trieste» od minule sobote je naznanil, da si bo naslednjega dne, v nedeljo, general Cappello na trgu deli' Unita «b g 1 e d a 1» fašiste V pondeljek pa so javiii listi, da se «nadzo-rovanje» ni vršilo «ker je moral rečeni general iznenada odpotovati iz Trsta.» Zdi se torej, da se je na višjih mestih zazdelo, da bi bilo to vendar malce — predebelo. Vsekako je ta dogodek velezanimiva epizoda v vrvenju sedanjih časov. * Zveza «Marijin Dom» t Trstu uprizori v soboto 25. in nedeljo 26. t. m. ob 17H pomladansko prireditev s sledečim vsporedom: 1. K. Širok: Pomladna. (Deklamacija). 2. S. M. Elizabeta: Jezušček med cvetjem (otroški igrokaz s petjem). 3. J. Lovrenčič: Dete s kangljico (Deklamacija). 4. *** Venčarica. (Dekliška spevoigra po nar. motivih). 5. Rab. Tagore: Mali junak nar. motivih. (Recitacija). 6. Foerster: Pomlad. (Spevoigra). Kdor ljubi nežno otroško dušo in hoče za. par trenutkov pozabiti na vse gorje, naj pride! Potolažen bo cdšel. Poleg tega pa je čisti dobiček obeh predstav namenjen društvu »Dobrodelnost®, ki oskrbuje v prvi vrsti sirote slov. narodnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. «Prosveta^. Danes v soboto 25. t. m. redni sestanek ^Mandolinistične skupine«, odseka-• Prosvete*. Vsi člani tečno ob 19H v navadnih prostorih. Vodstvo. Gosp. Andrej Richtig je radi zadeve, ki se njega tiče, naprošen, da nam sporoči svoj sedanji naslov. Jugoslavenski pravniki se opozarjajo na važni sestanek, ki se bo vršil danes v soboto 25. marca 1922 zvečer ob 8. uri. Kmetijska zadruga v Trstu javlja, da bo imela v nedeljo zjutraj ob 9. uri svojo redno sejo. Naj nihče od odbornikov ne manjka. Mladinsko društvo «Pro*veta Magdalen** ima danes ob 20. sestanek v novih prostorih. Ker je na dnevnem redu točka novih odsekov, pridite vsi. Odbor. Občinsko gledališče G. Verdr. V četrtek se je pela z običajnim uspehom Alarinuzzi-jeva »Jacquerie«. Gledišče je bilo precej dobro obiskano ter je občinstvo pevce in avtorja burno pozdravljalo. Nocoj se vprizeri premijera Rossinijeve opere »Barbiere di Siviglia« s Stracciarijem in Capsirjevo v glavnih ulogah. orožnikov in ftffatov * ploMU dvorani «Apot-kx» v Rojaau. Med tem ko ao drugi gostje plesali, te izproži1 eden imtaed omenjene dražbo pogovor o orožju. Pri te? priliki jm povlekel imenovani orožnik iz žep* nabasan samokres in ga je začel razkazovati družbi tako, da je držal cev obrnjeno protFsvojemu trebuhu. Nesreča je hotela, da se je samokres pri razkazovanju izprožil in krogla je nevarno ranila orožnika v trebuh. Odpeljali so ga z avtomobilom rešilne postaje v bolnišnico. Bil je predrzen« m je imel smolo. Feruccio Tresi, lastnik skladišča stekla v ulici della MaioJrca št. 14 se je nahajal pred včerajšnjim popoldne okoli četrte ure na koncu svojega skladišča, kjer je razdeljeval delo dvema delavcema. Med tem časom se je priplazil v skladišče neznanec in naložil v vrečo, katero je &mel s seboj, štirideset krožnikov iz porcelana, nakar je naložil breme na rame in jo zavil v bližnjo krčmo. Vsa stvar bi se dobro iztekla, ko bi ga ne videla neka deklica, ki je slonela na oknu, na nasprotni strani gori-omenjenega skladišča. Deklica je šla nemudoma v skladišče in je povedala lastniku, kaj je videla. Tedaj je šel Tresi po dva kr. stražnika. Kmalu potem sta stopila moža postave v gostilno, kamor se je bil možakar zatekel, i^ sta ga aretirala, ko je prodajal krožnike malone zastonj. Moža, ki se imenuje Ivan Podrugovatz, stanujoč v ulici S. Sergio št. 2, so odpeljali v zapor Coroneo, do-čim so se krožniki vrnili lastniku. Žepar, ki je dosegel rekord t svojem poklica. Pred snočnjim je bil aretiran na trgu della Unita 30 letni brezposiem Kari Cotta, stanujoč v ulici Settekmtane št. 20, ker je hotel malo prej o kras ti nekega gospoda. Možakar, ki je zapisan v «črnih bukvah® po vseh policijskih komisariatih je bil odpeljan na policijski komisariat v ulici della Sanita. kjer so ga preiskali. Pri njem so našli nič manj kot 17 praznih denarnic, ki so bile iz-maknjene — seveda z gotovo svoto denarja — neznanim osebam. Kdor je bil okraden, naj se zgladi danes od 9—12 na policijskem komisariatu v ulici Sanita št 10, I. nadstr., kjer se mu povrne denarnica. Identificiran utopljenec. V včerajšnji številki našega lista smo poročali o moškemu, ki se je bil boril z zadnjšni močmi v morju pri pomolu Sv. Tereze, nakar je utonil. Sedai, po policijskih preiskavah, smo v stana podati njegovo ime. Utopljenec se je imenoval Matej Stracais in je stanoval v zagati della Torre. Še vedno je skrivnostno, ali je šlo za samomor ali pa za nesrečo. Še nekaj o požaru v skladišču R. De Haag &. C. Škoda, katero je povzročil silea požar v skladišču fotograilčnih potrebščin tvrdke " Ramiro De Haatf C. in v skladiščih moke 1 gg. Kaloper in CodelK uKc! Sv. Frančiška Ašiškega št. 22, znaša nad 400-000 lir. Škoda je krifa z zavarovalnino. Vzroki silnega požara niso znani. . Slučaj blaznosti. Pred snočnjim so pripeljali v opazovalnico mestne bolnišnice Guiaona C., stanujočega v ulici Molin a vento, kateremu se Je bila malo prej zmešala p« me t. Aretacija. Včeraj po noči fe bil aretiran pri Sv. Jakobu Andrej Pontich, stanujoč v ulici so poedina sela. odcepili in jim je delokrog izpremenjen. Na strani pa okrajni in občinski tajniki hodijo okoli po vaseh, po _ krčmah ter pritiskajo na poedmoe, ki imajo kako koncesijo ali lov, da morajo glasovati za fašistovsko stranko! Kaka uprava je to, kako poštenje je to, če občinski in politični uradniki, ki jih moramo vsi plačevati, izvršujejo nasilje v korist ene stranke, ko se nad postopanjem te stranke zgražajo celo starejši in treznejši Italijani sami?! Gospoda na generalnem civilnem komisariatu bi se morala že začeti sramovati takih razmer, take pristranosti in krivičnosti, ko je celo podelitev podpor, določenih vsemu prebivalstvu, odvisno od strankarske pripadnosti. Tako so nekemu 80-letnemu starčku A. F. grozili, da mu odtegnejo malenkostno podporo, ki jo dobiva radi smrti edinega sina na fronti, ako bo le govoril proti občinski upravi, ali bolje rečeno — zapravi! Takih in sličnih slučajev je na desetine v vsaki občini. — Potem pa bi hotela gospoda v Trstu in v Rimu, naj bomo zadovoljni s takimi razmerami in naj se veselimo — svobode in dobrot — kulture, ki jih uživamo, kakor Županstvo Tolmin poživlja vse v to občino pristojne a izven iste živeče osebe, da predložijo tukajšnemu občinskemu uradu najkasneje do 15. aprila t. L družinske liste izstavljene od občinskega (župnijskega) urada one občine, kjer sedai bivajo. Te liste rabi županstvo v svrho sestave seznama občanov, ki zadobije italijansko državljanstvo po polnem pravu. ist Za župana: Ivan Mrak. nam pravijo namreč oni sami if Borzna poroiila. Tečaji* Trst, dne 24. marca 1922. Jadranska banka.............. 130 CosuHch.......• • • . .......269 Dalmatia..................210 Gerolimich ................«430 Libera Triestina . • . ................430 Lloyd ...................1230 Lussino..................700 Martinolich.................133 Oceania ..•••••••••.o.*... 230 Prerr.uda .....••••••*••**•»« 350 Tripccvich ..••••■•«..*.••.• 25 i Ampelea.................. 590 Cement Dalmatia . • ............ 345 Cement Spalato . ..............252 Tuja valuta na tržaškem trge: ogrske kroae........... —.2.15 2.30 avstrijsko-nemške krone —.28.— —^.30 češkoslovaške krone ••••••• 34.50.— 35.25 dinarji ...................24.75.— 25.50 le j i »...■»••••••••• 14.25.— 15.25 marke.............. 5 70.— 6.70 dolarii............. 19.25— 19.45 francoski franki......... 176.75.—177.50 švicarski franki......... 381.—.—384.— angleški funti papirnati...... 85.35— 85.75 angleški funti, zlati....... 93.75.— 95.75 napoleoni............ 75.— 76.— Is tržaškega livSienia Ponarejen denar. Pred par dnevi se je po- ^v Jaicoou Anare, r "taTeko trfi" javila v pivnici Adolfa Aipelja v ulici deUa'dteU'Istna, ker so ^ "lpt^i p^d neko trgo- okoli deset let stara deklica m^-kjer m stal Mar- sinile a, naj ji menja stolirski ban- ? ?KnWISt 19 se ilničar si ie vedoT da kroži do cel Kaligaris, stanujoč na Kotanji št se limcar si je \edoč, eta kroži po 3^erai popoldae s kolesom po Barkov- Tu ISif? iT°Ta P° Tr5)ene2a lih Ko je piiSoSl v bližino kopališča «Ex- dobro ogleaal bankovec. Teda, je ngptonl., £ pridrvel avtomobil in je podrl ko- da je ponarejen, nakar je rekel deklic,, na,,c*swr 'Raligaris je dobil pri padcu težke zu- DO CSSl, .i 1-t • ^.»^ool mrvidane. Pietu št. 13 je prosila lastnika kovec. Gostilničar si je vedoč, da kroži po "T6?*"'. „ ^ Rarkov , je vozil včeraj popoldne s kolesom po oar^o^ lah- Ko je privozil v bližino kopališč nh cdbior., fe pridrvel avtomobil m je p » . - . S I lesaria Kaligaris je dobil pri padcu t« nemudoma zapusti pikico sicer » fo , 'in si je pretresel možgane, aretirati. Deklica je ubogala in je odšla. Toda; ***** 1; uro poznej'e se je zopet vrnila v pivnico z istim ponarejenim bankovcem in je prosila Aipelja, naj ga ji to pot izmenja, češ da ji je nekdo zagotovil, da ni ponarejen. Gostilničar se ni pustil voditi za nos: prejel je deklico za Ranjenca so odpeljali v bolnišnico. Vesti z Goriškega Sežana: Klub dramatičnih diletantov v Se-.. .. , t. , - ..... t . . . . i žani ponovi v nedeljo, dne 26. t. m. ob 4. uri roko m jo je oepeljal na pofecijski komisariat j pcpddne ljudsko itfro s petjem v treh de|anjin v ulici Guido Brunner. Tam se je ugotovilo, ^Krivoprisežnik* ki je žela na nedeljski preda je stolirski bankovec mojstrsko ponarejen, j ^^ Jb fo pohvale in priznanja. Na to vpri-Deklica je bila zaslišana: vprašali so jo, kje f zor4tcv posebno opozarjamo cenjeno obje debila bankovec. Sprva ni vedela, kaj bi fin^tvo fe sežanske okolice. Mamice se na-odgovorila na vprašanje, a končno, ko so ji pro^jjo, da puste otroke doma, ker otroci le zagrozili, da jo bodo odpeljali v zapor, če ne jmtijo predstavo. Vstopnice so v predprodaji pove resnice, je vendarle povedala, da ji je v trgovini gosp. Stolfe. Odbor, dala bankovec neka Marija Solda, stanujoča v Uredništvo «Prosvete» T Gorici vabi vsa ulici del Toro št. 1. Dva policijska agenta, ki (Jmgtva, da mu takoj naznanijo vse svoje na- sta bila debila nalog, da poiSčeta omenjeno žensko, sta se podala na delo in sia jo po ne-dolgem iskanju aretirala na rešilni postaji. Agenta sta odpeljala are tir a nk o na gori omenjeni komisariat, kjer so jo vprašali, kje je merovane prireditve v tekočem letu, kakor hitro so v tem pogledu kaj natančnejšega sklenahu Naznaniti je treba dan in uro. prireditve ter seveda tudi program. «Pro«veta» objavi te podatke v svojem listu, da onemo- pa ona dobila ponarejen bankovec. Zaslišanka g^j kolizijo prireditev sosednih si društev je z mamo vestjo priznala, da je v resnici in v ulici del Toro. — Kje ste pa vi dobili ponarejene bankovce? — jo je vprašal komisar, ki jo je zasliševal. Tedaj je izjavila, da je dobila ponarejeni denar od neznanca, s katerim se je imela priliko sestati par dni prej na vogalu ulice Chiozza sn ulice Giosue Carducci Ženska je natančno opisala «neznanca*, katerega so tudi po skrbnem zasledovanju aretirali. vip na eventualno sodelovanje. Prijave naj se pošiljajo na naslov: UredniStvo «Prosvete», Gorica, Corso Verdi 37. vekoslava Baraga Adolf Milanič danes poročena Brežice ob Savi-Earkovlje. (168) Srebrne Krone in zlato plačujem po najvišllh cenah ALOJZIJ POVH Trst Plazza Garlbaldl St. z 8 (prej Barriera) ENfaii @s!a§i SINGERJEVI šivalni stroji, zajamčeni, novi sn rabljeni se prodajo na obroke ali se zamenjajo. Izvršujejo se tudi vsakovrstne poprave. R. Della Vedova, mehanik z nemškim izpitom, Via Coroneo št. 1. 588 RUSKI BEGUNEC VIOLINIST, absolvent petrograjskega in pariškega konservatorija, poučuje v igranju na gosli in tudi ruski in francoski jezik. ENONABSTROPNA hiša z vrtom, pripravna za vsako obrt, se radi rodbinskih razmer ugodno proda. Pojasnila daje Franc Barbiš, II. Bistrica. 5S6 MEBLIRANA soba, eventuelno tudi prazna, lepa, v vili v Rojanu, se da v najem. Naslov pri upravništvu. 587 KROJAČNICA ŠTOLFA, na novo odprta, na Opčinah, izdeluje najmodernejše in priproste kroje za gospode in dame. Postrežba točna, cene konkurenčne. Delo obleke od L 80.— do L 120.— Delo s pod vleko od L 150.— do L 170.—. Priporočam se za obilni obisk. 303 IZKUŠENA sredstva za lase, zobe in olepšanje kože (proti pegam in lišaju) ima lekarna v II Bistrici. 28 Vesti Iz Istre Lovran. Premeiteni ti Kozljaka dolazi 1. travnja za pomoćnog svečenika u Lovran včg. Rudolf Brnobić, našeg naroda sm. ____# _______ t Kanfaaara. V naži občini nismo imeli To je ne&i Miklavž Cicero. Pri njem so našli ; še občinskih volitev, ker so Rovinjsko selo nekaj kokaine, devet pravih stolirskih ban- j odcepili cd kanfanarske občine in je pri- kovcev in štiri ponarejene, katere je = Itljučili le rovinjslu« Tudi danes ni še nič skrite v rokavu srajce. Moz m hotel na noben; ' i j ■ „.»ti, ^ i i _ i način povedati, kje je dobil ponarejeni denar. ■KOAJ DOGO vomve, ir**- Preiskave se nadaljujejo. Ženska in Cicero se nahajata v zaporu. Težka nesreča z orožjem. Orožnik Josip cije, kje bodo volišča. Nič ne vemo, ker sedanji izredni komisar »profesor« Basilisco drži vse tajno. To so neverjetne razmere. Mattia, dodeljen orožniki postaji v ulici Zato je vsaka priprava za votttve onemo-Steila, se je nahajal pred snočnjim v družbi g ocena, kakor tudi v dragih občinah, kjer PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Leteči HoSandec Roman (99) Toda tajni razgovor Filipa z delom moštva je obrnil nase pozornost nasprotne stranke, ki se je tudi posvetovala in ne mislila odnehati. Ko je veter utihnil ste bild le še dve milji od obale proč, toda znova jih je pognalo nazaj v ocean. FiHpcv duh je bil od žalosti nad iz. gubo Amine, čisto strt; do zavesti je prišel le, kadar se je spomnil maščevanja. To čustvo ga je težilo in često je hipno prejel za ročaj sablje in nestrpno čakal trenotka povračila. Bila je lepa noč. Morje je bilo mirno kot zrcalo in ni dih se ni zganil. Jadro je trudno viselo ob jamboru in samotno strmelo pod ozvezdeni počni obok. Bila je noč premišljevanja, čas samogovora m molitve. Na tem slabotnem splavu pa je bilo skupaj nad štirideset ljudi, ki so se pripravljali na medsebojni sokoli Obe stranki sta navidez mirovali čeprav je sleherni držal na skrivaj svojo roko na orožju in motril kretnje svojetfa soseda. Slednjič je dal Filip znamenje, ki je obstojalo v tem, da je potegnil za vrv na jamboru. Jadro naj hi namreč padlo na upornike in jih zamotalo. Po Filipovem naročilu naj bi prijel Schriften za krmilo, Kranc pa naj bi mu stal ob strani. Jadra so z drogom vred treščila na tia in zdaj se je začelo vihznsje smrti. Nobenega vzklika, nobenega krika, nikaJcega dvoma — vsakdo je skočil pokoncu m vihtel svojo sabljo. Čuli so se le glasovi Filipa in Kranca in orožje nažega junaka je opravljajo svojo mrtvaško žetev. Maščevanje je ojekhemlo njegovo roko in preje ni odnehal, dokler ni bil slednji upornik pobit Kakor je Filip pričakoval, je bilo mnogo zapletenih v jadro in vrvi, tako, da so imeli njegovi pristaši precej olajšano stališče. Nekateri so bili pobiti na mestu, kjer so stat*, drugi so omahnili v morje, tretje spet je naila smrt,, ko so se hoteli inimUli iz jadra. Schriften je gledal ves pribor hi se le smejal s svojim demonskim «bif kit* Boj je bd končan in FUip se je naslonil na jambor, da bi se oddahnil. *No s» A mina.a m pomfclA «tot£a, ah, kaj so m ta mčeva življenja v primeri s tvojimi» Pa ko je bila njegova maKevalnost trtešena in ni mogel ničesar več storiti, si je pokril lice z rokami in je bridko jokal, medtem ko so njegovi pristaša pobarali mrtvecem denar. Izgubljenci ao cefo tožili, da so na njihovi strani p*di le trije, kajti čb večje bi bile izgube vrti plen bi pobirali sami Razven Filipa. Kranca In Schrtftana je bilo na brodu le fte trinajst ooi. Ko se je jelo daniti, je spet zapihal veter In razdelili so vodo, ki bi sicer pripadla ie drugim njihovim tovariiem. Gladu nko občutili, toda voda jih je okrepila in puCtvHa. čeprav je Filip po ločitvi a Aarino le malo govoril s Sduvftenom, sa je vendar opazilo, da je poslednji nanovo zasovražil našega junaka. Njegov smeh njegovo sani čl ji v o govorjenje ni nič prenehalo m njegovo oko je zrla na EHpa spet s nekdanjo slooDostio. Bilo cCindno, da je le Asnfna za nekaj časa pomirfia njegov srd ia da je ob njeni odsotnosti teginilb tal hipno nagnjenje, ki se je zbudilo v gduiftenu do mit nesrečne gene. Toda na* funzi»-se js sa to aaaio brigal; srce mu je «ab» van drutfa bol — izguba ljubljene Ambe —in postaj je breabrižen napram vsem. SPALNE SOBEf masivne, bukove za L 1500. hrastove, jesenove, mahagonijeve, orehove itd., kuhinje za L 900, stolice za vrt iz trdega lesa po zmernih cenah, v skladišču via Udine 25. 569 Trst Corso Uiff. Em. 26 (nasproti zastavljalnici) □□□ MM ta oMeKZd molke in efeig, m-urMon, perila pletenin In nogavic. Ha Ms. na Viselo. PflMa MI vitavBnkn jezika TVRDKA VALU naznanja vsem trgovcem in gostilničarjem, da je odprla Prt So. Lucij! OD Soč!,F9no3ihKil8 zalogo belega in črnega istrskega vina, kakor tudi drugih vrst, zajamčeno pristnega po cenah brez konkurence. 155 i. Maršala. SLANIKE, poienovke, slane ribe, sardine, se prodajajo v skladišču, via Tivarnelia 3. 574 NOVE POSEL JE L 70—. vzmeti 55.—, žimnice L 45.—, volnene L 90.—, Nočne omarice, umivalniki, chiffonniers, spalnice itd. po zmernih cenah v ul. Fonderia 3. 46 SPALNA SOBA, masivna in bela kuhinja se prodata v Campo Behredere 1, pritličje. 575 POZOR! Srebrne krone, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-si»t Belleli Vita, via Madonnina 10, I. 16 NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—, žimnice 40.—, umivalniki, nočne omarice, chiffoniers, spalne sobe od L 1900 dalje. Fonderia 12, I. desno. 25 CUNJE kupujem po 30, staro železo po 20. Skladišče via Soli ta rio 14. 51 SREBRNE KRONE plačujem po cenah, ki jih drugi ne premorejo. Pondares 6, I. ŽUPANSTVOM! Vse občine, ki bi potrebovale bodisi kako pisarniško ali drugo moč, 9o naproJene, da javijo to na poštni predal it. 99 v Trstu (Trieste 7, Casella 99). Na razpolago je več sposobnih- moči. 571 MoztfravnKH nfeljć R. KOVAilČ £ mmmm teli, VOd. — Sprejema od 9-12 In od 15-19 VI« ftMIrivo 33 (Mirili kavane „Iona! KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. • INSERIRAJ V »EDINOSTI« t I I UMI Mti M mol Tržaška posojilnica In hranilnico registrovana zadruga z omejenim poroštvom, uradu)« v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje 0 večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave In osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne ure za stranke od 9 do 11 Ob nedeljah in praznikih je urad zapr Št telef. 25-67.