Leto XXIV.. St. 5 Upravništvo: Ljublana, Foccmijera olici 5. Telefon k. 31-22. 51-23 31-24 bueratm oddelek: Ljubljana, Pucanijera ulica 5 — Telefon k. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska casta 42 fakt nično zastopstvo aa oglase a Italije in inozemstvo! UPI S.A., MILANO Računi: la Ljubljansko pokrajino pri pobno-čekovnem zavodu St. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Con. Post. No 11-3118 Ljubljana, »beta 8, fognaria 1944 Preis — Cena t- L lahaja viik da« razen pooedeOka Nttoioloi sok m e*e i n o Lii 18.—, rMffateo s »Ponedeliskinj Jutrom« Là 36.50. Urédniitvoi Puccini jeva ulica kev. 5. ker. 31-22. 31-23. 31-24. telefon Rokopisi ae ne vračajo. 97 TerrorHngzenge in 24 Stunden abgeschossen Sowjets verloren Mittwoch 226 Panzer — Unverminderte Heftigkeit der Kämpfe bei Schitomir — Voller Abwehrerfolg bei Propoisk — Schwere wechselvolle Kampfe bei Witebsk — Nene Angriflejler Bolschewisten bei Kriwoi Rog und Kirowograd Ans dem Führerhaoptquartier, 6. Jan. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Nach längerer Pansé nahmen die Sowjets nördlich Kriwoi Rog und östlich Kirowograd ihre Angriffe mit starken Infanterie- und Panzerkräften wieder auf. Die schweren Kämpfe, bei denen gestern 149 Panzer abgeschossen wurden, sind in ▼ollem Gange. Im Kampfraum von Schitomir griffen die Bolschewisten besonders nordwestlich Borditschew mit unverminderter Heftigkeit sua. Starke Verbände deutscher Kampf- nnd Schlachtflugzeuge griffen wirksam in die Kämpfe ein. An mehreren Stellen traten unsere Truppen zn Gegenangriffen an und zerschlugen feindliche Kräfte. Westlich Propoisk wurde gestern trotz xahlenmässiger Überlegenheit des Feindes ein voller Abwehrerfolg erzielt. Die Sowjets hatten schwere blutige Verluste. Südöstlich und nordwestlich Witebsk kam es bei ernenten feindlichen Rurch-bruchsversuchen zu schweren wechselvollen Kämpfen. Die immer wieder gegen unsere Stellungen anrennenden Bolschewisten wurden abgewiesen, einige vorübergehend verlorengegangene Ortschaften Im Gegenangriff wieder genommen. Nördlich Newel scheiterten örtliche Angriffe der Sowjets. Bereitstellungen wurden durch zusamengefasstes Artillerlefeu-er zerschlagen. Der Feind verlor an der Ostfront gestern 226 Panzer. Im Westabschnitt der sOditaHerilschen Front griffen Nordamerikaner im Raum nordwestlich Mignano und westlich Vena-fro nach starker Artillerievorbereitung an. Sie wurden bis auf örtliche Einbrüche, die abgeriegelt werden konnten, Mutig abgewiesen. Die Kämpfe mit dem sich verstärkenden Gegner dauern an. An der Adria-KUste scheiterten schwächere feindliche Vorstösse. Bei Tagesangriffen britisch-nordameri-kanlscher Bomberverbünde gegen das Stadtgebiet von Kiel sowie gegen Orte in Westdeutschland und den besetzten Westgebieten wurden in erbitterten Luftkämpfen nach bisher vorliegenden Meldungen 81 feindliche Flugwuge, davon 63 viermotorige Bomber, abgeschosssen. In der vergangenen Nacht verlor die britische Luftwaffe bei einem Terrorangriff auf Stettin nach nnvollständigen Meldungen ausserdem 16 viermotorige Bomber. In den Wohnvierteln der angegriffenen Städte entstanden zum Teil schwere Schäden. Die britisch-nordamerikanischen Terrorflieger haben ihre Angriffe in den letzten 24 Stunden mit dem Verlust von 97 Fhig-zenigen, davon 79 viermotorige Bomber, bezahlt. Es ist damit *u rechnen, dass noch weitere schwerbeschädigte Flugzeuge auf dem Rückfinge verloren gegangen sind. Tn der gleichen Zeit verlor die deutsche Luftwaffe 20 Jagdflugzeuge. Die schweren Kämpfe an der Ostfront Verstärkter feindlicher Druck im Abschnitt Kirowograd — 5 Schiffe mit 12.500 BRT und ein Bewacher von deutschen Schnellbooten an der Südwestküste Englands versenkt Aus dem Führerhaxiptqnartier, 7. Jan. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Im Abschnitt von Kirowograd verstärkte der Feind seinen Druck. Angriffe starker Infanterie- und Panzerverbände konnten mit Unterstützung der Luftwaffe unter Absehuss von 51 Panzern beiderseits d*r Sadt . aufgefangen werden. Nördlich d^r Stadt warfen unsere Truppen die Sowjets im Gegenangriff zurück und erbeuteten SO Geschütze. Der Feind erlitt schwere Verluste .an Mensehen und Material. Auch beiderseits Berditsehew dauern die schweren wechselvollen Kämpfe mit zah-lenmässig überlegenen feindlichen Kräften weiter an. Westlich Propoisk scheiterten an mehreren Stellen Angriffe der Sowjets unter hohen blutigen Verlusten für den Feind. Bei Witebsk errangen unsere Truppen gegenüber erneuten starken sowjetischen Dnrchbrnchsversucben wieder einen vollen Abwehrerfolg und vernichteten 49 feindliche Panzer. An der übrigen Ostfront fanden nnr Kampfhandlungen von örtlicher Bedeutung statt. Im Westteil der süditalienisehen Front scheiterten auch gestern mehrere mit starker Artillerie- und Panzern unterstützte Angriffe des Feindes. Ein örtlicher Einbruch wurde abgeriegelt. Eine Einbruchsstelle nordwestlich Mignano wurde im Gegenangriff bereinigt. In den übrigen Abschnitten verlief der Tag bei örtlicher Kampftätigkeit ruhig. Deutsche Schnellboote unter Führung des Kapitänleutnants Karl MueUer stlessen am 6. Januar gegen die britischen Geleltwege an der Südwestküste Englands vor. Sie versenkten aus einem stark gesicherten Geleitzug fünf Schiffe mit 12.500 BRT und einen Bewacher. Weitere Schiffe wurden durch Topedotreffer beschädigt. Der deutsche Verband lief vnllzöhljo- nnd ohne Schäden in seinen Stützpunkt ein. Deutsehe .Tä?er brachten über dem Atlantik ein britisches Grossflugzeng vom Muster SundeHand zum Absturz. Lnftver-teidigungskräfte schössen über den besetzten Westgebieten sieben britische Tiefflieger ab. In der vergangenem Nacht griffen einzelne britische Bomber Orte fm rheinlsch-westfälischen Industriegebiet an. Poljsko-ra^d spor zopet v ospredju Poljska ni za Ameriko življenjski problem Amsten^m, 5. januarja. Radio London javlja, da se je temkaj včeraj sesta! poljski emigranski odbor. Predsednik odbora je poda! poročilo o položaju, nakar je pozval poljskega nvnistrskega predsednika, naj podvzame potrebne ukrepe. Stališče poljskega emigrantskega odbora glede sovjetskih načrtov bo v kratkem obiavljeno. Zastopnik poljskega emigrantskega odbora v Washingtonu je obiskal državnega tajnik Cordella Hulla ter äe z njim delj časa jazgovarjal. Stockholm, 5. jan. Iz poročil švedskih Bstov »Dagens Nyheter«, »Stockholms Tidnin-gen« in »Svenska Mr.rgonbladct«- ic razvidno, da narašča tako v Londonu ko v New Yorku bojazen glede nerešljivosti spora med poljskim emigrantskim odborom in Sovjetsko zvezo Po »Dagens Nvheterju« je naibrže večina ameriške javnosti mnenja, da Poljska za Ameriko ri nikak ž;vljenisko važen problem »Svenska Morgenbladet« pi*e, d? Poljak; v Londonu ter v Angliji izhaiaicči po!isk; tisk nikakor niso pripravljeni odstopiti niti centimetra vzhodne Potiske To poudarjajo zla«t: v zadnjih dneh »Dagens Nvheter« ugotavlja da so v Londonu mnenja, da ni dobro, ker se polisko-sovjetski ot'.nosi n'so premaknil1 z mrtve točke Po Kde-novih konferencah s poljskimi po!'t:ki na' b: sedaj še Roosevelt in flu!' pomagala pri skle-n'tvi sporazuma Neka newvor*ka vest »Darens Nvheteria« označuje zadržanje predsedn'ka po^kega cnvurmKkega odbora v Londonu kot ogroža 'oče. Pr>J'«k: »nvnHrsk' predsednik« :e namreč po;zkus»l kar jzsilieva'ni *>anever proti Mr«.kvi. Horde! Rull je na t:skovn- konferenci po^a' :ziavo. da bo sovjetsko-po'isko vpr>šanie v Wa-hingtonu oVirno obravnavano. vendar p*. poudarja londonski doneti'k »Stockholms T;dninrtenfl«. da ie dvomljivo ali bo Wasbmg-tr-n boli ustrere' željam noHsk'h emigrantov kakor pa London Bern, 5. jan. V zvezi s »nonovno močno obravnavanim polisko-sovjetskim sporom« spomin ia zunflnie-wrt:t"'čni donisn'k lieta »Suis se«' na okončine prve sryvìrHke zasedbe vzhodne Po'vske. List ugotavlja da je bita takrat zdepe*kn odvlekli v Pnsiio. kier uh ni motore na't? Natr, je pri "la obupna travedila v katimkem gozdu m nazadnje kot krone veog kma ofeieva n#črto* srrriet-kf vtede. da "hode izprcmembO vzhodnih poljskfh mei N>čin. ksfco nastopajo in kako se bodo t tem vprašanju vedli, bo opozorilo na to, kaj bi se zgodilo, če bi rdeča vojska lahko dospela tud: do drugih dežel. Poljsko vprašanje je za Angleže že pokopano Carigrad, 7. jan. DNB Uvodnik v listu »Son Posta* trdi, da za Poljsko ne obstoja in ne more več obstojati poljsko vprašanje. ker se London bo 1, da bi s tem razjezil Mcskvo, kar bi radi pod vsem* okoliščinami preprečili. Poljsko vprašanje je bilo že pred dvemi leti dokončno pokopano AcgSsski ksubtrJid švedskim nodročiem Stockholm, 6. jan. DNB. V četrtek zjutraj je zasilno pristal v bližini vzhodna švedske Inke Kalmar nek anglešk: bombnik. Kmalu po pristanku je letrlo zgorelo. švedsko orožriištvo je interniralo sedemčlansko posadko, samih Kanadčanov. Po njihovih izpovedih je letalo sodelovalo Dri nanpdu na Stettin m ie moralo v švedski za-silno pristati. Ker je v zadnjem času že več zavezniških letal zasilno pristalo v švedski, prinaša "ct •> A fton Tidnm-gen« pod naslovom *Kmalu bomo Imeli celo zavezniške lowkn'jntrn' zasPnih pristaianj zavpzniških letni med vn+no Dobesedno piše v tem članku: »švedska dobiva tako počasi celo ravez^^ko lovsko jato. večina zasilno pristalih leti' ie vendar bolj ali manj poškodovana Skup«-* '"i ;«terniranih ^koli 200 zavez- niških letalcev.« Stockholm, 7 jan. DNB švedski generalni štab je izdal u'-adno poročilo, po katerem ie večie število tuvh letal v noči na četrtek preletelo švedsko ozemlje. Rano ziutraj v četrtek je ponovno preletelo večje število tuiih letal ort vzhoda in jugovzhoda švedsko. švedska zračna obramba je na več mestih stopila v akcijo. Zaradi vremenskih razmer ni bilo moči videti letal. To poročilo jasno dokazuje, da so angleška letala ori napadu na Stettin na poletu in odletu preletela švedsko ozemlje Ta zaključek potrjujejo tudi »Stockholms Tidningen«, ki po uradni objavi generalnega štaba Izrecno ugotavljajo, da bo angleška letala preletela na svojem poletu in odletu švedsko ozemlje. V nek« vesti iz Aen^'holma v »Stockholms ThJntngeo« noreč«jo. da te tule letalo odvrzlo pri ICInpenu letake z nem-»ktm besedilom, W »o bili brez dvoma določeni aa Nemffljja, v ••• 97 terorističnih letal v 24 urah sestreljenih V sredo Je bilo sestreljenih 226 efdapaikov — Nezmanjšana silovitost bojev pri žiteini — popoln obrambni uspeh pri Propojsku — Težki izprememb polni b3|l pri Vitebsku — Novi boljSeviški napadi pri Krivem Rogu in Kirsvgradu Führerjev glavni stan, 6. jan. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Po daJjSem odmoru so sovjetske čete severno od Krivega Roga in vzhodno od Ki-rovgrada obnovile svoje napade z motnimi pehotnimi in oklopnimi silami. Težki boji, pri katerih je bilo včeraj sestreljenih 149 oklopnikov, so v polnem teko. Na bojišču pri Žitom ira «o napadli bolj-te viki posebno severnoiapadno od Berdi-ftva s nezmanjšano silovitostjo. Močni oddelki nemških bojnih :n «ttmoglavnib letal so posegli učinkovito v boje. Na več mestih so prešle naše čete v protinapade in razbile sovražnikove sile. Zapadno od Propojska >c ni včeraj navzlic £u'vi!čni sovražnikovi pren oči dolžen popcln obrambni uspeli. So v jetski- če te .so imele težke krvave izgube. Južno vzhodno in severno7apadno od Vi-tebska je prišlo pri penovnih sovražnikovih poizkusih prodora do težkih izpre-memb polnih bojev. Vedno znova proti našim postojankam naskakujoči boljše viki so bili odbiti, nekateri mimogrede izgubljeni kraji pa v protinapadu zopet zavzeti. Severno od Nevelja so se izjalovili krajevni sovjetski napadi. Izhodiščne postojanke so bile s strnjenim topniškim ognjem razbite. * Sovražnik je izgubil včeraj na vzhodnem bojišču 226 oklopnikov. V za pa dnem odseku južnoitalijanskega bojišča so po močni topniški pripravi napadli Američani na področju severnoza-padno od Mignana in zapadno od Venafra Razen krajevnih vdorov, ki smo jih utegnili zajeziti, so bili krvavo odbiti Boji s sovražnkom, ki se .še ojačuje. se nadaljujejo. Na jadranski obali so se izjalovili sla-botnejši sovražnikovi sunki. Pri dnevnih napadih angloameriških bombnih oddelkov proti mestnemu področju Kiela in proti krajem v zapadni Nemčiji ter na zasedenih zapadnih ozemljih je bilo v ogorčenih lelalskih bojih no d ,sedali ji h vesteh sestreljenih 81 sovražnikovih letal, med njimi 63 štirimotomih bombnikov. V pretekli noči je angleško letalstvo izgubilo pri tererističnem napadu na Stettin po nepopolnih poročilih ra%en tega 16 šlirimotornih bombnikov. V stanovanjskih okrajih napadenih mest je bila povzročena deloma težka škoda. Angloameriški teroristični letalci so poplačali svoje napade v zadnjih 24 urah z izgubo 97 letal, med njimi 79 štirimotomih bombnikov. Računati je da ra na odletu bila izgubl?era Se nadalna težko poškodovana lelala. V istem času je m-mško letalstvo izgubilo 20 lovskih letal. Težki boji na vzhodnem bojišča Ojačen sovražnikov pritisk v odseku pri Rirovgradu — s ladij z 12.5oa brt In ena straina ladja potopljenih ob angleški obali Führ er je v glavni stan, 7. jan. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sü objav-Ija: Na odseku pri Kirovgradu je ojačil sovražnik svoj pritisk. Napade močnih pehotnih in oklopnih oddelkov sm> zamogli s podporo letalstva in s sestrelitvijo 41 oklopnikov na obeh straneh mesta prestreči. Severno od mesta so vrgle naše čete v protinapadu sovražnika nazaj in zaplenile 30 topov. Sovražnik je utrpel hude izgube ljudi in gradiva. Tudi ob obeh straneh Berdičeva se še nadaljujejo hndi izpr'-roemb polni bojf s številčno nadmočnimi sovražnikovimi silami. Zapadno od Propcjska so se na več mestih izjalovili sovjetski napadi s hudimi krvavimi izgubami za sovražnka. Pri Vitebsku so dosegle naše čete ob ponovnih močnih sovjetskih poizkus ih prodora zopet popoln obrambni uspeh in sc uničile 49 sovražnikovih oklopnikov. Na ostalem vzhodnem bojišču so bili zgolj boji krajevnega pomena. Na zapadnem delu južnoitalijansk. ga bojišča so se tudi včeraj izjalovili številni sovražnikovi napadi, podprti z močnim topništvom in oklopniki. Neki krajevni vdor je bil zajezen. Nek vdor severno-zapadno od Mignana je bil v protinapadu očiščen. V ostalih odsekih je razen krajevnih bojev potekel dan mimo. Nemški brzi folni pod poveljsfvcm kapitana fregate Kar'a Mue 1- ra so prodrli dne 6. januarja proti angltškira konvoj kim progam ob južnozapadni angleški obali. Iz močno zaščitenega konvoja so brzi čoln: pctcpili 5 ladij z 12500 bri. in 1 stražno ladjo. Nadaljnje ladje so bile poškodovane s torpednimj zadetki. Nemški oddelek se je polnoštevilen in brez škode vrnil v svr. je oporišče. Nemški lovci »o nad Atlaut:kom sestrelili angleško veleletalo tipa »Sunderbnd« Prctileta'ska obramba je sestreli a nad za-seden'mi zapadnlmj ozemlji 7 angleških letal za nizke polete. V pretekli noči so pos.tmezni ana'e?k bombniki napadli kraje na rcnsko-vssifal-skem industrijskem področju. Bofi v inw?i Italiji Berlin f> ian DNB Mednarodni 'nformacij-ski ur.>d poroča o bojih v južni ftal'ji: Živahne j-« delovanje v A nglotu nericano na nekaterih tcžL4čib prejšnjih bojev dokazuje, da se 5 ameriška in 8. angle-'ka armada pripravljata na pove napadalne operacije večjega obsega. Potem, ko so nedavno v nekaterih zapadnih odsekih ;n na vzhodnem krilu prišla ojače-nja ameriškim in angleškem četam ter drugim pomožnim oddelkom so Muzi!: %čerajšnji krajevni otipalni poizkusi mvazijskih čet ob Ga-rigilanu. ob vziiodu v Ca^ niko ožino in končno severno od Venafra in blizu jadranska obale kot druga stopnja priprave ofenzivnih načrtov. Nem-'ke čete s« se včeraj povsod uspešno j uprle Anglcuimeričancm. Navzlic mc^čni topni-I prirwari m invazijsk:m četam v območju I izliva Ca figlia ni uspelo, da bi prodrle v nem-I ;.ke zaščitne položaje Njihove napadalne iste so bile še pred ovirami odbite. Severno od Via (Jassiline so se nemške čete že pred položaji močno upirale Angloimeričanom. nastopajočim z močnejšimi silami. Navzlic občutnim krvavim žrtvum Američanov ni uspelo, da bi pre-korač li nemška minska polja nemški protinapad pa je devedei uietn'ke in prinesel plen » pehotnem orožju. Severno od Venafra sprijo proti neraiim četam na jugovzhodu. Titova blamaža je tem večja, ker je bi! ponesrečeni sunek proti Banjaluki na veliko najavljen s propagandno ofenzivo Titov »osvobodini oddajnik« in angleški radio ter komunistični letaki so javljali, da so v Banjaluki najtežji poulični boji, 1r pomenijo razvoj »pomembnega« nemškega poraza, dejstvo pa, da so bile v najkrajšem času Banialuko napadajoče tolpe z najtežjimi izgubami tepene. dokazuje neresničnost komunistično - zavezniSte propagandne gonje K temu se mora i* dodati, da malenkostne nem See iegube niso v nikakem mtmerja • Merilom nadlih tn sajetih tolovajev. Tako ee ie torej ti Titov napad, ki Je bil očividno pod vzet Zgolj, da bi zakril hud pomz tolovajev, izpremeoil v piavi Titov f laska. Gospodismi&o = Mesečno izplačevanje mezd v Nemčiji Že lani so bili v Nemčiji izdani ukrepi, ki omogočajo podjetjem, da zaradi razbremenitve upravnega osebja uvedejo mesečno izplačilo delavskih mezd. Sedaj poročajo, da je tudi nemška državna pošta kot ena prvih državnih ust? nov uvedla mesečno izplačilo mezd za vse delavstvo pri poštni uprav\ ki je doslej dobivalo tedenske mezde. Ukrep se nanaša r.a več stotisoč strokovnih delavcev. Mesečna mezda je določena tako, da dobi delavec pri polni in neprekinjeni zaposlitvi vsak mesec enako mezdo ne glede na število delovnih dni in so tudi odtegljaji er.aki, kar bo obračunavanje mezd še olajšalo. = Prehodna taborišča za inozemske delavce v Nemčiji. Po poročilu, ki ga je podal višji vladni svetnik dr. Hucho v nemškem listu »Arbeitseinsatz«, ima Nemčija sedaj 46 velikih prehodnih taborišč za inozemske delavce. Ustanovitev takih taborišč je bila potrebna spričo vedno večjega števila zaposlenega inozemskega delavstva in novih transportov delavcev, ki prihajajo iz inozemstva. Ker dobi v takem prehodnem taborišču inozemski delavec prvi vtise o Nemčiji, je Gauleiter Sauckel odredil, kaj je treba storiti, da bo ta vtis čira ugodnejši. To je tudi potrebno zaradi tega, ker je volja za delo pri tujerodnih delavcih odvisna od tega, kako se z delavci postopa jn kakšna je skrb zanje. Stalno nadziranje teh taborišč je bilo preneseno na Nemško delovno fronto. Naloga taborišč je, nuditi prvo oskrbo delavcem, ki pridejo s transporti. Ne glede na to, kdaj pride transport, se delavcem takoj po prihodu nudj zadostna topla hrana. Obednice so enostavne, toda prijazno opremljene in imajo tudi radijski aparat. Vodstvo taborišč ima na razpolago potrebne tolmače, ki došle delavce takoj nagovorijo v domačem jeziku in jih poučijo o tem, kakšen je namen predhodnega taborišča, kakšne so socialne naprave itd. Stanovanjske barake so smotrno urejene. V kuhinji imajo posebne kuharje, da lahko skuhajo hrano na način, kakor je pri dotičnem narodu običajen. V takem prehodnem taborišču dobe delavci tudi prva navodila o bodočem delu, ki ga bodo izvrševali. Vsako tako taborišče lahko sprejme 1600 do 2000 delavcev. — Kofein namesto kave. Južnoameriške dežele, ki pridelujejo kavo. trpijo v sedanji vojni zaradi občutne nadprodukcije. Položaj se je zlasti jooostril, odkar je zaradi angleške blokade odpadel izvoz v Evropo, ki je pred vojno potrošila največ kave Tudi izvoz v druge dežele je zaradi pomanjkanja ladijske tonaže omejen. Zedinjene države so sicer odkupile del razpoložljivih zalog, toda zaradi pomanjkanja ladij, predvsem v najbližjih deželah, kakor n. pr. v Kolumbiji, je dovoz nemogoč. Brazilija, ki največ pridela, pa kave v pretežnem delu ne more prodati Zato je braziljska vlada dala v zadnjih letih tmi-čitj velike količine kave. Sedai je uničevanje kave ukinila, ker je zadnja letina dala manjši pridelek. V Brazilji H skušajo vrhu tega pomagati na ta način, da so pričeli izdelovat ikofein. ki zahteva pri izvozu manj ladijskega prostora kakor kava. Braziljska vlada je podprla gradnjo obratov za pridobivanje kofeina iz kave in upajo sedaj, da bodo s predelavo v kofein lahko koristno uporabljali nevnovčlji-ve presežke kave. Hlfnl podetareiina zaklonišča varuje opreme ▼ zaklonišč« in na podstrefju. Je tudi namestnik starešine, če je ta med alarmom odsoten. Določi «a hišni »tli» Una. fSroniSgčS * 5k°letnica Carmen Sylve. Te dni so v Rumdfnji obhajali stoletnico rojstva pokojne kraljice Elizabete, ki se je proslavila s svojim literarnim delom pod imenom Carmen Sylva. Kraljica Elizabeta je bila iz knežjega rodu Viedov. * Graški glasbeniki v Južni Franciji. Dijaška skupina graške visoke šole za glasbo je za Božič obiskala južno Francijo, kjer je nastopila pred pripadniki nemške vojne mornarice pod vodstvom profesorja Feliksa Oberborbecka. * Velik uspeh mladih dunajskih pevcev v Hamburgu. Pred kratkim so obiskali Hamburg mladi dunajski pevci, ki so nastopili pod vodstvom dunajskega pianista Alfreda Gronemanna na štirih javnih koncertnih prireditvah. Vsi štirje koncerti so b! i razprodani in pevci deležni živahnega odobravanja. * Nova nemška opereta. Rudolf Kattnigg je napisal nov0 opereto »Veliki dobitek«, ki prikazuje razne dogodke na meščanskem Dunaju izza časa pred sedanjo vojno. * »Neuigkeits Weltblatt« je prenehal izhajati. Najstarejši arijski dnevnik na Dunaju z imenom »Neuigkeits Weltblatt« je ustavil nadaljnje izdajanje za ves čas trajanja vojne. * Nepremičnine družine Dina Grandija zaplenjene. Na podlagi dekreta, ki ga je izdal prefekt v Bologni, so bile zaplenjene vse nepremičnine družine Dina Grandija, bivšega člana velikega fašističnega sveta. Upravo nepremičnin je prevzela hranilnica v BelognL * »Socializem« v ameriških Zedinjenih državah. Po najnovejših ugotovitvah ne doseže 50 odstotkov delavskih družin v Ameriki eksistenčnega minima. Pač pa ima Amerika nad 5000 bogataških rodbin, ki razpolagajo z milijonskim premoženjem. Takšen je torej pravi obraz ameriške plu-tokracije. * Kolera v Iranu se širi. Po poročilih iz Teherana se še vedno širi epidemija kolere v jugozapadnih predelih Irana. Največ obolenj je na ozemlju, ki meji na Indijo. * Granata je ulvla štiri brate. V bližini vasi Sierrapando na španskem se je pre tekli teden primerila nesreča, ki je zahtevala kar štiri žrtve. Z očetom so bili na polju na delu štirje sinovi. Eden izmed ■————i——— Krasno zimsko vsresne Po pustem oblačnem decembru se je dolgotrajna zimska sivina naposled vendar pretrgala m eonce je zeačelo z oslabljeno močjo sijati na naše kraje. Začetek lanskega januarja je bil glede mraza bolj mrzel od letošnjega. Saj je büa dne 5. zaznamovana jutranja temperatura —13,5° C m tudi nnpoldne se je dvignila temperatura le do —5° C. Bilo je v začetku lanskega januarja mnogo bolj oblačno vreme in dne 2. smo dobili celo snega. Sploh je imela mladina v začetku lanskega januarja mnogo več veselja v zimski prirodi: Tako je bila na primer dne 2. debelina snega 11. cm. Zelo velike množine snega smo dobili proti sredini meseca in tudi letos lahko pričakujemo ob tem času sneg. Po zauadu snega na Silvestrovo (2 cm) se je Ieto9 dne 1. zjasnilo. Tega dne je bilo ves dan severno vreme. Ie tu in tam smo lahko videli kake bele oblačke, ki so pač znak severao-zapadneffa vremena. V nižini je bilo v glavnem mirno- Tako prijetno zimsko sončno fšino smo imeli tudi naslednja dva dni, le mraz se je stopnjeval. Tako je bila že dne 3. zjutrai temperatura —8.6° C. kar je najnižja temperatura letošnje zime do sedaj. (Najnižja temperatura decembra je bila dne 27. —4-5° C.) — Dne 4. pa se jutranja megla nikakor ni hotela dvigniti Nazadnje so nam nebo zastrli še oblaki in tako je tega dne vladalo oblačno vreme. Zvečer je še malo poškropilo Naslednjega dne se je jutranja megla zopet dvign:la in bilo je lepo vreme, le popoldne preveč vetrovno; od Kamniških planin se je valila anti-ciklonska burja. Dne 6. je pa vladalo res krasno zimsko vreme: nebo brez vsakega oblačka, tišina. Kakor sklepamo, je dne 4. poseda v potek našega vremena kaka depresija, katere topli val se pa pri nas ni mogel uveljaviti (če izvzamemo neznatni dež dne 4.) zaradi mrzle zračne mase, ki je nad našimi kraji. Takoi naslednjega dne smo bili nekaj časa v hladnem sektorju, sedaj pa imamo že zopet an tic ;k Ionsko vreme. To nam potrjuje tudi krivulja zračnega tlaka, ki je bri dne 4. pod normalo, sedaj pa se je dvignil že mnogo nad njo — Vsi si želimo še nadalje lepega sončnega vremena, ki je sicer zvezano s suhim mrazom, toda vendarle nam prijetno sije sonce, predvsem v opoldanskih urah. Kakor vse kaže, bo nastopilo kmalu oblačno vreme in tedaj lahko pričakujemo prvo letošnjo pošiljko snega M. B. Kultura M ii « i»» ■■■mi m»-! n-------- 125!etnica smrti Valentina Vodnika Danes poteka 125 let, kar je v Ljubljan' umrl fa kapjo prvi pomembnejši slovenski pesnik — Valentin Vodnik. Bilo je to 8. lanuarja 1319, pet let po Napoleonovem padcu, v času. ko je moral pcsn.k »Ilirije oživljene« gledati, kako so brisali vs* sledovi za svetem. ki jfc bil niemu ljub in s katerim se je avtor »Pesmi za pokushino« tako močno notranje zbl'zai, da je po letu štirinajstem nastala ne le v njegovem zasebnem življenju, marveč tudi v njego vj duši mučna praznina Ob zelo reducirani pokojnini je bolj životaril kakor živel poučeval italijanščino na liceju, prevajal uradne razglase in celò tako knjigo, kakor je bilo zanj glase ter se bavil z arheologijo in numizmatiko Življenje in delo Valen. Vodn;ka je danes dodobra raziskano m ocenjeno v vseh svojih, za tiste čase dokaj raznoterih sestav'nah in ne kaže ponavljati reči. ki se jih uče po vseh naš^h šolah Spričo zgolj jezikovnega značaja vseh prejšnjih pisani^k h poizkusov slovenske poezije je Vodnik s svojim- stih- prvi, v katerem se je — čepmv *e medlo ir slabotno — pojavil plamen pesniške nadarjenosti, prvi, ki je v vsaj nekolko užitnih verzih pokazal in dokazal pesn ške možnosti slovenske govorice. Eiil je prvi slovenski novinar ustanovitelj, izdajatelj in pisec »Lub'anskh Noviz« (1707 do 1799). pratikar se pravi: popularzator poučnega znanja. poznavalec ieziko»lc/nri gofl-telj narodnega jezika ;n tufib lerkor nabiralec narodnih pesmi, pisec fcolskib knjig m slovenske šole. s*«tavljalec naših prvih »Kuhar-ßkih bukev«. Zaradi teh zaslug se je trajne nph je zadel z lopato na granato, ki je bala tam pokopana §e iz časov državljanske vojne. Granata je eksplodirala in raztrgala vse štiri brate, oče pa je obležal težko ranjen. Rodbinska žaloigra je tem večja, ker je peti sin padel v državljanski vojni. * Neznosen prehrambeni položaj v Maroku. Odkar so Severno Afriko zasedli Angloamericani, postaja prehrambeni položaj v zasedenih predelih črne celine od dneva do dneva obupnejši. Tako poročajo iz Tangerja. da v Maroku primanjkuje že najpotrebnejših živil, zaradi česar se morajo zatekati zasedbene oblasti vedno znova k novim drakoničnim ukrepom. Is Lfajbifane BEKANNTMACHUNG_ DEB PLAZK O MMANDANTUR Das für Sonntag, den 9. Januar 1944 angesetzte Plazkonzert des SS-Musikzuges findet nicht auf dem Kongressplatz statt, sondern auf dem Platz vor der National-Galerie (Narodni dom) und zwar von 11 bis 12 Uhr. OBJAVA MESTNEGA POVELJSTVA Za nedeljo, dne 9. januarja 1944 napovedani koncert glasbenega voda SS ne bo na Kongresnem trgu, temveč na trgu pred Narodno galerijo (Narodni dom), in sicer od 11. do 12. ure. * * ♦ u— Novi grobovi. Po dolgi življenjski poti je preminila ga. Fani žužkov a, rojena Dekleva. Rajnko bodo spremili k večnemu počitku v soboto ob 15. iz kapelice sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Dotrpei je uradnik državnih železnic g. Ivan Zelenko. Za njim žalujejo rodbine Zelenkova, inž. Deveta-kova, Anzelčeva in S cupi cova. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo ob 15. iz kapele sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. — Za vedno je zapustila svojce ga. Terezija Cimermanova, po rodu Kmec-lova. Na zadnji poti bodo pokojno spremili v soboto ob 16. iz kapelice sv. Marije na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Na in. simfoničnem koncertu, ki ga priredi Wehrmachtsender Laibach — Radio Ljubljana pod vodstvom izvrstnega dirigenta Buchholza, bomo slišali poleg Brahmsove simfonije in Dvorakovega zlatega kolovrata tudi Vltavo iz Smetanovega simfoničnega ciklusa »Moja domovina«. Koncert bo v ponedeljek dne 10. t. m. ob 6. uri zvečer v veliki unionski dvorani. Celotni spored nam bo nudil velik umetniški užitek in obsega predvsem dela Dvofa-ka in Smetane. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. u— Zanimanje za gledališče je bilo na praznik kljub izredno vabljivemu vremenu zelo veliko im napovedana predstava »Trubadurja« s tenoristom Franclom kot gostom v naprej razprodana. Tem večje je bilo presenečenje številnega občinstva, ki je z vseh strani mesta prihajalo v Opero, ko je bila predstava »Trubadurja« nenadno odpovedana zaradi obolelosti nekega solista ali solistke in ko so jo nadomestili z opereto »Melodije srca« ter določili začetek predstave na pol ure pozneje. Vsem, ki so kup'li vstopnice za »Trubadurja«, ie bilo rečeno' da jim veljajo za nedeljsko predstavo iste opere. Zdi se, da bi bilo manj razburjenja, če bi lahko vsak. kdor ni maral prisostvovati sicer mikavnim »Melod'jam« srpa«, lahko pri blagajni zamenjal vstopnice za nedeljsko vstopnico vsi ostali — im teh je bilo zelo mnogo — pa bi lahko zasedli mesta, ki so si jih nabavili za to predstavo »Trubadurja«. — želeti bi bilo, da bi oboleli gledališki sodelavci v pravem času obvestili ravnateljstvo o svoji bolezni in da bo le-to tudi ob pravem času obvestilo občinstvo o nujni spremembi repertoarja Tako bi bilo manj nevšečnosti in več zadovoljstva z gledališčem! u— Altademičarke-ki in Srednješolci, ki nimate rednega pouka, izkoristite prosti čas v koristno svrho, da se priučite praktičnih predmetov: strojepisja, stenografije, knjigovodstva itd. Novi tečaji prično v ponedeljek 10. januarja. Izbira predmetov po želji. Vpisovanje dnevno. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christo-fov učni zavod«, Domobranska 15. u— Za desinfekciJo ust in grla dobite v vsaki lekarni FORMICOT PASTILE! u— Važno opozorilo za hišne lastnike! Vsi oni lastniki hiš, ki imajo iz katerega koli vzroka na dan 1. januarja 1944 prazna stanovanja ali lokale, se opozarjajo, da prijavijo v smislu čl. 40 zak. o nepcsr. davkih prazno stanje najkasneje do 14. januarja 1944. Kdor ne vloži prijave v tem roku, bo izvršen od pas zgradarine za- vpisal v slovensko slovstveno zgodovino. Njegova osebnost zavzema vidno mesto v krogu naših preporoditeljev Njegova smrt — in prav kmalu mu je sledil v večnost tudi baron Žiga Zois — zaključuje preporodno dobo, k1 je bila slovenski odziv na zapadno prosvetljen stvo in njegove ideale ter je izvršba v sloven ski narodni zgodovini važno, svojemu imenu resnično ustrezajoče delo. Tak- še danes s hvaležnostjo obujamo tudi spomin sina ljubljanske Šiške — Valentina Vodnika. Dva bolgarska motiva v slovenski poeziji Prof. Enrico Damiani, avtor nedavno izišlega »Tečaja bolgarskega jezika« v italijanščini, prevajalec iz bolgarščine in iz drugih slovanskih jezikov, ni doslej še ničesar prevedel iz slovenščine. V zadnjih letih je ta odlični znanstvenik in poetično čuteči kulturni posredovalec navezal tesnejše stike tudi z Ljubljano in se pozanimal za slovensko slovstveno zakladnico. Duhovni sprehodi po starih in novih njivah naše poezije so mu odkrili dva značilna bolgarska motiva in sicer pri Josipu Pagliarazziju Krilanu in Simonu Gregorčiču (nadaljnje bi našel zlasti Dri Aškercu). Tako je prevedel iz Krilanove drugovrstne poezije eno njegovih najboljših pesmi, epično vizijo »Smrt carja Samuela«, iz Gregorčičevih poezij pa je prevedel »Hajdukovo oporoko«, ki bi ji mogel kot soroden motiv iz istega okolje pridružiti ie »Biser« Demienijev prevod m reede ne oklepa metra te ritme tavirniha z njegovimi kietiriarf. udarni«* «tfki. vander je točen ne le po vsebiai. nsarvsč tudi po večini pesniških podob, samo da jih izraža aekoliko efaširneje. Za razliko ed radi praznega stanja šele od dneva, ko bo davčna uprava prejela prijavo. Prijavo, spisano na taksnem papirju za 6 Ur, je treba oddati pri davčni upravi. u— I. državna ženska realna gimnazija priredi dne 9. januarja 1944 v frančiškanski dvorani pravljično Igro z godbo in plesom »Čudežne gosli«. Začetek ob 5 popoldne. Vstopnice se dobe od torka dalje v Škrabčevi sobi od 10. do 12. ure, na dan predstave pa pr: dnevni blagajni. Ker je čisti dobiček namenjen »Zimski pomoči«, sti vsi vljudno vabljeni. u— Dijake-inje v®eh š°l opozarjamo na naše specialne instrukcije. Nemoteno pripravljamo vsakega za vse predmete in jezike. Posebni tečaji matematike in modernih jezikov. Oddelek za privatiste. Ločene skupine po razredih — posebne učilnice. Vpisovanje dnevno. Specialne strokovne instrukcije, Kongresni trg 2 U. u— Stanovalci kolonije delavskih hra-nilniških hiš za Bežigradom si štejemo v prijetno dolžnost, da se upravi kar naj-iskreneje zahvalimo za lepo zimsko pomoč v obl5ki oprostitve najemnine za mesec januar 1944. u— Namesto venca na grob dr. Gvida Debelaka daruje rodbina Gregorič Marija 300 lir Slov. Rdečemu križu. u— Učite se strojepisja» Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji prično 10. januarja. Največja moderna strojepisnica, raznovrstni stroji. Vpisovanje dnevno. Posebni tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo itd. Izbira predmetov po želji. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christof ov učni zavod«, Domobranska 15. Z Gorenjskega O germanski preteklosti Kl> roške predava v Celovcu dr. Karl Dinklage, ki bo priredil tri. predavanja o germanski preteklosti Koroške tudi v mesecih januarju, februarju in marcu. Da bo vloga Germanov na Koroškem vsestransko pojasnjena, bo predavatelj v svojih predavanjih podčrtal tudi zveze Germanov na jugovzhodnem področju. Prvo predavanje bo obravnavalo germanske rodove, ki so potovali skozi Koroško, ne da bi se bili tam naselili. Predavanja dr. Karla Dinkiageja bodo priobčevale skioptične slike. Koroška pesem v Porenju. Koroški mladinski pevski zbor HJ, ki ga vodi Anton Anderluh, je v decembru obiskal Porui-je, da pomaga razvedriti prebivalstvo, ki je hudo prizadeto od letalskih napadov. V zboru je bilo 13 dečkov in 25 deklic iz najboljših koroških mladinskih zborov. Nastopili so zlasti pred porursko mladino v različnih podjetjih. Prepevali so koroške narodne pesmi in nacionalne zbore. Sodelovala je tudi nadarjena mlada pia-nistinja Hedi Scherzerjeva. Koroška mladina je nabrala polno močnih vtisov. Koroški pevci v Porurju. V dnevih od 17. do 22. decembra so obiskali mladi koroški pevci pod vodstvom Antona Ander-luha središče rensko-vestfalske industrije ter nastopili med delavci obratov v Esse-nu, Duisburgu Mühiheimu in Oberhausenu. Mladi pevci so peli v vseh navedenih krajih koroške narodne pesmi. R°jstva in smrt v Tržiču. V mesecu decembru 1943 se je v Tržiču n arodilo devet občanov, štirje ljudje so umrli, štirje pari pa so se poročili. Nesreče pri prevozu lesa. 631etni posestnik Frame K oš en ina iz Medvod se je ponesrečil pri prevozu lesa. Rani] si je nosno kost ter so ga morali prepeljati v ceiov-ško bolnišnico. Spßdüfe štajersko Odlikovana Spodnještajerca. Z železnim križcem drugega razreda sta bila odlikovana vojaka Anton Onič iz mariborskega okrožja in Avgust Obrovnik, takisto iz mariborskega okrožja. Isto odlikovanje je prejel tudi grenadir Jože Gorjup iz mariborske okolice. Dve leti trboveljskih simfonikov. Pred kratkim sta minuli dve leti od kar je ka-pelnik Konrad Steckl osnoval v Trbovljah simfonični orkester, ki je sestavljen v glavnem iz rudarskih godbenikov. Glasbena prireditev v Mariboru. V petek 7. januarja je gostoval v Mariboru Schmidtherjev kvartet iz Celovca ter ab-solviral glasbeni spored Beethovnovih Schubertovih in Schumannovih kompozicij. Enajsti otrok. Zakoncema Gašperju in Ani Karničnik v št. Lovrencu na Pohorju se je narodil te dni enajsti otrok, ki je moškega spola. Izmed otrok živi pet dečkov in pet dekl e. Tečaj za vrtnarske vajence je bil od 1. do 15. decembra na vnarski in sadjarski šoli v Mariboru. To je bil tretji tak tečaj v sedanji vojni, ki ga je priredilo ved- drugih italijanskih prevajalcev iz slovenske poezije (Salvinija, Urbonija) Damiani hvalevredno prevaja v rimarih verzih in da pri tem ni nezvest izvirniku, mu je tem bolj v čast. Za primer Damianijevega prevajanja navedimo '/rane stihe: Umreti bratje, težko ni! Pustiti nade. to boli. Damiani: Non di morir, fratelli, non di morir mi cale; lasciar ogni speranza — questo srl mi fa male! Pi-evod teh dveh slovenskih pesmi je izšel v najnovejšem zvezku rimske revije »Bulgaria«. Forster, »Robinzon ne sme umreti« Srečni dnevi otroških in »telečjih-?: let! Kje ste, spomini na Bobinzona in Old Shatteihanda in vse druge Kari Maveve junake? Zlatili ste mèo mladost m zapuščali tudi konkretnejše »vtise« in »od-use« neizprosnih roditeljskih rok in pake, če smo v preveliki vnemi oskubili nojevo ali drugo dragoceno perje z maminih klobukov, ki ni bilo kupljeno ravno za naše indijanske in zamorske podvige... Tale »Robinzon ne sme umreti« je tak čudovito zlat spomin na mladost. Kdo se ni t>šel« Zamorce in Indijance? In kdo je ni pri tem izkupil? Zato ta igra ne bo ogrela samo otroških src, arnipak bo vžgala tudi v predstavi starejših lučko spomina. tako svetlo in toplo, kakor pome-žikne le ob največjih praznikih... Topla in nagajiva je ta lučka in v njej se lesketa ves zanos otroške domiS'jije, ki je vedno pripravljena verjeti poetu-'*žniku kakor j« bdi Daniel Defoe. p'sec »Robinson« Crueoeja«. hl ni nikdar videl otokov v Južnem morju in divjakov in Jfti Je vender opisni tako živo. da mu nihče ne more verjeti, da ni bil ras tam KiVp radi «e popeljejo otroci z njim v deželo Fanta». stvo štajerskega kmetijstva. Prva dva tečaja sta bila v MartirvShofu pri Gradcu. Namen teh tečajev je, da se vrtnarski vajenci seznanijo z gospodarskimi in tehničnimi zadevami svojega pomembnega poklica, s tržišči in knjigovodstvom. Tak tečaj jih usposobi, da lahko v kratkem opravijo izpit za vrtnarska mojstre. V današnji dobi so potrebne vzorne vrtnarije, ki jim bo poslej pripadala vedno večja naloga. Smrtna nesreča na žagi. 74-letni Matevž Kolg je med delom na žagi hotel popraviti jermen, ki je gnal cirkularko. Pri tem ga je jermen prijel za obleko ter ga s takšno silo vrgel na tla, da je mož obležal mrtev. Nezgode in nesreče. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 15 letnega vlničarske-ga sina Ivana Sernka, ki se je ob eksploziji kapice ekrazita poškodoval na levi roki. — Levo nogo si je poškodovala 35-letna Amalija Kranjčeva iz Maribora. — 40 letni delavec Matevž Breznik iz Dra-gotincev si je pohabil levo nogo. — Drvar Janez Straus, star 40 'et, si je pri delu odsekal prst na desni nogi. — 48 letna uradnikova žena Frančiška Stafula je padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnišnici. Kopico grehov kaže kazenski register Janeza Stajnka, ki je zagrešil razne tatvine na Spodnjem štajerskem. Tako je mož 12. septembra ukradel aktovko, za-pestno uro in pulover. 5. oktobra je izmaknil listnico z 215 markami gotovine in tobačno karto. Kmalu nato si je prilastil vojaško uniformo s čepico in gojzarji. Vse to mu pie še ni zadostovalo, kradel je naprej, si prisvojil športno obleko, par čevljev, srajco in kravato. Potem ko je ukradel še pulover in tobačno nakaznico, je zapustil svoje mesto, pohajkoval okrog ter se ponašal z ukradenim železnim križcem H. razreda na ukradeni uniformi. Pristojno sodišče v Lipnici ga je zaradi tatvin obsodilo na 15 mesecev ječe. Pet koles je ukradel Stanko Horvat ter pridirjal na enem izmed njih z Dunaja v Gradec. V Gradcu so ga prijeli ter obsodili na dve leti ječe. Iz Gorice Razdeljevanje drv. Agrarni konsorcij v Gorici deli drva iz svojega skladišča v ulici Fajtega hriba. Na odrezek št. 65 dobi vsaka oseba 30 kg drv. Ranjenec v Renčah. V Renčah so neznanci streljali iz zasede na 19 letnega Josipa Oblaka iz Trsfta. Oblak je bil nevarno ranjen ter so ga morali oddati v goriško bolnišnico. Iz Trsta Novoletno sporočilo primorskim Slovencem. V ponedeljek 3. januarja se je iz tržaškega radija oglasila siovenska beseda. Ob 18.15 se je pričela oddaja s slovensko narodno pesmijo. Napovedovalec je najprej pozdravil poslušalce ter jim sporočil, da bo odslej oddaja) Slovenski radio za Jadransko Primorje vsak dan ob 18.15 popoldne na valu 225. Govornik je obrazložil poslušalcem pomen in namen slovenskega radia. Prečital je nemško vojno poročilo in povzel v kratkih besedah važnejše dogodke iz sveta. Posebno pozornost je radio posvetil Trstu in primorskim krajem ter Slovencem. Zatem je spregovoril poveljnik Slovenskih narodnih straž, ki je orisal dogodke zadnjega četrtstoletja ter opisal nalege, ki čakajo Slovence na Primorskem v novih razmerah. Mrtvagki zvon. Dne 1-, 2. in 3. januarja so umrli v Trstu 51!etni Jos-'p Türk 47-letni Renato Punzo. SOletni Evgen Lončar 84!etna Marija Benger. 631etni Josip Con-su\ 821etna Ana Maschin' vd. Zoli, 631etnj Atilij De Bartoli. 651etni Umbert Zilioto, 79ietni Franc Olivieri' 331etna Valerija Vesnaver-živec, ROletni Anton Bole, 511et-n: .Avguštin Germani. 501etna Ernesta Pa-nelon-Rpic. 741etni Alojz M:nin. öT^tnl Ivan Gociina. 6-iletni Josip Kavelič. 791etna Marija Hrončič. 691etii Atilii Brajda, 65-letna Petrina Burerhardt, 711etn' Frančišek Fajdiga, 76Vtna Marijana M-ntovan' 65-letna Ana Bajec vd. Arh, 511etni Franc Pernice. 481etna Bijaika Scrpa-Jaški. 90-letna AmaMia Herbst Bruno Kemperle. 24-letna Ana Fabac. 691etna Ivanka Tome vd. FurPni. 6Sletna Irena Papa vd. Fumis. 61-letna Jožefa Padi-eu in 441etnl Galijan Z e-gler. Tržaški komik Cecchelin se je vrnil. Dne 3 januarja zvečer so Tržačani napolnili gledaLško dvorano filodrammatica vzklikali popularnemu tržaškemu komiku Angelu Cecchelinu, ki je moral svojčas za-pust ti Trst in ki se je sedaj spet vrnil na omenjeni oder. žel je prodoren uspeh v štiridejanski revijski komediji »štirje letni časi«. Novoletne umetnostne razstave. Dne 3. januarja so bile otvorjene v Trstu prve le- jo, kamor jim okorni možgani marsuka-kega odraslega ne morejo slediti. Dobra mladinska knjiga, kakor je »Robinzon Crusoe«, je taka preproga-samoie-ta. na katero sede otroška domišljija, da pohiti s pisateljevo fantazijo b&gve kam — in pozabi na vsakdanjost, pozabi, da je kos navadnega lesa in vrvi čudovit fičafaj in drevesa divjaki — — — Bog pomagaj — če hoče nesreča, da zgrešiš in zadeneš namesto drevesa bla-gorodno mečo samega kraljevega prijatelja! Potem pač občutiš roditeljske »vtise« ... Ta igra je prisrčen in malce hudomušen pok ion mladini, njenim dobrim in slabim stranem, a je tako čudovito topla in govori tako prisrčno, da resnično gane človeka. V današnjem času, ko se kruši domače ognjišče, rodbinsko življenje, je prav, da se ozremo — čeprav v tej mladinski igri — tudi zopet nazaj nanj, na njegove dobre in slabe strani in prisluhnemo temu, kar ni izraženo z besedami, temveč kar stoji za dejanjem. Dejanje je biedermeierska idila. Ta gospod Pum (Nakrst) In gospa Ha-ckitt (Nablocka), ta dva roditelja Drin-kwater (Gorinšek in Kraljeva) to so bie-dermeierski tipi! In ta Daniel Defoe in mala Maud ter njena mati (Gregorin, Levar jeva in Rakarjeva) so osebe, kakor da jih je naslikal sam Dickens. Kot ekstrema pa sta postavljena Tom, nepridiprav, sin Defoeja. prooaüca, ki pa se končno, premagan po dobroti okolja, spreobrne (igra ga VI. SkrllnAek) to gospod v alatoobrob-IJenl suknji - krnil (T*r<»novee) kot simbol za dobrotno avtoriteto. Glavna oeebe ^re —, junak, tokrat ni «n« oeeba, tem- tošnje umetnostne razstave. V razstavnih prostorih tržaške galerije je razstavljenih 19 slik tržaškega likovnega umetnika bohina V Michelazzijevi galeriji pa «a razmestila 60 slik reška slikarja Knollls-eisen in Hajnal. Med njunimi motivi prevladujejo krajinski ter pomorski istrski in dalmatinski. Povožena. 331etni Ernest Brambilla, stanujoč v ulici Traversale del Bosco 3* je prečkal ulico Valdirivo, ko je pridrvel neki avto in ga povoziL Obležal je s poškodbami na nogah. V Carduccijevi ulici je povozil tramvaj proge 9, k< pelje k Sv. Ivanu, 561etno gospodinjo Marijo Spadovo iz ulice Scussa 7. Nesrečnica ima poškodbe na desni ličnici, spodnji čeljusti in obeh rokah, ovoženca so odpeljali v tržaško bolnišnico. Beiežnica KOLEDAR Sobota, 8. januarja: Severin. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ko dekleta zorijo ... Kino Sloga: Ce ti veter vrata zapre. Kino Union: Enkrat v letu. DEŽURNE LEKARNE Danes; Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg št. 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmayer, Sv. Petra cesta 78. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 17. do 6.30 ure! DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 8. jan., ob 16.30: Robinzon ne sme umreti. Premiera. Red Prvi. Nedelja, 9. januarja, ob 16: Robinzon ne sme umret«. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Ponedeljek, 10. jan.: Zaprto. * Premiera v Drami. »ROBINZON NE SME UMRETI« je naslov Forsterjeve tri-dejanske mladinske igre. katere premiera bo danes v soboto ob 16 30 uri. Delo ima vzgojno jedro in je namenjeno odraslejši mladini. V glavnih vlogah: Gregorin, VI. Skrbinšek, Drenovec, Levar j e va, Rakarjeva, Bitenc, Verdon i, Gorinšek. Kraljeva. Nakerst, Nablocka i. dr. Režiser: profesor šest. OPERA Sobota, 8. jan., ob 16: Melodije si^a. izven. Cene od 36 lir navzdol. Predstava v korist Zimske pomoči. Nedelja, 9. jan., ob 16: Trubadur. Izven. Gostovanje tenorista Ivana Francia, člana zagrebške Opere. Cene od 36 Iii navzdol. Ponedeljek, 10. jan.: Zaprto. * Repriza. Izvirna slovenska opereta »Melodije srca«, delo skladatelja J. Gregorca in libretista H. Stepančiča, bo danes v soboto ob 16. uri. Delo je zelo živahno in sodobno. Dejanje 9e godi v veliki modni hiši za časa modne revije v enem največjih hotelov. Tenorsko partijo bo pel Dra. go čuden, ostala zasedba običajna. Dirigiral bo komponist J. Gre gore. Režiser: EL Frelih. Koreograf: inž. Golovin. Predstava bo v korist Zimske pomoči. Zaradi obolelosti baritonista Janka Veko« Lava je morala biti v četrtek 6. t. m. predstava Verdijevega »Trubadurja« odpovedana. Vstopnice, ki so bile kupljene za to predstavo, veljajo za nedeljo 10. tega meseca, ko se upri7»ri »Trubadur« z gostom Ivanom Franclom. Opozarjamo, da bo Franclovo gostovanje v »Trubadurju za ves abonma in tudi izven, tako da bo občinstvo imelo priložnost dobiti vstopnice. RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 8. JANUAÜJA 7.00_7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 7.30: Jutranji koncert. 7.30—7.40: Poročila v slovenščini. 7.40—8.00: Nadaljevanje jutranjega koncerta. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Koncert glasbe za razvedrilo; igra Radijski orkester, vodi dirigent Drago M. šijanec. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10 do 15.00: Za vsakega nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščina. 17.15 do 17.45: Popoldanski koncert. 17.45—18.00: Gospodinjsko predavanje. 19.00—19.30: šramli igrajo. 19.30—19.40: Poročila v slovenščini. 19.45—19.50: Pregled sporeda. 19.50—20.00; Mala glasbena medigra, 20.00 do 20.10: Poročila v nemščini. 20.10—21.00: Glasba, glasba, glasba. 21.00—21.40: Kadar gosli po jo. 21.40—22.00: Prenos vojaške oddaje iz Beograda. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—22.30: Glasba za lahko noč. ----- - —■ * več skupina dečkov: Charles (Bitenc), Jim (Verdonik), Bob (MilcLnski), Ben (Starič) in Bili (Siardova). Razen tega nastopajo še: krčmar (KosLč), vojak (Bre-zigar) in sluga (Pfeifer). Za kaj gre? Za znameniti Defoejev rokopis »Robinzon Crusoe« (ki ga čita mladina vseh petih tcoi.iinentov) in ki ga izmakne Tom Defoe svojemu očetu _ pòsa,tel ju. Trop dečkov, ki obožuje to knjigo, se poda na lov za njim. Dogodivščine teh »junakov« je vsebina de» janja. Toda najlepša slika je dvogovor med pisateljem in malo Maudo, v katerem prihaja vsa prepričevalna moč pisateljeve domišljije do polne veljave in pokaže vso svojo tehtnost. V tem prizoru (med Gre-gorinom in Levarjevo) zacvete pomen pisateljeve domišljije in pretrese gledalca s svojo močjo in preprostostjo. To je velika vrednota te igre. — Zrežiral jo je prof. šest. • Kaj naj rečemo? Kdor želi biti zopet sam otrok — tak, čudovito navihan paglavec, s košem prestopkov na grbi, v večnem strahu pred očetovo šibo, a z neizprosnim imperativom toplega, sočustvujočega srca in nebrzdano domišljijo, vedno pripravljen s »junaškimi« podvigi pomagata dnigemu, — četudi za ceno bušk in šibe — — — Kdor hoče oprati svoje zagrenjeno srce, zaskrbljeno glavo in zasrtupljeno čustvovanje z najpreprostejšim zdravilom: spominom na svojo lastno mladost — bo lei od te predstave z luöko v sab1 In »•«jtnlfflumii na ramah--- In t» ▼ danaJhjem času ai waalo--—. Maša, SI, ^ SPORT Nekaj o športnem orodju Športna orodja, lei so ciaiiacuies v labo., večinoma niso i zmaj lbe modernih časov, marveč imajo že svojo častitljivo zgodovino. Da je res tako, naini pričajo samo tiie trije najbolj priročni primeri: Kopje je bilo davno m zelo nevarno orožje Germanov, o katerih je pisal že Ta-cit, tìa so ga znala lučati izcedno daleč. Tudi pri. starih Grkih je bilo metanje kopja zelo priljubljeno in je tvoril del sporeda v petero boju. V srednjem veku co neke vrste kopja metali nemški vitezi Iii so piav zaradi tega veljali za posebno si a vrne. Pozneje so kopje metali na Joiočene cilje in ne več v daljino, pozneje pa je spet prišla do veljave njegova pivotna uporaba, in sicer za lučaje na čim večjo oddaljenost. Sprva je bilo to orodje za metanje v daljino opremljeno s posebnimi zankami kakor pri starih Grkih, precej dolgo pa je spoi-tno kopje že spet brez zanke, njegov spodnji konec zarad boljšega prijema ovit z vrvico, k «lica pa železna. V metu kopja se v zadnjih letih pielvsem odlikujejo Finci, ki branijo tudi zadnji svetovni rekord, z nič manj kakor 78.70 m. Kcpie v današnji obliki so na primer v Nemčiji uvedli I 1906. Metanje kamenja na večje daljave, to je že stara zabava mladih ljudi, ne samo danaSnjih, temveč vseh časov. Zgodbe o izrednih metalcih kamnov se ponavljajo v pesnitvah in pripovedovanjih pri vseh narodih. Iz težjih ali lažjh kamnov pri talkin igrah, se je v nadaljnjem razvoju izluščila čisto posebna atletska disciplina, metanje krogle. Kor je bilo to orodje sprva premalo priročno za metalca, so ga. po obsagu zmanjšali, obenem pa povečali njegovo težo — s svincem v sredini. Dandanes se vse te mere in teže do zalnjega grama določene v pravilih, toda v začetku, so bili vse samo kamni. Sicer pa je v športu še mnogo naprav, običajev in tudi orodja, ki jih na prva pogled smatramo za pridobitve najnovejše dobe, so pa v rcsnici precej starejšega izvora. To velja med drugim tudi za teniški raket. Tenia ali podobno igro z žogo so nekoč igrali kar z rokami, opremljene s primrerno močnimi rokavicami. Ker je bila pri tem ploskev za udarjanje premajhna, so iznajdljivi ljudje povečali to ploskev s pletenim podaljškom iz žice ali kcžaatih strun, iz katerih so pozneje nastali posebni udarjači — današnji raketi. Kakor pravijo, so prve rakete, ki niso bili mnogo drugačni o:l dana-nj'h. uporabljali že v letih 1400 do 1450. kar pomeni, da bomo kmaOu slavili oOO'etnico tega svojevrstnega športnega orodja. KINO SLOGA TeL 27-30 Paul Kemp v odlični komediji po istoimenskem odrskem komadu Če ti veter vrata za pse Sodelujejo: Kilon Bang, Margrit Dobar, Kate Kühl Režija: Walter Felsenstein Predstave: ob delavnikih ob 15. m 17. uri; v nedeljo ob 10.30, 13.30, 15.SO in 17.30 uri Telefon 23-41 KINO MATICA I KO DEKLETA ZORIJO., • Duhovita komedija o treh življenjapol-! n:h mladenkah in njihovi podjetni mamici na lovu za snubci z ljubko Geral-dino Katt, Marino v. Dilmar, Henny Porten, Rene Deigten in Otto Gebühr- jem v glavnih vlogah Predstave ob delavnikih ob: 15. m 17.30 uri; ob nedeljah in praznikih ob: 10., 13.30, 15.30 in 17.30 uri KLNO UNION Telefon 22-21 Odlična francoska komedija, polna šarma in duhovitega humorja EBvKEAT V LETU V glavnih vlogah: ljubka Danielle Darrieux in elegantni Albert Prejeau. Predstave: delavnik ob 15.30 in 17.30; KINO MOSTE Vsled ogromnega zanimanja predvajamo samo še 3 dni filmsko umetnino KO SPET ZAŠIJE SONCE Predstave: delavnik ob 17. uri: nedelja ob 1.30, 3.30 in 5.30 uri Matineja v nedeljo ob 10.30 uri Nič ni novega na svetu, vse je že hdlo nekoč nekako in to velja bolj ali manj tudi za marsikaj, s čemer se danes ponašajo športniki kot svojim najbolj izvirnim blagom. V nekaj vrstah Izmed zadnjih športnih dogodkov bi bilo iz pozneje dospelih virov zabeležiti še naslednje: V revanžnih tekmah za švicarski pokal so bili v nedeljo doseženi naslednji rezultati- drugorazredni Vevey je premagal vodilni Cantonal z 2:0; Servette je premagal Uranio 3:0. V prvenstveni tekmi je izgubilo moštvo Crashoppersa obe točki v borbi s Chau de Fonde z 1:3. Pred 8000 gledalci in ob navzočnosti letalskega generala Felberja je v Beogradu nastopilo vojaško moštvo Beograda proti madžarski vojaški enajstorici. V temperamentni igri so zmagali Madžari ,ki so imeli v svojih vrstah precej igralcev državne reprezentance Rezultat je bil 8:0 (4:0) v korist Madžarov. Marljivo vodstvo slovaškega športa je izdelalo obsežen spored za prve mesece. Predvsem je omembe vredno, da so z Madžari obnovili športne odnosa je. Kot prvo srečanje z Madžari bo medmestna tekma v hockeyju 9. ali 16. t. m. Budimpešta— Bratislava. V mesecu marcu bo revanžna tekma Berlin—Bratislava. Dne 10. aprila je na sporedu srečanje Vratislava—Trnova in tekma med Zgornjo Šlezijo in Vzhodno Slovaško v Prešovu. Posebno živahno pa bo medsebojno sodelovanje med dunajskimi in bratisl; kimi športniki. V letošnjem tekmovanju za znameniti Spenglerjev pokal v hokeju na ledu so bi: la navzoča le švicarska moštva. V finalni igri je zmagal švicarski prvak HC Davos nad drsalnim klubom iz Curiha z rezultatom 3:2. Spanci so si kot prireditelji tradicionalnega božičnega teniškega turnirja osvojili le eno zmago. Španski par Carlos - Blanc je na splošno presenečenje premagal viso-favorizirani francoski par Cochet - Gentien s 4:6, 6:3, 1:6, 6:4. 6:2. Vse ostale zmage so si priborili gostje. Rumunska Magda Rurac si je priborila prvenstvo v dam-skem singlu kakor tudi prvo mesto v mešani hparih s svojim možem. Francoz Henry Cochet, član nekdanje slavne ekipe francoskih mušketirjev, je v finalu premagal Španca Carl osa v štirih setih ter pokazal, da je še vedno igralec, s katerim je treba resn oraČunati. Italijani bodo pričeli z nogometnim prvenstvom dne 16. t. m. Prvenstvene igre bodo imele pokrajinski značaj. V piemont-skem okrožju bosta razen turinskih klubov sodelovala tudi FC Genua in Liguria. Po končanih okrožnih prvenstvenih tekmah bodo prvaki odigrali med seboj odločilne tekme za naslov. Na prvi prireditvi hitrostnih drsalcev v Gjoeviku na Norveškem in na kateri je mladi Hodt premagal svojega učitelja mojstra Egnestangena v teku na 500 in 3000 metrov s časoma 44.3 sek.. so nastopili tudi naraščaja", ki so doseglii izvrstne čase. V teku na 500 m je zmagal mladi Sandlie v 51.2 sek., na 1000 m pa Jacobsen v izvrstnem času 1:54.5 min. Ravnatelj mednarodnega olimpijskega zavoda v Berlinu dr. Carl Diem je imel pred kratkim že svoje drugo predavanje v Turčiji, in sicer to pot v veliki dvorani univerze v Carigradu o olimpiiski ideji V svojh izvajanjih, ki jih je poslušalo mnogo vidnih osebnosti športnega in javnega življenja, je predvsem poudarjal, da bo olimpijska mise lzmagala nad vojno in mirom. Filmski pregled Tednik: Na Sedmograškem odhajajo novinci k formacijam SS in dekleta jih spremljajo v narodnih noš?-h. Državni ma*-ša' Gering ogleduje nove modele letal. V zavetišču NSV so otroci varni pred nevarnostmi vojne. Božiček je obiskal vojake vseh vrst orožja. General-feldmaršal Rom mei pregleduje utrdbe na Danskem. Težki obrambni boji na vzhodu Zanim'v ie posnetek, ki keže kako odmetavajo hrano i>' druge potrebščine težko dostopnim postojankam. Z italijanskega bojišča ie neka-lepih pokrajinskih posnetkov, posebno iz doline reke Sangro. Morsko letalsko oporišče ob norveški obali. Nemška spremljavo, ki se mora borti s sne^n ln viharnem Sloga: ^Simfonija življen-a« fTobis). Muzikalro-filmska simfonija v štirih stavkih. Običa^Bo 'm." pri igralnih f'lmih v;ka prvenstven značaj, dočim glasba le podčrtava tu in tam kaka posebna nastrojenia s tehničnim izr?zom povedano: film je ? elasbo »nodio*"71' Pri tem fMnvi jo za deva ravno obratna; tu je muzika ^podložena« s sliko, f-1m je le .sprem 1-ü.v ? i-is be odnosro opt;čno izraž nje skladateljevo. Ta film že lahko prištevamo v vrsto abstraktnih filmov, če že ne v celoti, p vsa* v onih delih, kjer izraža skladateljevo bo. tenie in notranje občutje. F;lmi te vrst oO yia filmskoTr» To piit« m L —jo. za dr* ls pro? utkao —-60. e» dajanj* aar lova ali ilfro L 2— Najmanj*) Iznos ea t« oglase Je L T.— — Za fcenltve m dopisovanja Je piateti aa vsako besedo L 1/—. «a vae drug* oglas* L —.60 m besedo. ea drl In pro« takso —ÜB. ea dajanj* naslova ali itfro L 3.— najmunl*" '«not na t* «udan* i* L POSTREZNTCO zu poniv.mjr- p.-anje m diligo čiščenje iščem. Naslov v vseh posi. Juta. 331-la SPREJMEM več čevljarskih pomočnikov. Janko JeJe, Opekarska 51. 450-la ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU iščem prvovrstno moč za ves dan, z odličnimi izpri-čevali, k dvočiinski družini z enim otrokom. Dobra hrana io 250 lir. Pogoj: ljubezen do otrok, marljivost, čistoča in poStenost. Najra-.e mlaiJo moč, tudi začetnico, z nekaj gospodinjske prakse. Znante kuhe zaielieno. a ni pogoi. Predstaviti k osebno 10. ali 11. lanuaria med 14. in 15. uro: CelovSka cesta it. 126'TII. d. 4«2-l* Več KJUCAVNJČARJEV stromih in orodnih, sprejmemo. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Industri-ia«. 504-la POSTRFŽNTCO. pošteno, snažno, za štirikrat tedensko dopoldne, sprei-mem. Predstaviti se od 10 do 12. Naslov v og!. odd. Jutra. 515-la POSTRE2NTCO od 15.JO dalie za pomivale in či?'~nic spreiirem. Matek in Mikes, Frančiškanska ulica. 513-la «RE/OVE METLE držaje za opate, movi» in ot*L. td. dobite pri Gosr.od.irsk Z' ez Bleiweisova ce^ta 28 "556-6 fEVUAIU! POZOK ' Čevljarski Nettici iswoj (Aueputzmaschine) — > p-«ebn:m šintlrc-e-Jem ugodno prodam Jeöe — Cest* na Loko Ät 20 29*7 8 ČEVLJAR? 1 POZOR! 100 kg usnjemb odpadkov z» popravila čevljev, ugodno p odam. Jeè® — Cesta na Loko àt 20 296-ü POSODO za nasoiitev mesa m ki-s&nje repe. iz mehkeg-, m trdega lesa. dobite pri Gospodarski zvezi. Bleiweisova cesta 29. 257-6 MiSI, PODGANE in èiu ke zanesljivo pokončate s strupom, k- gi dobite v drogeriji Kane, Židovska uJica 1 253 6 ŠIVALNI STROtll pogrezljivi, ugodno naprodaj Nova trgovina — Bleiweisova 36. nasp oti Gosp'fj-ič ne. filološi:e .tehnične, matematične izpita kakor '.udi skušnje iz gozdarske slioke. Dos'tj se ir prijav o k izpi'om 301 slušateljev. 68 kg težak k3S zlate rude »Aftombladet« poroča iz New Yoika. da so v belgijskem Koneu, na ozemlju province Stermansviile. izkopali 6.9 ks te/ak kos zlate rude. To je največji kos rude. ki sc jo doslej našli v zlatokopih na svetu. Pronanjkanje letalskega csčbja v Kanadi Kanadski minister za letalstvo Power je v Ottavvi izjavil, da začenjajo Angleži zaradi hudih ;zgub v letalski vojni že čutit, pom.-njkanje letalskega oseb;'a. Vedno bolj primanjkuje strelcev za bombnike, navigatorjev, radiotelegraf stov in pilotov. Mepisanen-oot v Egiptu Tuniški radio je pred dnevi poročal, da vlada v Egiptu velika nepismenost. V nekaterih okrajih živi do 80 odstotkov moških in žensk, ki ne znajo čitatt ne pisati. MIZAR. VAJENEC se sp-ejme. Dormbransfc, 7. 235 44 ŠIVILJSKA VAJENKA išče mesto v modnem Ionu ali pri damskern krojaču. Naslov v ogl. odd. Ju.r j. 4^x1-44 MESARSKI VAJENEC se spreime. Domobranska cesta 7. 235-44 Prodam PRODAM moški zimski plašč, čm, Palmerston. popolnoma nov za osebo I*1—170 cm. te lahko, fino pelerino, vse predvojno blato. Ogled od 13 do 15. Tstotam naprodai drsalke št. 38. Naslov v ogl. odd. Jutra. 508-6 232-6 »OR •.>e o, v vJdsj. /o e, u1 212-6 — Celovcu JED LN Berndo. l. kaseti, ugtx i Prilika. — T Ljubljana G St. 12. PISALNO MIZO, hrastovo, dobro ohranjeno, prodam. Kongresni trg 15, pritličje, levo. 474-6 NOV ZAKET. prvovrstno blago, naprodaj. Ogled pri : Fr. Nosé, modno kroiaštvo, Prešernova 54. 480-6 UGODNO PRODAM posteljo brez žimnice, umivalnik, posteljno omarico, vse iz trdesa lesa. Gradišče .ti 15 I vrata 19. 4g3-6 ELEGANTNO SUKNJO in smučarsko obleko za 12 letnega dečka ugodno prodam. Ogledati Vodnikova cesta 15. 497-6 STAR PAPIR kupujemo. — R Weber. Prečna ulica 8. nasproti mestnega kopališča J —360 7 ČEVLJE št. 39 za drsanje dobro ohranic-ne, kupim. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Za drsar.ito. 4o9? —saaaMagi OPREMLJENO SOBO, lepo, s souporabo kopalnice. takoj oddam v novi vili v Dravljah. Naslov v ogl. odd. Jutra. 506-21 ZAKONSKEMU PARU, solidnemu, oddam opreml:e-no sobo. Dopisi na oglas, odd. Jutra pod »Januar«. 492-23 GOSPODU ODDAM takoj sobo. Poljanska 18'H, levo. 535-23 DRSALKE prodaja in kupuje tvrdkt »Promet«, nasproti k rižanske cerkve. 465-37 MAJARINOVE PLEV1CE nudimo. Sever et Komp.. Gosposvetska 5. 491-37 POŠTENJAKA, ki je na Silvestrovo v znani trgovini blizu magistrata vzel s pulta očala, prosim. naj jih vrne proti nagradi v ogl. odd. Jutra aii pa vsaj stekla, ki so zanj brez vrednosti. 490-37 KNJIGE, znanstvene, tehnične, medicinske in leposlovne, slovenske in nemške, noveiše. kupuje knjigarna Kleinmayt et Bamberg. Miklošičeva e. it. 16. 505-37 OČALA V ETUIU sem izgubil 28. decembri od Kino Matica proti TX'ol-fovi ulici. Naiditelja pro-sim, da jih odda v slaščičarni Peiicon proti nagradi. 516-3T IZGUBILA SEM oblačilno karto m denar n» Celovški cesti. Prosita najditelja, da mi vrne proti nasradi v ogl. odd. Jutra. 533-37 MANšETNI GUMB, pozlačeni, sem izgubil. Najditelju dam lepo nagrado. Oddati : Scdej-Stmad, Pi«-šernova ulica. 525-37 NALIVNO PERO »Pelikan« t usnjenem ščitu, s polnim priimkom m imenom na zapiračn, sem izgubila 5. januarja od glavarstva v Hienovi ulici, ob Ljubljanici do Židovske ulice. Najditelj naj ga odda proti dobri nagradi. Naslov v ogl. odd. jutra. 523-37 i- Razgleämk Jwtira je že izšel. Dobit* ga v upravi »Jutra« in v vseh knjigarnah. Zahvala Vsem, ki so našemu očetu, gospodu Ylülcu J&siptt kurjaču drž. železnic v pokoju storili kaj dobrega, ga spremili na njegovi zadnji poti. iskrena hvala. Ljubljana, 8. januar ja 1044. ŽALUJOČA ŽENA Z OTROCI TER OSTALO SORODSTVO Po dolgi življenjski poti je mirno v Gospodu zaspala naša teta. stara teta prastara teta in svakinja, gospa FANI ŽUŽEK raj. Dekleva Blagopokojna počiva na Žalah v kapelici sv. Andreja, odkoder se bo vršil pogreb, dne 8. t. m-ob 3. uri popoldne. Ma Sa zadušnica se bo da rova la dne 18. t m. ob 8. uri v trnovski cerkvi. Mir in pokoj njeni duši. Ljubljana, 7. januarja 1944. ŽALUJOČI OSTALI f Umrla nam je naša dobra žena, ljubljena mati, sestra in teta. gospa Cimermasi Terezija rej. Kmecl Pogreb drage rajnice bo v soboto 8. januarja 1944 ob 4. uri popoldne iz Marijine kapelice na Žalah, k Sv. Križu. Ljubljana, Celje, Beograd, dne 6. januarja 1944. ŽALUJOČI OSTALI! KS r>T( Dotrpel je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod ZELENKQ IVAN URADNIK DRŽ. ŽEL. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 9. januarja 1944, ob 3. uri z žal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Kranj. Maribor, dne 7. januarja 1944. Žalujoče rodbine: Zelenko, inž. Devetak, Anzelc, Stupica Daphne du Maurier: 63 FRANCOZOV ZALIV Roman Luč je bila slaba, ena sama svetilnica je Visela zgoraj na tramu Obstala je v senci vrat. potrkala in vprašala: »Je doktor Williams tu? c Eden izmed mož se je ozrl; tisti na klopi je vprašal: s Kaj mu pa hočeš?« »Iz hiše so me poslali semkaj,« je odgovorila, 2>miiostivj r-^spe je. slabše.« »Kaj n ne bi bilo,« je z??godrnjal mož na stopnicaJi, »ni čudo. saj je nesila šestnajst funtov. Prav, dečko, povem mu.« Krenil je gor in zaklical: »Caharija, v h'ši zahtevajo doktorja.« Dono ga je videla. kako je zavil okrog ovinka stopnic in potrkal na vrata. In ko je on tako storil, je z nogo zaloputnil vhodna vrata, Jih za-pahnPa in zaprla rešetko, še preden je utegnila straža poskočiti s svoje klopi in zaklicati: »Hejo, kaj vraga p? delaš?« Med njima je stala nrza; ko je prišel proti nji. se je Dona z vso težo uprla vanjo; miza se je prevrnila in mož se ~e zvalil po tleh Med njegovim padcem je začula od zgoraj pritajen vzkrik in glas, kakor bi nekdo po nečem udaril. Pograbi'a je vrč za pivo ter ga vrgla v svetilko; luč je ug° siila. Mož Sa tleh je brcal pod mizo 'n klical Caha-jo. Skozi hrup n-'egovih krikoy in kletvic ji je z vrh* stopnic urlarli na uho Francozov glas: »Dona. ste spoda-'?« »D?«, je za. klicala nazaj, na pol omamljena od burje svojih čuvstev, ki so obstajala nekaj iz dosti, nekaj iz razburjenja, nekaj iz strahu. Francoz se je skokoma pognal čez ograjo kamenitih stopnic na tla in v twii popadel ječarja. Slišala ju je, kako sta se ruvala ob stopnicah. Tedajci je trdo usekalo kopito pištole, in Dona je slišala, kako je paznik zastokal in telebnil ob miz« Nato je začula Francozov klic: »Vašo naglavno ruto, Dona da mu zamašim usta « Podala mu jo je. V nasledi iem trenutku je bilo storjeno, kar je hotel napraviti »Pazite nanj,« ie naglo dejal, »g* niti se ne more.« Dona je slišala, da je Francoz v temi smuknil proč od nie in spet stekel po stopn'cah proti celici. »Ga imate, William?« je vprašal. Iz gornjega prostora se je začul hropeč vzdih, in šum, kakor bi nekdo vlekel nekaj težkega. Nato je slišala, kako je človek z zamašenimi usti poleg nje lovil sapo m sr>et in spet zgoraj tisto prevlačevan*e. Mahoma je začutila v sebi neugnano potrebo, da bi se zasmejala. strašen histeričen napad jo je prevzemal; čutila je d? ga ne bo mogla več obrzdati, ako se vda. temveč da se bo stopnjeval do glasnega krika. Tedaj je od zgoraj zaklical Francoz: »Dona, odprite vrata in poglejte, ali je cesta prosta.« Poiskala si 7'e pot do vrat ter odrinila težki zapah. Sunkoma je odpr.a vrata in pogledala ven. S tiste strani ki^r je bila hiša, je s'išala drdranje koles: no drevoredu je prihajal proti trdnjavici zdravnikov voz; sli Sati Je bilo. kako je ko- čijaž pokal z b:čem in kričal na svojo žival. Okrenila se e. da b posvarila ona dva v stolpu, a v tem j? že videla, da stoji Francoz zraven nje. Pogledala mu je v obraz; v njegovih očeh je bil isti neskrbai smeh kakor takrat, ko je bil nabedel Go-dolphmovo lasuljo. rSveta nebesa,« je rekel, »doktor se šele zdaj pelje domov « Go-loglav je stopil venk^ v nrivoz in podrzal roko kv!šku ^Kaj delate«, je z«šepptala Dona -ali ste blazni?« Pa se ni zmenil za to. Kcčijaž je ustavil Vonia ored vhodom v trdnjavico: pri okencu se je pokazal znrav-n'kov dolgi, puh? obraz vKdo ste kaj hočete?« ie z zlovoljmm glasom vprašal zdravnik Francoz je pol^-ž l roke na okence, se nasmehnil in vprašal: »Ste pripomogli njegovemu lcrd^vu 1o naslednika "> Ali je srečen nad novorojenčkom ? ^ *Lep' sre<5a* ie zdravnik za godrnjal »Dve dvoič-c* lež ta tam. v dvorani Toda hvaležen bi vam bil. čc bi vzeli roke z inolerà ckenea in me pustili, da se odpeljem Ničesar drugega se mi noče. kakor da oo-večerlam. n"to pa zisplm « »Oh a najprej nama dovolite, da Re pe-1-fova nekol ko z vami kaj ne?« -e reke Francoz in v naslednjem trenutku vrgel kočijaža z njesrovera sedeža nekam v drevored »T»risedite k meni Dona« ie rekel; »če se že neljeva, se h^če^a vozit! tako. da 00 kaj « Storila Je, kakor ji je bil rekel; smeh lo le »omM Wirr am r »voti čudni črni «ru*- nji, daj že brez klobuka in lasulje, je zaloputnil vrata trdnjavice za seboj, pristopil in pomolil prestrašenemu zdravniku pištolo pod nos •»Stopite noter Will;am « je norčavo rekel Francoz »in prinesite doktorju kozarec piva. če ga je še kaj, zakaj bogme, nocoj ie imel težje delo kakor midva teb nekai minut.« Kočiia je zdaj zdreviia po drevoredu; zdravnikov konj, ki ni b i še nikoli dirjal, jo 'e v skok pripeljal do zaklenjenih vrat v park rvinrite n-> stežaj!« -e Francoz zaklical zaspanemu obrazu, ki se je pokazal na oknu vratarnice. »Vaš gospod je dobil dvojčic' Zdravn ku se hoče večerje; jaz in moj Ipd jski vajenec pa sv? popila nocoj toliko piva. ia ga beva pomnila trideset let.« Vrat? so odletela, vratar je od začudenja razprl usta in oči. med tem ko se je iz no-tj an ščine voza oglašalo zdravnikovo glasno zmerjanje. -'Kam gre pot, William?« je vprašal Francoz. W 11 i am je pomolil okrogli obraz skozi okence. -Konji čakalo miljo odto>d ob cesti mon-sieur«. je rekel, »a pot gre v Porthieven ob morju« »P >♦ gre v noč in smrt. ali ni, da bd se človek ustrašil?« je odvrnil Francoz. Ovil je D'ri roko okrog p'S*i n jo pol-'ubil. ,Kai ne vestr « jo je vprašal, »da je to moja zadnla noč na zemlji in da me Jutri ta rana obesijo?« Konj je drevil kakor besen, beli prah je letel izpod kopit; voz je zavil na slabo, gručasto cesto. Pustolovščina je minila, minila vsa noro-glava reč in ves smeh. Nekje, daleč zadaj na cesti, je ležala v jarku prevrnjena kočija. konj brez uzde in vajetov se je pasel ob živi meji. Zdravnik je krevsal po cesti in nrslil na svojo večerjo. Zvezana paznika sta z zamašenimi usti ležala pooka peščina. Med tem, ko so valovi pl-uskali na bregu, je ležalo jezero nrrro in nemoteno, nobena sapica ni pihljala; vkljub temi je bilo na nebu tisto čudno posebno svetli kanje, ki je lastno poletnim nočem. Kdai pa kdaj se je nad prodnatim zalivom razbil val, večji od drug'h: zamr-mralo je. zavzdihnilo, in na stekleni gladini na jezeru, ki je drhtela pred morem, so se grozničavo zagrebli drobni valčki in se izgubili v nihajočem ločju ob bregu. Kdaj pa kdaj so se vzdignili iz trstia ptičji glasovi: prestrašen krik močvirne kokoške, ki je veslala med stebli in se skrivala 'n delala, da so viseke bilke pošumevale. Tu je bil šepet in nenehno gibanje vseh ne-znsn'h brez'mn'h b;t;j in ki se 'e'e v nočni tiš m upajo ogl: siti in za nekaj časa 2*vijo. dihajo in »o. Schriftleiter - Urejuje: Davorin Ravljen. — Für das Konsortium »Jutro« als Verlag - Za konzoivlj »Jutra-* kot Izdajatelja: Stanko Vlrant. — Fllr »Narodna rtakama A. Q.« ai* Drucksteile - Za »Narodno tiskarno d. d.« kot tiakarnarja: Fran Jenu. — Für den Inseratenteil verantwortlich - Za Inceratili oddelek odgovarja: Ljubomir VolčM