Z8i. slitini.
V  ■IMH^HIf V ^MMtMJH* li« HHOT liid
L. Irto.

, Slovenski Narod« wl|p pa>**#Mfti
za A»atro~Ogisk»:                   ' -'                sm NeaSjo:
eafe lefo skupej naprej      •   K 30-— I c«*o Ieto Mprej    .    .    .    .    K 3*—
Sžrtleieu :   : :: :lfe\ m**Ao>*im*******-.
■a mcsec    «        »     .   .    ,   2*50 | ćelo leto'naprej   .   .   .   .   K 4C~
Vpraianjcm glede laseratov te naj priloži za odgovor dopisnica alf rmamka. BpravnittTO (spodaj, đvorttče levo). KnaOOTa vllea *t- I, tolefa* ŠL ti.
Im auti se raćunajo po porat>l)«Mm  Vostora  fn  stecr:  1  min  visok, t«r
63 mm Urok prostor:  enkrat  po 8 vttL, đrakrat po 7   vtn.,   trikrat   po6  r.
Poslano  feAtk  prostori   16  vin.,   p«te  \n  zahvale  (enak  prostor)   10 vio.
Pri večjlh insercijah po dogovoru.
Ro?t nar ocat kl aaj paljeno  mrtčihn tcIio   «^P" po aakuateL  *9I
■a samo pismene oarožbe brez paatatrs desarja se ne laereae alkaker •sbmtf«
„narodna flakaraa* t«l«foa iU ft.
.StovemJd Narod" veija t &|aal|aal
dostavljen na dom ali če se bodi ponj ;
calo leto niprej   .   .   .   .   K 28'— I Cetrt leta     „       .   .   •   .    ,    7-—
pol !eta        „        .....  14-— I   na mesec     „        .    .    -    .     ,    2*30
Posamezna itevllka velja 12 vinariev
Doptsf naj se franktrajo. Rokopisi se ne vračaj o. HrminUrtro:  Kaaftova alloa it. 5 (v L nad str. ievo\ telefon si. 34
Premirjg silno. Pritei Đooaianl za mir.
NAŠE  LRADNO  POROC1LO.
Dunaj, 16. decembra.      (Kor. urad.) Vzhodno boii^e.     Včerai je bilo v Brestu Litovskem sklenjeno za vee ruske fronte veljavno premirje, ki naj tra-[a najmaoj do 14. januaria.
NEMŠKO   URADNO   POROCILO. Berolin, lf>. decembra. (Kor. urad.) Vzhodno boiisče.     V Brestu Litov-skem ie bilo dne 15. decembra sklenjeno od Nj. kr. visokosd   seneraheldrnaršala princa Leopolda Bavarskc^a in zastop-nlkov zavezniških sil prernirje r Rusijn ia čas 28 dni, velja vno od 17. t'ecernbra ob 12. opoldne naprej.
PREMIRJE   SKLENJENO. — POGAJANJA   ZA   MIR.
Dunaj, 16. decembra. Iz vojnega poročevalskega stana poročajo: Od pooblaščenlh zastopnikov rujkega vrhovnesra armad-ne^a vodstva na eni strani in vrhovne?a armadnega vodstva, Nemčije, Avstro-O g r s k e. Boigarskc in Turpije na drugi strani, je bila dne 15. decembra v Brestu Lltovskcm sklenjena pogodba za premirje. Premirjese prične dne 17. decembra opo!-dne in velja do 14. januaria 1918. Če se premirje ne od-pove tekom 7 dni, traja a v -tomatično še naprei. Pri^ mirie se razteza na vse vnj-ae sile na k n p n e m, v zraku in na morju. ter na vsej ruski   fronti.
Glasom   člena   9   pozodbe te      nricno     neposredno     po
podpisanjo   premirja   poga-j a n i a   za   mir.
Dunaj, 17. decembra. (Kor. urad.) Vlade Avstro - Ogrske, Nemčije. Bol-garske, Turčije in Rusije bodo dale se-dai sklenjenemu premirju slediti čim prej mirovna pokajanja. Izbiranje in odposiljanje pocblasčencev za ta pokajanja se vrsi. Tako uolgo, da se sesta-neio pooblaščenci. bodo imeli že od početka pogajanj «a premirje v Brentu Litovskem navzoči zast^.pniki imenovanih vlad nenbveme razgovore o mirovnih pois^janjih. Ti razgovori so se da-nes priceli.
Patro^rad, 14. decembra. (Kor. ur.) Agentura. General ?Cerbač*v je sklenil v Fokssnih med r^nv.msko armado na romunski fronti na eri strani in med nemško. avstro - osrsko. bol carsko in tursko armado r.i drusi strani, zacasno premirje.
Ounaj. 1". d^^^'ji'ora. *X. Tr. Pr. po. roča: Posrnjat^s. za prprnirj«* m°1 štiri zve-ro in Rn?ijo fo "Soćdo pote^'a t^r ohetajo. <3a se kmaTu krmčajo.
Dutaj. 1^. decF"- '- Kor. yra*i.) \r, rcnnfea poroo^Tal«lr^eT -j-a: V t»lpnarni Bipjt di- 14. *. m. đopoldae je bil đrl obojo. stranskifa xx>rojpv posrvlbc formuliran. Ker je hotela dobiti rnaltu d^T^jrarija pleđe is**_ kMtfrih točk đopo'nrco instrokcij^ svojih rlal. sf- v.ođo sp!r>3na pogajan.1^ nad«!>va!a 15. r. m. doDoldr.*". Dn^ 14. df-c^mbra po-porđne    je irnoia protokolska  k'-rrtisv'a  ?^jo.
Carrgred. lo. đ^r^mbrf. Glavni stan poroda 13. t. m. v dopolt»it«?T. rla se jf :zja_ ▼II tuđi rn^ki poveljnik na l:avka£l:i fronti priprav!*«cr^a stopit: r pogajanja uleoe p»"Ujir.ia.
Rtmunka.
BeroHn. 1.~. deromhra. >. Na*io»aJzf-I_ tnngr* poroća. «'a jr potinđn Bratiimn kml.iu demisijo vs<»p, kabineta. Yrro"k so od-rnrori ir WsshingtoDa in bnnriona, čes, da je ne-mogof-c- in brenpno p^^^a^ati Romunski.
Politično pismo Iz Zagreba.
Zagreb. 12. decembra.
Hrvatski sabor prične te dni rzz-pravlfati o vofilni reformi. Za Tunaniega ©pazovalca ie radeva zanimH-a in pri-vlačffiva. .^si prihaja v Casn toliko na^la-levane demokratizacije. Javno mnenje na Hrvafskem na je vrlo pasivno in rezervirano. Ni čuda. Javno rnenje je v takem nasprotstvu z vsemi dosedaniimi prilikami na Hrvatskem. da j?a rij ne more oduševiti. Se većia rezenirahOSL |c nastala vsled zadnjih po!ifiCT.ih ćogoć-kov na Hrvatskem. ki so dok^rali. da se sistem poslužuje samo Jepih besedi in fircsel. da pa te besede in se«b zamc-tuje takoj. čim smatra, da ti? potrebu je ▼eC naroda in njerove^a ^'?5u.
Mirovna ponudba rn«*kih boljscvi-kov. te naidemokratičneiše in naircvo-htcijonarnejše v.^cli strank. kakor se tami predstavljalo, ie pnnesla hrvat-riremu političnemu življemu pravo rob-$t^*o. Ca5Opi«ra cenznra ie poestrena. kakor na začetku vojne. l;sfom 5;e je za-Crozilo. da bodo astavlieni. ako bodo pisali neugodno o Czerninu in premiriu. Ta situacija traja 5c danes. Zato je rar-Hmljivo. da spremlia hrvatska iavnost mirovna pos^ijanla, ki so se pričela v znaku ne^vobode. r veliko skepso.
Odmev teh do^odkov se je o^lasil tndi v saboru. Pc^lanec dr. Ante Pave-lic ie protestiral proti <Jrakonr-k* cenzuri in izrazi! svote začudenie. da more hrvatsko časopisje v takih prilikah ?p!o'n Se eksistirati. vstal ie proti t^mu, da se hrvatskemu narodu ne dovoijnie. da bi ob priliki tako velik ili iiistoričnih do^od-kov povzdrgTii! svoj grla? zi svojo svo-bodo in izrazil svoje mnen.'e. Oovornik Je protestira! proti falsificiranja boljševičke ponudbe in pnrti trdini srofa Czcrnina, da govori v imenu \ ečine na-nerodov monarhiie. Dr. Pavelič ie temu nasprotipoudaria!. da bi Jtičosiovaniproti taki politiki mogli konečno poseči tuđi po gospodarskih  represa!iiah.
Saborska večina je molćala. ker te gokriva sedaniera režima na Hrvatskem. Od v!adc je bil v saboru podban dr. Vinko Krišković, vrlo inteli-genten mož, učenjak, toda ćlovek. o ka-terem se pripoveduje. da fe plašljtv ir bttz hrbtenice.     Naš podban se trese
pred vsakim ^la^om telcfr.ii^ z Dunaia in iz Pe^te in ta glas ie bi! na začetku pc^aiani za premirje silno surov. Grof Cr.ernin je očitnn hotel terorizirati vlado, saborske stranke in javno ronenje. L'rodniki zagrebških iistiv &o bili roz\^a-ni k drr'avnemu pravniku aa andien-dum verbum ter so dot)i!i take direktive, da >n skifnin. da je ooij>e v listih mol-caii. ako nr>čcjo. da tih vladi zatre. Da-nes je v Z^irreb'i p r e p o v c đ n n o p i -satioiugoslovanstvu, in vedno ečitnejša postaja tenUenca, z*itreti ing'o-stovansko misel in povzčlzrAii ideje Sn^ter'ičcv, S2xov. Horvatov in S:nd-leriev. Seveda. tesra se vlacia se vedno ni naućila. da imajo taki terorir.tični po-skrM reono Ie drusre pos!ed:cc, nr^o 5e »ih je priČ^kovalo.
Nnd rlabofno5fjo vlade v poJiiićnih \"prašanHh tožijo tuđi sami člani mladine vežine ;.i čuiejo se glasovi, ki pripisujejo podbanu Kriškoviču ćelo nečisfe rame-ne. zlasti od takrat. odlrar ttt: ie dr. Weker1e baie deia!, da je >banabni>t. t. j.. da bi motrel pr»tati ban. ako ni prišlo do krize t banom Mihalovichem. Naravno, da so v teh razmerali simpatije ns f.trani bana Mihnlo". \-zh-.. ki ie čiovek iskrenem mišljenja in iskreno besedc in ki nikakor ne £re z\ t?*n, cja bi narodu porzroči! kakor$nokr;li škodo. Dr. Krifkovič je sicer po sv^ii uoktrini !?hcralec an^eskega kova, po svonh političnih tradicijah pa te Kl-nenovec To ?e tišti duševni dualizem, v knterem se iz-rsža vsa neJ^plednnst in amoralnost hr-vatskej^a politicne^a življenja, ki j:a je ustvari! pri nas Kahcnov sistem. Dr. Kriskoviču knt podbanu ri težko dess-\*uirafi dria Kriskovica kot vseuči?iške?a profesoria in pisca svobodmašk? ideologije v knjizi »Juniusova pisma«, ki je nedavno izšla v dmeri i«daji in r nova V7budita veliko pažnjo v književnim in IX)!itičnem svetu.
Ne varajmo se In tic zaptrajmo oči: Res je, da so tuđi nekateri in to mlajši elani koalicije, nastopili proti hrvatskomu č a s op i s j n. k i i e Odločno zastopalo jnsroslo-vanskopolitfto. Mordi jih bo se-da) fiasko ^nsteršiča in Stadlcria <pa-metova!. toda niihovo poćetie ic napravilo naj£ak>st»ejSi vtis.
V?c simpatije hrvatske Javnosti sodanes   nu    strani
Jugosiovanske^a kluba, kate-rega ne <traši*^ nobene pretr.je, nobene intrige in nobene grožrfje Vsa naša javnost je prepričana, da bodeta Jugoslo-vanski klub in Češki Sva^ s svojo cner-?riC:no politiko    zmsgala.
so pred 12 leti obljubovali Jugoslovanom lastno državo, ki so hodili v Belgrad slaviti srbsko dinastijo in so tuđi tam Iskali za- » vezni kov, ogenj in žvepto na zakonita stremljenja Cehov In Jugoslovanov, kl no. čejo nič drugega nego to, kar Jim gre po Človeški   in  božji   pravici.
Madžari v Mii in feiasiit.
Kakor zrf.-io, MadiarS s«daj, ko Ceh! In Jugoslovam ovigajo gla» za samostojnost In svobodo. ne nsjdejo dovolj besedi, ogorčenja in obsoabc za tiovaneko veleizdaja!. sko politiko.. Mndžaraki listi in madžarski veđitelji, V\ vsakd leto ob svojem času sla-vijo Ludvika Košuta kot svojega največjega narodnega junaka, ki so ponosni na revolt, cijo 1R4<*. leta. kl ne morejo pezabiti na Klspkove ii ThJrryjcve legije, grdljo in psujejo slovansko d#klaracijsko politiko, ki se pcslij±u!e izkljućno zakonitih sredstev kct veroiomstvo naeram dirmatiji in rfrživi, ter kllčsjo na č-he m Jugoslovane bajonete ter krvnik*, r^'i ie dolgo tefr.u, kar so Madžar; govorili s S'ovani v povsem drugem t«r((j. Takrat so posiljati svoje zaupnlke k čehom. Poljakom in Jugo«lov«rom, da bi avsiTijske a4ovan«ke narode pridobili za ckupr. c oc^o proti Dunaju i n pro. ti dinastiji. Danes bi rada avstrjjeka vlada nasilno potlačila dekfaracijsko gibanje. Takrat ni Ir-ie-a neguma, da bi bila arelira!a !e eneca madžarskih političnih acentev, ki so ** pravem pomeru besede se ?gra!-  z veleizdajo.
Praški ■ Narodni Listy,, pripoveđujejo iz onega Časa Madžarom v spomin in poduk s!ed«čo peminisc»nco: Bilo je I. 1905. Bcj madžarske koalicije pod vodstvom Franca Košuta. Juiija Justha, grefa Appon>'ja, gro. fa Zichvja in Rakovukega 'sadnji trije so dares največji patr'oti, opom. uredn.) proti Feiervaryjevr vJco'i, »^ do*.r *J svoj vrhu-rec. V svoji obupt^ceti, da Fejervar/jcv ti. stetw prer-aga radikaltrem, so posegli ti politiki oo po»ebr»«m rolitičnem sredstvu. Poslali so v Prafio drja l6tvara Kovacsa. Tam ni n.iesar dosegel. Dne 28. aprila Je •deetcval v Ljubijano, kjer se je legittmi. ru\ s pismom »ck. Julije Justha. V pismu je bilo meć drugim *udi to, da je d*\ Kovacs pochJaŠćen se poga jati s slovenski-mi politiki. Dr. Kovaes je obiskal biv_ šega ljubljanskoga župana Hribarja. ć* T. Fn drja Janeza Ev. K r e k a ter predla-gal politično koalicijo madžarsko, slovansko proti Dunaju. Izvajal je, da je treba ze vedno zlomitl vlado Nem-cev rn Duntj. Na vprassnje, kaj namera. v«jo Madžari s Slovaki in Jugoslovani. je Kovscs odgovoril, da zatiranje S'ovakov ni v medžarsksm interesu. Madžarski narod, da za to ne more. To dela vse Dunaj, du-nr.Jski sistem jr hajkati narod proti narod-j Ako bi prišlo do m-sdiarsko . alovan«ke. ali vs>i? i-nidžarsvo „ sicvenske zveze, pot*m 9% 'Azdir.ri pripravljeni podpisati reharte b|-*nche in crfo ustanoviti jugoslovansko državo, hr/ptf1« - s»-fcsko _ slovensko, ozi. r^*rra pon->ac*]ft S'cvencpn do popolne avto. nomft«. G:evr"r.i se Kcv^csu nišo vsrdli na limanice. m »cdobno se je vmil brez uspe. ha tudia poslanec dr. Erno Kovaes iz Kra-keva in Lvovs, kje'1 so ga sicer bratsko po. ♦ost i i i,  končno  pa   lepo   izVomplimentirali.
K t»n< rai»TttJefn lah!:c dodamo še eled'če podrobnosti: Poobl^ečenec madžarske koalicije p©!*lance dr. Kovaes Je priiel takrtt v Ljubljsno v oficirski uniformi. Udc-cžil se je bil vejaskih vaj na Koro%kem in f»* je kct čaatnik predstavi? slovenskim p»!itiksm. čei. da je tako manj tzpost^vljen po«orno«ti ©STaeti. Izkaza! se je a poob. la«tilom Juiija Justha ter je razvija( prav veliK.opotezne r.aćrte, češ, sedaj je čas, da Madžari in J'jgoslovani v skupnom odporu ri'Tfjo Avatrljo, ter roko v    roki   dosežejo
popoln* sanostoinost. Pcr^tanec Kovaes je zidel zla*-« gradove, obeta! slovenek'rm politikom vse mofloče. sltkal Jim nevarrost. kl prsti Jugop'cvanem, ako se nadalje ostanejo pod d-jnajsko vl«do, pripovedovpl kako so Madžari od'oeoni k r»ajcT.<raJnejiJm sred. stvom. zatrjevsi ksko bratska so njihova ćuttva za Slovence. Hrvate in Srbe, hvali I se je k»'<« i^ajo Jueth, Košut. grof Appo-ny, grof Z.chy zagotovljeno pontoc Srbije in pr\4'i%a\. da največji sovražnik ogrskega in hrvatsk«ga kralja je avstrijski cesar. Konc. no je prediagel skupno konferenco nf^džar-skih, hrvatskih in slovenskih voditeljev, ki naj se vrši v Ljubljani, kjer da bo vzbodila najmanj pozornosti. Nj tej konferenci se naj definitivno sklene madžarsko _ jugoslo. vansk? rveza.
Slovenski pelitikt, ki Jih jm 4r. Ko-v£e* oblaka I. so postu tali madžarskega agenta a hladno rezervo ter so ga kratko-malo odilovtli. Porcčiio. ki ga je prlne. sel poslaneo Kovaes v Budimpeito je moralo konstatirati pcvsem negativni rezultat njegove ljubljanske agitacije, kajti Madia. H se nišo po Kovaoeevem odhodu pri 9lo. vencih nič več oglasiti, ako ravno so poznej« pri drugih ie mnogo poekutall. Slovenski politik, ki ga -.Narodni Listy<- navajajo kot »dr. T.« je bil, kakor smo izvede!i podžupan In deželni odbornik dr. Karl Triiler. ki je madžarskemu agentu neprikrito povcdr.i, da se MadžaH zaman trudijo za slovensko zavesfiiitvo.
Leta 1905. so aedajne vladne madžar. •ke mrzlično delovale proti !M r-rem in proti Avstriji. Danec bljuvajo isti  Ijudje, ' •
Dr. Susteršlč srobohop o&tnsinih Slouencev.
(Dopis s Koroškega.)
Pod ^orajšnjim naslovom ie prt-nesla svojčas blagopokojna »Osa« karikaturo dr. Susteršičevo. Bil je naslikan kot prrobokop, ki pokopava tri krste — Koroško. Štajersko in Primorsko. Odpri-mo prvo krsto, Koroško — in pogle.imo, kaj je pokopal dr Šusteršič! Pred dob-rimi desetimi leti je nasfa! nov volilni red za državni zbor. S icrn volilnim redom se ie spremenila tuđi volilna geometrija, prednjačili so se volilni okra-ji, pri nas. na Koroškem, seveda tako, da je dobila slovenska rretiina prebi-valstva cnega poslanca. dve tretjini nemškc?:a pa devet poslancev za državni zbor. In se ta edini slovenski mandat označujejo Nemci kot -Kampfman-dat<-, kar imajo popolnoma prav, 2akaj, pri zadnjih volitvah je v tem edinem okraj« zmas:al Grafcnnacr Ie z neznatno većino clasov. Da ie Grafenauerjev mandat bojni mandat, .-.em skusil sam na njegovem volilnem shodu, ko so nas ob-•mctavali z )ajci in ko se je nemčursko nasilno društvo pripelialo z brizgalno* da bi zborovalce razpr'ilo. kar je orožništ-vo vendarle preprečilo. Tako je torej za-si^urano zastopstvo koroških Sloven-ccv v državnem zboru. Kaka primera, če pogledamo, kakšno zastopstvo ima v državnem zboru pest kraniskih Nemcev!
Kako je prišlo do tega. o tem se je svojčas mnogo razpravljalo v »Miru« in vseh naprednih časopisih. Da ie vlada prikroiila novi volilni red z ozirom na volilno geometrijo na Kranjskem tako, kakor je bilo vseč dr. ^nsteršiCn, ?e morala krvaveti Koroška. Bila ie to na-vadna kupčija takratnesra načelnika S. L. S. z vlado. Pa dobi S. L. S. na Krani-skem popolno moč. zato naj se vzame katoliškim koroškim Slovencem vse. Govorilo in pisalo se ie javno, da Ie iz-dal dr. Šus.teršič obmejne Slo^rence in on tuđi nikdar ni mogel nasprotnega dokazati, dasi je vr?cl v svet »tajnost«, da je na tem kriva neka »visoka* blizu vla.de stojeća oseba. Pribiti hočemo Še to, da ie dr. Šusteršič že takrat izdajal tuđi lastno stranko, ker ni delal radi tega za njo. da bi imela sama korist, ampak da je z njeno pomoćio ko-ristil sebi. prišel pozneje do mesta de-žclnega glavarla, in skušal dospeti do ministra. Da je pa zamešetaril koroške Slovence, ki so bili vendar pod vodstvom dr. Brejca njegovi verni pristali, dasi nišo vedeli zakaj, osvettjuje st bolj njegov značaj: VedcI ie. da mu zasuž-njen koroški naš rod nikdar ne more biti v pomoč, zato ie bilo brez koristi zani, potegovati se za *umiraioče«. Se več! Ako bi bil pomagal koroškim Slovencem, ki jih uničujeio žc sto in sto let, bi se bil zameril vladi. Treba pa je bilo, se prikupiti in zato pomagati pri ubijanju slovanstva.
Da nas koroške Slovence posfedice Susteriičevega dela glede voliine reforme tlačijo posebno seđai, ko edini naS poslanec ne srne zastopati naših in skupnih koristi na Dunaju, to bo razumel vsak, ki ima Ie malo čuta za našo stvar. Zato pa iiikreno pozdravljamo izstop fa-moznega Ijudskega zastopnika iz Jugo-slovanskega kluba, zakai on ne spada tja, onečaščal bi svete prostore, kjer se dela za naše ujedinjenje in našo svobodo. Dosti udarcev smo že prenesli in prenašamo vojno tuđi to, da naš Grafen-auer ne sme tje, kjer bi ga potrebovan, ker smo prepričani vi vemo. da delaio ostali naši jugoslovanski poslanci za vse, torej tuđi za nas, ćelo v prvi vrsti za nas.
Čudno |e Ie, da je slovensko, koro-ško liudstvo, osobito pa njega voditelji, izdajaisico delo dr. Susteršiča pri volilni reformi ttko hitro pozabilo. Sporainjaino 'c še, ko je odfcajal cei vlak korobkih
udeležencev na Katolički shod v Ljubijano. kjer je imel vendar glavno vlogo sedanji uskok. Tam je govoril o pravici in resnici in vsi so ga poslušaM. V ustih je nosil boga, v srcu greh in sovraštvo. S pobožnim obrazom je stopil pred mno-žico, na tihem pa se je smejal štafaži, ki je prišla počastit v pobožni ideji svojega krvnika. Siccr pa ljudstvo za ta čin ni odgovorno, ker ni bilo dosti poučeno in ker je bilo mnenja, da se gre edino za versko stvar. Ampak voditelji bi bili morali izjaviti: Pridemo na 5hod, toda ne pod Šusteršičevim vodstvom. Ubi-jalca naših pravic proč. Zakai se to ni zgodilo, ne vem. Sedaj pa se Je pokazal »voditefj Slovencev«, kakor se je dal naslavljati. v vsej duševni nngoti. in mislimo, da na vsem Koroškem ni Slovenca, ki bi se dal zvabiti v bodoče na kako, še s takimi lepimi frazami okin-čano prireditev in če bi bil na njej dr Šusteršič Ie zadnji gost.
2al, Čujemo, da ima na Kranjskem ta uzomi mož še peščico pristašev. Poslanec Jaklič ie izstopll tuđi iz Jueoslo-vanskega kluba. Ta gospod ie učitelj slovenskih otrok, ki bodo postali, ako bodo vzeli kot zgled svojega učitelja, gotovo sami trdni in neomafni značaji. Pregovor pravi: »Povej mi, s kom ob-čuieš in povedal ti bom, kdo si.« »Slor venski Narode je poročal, da Je Šusteršič avtor tajne okrožnice, torej oče vojnega denuncijanstva, tu smo povedali, da je Judez" obrnejnflt Slovencev. Ali hoćete še več^ AH je ^e premalo soli in krvi ? Torei čafte sodbo naso, sodbo ob-mejnih borcev, trpinov za našo sveto stvar: Kdor je z dr. Šustersičem, je proti Jugoslaviji fn kdor ie proti nji, Je te-dajalec. za katerega na naši zemlji trt prostora, med nami ni besede. Na dan vstajenja  bo  nosit  Kajnovo  znamenje!
PritoZ&a JoMke Matice" odbila.
Dimai, 14. decembra. Danes je bila rnzglašena sođba državnega sodi§ča o pritožbi »Slovenske Marice« radi svoje-časnega razpusta. Pritožba je odbita in sicer z utemeljitvfjo, da Je roman »Gospodin Franjo« »političen« in da je »Matica*: zato »prekoračila svoja pravila kot nepolitično društvo«. Sodba je sicer brez vsakega praktičnega pomena, ker je med tem delovanje »Slovenske Matice« zopet vzpostavljeno. V ostalem pa izziva orierinalno načelo, po katerem je sodilo državno sodišče najostrejšo kri-tiko. Ako )t roman »Gospodin Franjo« »političen« roman, potem je danes »po-litičen« vsak drugi moderni ron^an in razna založniška društva bi morala biti vsa razpušČena. In konečno, če je slovensko kulturno društvo po mnenju vi-sokega državnega sodišca izgubilo pravico do obstojau ker je izdalo političen roman, kolikokrat na leto bi morale oblasti raspustiti »Scluilverein« ali »Sud-marko«, katerih neštete publikacije so politične v pravem pomenu te besede, ki pa so po svojih pravilih ravno tako nepolitična društva, kakor »Slovenska Matica«. O famozni sodbi. državnega sodišča se bo pač še govorilo. Na Dunaju nam vsak dan prosto-voljno dajejo na razpolago nove argumente za našo deklaracijsko politiko.
Zatai Bi priilo do mtiim
n Dmmj, 15. decembra. Posl. Wolf je imel, kakor poroča ^Alld. Tagblatt«. te dni v Amsterdamu na Nižje Avstrijskem shod, na katerem ie pripovedoval tuđi sledeče: Povodom razgovora s cesarjem Francem Jožefom sem iziavil, da Je z ozirom na češko državnopravno agiU-dk) brezpogojno potrebno nresničiti nemške belange. Prosil sem, da bi smel cesariu razložiti, kako si vse mislim. Nato je cesar izjavil: Zakaj mi neka! ta-cega ne predloži moja vlada? Jaz sem odšel k srofu Sturghkii in sem mu povedal, kaj mi je đejal cesar. Orof Sturgkb mi je po dolcem razmifljevanj^i 04fiQYPnJ, 49 nima zananjegg oo^pjL^ za
Stran 2.
,&LOVtJXbKl MAKoi/*,   ajic   17. decembra   i5*17.
288 siev.
bik predlog. Jaz sem mu na to dejal: *Ekscelenca. to že napravimo; v Prago skličemo nemški shod. ki bo Tahteval od vlade, da uresniči nemske belange*. Praški shod je bil sklican, toda na poti « kolodvora k zborovania sem zvedel ia smrt ministrskeza predsednika. Tako so ostale nemške zahteve neuresni-čene. Sedaj Je naloga Nemcev, da se lastavimo za pridruženje Galiciie k poli-»ki kraljevini in za pridruženje zapadne Ogrske k nemški AvstriiL da si na ta način zasiguramo nemško većino. — \Volfovo razkritie je velezar.imo. Kaže, nam. kako je bilo vse DriDravijer.o. da se definitivno 4zvede veliki nacrt po-polne germanizacije Avstriie in da ic revolver drja Fritza Adleria igral res .velezgodovinsko vlogo.
Notranii boji v Rusiji.
Stockholm, 15. decembra. V Kav-kaziji je prišlo do bojev med domačimi plemeni in kozaki. Kaljedin, ki so ga poklieali kozaki na pomoč, je odgovori!, da ne more pogrešati nobenth čet.
Petrograđ. 14. decembra. (Kor. u.) 'Agentura. Rostov, Rahičevan in Tagan- , roz so v oblasti    revolucionarnih čet. j Kaljedin je zaprosil župana v Rostovu, da naj priđe v Novočerkask na poga- J fanja za u^tavitev vojaških operacij.
London, 15. decembra. Sem je do-spelo poročilo iz Petro^rada. da gori Zimska palača.
Stockhotm, 14. decembra.  (Kor. urad.J Ra5skoje  Slovo*  poroča,  da   *n  dosocli  v Petroc;ra<3    l'.tvinski    pntki,    da    podpiraio boljševike.
PetroRrad. 14. decembra. (Kor. tirtd.) Kaliedlnr.v general Potock;J. ]t bil a svojim Štabom  areiiran
Kodani, 16. decembra. (Kor. nrad) •Sočialde mokra ten« poroča Iz Stockh'Mma. da Je dobil bolJševišVi poslanik v Stock-holmu Orlovsk-'j brz«Mavko iz Petrojjrada, da fe bi! Kaijedin v bližtn! Moskve aretiran.
Rottcrdam. 15. decembra. -Pravda« peroča, da se je većina preko 150 glasov !zr«kla v niski narodni skuni^inl za rlađnl pređlog za t^koj&nji mirovni skiep.
Pctrograd, 14. decembra. (Agent.) V Smolnem instituta se jo vršilo fcozaško zboroTar.j**. ki m s« ga udeležilf TOjaki Jonskih in kubanskih regimentov. kozaSk! komite, ki je bil poslan k rseruBkemn kon_ BT«?au sovjetov in baterijsko moštro se%er-ne fronte. Shod je odobril tale sklep: Clanl vrhovnih kozaških organov. sovjeta roja. £kih organizaeij Todijo že od *a£etka sroje flelavnosti protlrevolurijonarno proparan, do in tirajo kozake ▼ hratomorno rojno. Ker nočf-mo. 4a bi &e đni**3 organizacije ▼me&avale v koza^ke, zadeve, nkaiujemo pomagat! Ljeninovim četam in ^lane sovjeta vojaškib onaranizacH takoj zapret!. Pbod se Je razSe! opolnoči. Oborrieni uđclctniki so oćili, da primejo <4ao^ sovjeta foJaAkih organizacij.
Rotterdam, IZ. decembra. «,Times* po. ie£ajo. 'Ia Je Trocklj izja-il đa boT-^jo bolj. •e-rtki ta vRalfo c*"»o «Iof*»^! ^plofcnl mir.
USTAVODAJNI ZBOR. Petrograd, 14. Jccembra. (Kor. u.) *A^entura, Kongres socijalno - revclu-cijonarnc stranke je sklenil j:ledc poli-tićne^a programa konstituante zavzeti ne 5?a stališče drugesja kongresa sovje-tov ter za njegove pravice razpola?:a-tija in odstavljanja. Resolucija pra\i: Poskus, izpreraeniti ustavodajni zbor v bojno organizacijo proti delavskim in vojaškim sovjetom, ki so organi oblasti, je atentat na uspehe revolucije. Nujno je treba nastopiti energično. Revolucionarno rusko ljudstvo bo izpoi-Tiilo svojo nalogo. če bo vladna oblast izključno in nepreklicno v rokah ljudstva. V časti naše sedanje nepretr^ane socijalne revolucije ne «me lfridstvo deliti oblasti  z  drugimi razredi.
Petrosrad, 10. decembra. (Kor. ur. Agentura, zakasnelo.) OKoritev usta-vodainega zbora se je odložila za ne-doličen Ča<;. ker je Ljeninova vlada do-ločila. da mora biti navzočlh vsaj 400 poslance\r. Do sedai ?e znanih kakih 175 izidov volitev ter 50 dobili socijalni revolucijonarji kakih 100, boljševiki na kakih 40 glasov. Od teh 175 poslancev je prišlo popoldne kakih 50 v Tavrislco palačo in ker nišo mogli imeti sele, so se privatno razgovariali in sc^tavili provizorični bureau. Danes se :e \Tsila impozantna Sudska manifestacija na čast zborovalcem.
Petrorrad, 14. deeemhrm. fKr.r. erad.) 'Agentura. Na scverni fronti le bilo irvolje-nft S boljkevikov in 1 Ukraiinec V okraju Itra5noiar«k so dobili socifalni revolnci'o-natli 2**22. boHSevfld 9^75 in kadeti 214 llasov
Stockliolm. 15. decembra. 'Kor. trrad.) -Pravda- poroda, da so dobili boHSevikl pri volitvah r nstavodaint zbor v Rostovu "^ečino.
Petrofcfad, 13. deccTTthra. Pri voTltvaV •r nstavodtini »bor so dobili pri 12. armadi boljševiki 2O?.OOO, socijalni revolucionari 12OJ00O, Ukrajinci 3000. kadeti 6W>. pat-i-lofiM tr.enf'erlk! 75A0 in medna r^dni n?Qn}5c\1ki l?nn *1asov. Pri ?. armadi Je bilo ranneric dasov to - te: Boloviv? 145.000. socijalni revolucfl^nar?! 45.000. UkraHnci 21.nno. kadeti 4000. patrliotični menflte-v-iki 1200 ir. mednarodn! menjseviki 1200 ctasov. Nt Pinskem !c ilasovalo v armadi za bolJSeviVe 20^.000. za ^odiatrc revoludiontric 11.000. za Ukrajince 1200. za kadete 700. rm mednarndne menffevike 330 in ta narodne menije vike 293 vo?akor. CAR   UMORJCN?
BaMt 15. decembra. »Times« poročt xt Wash»n^tona: Na tukaišnjem n:skem ve-leposlaništvu se sovori. da »e bil bivil car Nikolal od vojaike straže ubit.
Vladlvostok.
B«r«. 15. decembra. (Kor. or.) »Progres de Lyonc poroča fz WasH!njrtona: Ameri5Vi konrnl v Vlađl\-ostokT! dementira
»zkrcanie iat>^n«Wn iet.
Amsterdam, 13. decembra. CKor. nr.) Glasorn ooročila neVcjra tnkafsrjeica lista vzvedo »Times* iz Washingtona: Državni tajnik Lansing je danes snoročil zastopnt-kom časopisja, da Je dobil ^đ ameTilVeffa tlJMliil« v Vladivoa total brzojavko, kl pravi.
da se vrSi tam silen boi med raznimi vo}a-^kimi skupinami. Konzul je zahteval, đa naj se poSljeio tja ameriške čete. Glasom izjave Lansirna v VVasbtnctonu, Se nimalo poročila. da hi bili Japonci iikrcali cett.
Švedska. Finska 1b Ra^Ua. Stockholat 14. decembr«L (Kor. nrad.) Socijalno - demokratična stranka prlnata oklic, v katerem ob?alujc, da se ravrema de! ŠveJskega meSčanskega »Jasopisla za oborožer.i nastop Švedske proti Rusiji, da pospeši odloCitcv Tinske, ker bi se s tem
motilo   pmatelJsVo   rarmerje   z   Rusiio. Rusija   In   ententa.
Stockholm, 15. der-einbra. Tn akreditirani la-to^nl^i ^rtente so ptorili pri i\»d_ ski rlacli korake, đa jo zadrfe. đa ne pri*r^ nove niske vlade, Ce bi »vedska vlada pri. znala novo ru?ko rlađo, h\ to smatrala patenta za nerrijazen kornk.
Stockholm. 15. decembra. Japonci «o odpotovali tako hitro iz Rusije, da je većina pnsti!a tam pohištvo. blasro in žlvila. Vlada se izseljevanju ne upira. .Tavonski miniM. kl je do*re*a ▼ Pctro«5rad pa meka vla 1» ni dorolila sepustiti m«sto m ne Tniiti na Ja poneko.
Dociodki n^ boiišHh.
NAŠE   UKADNO   POROCILO.
Duua], 15. decembra      (Kor. urad.> Vzhodno bojišče.     Orožjc   mtmfe. Pogaiania za prern!r?e se iw3a??yjc'o.
Italijansko bojišCe. Ćete generala infanterije Aifreda Kraussa 50 kliub naj-S'lnetšemu uporu zavzele itallianskc pozicije na Col Capnlle. Pri tein sta se si!no odlikovah: pešpo{!<a §t 49 in S8. Na gori Pertica so zavrnili alpski bataljoni več sovražnih nanadov. Oa bf ?.ftpct za-vzcli đne 12. hi 13. decembra od ravez-niskih Cet zavzete sovražne poziciie na gori Spinucio so izvršili ItalTani zaman silne napade. V boiib zadniili Oni smo vjeii 40 kaliianskih častnikov. med nii-ml 2 štabna častnflva ter nad 3;M)0 mož in vrjlenili nekaj topov tn strojnih pušk.
—  Sef scenera!ncs:a štaba.
Duna% 16. decembra.      (Kor. urad.)
Italijansko bojisče.   V pokrajini Col
Carrlla so avstro-o«rskl polki izgraditi
svoje uspehe ter vieli ?opet   nekaj   sto
sovražnikov. Ob Plavi  artiljerijski bo\.
—  ^ef generalnega štaba.
NEMSKO I RADNO POROCILO.
Berolin. 15. decembra. (Kor. nrad.) Zapadno bojišče. Skupina gfm. Rnprehta. Več kot pred $t<r1mi ted-ni 50 astavHl An?:težl svo«e nanade na Plandrskem. Za enkrat smemo smatrati n?ei?ovo velikansko ofenzivo, ki ic imela nameti zavoievati flandrsko f»bal «n uni-čitl oporišče namiri podniorskfh ćoln »v, za končaro. Skorai vsa ansieška vo|-ska* ofačetia s Francozi. se je več kot č'^trt leta borila za odločitev z našo. na Flanderskem stolećo armado. NemsKo vodstvo In nem-ke čete so tud? tu zina-^ale, dočlm smo na drugih točfrafc s sil-nimi ndarc- pnbil! sovražnH:3. Neuspehe anf^efke vojske na PanJrskem poveća «e težki poraz, ki ga je ans«e*ka vo»ska doživela pri Cambraju. Scvernr> od Ghe-luvelta smo pri uspešneni podvzetfn proti anir'eSkiin črt?m v ^riHkem par-kn Polzefhoek vjefi 2 častnika in 45 mož. Ponoćni an<rle*kl protmapad, da zopet osvoje iz^ubljeoo o^emlje, se je ponesrečfl. Od Scarpe do Olse Ve bilo ansle«ko art!1T2n"sko delovan'e živnhno. Zvečer. čez noč in rano zjutrji se ležali na na^lh pozicfjah moćni ognjen« napadi, spozna?! smo nameravan an«r1e?k! napad vzhodno od Butlecourta ter prerre-£ffl njega izvedbo s svojtm nni-evalnim ogn»em. — Skupina vojvode A1 -brehta WiirttemherUr?a. V dofini Thanne je zabranila na^a pnsadka v farkth suneV oočnega franeoske^a Iz-vkJnc^a odđelka.
Ital'janska fronta. Iz bojev zadn'rfi dnl med Brento in Plavo Ic ostalo v na-?!h rokah 40 častnTkov m nad 3000 mo?. nekaj topov m stro'nHi nusk. ZavrnU! smo več protira^^dov. Ki jih ;e sovraž-nik 'zvr§il na pozicije, ki smo |Iti bili za-vzclL
Vzhctfno bojišče. Pokajanja za pre-mir'e so se nadaHcvila, 9
Makedonc'a fronta. Ma;bni bc»j? v predpo!ja zapadno od Ohrid« Kl sa Jezera. Na ostati fronti je ostalo boi no de-lovan^e sfabotno. — v. Ludendorft.
Bero1m.*16. decembra. HCor. nrad.)
Zapadno bojiSče. V ^raiskem parka v Polze'heekn smo po*«5ti'l? svojo crto naprei in vjeil več mož. Pri Monchvfa in ittcorapadno od Cambraiti le dohilo artiljerijsko delovrn^e prece'sno silo, AfT^rtefki šunki rri Monc'»ylu in BnMe-courtu so se poticsraćlH. Na itinozffc to-čliah »raneoske fronte s?no pripefiali Iz irvidnih holev vtete nazai.
Itallian^ka fronta. Razskiaioč svoj« tispehe so avstro - ogrske čete zajuri-Salc ltair<anske pnziclje Južno od Col CapHla m \1ele već sto mož, med nliittl 19 častnikov.
Makedonska fronta. Živahno delo-vanle Ant?1cžev med Vardartem m IM-ranskim jezerom. — v. Ludendonf.
TURSKO URADNO POROCILO.
Carigrad. 15. decembra. (Kor. or.) Ob maloazijski obali smo zasedh otoka Mcssonissi In Plaka.
V SRCDOZCMSKBM MOHJU. B«rlin, 13. decembri. Wolffov VBfA poroča: V »rvdosempkem morju 10 u&ii podmorski čoln! anifil! zopet đvanaj»t parnikoT »« leit jadrnle z ?eć kakor SO.dOO brnto reglstrski-bi tommL Većino p*rnlkov smo kljub
motel »traži rnšUcev 1b raidlrmlcer pod. morsklli čolnov intreliH Is spremstra. živahno delovmaj« ■premstv«Bih l*dij J« ostalo redno brea u« peh a. Prevoznema pro. metu t ItmlUo ia na hojisča na Tiboda nrerlozetn»kega morja bo prtsađete ■ tem oU'ittne   izgube.     PredTEem     smo   ▼   aekesi
velikem potopljen era parnlka sprktnall ia Italijo ammenjt-no  prevoroo ladjo 1« čete,
pri nekatn drusem smo dolofili tmi^r ▼ Polun. — Aef admiralneg* štaba.
Pomorska  bitka  pri  Norveški. Kriatljanija,      13.    decembra.       (Norsk.
bn. ur.) Od potopljenih trgovskih parnikov sta ti'a dv» nrrveSka namret r.Bolleta« (1700 ton> In KoBg Erik« (750 to«>, po-Utd dva Švec^-ka tn ed<^n daBfKi. Poftko<lo_ vari aneleik! razđiralec- om nahaja v 1J*»k. kevi^u. Poveljnik je mnenja, da bo sam Inhko popravll ladjo in odplul. N>mc! eo o> L;tre1jevali najprej Angle?e, đa so se mo-pH tr^ovski pari iki i"1oo1ti iz boia in fpra. vitt pvoio posfldko r čolr.e. Pravijo, da je vw moAtvo re'ieno In upajo da rtoeofcejo rr.nopi reftilni ćolni t*»kom dneva obalo. Po. dro!>no«ti o poteku boja j*> »noro^il poSV^o-rtovarl angleški torpe(*nt lov«c, ki je 'niel naloeo, =^rem;jati Ž« imenovane laclje z An^-'-'.eta na Norv^f^o. Pri Povser;t so Jih nr^a^ii Stirje nemgVi torpedni lovci in potomli enepa arcrleS'**ra lovca, štiri riM. ško parnike tn vseh ft**?t tr?rovakih iad'j. Do^rdaj Ff» je resilo 'i • nož la<1ij .^oP^ta.', • Thprl^if- in rBothria . Vrt porcPHlh r^Se. nee» moštva fta bila pr;topljpna dva nem-?ka torpedna 'ovca. Krrnar vBollfite* >e la_ iavil, da so jih Ncijjci krr*nko napadli. Sir^r pa ne tr^iju.• <la so namrri'.i fvoj Ot.-^nj nred rrem na trpov^ke lad)e. Zato se jlm je posrećilo odtegnitl se bojrl coni. a v»e_ eno nišo orišle svoji usodt. Posadka »Boll-ste« meni, da je v«*© mofttvo refteno. kpr se je po neki nemSKI forpeiint lovoc ponudll, da sprejme mo&tvo. Vnled deija kroj??lj drugih lorceT proti trtrovskim ladiam. ro Ijudje raj&i ostali v re'llnih <"r>tnih. N"a krom eneira angVftkih torp«*dnih lovcfT je telalo po izporedi mostva 10 trupe! angle. ?kih mornarjev. Na Tpra*nnje. zakaj nišo antrleSVe bojne !ađ!e radele nemškiti, pr«. rijo An^leži. da po bili NemH predalpf. An^le^ki topori nesejo lO.oorv metrov, a Nemct so bili v razdalji 12.000 motror.
Mornariiki svet entente. London, 15. de**«»inbr». Dn© t9. tn 30. novembra ro m t Parizn vrftile pod pred_ 5r»dBtvom Georire Levjmpda konference ^n. tentnih admira'or. na kat^rih je bilo *~k\e-njeno uFtanoviti mornariftki »Tet mavezni. kov, da se *a*otovi kar najožji stfk In po. polnl skupni nastop zavezniAkih brodovij. V ta vrhovni mornariSk! svet rstopijo raor-ranSki ministri in Sefi Stnbov. Japonska In Zedinjene ćrtrvre posljeta tud! stoj« xa_ Btopnike.
VELIKA    NEM§KA    ZIMSKA OFENZIVA   NA   ZAPADU?
Rotterdam, 15. decembra. Daily Tele^raph javlja iz New Yorka: Ame-5ka vlada pravi v svojem tedenskem vojnem pregledu, da se Nemci na zapadni fronti pripravljalo na veliko zimsko ofenzivo, s katero hočejo iz^iliti odločitev vojne predno prispe ameriška armada.
ANGLEJKO.UFADNO   POROCILO.
14. decembra. V boja t bombaml vrhovno od BnPeoonrta so nafie čete tam neko iko popravile svoje potirifije. Sovraž. nik je izvrSil za^nio noe pohod proti neki našf poftolanki južno od Prouvilta. Nekaj pto svojih ljudi pojrresamo. Na ostali front! pe zadnjo no^ ni dofrodilo nift po*ebno t»J-nega.
IZ ITALI.1ANSKE FPONTF.
ItaliliiBsko bojilee. Is vojno-poročevalakeira stana 15. decembra: N31 vi_ i^^nab. kl obvladajejo dolino Brenta, vshod_ co ?as Marina, so doeegle vfieraj čete generala Krauna nove uspebe. Kljub najljn. tejftemn soTražnemn protJnfinkti in trdo. vratneran odporn eo zavreli Cehi lnf. ooilia ?t. gg. Col Caprili«. med tem ko no se zlastl NiSlearstrijel 49. inf. polira polastlli kote 1W2 severovthodno ob Colu della Bureta. Zaman Je po«kni»al Ttalfjan 9 tako.i5r.jtmi besnim! protinanadi ropet osvojiti izerubVie-ne pozicije. Vs^ poskn^i no se izjalovili ta_ kaj. kakor tuđi na brlbn Pertira. Irjer so planinski bataljoni vzdrtall trikratni po_ vratni nar>ad. Do^im <*» ostalo tuknj t rokah braniteljer n^d 100 mo?!. 2 častnilca In 1 ptro*r«a puSka. 1*0 »taT! boji za Col Ca_ prtile Italilana 40 ofiririev, tn*»d t^tnl 2 Stabna oflcirja. in nad 1700 rjetib mo*. Tu_ dl proti poricfjam, katere bo zavojerale raverniSke čet*» 12. in 13. med Brento in Piavo, im vo'Til f<ovTa*nrk svoje Ćete brr»r_ rppeSno na hnđ ncr»ad. v katerem j«» te5Ttit>fl okoli 10^0 vjetih ino*. V ztačnib bo5ib j« b!1o 1 »ovražno lrtalo seetreljeno. neki bo_ vražnt priverni rrakorlov Je pniel srorW-sa tla. Iz voja§kef?a razmotrivanja ir». «Ie_ femVa: Na vrbodnem breni Brente cmo včeraj no kratki artiMeri'ski pripravi taja-rl*all 12SS m visoki Col Caprille. To akcijo so nai«» na zapadnem bretrn Brente, sever. no jrlobeli F*r«ncena, noetavl.len* baterije očinkovito nodnlrele. Hrib Caprille. ki pada proti Brenti po Jako strmih ptenah, J« btl levi kraini »teber italljanfke obrambne po„ ricije. ki *»e«m x visoke p^nnote briba Apolon« In hri^a Crappa do Pinve. Na tej v1_ «oki planoti pdio se nstavili in pridobili ta. ko večjo možnort «a razri.ianje In na<1«lje-vanje svojega naprfda. Veli*ti n«peh feJd_ maršala Conrada na planoti Sette Com„ mnni ?«» ob^^ti v#»^no pompmbnHSe v svo jib operativnih in tavttfnib n?lnkib. Itali. Jani posk'i^^^o % ve^ikimi fsilami o^labftl vedro ontrp^i T>riti«k na prostor pri Pa?w. nn, alf vps  njihov o^nor Je bre«uf«pe^en.
Anfleii in Francozi na hri-bu Meletta. Tz vojnib porobi!: Kakor je se*5aj breEdvornno u^otovljeno. 90 pe aclele. iili tndi angle^ki in franco*ki oddelld tel. kih pa la naše čete imacovitib bojev ta i talijanske ntrdbe na Meletti. Tuđi ti ciso mogli prepre^itl polotna teh Jako valnih pouicij in nfoo bili ko© c. kr. bataljonom. kl m> vtj-»ni smagOTftti. NsjžfvahneJSi del iU llianske bojne crte je sedaj prostor med TmriBom In Mestre. kjer »« opaža rsako uro gibanje sovratnib ^et. Na tem prostoru j« baje postavl^pnlb tndl kakih 6 angleikfn tn francofkib divisij sa !tali*at»sko fronto. Benetke s svojim! ogromnlmi ntrđbaml so pasivne te dalje časa. Vreine }• če* da« lvpo, ponori pa Je obeutuo mrzlo, ajntrei velika Brasla.
D' ABonstlo klice IttHJan* 1 b J ni ne Amerike. Is L.ngana poro, fajo, <ia je irđal D"* Atmnnrio sa ItaHJan« v tntni Araeriki poziv, naj takoj naetopije italijarsko vojaSko službo. PremotneJM morajo žrtvovati obilo, k&jti sedaj gr« sa reži te v domovine.
TALIJANSKO    URADNO    »»OROČILO.    .
14.   decembra.    Včeraj    zjutraj, 3. dan  w>pet  pričetega  boja    med  Brento    ia Piavo. je konceniriral sovralnlk tekom ne. kaj ur ogeaj ttoj ih baterU ni nai* posict* )e v pokrajlnj Cola Caprille    della    Bereta in   nato   ljuto  napade],   zađel   pa   j«  s   nas« strani na neomajai BOČni odpOP. Infant^rtJ. «ki napad je opustil ta izrriujo^ motao na.
dalj« avoj prttisk. j*» rač-el s svojo artiljerijo zopet streljatl. To Je trajalo \^s dan In na§« baterije v družbi 1 obetreljevalnical letali, ki so dobila dobre cilje ▼ nabiranju <*et v dolinab s* verao naših črt, so se uspea» no boje vale. Zjutraj .'?o<iaj bo krepki osrnjeni Talovi, ppreraljani s besnim rasdl. rajočim o?rnjenr>, r>blo£ili nafte pozicije na l^raatkn hriba Bolarolla, ki Je bil ob 11. ari 30 minut besno napaden • obhodno akcijo z zapada in aeverovzhoda, MoCne napadal-ne vrst*-, ki so 5*1 vCasth zgostile v tesne mase, 50 juri&ale na Col del Orso. na brib Solarollo in iznostavek Val Calcino. ljut ozenj je bil naperjon na okolico Santona, S svojim sljajnim držanjem in « »rojim fr. dovratrim od porom je obdrtala na>a infan, terlja v spopadu in v boj ih z ročnimi >qra-nutami na obradovan ja vredni na^ln, pod. rir.?r.a po na^ih in po franoofikih baterijah, pozicije in je sovražnika zavrnila. Ponori, ko je bojna pila ponehala, je tvoril neznat. ni in s Mrani naših hrabrih braniteljev samo korplroina izpraznjeni dol terena odini uspeh sovraZnika za njepcove opromne hrvavr- žrtvo t^kom cer-ra. Naši letalri fo r.*»ill 3 Irtala, ki so padla na tla ▼ dolini AsRa, Bfvr-mo .^«iapa in »everno briba flrara. č^trto je zadel ogenj naš*8 ;jrtiljeri_ je i n je padlo ▼ okolici Susegana na tla.
ITALIJANSKO   URADNO   POROCILO.
15.   decembra.     VćeraJ   Je    trajala bitka  med   Brento in   Piavo razljačeno  «ia. Ije. Artilierlj. boj. ki se Je nadaljeval časo_ ma po ooči. Je hil ob  xori  ropet ljut In  je Traial   broz   presledka.  V   prvih   pcpolu.l^n-skib arab je poslal sovralnik na napad pvo_ Je,  infanterljske  mase, V  pokrajini   prel^za Berette ?mo dog^gil s. «»dno svojih    krai*»v, ntb ofenziv dvakrat vrh briba Pertica.    Ta operacija je privedla številn*» sovražne bojne f'\]r na to tofko. SovraSnl sunek je bil nap*rj*»n   y   skrajno  Ijntoetjo   proti   prelaro Caprile in  juznf-mu    pobočju    prelaza    Be_ rette. Kagi so ga zadržali in Eavrnlli s pro. tinapadom » težkimi iz^rubami «a sovražnika.  Sovratnik, ki ni  skrajSal Ijutega bom„ bardiranja ozemlja za našim! pozicijaml. je zopet pricel z artiljerijsko pri pravo    In    5« obnovil svoje bojne sile.    Potem je    napad ponovil rrečer. n katerim ma je uspelo, da je  dosegel  prelaz  Caprile.  Xaše  fete  so se obđržale na pozicljah, ki  so nekoliko dalje zadaj. Noć je boj zadržala.    Na vrhu Izpo. ntarka briba Solarolo Je napadni sovraSnik ob 12. uri SO minut c relikimi masamf, pri cemur  ga.  Je   podpira.la  sekundarna   akcija, naperjena proti prelazu Orso, !n mu je po-m#eal velik artiljerijski ogenj. ki je makril našo Crto. S proti napadom je btl odbit in je imel težke izj^ube. Zopet je, napađel s »režimi e>tami popoMne ob 4.    Nov protinapad pa sa je prisilll, nmakniti s« in nstaviti za ta  dan  Infanterijske  akcije.  Drtanje  naših Cet cetrte armade v boju, ki se    vrši    Stiri dnl med Brento in Piavo skrajno    trđo    in razljueeno, Je vredno veličine trenotka. Po. sfbno zaslužljo biti navedeni drugi bataljon 38. lnf. polka. tretji bataljoc 53. inf. polka, bataljon  alpinor  Monte  Pavione in   Maira, kateri  slednjl  Je t dolini Capncino sovra2-nlkn  zaprl  pot  in  zopet uveljavil  s svojim slavnim potrtvovalnim pogumom srvojo he., roično devizo  ^Tukai  ni    T?rehoda^,    bojno znamenje in Čast na.§ih  alpinov.
Jeruzalem.
Đasel, 15. decembra. Glasom poro-Čil iz Rima, ie kardinalni vikar nazna-ni! rimskemu narodu osvoboditev sve-tejra scroba. ki je največji dogodek v zgodovini kršćanstva. Odredil Je javne molitve in zahvalno službo božio v baziUki Santa croce hi Gerasalemme v Rimu.
Lagano, 15. decembra. K zavzetlu Jeruzalema piše vatikanski -Oservato-re Romanom, da morajo vst kristjani pozdraviti dejstAro, da j« sveto mesto zdai v rokah krŠČanske in niČ več nt-krščanske države.
Lasatin, 15. decembra. Glasom Osser-vatora se ie sredi novembra umaknil patrijarh Camassei, ko so se Mižal? Ani?le?i .Tenizalemu, v Nazaret. V Jeruzalemu Je ostal $amo iceneralni vikar.
Proti Sarrajtu.
Haag, 15. decembra. V poslanski i:bor_ nld Je sporoOil Đonar Ijaw: % raznib strani pribaiajo vesti, đa nameravajo Nemct napad na Solnn. Ententa Je pripravljena.
Ltrgano. 16. decembra. (Kor. urad.> ^Secolo^ poroča po atenskem fistu »Patris*. da bo Sarraila v maVedonskem vrho\iiem poveljni^tvn   nadomestll   general   Gotrreand.
ITALtJANSKI    PARLAMENT.
Proti  Cadorni.
LugcnOp 15. der«¥tnbra. Ko Je Sonntno t poelanakl zbornici govortl o vrbornem ententnem vojnem svetn In ie omenfl Ca_ đorno, «o zaoiill klici: ^-Postavite Ra pred državno BodnijOe. Poslanec Ferri Je pred-lajral obPodbo Cadorne. »Giornale d* Italia« beeni radi dosodkov v zbornici ter pravi, da opozicija nedostojno napada Cadorno In Sonnina. Ko so 9m Imenovali njnnl Imeni. >o ju spremljal! živalskf Klasovi. Poslanec Robilant Je vprc^al ministr^ke^a, preds^đ. nika in vojneifa ministrii. ali sta priprav. IJ^na, Cadorno odstraniti z niceovecja ine-sta in  fra rpokojiti  radi  do^odkov ob  3oH.
Druga tajna se|a.
Lugano. 16. decembra. ^Coniero della Sera- poroda, <1a so bili v vcerajSnjl drairi tajni seji dolgri gcvori o vojaSkem in Kuna. njem položaju. Usta \-plsan!h govornlko? se Je pomnožila že na 42. Tajne seje uteg, nejo radi teg« trajati do prifcodnjegm teoV na. Tuđi senat je sklenil TčeraJ, da bo Imel Ujne seje. kakor hitro !<onča)o tajne »eje v porlanskS tbomici.
Govcr socijalnega  poslane«  Ouotidianlja.
Poslanec Quotidianl j« sabteval jav, no diskusijo notranje in ztinanje vladne po" litlke, rekoč med drugim: Notranjepolitienl polofaj je bil sadnja dra nesec« nad v»e resen in ra<3J te«% je na mestu javno raa-motriTanJe, V1ad» mora podati točna po Jasnila o raatirjerani^ napacnlh noroćil" kakor tndl glede krivffl poroci I o smagah. M to jih dobili prefekti p^d uekaj dnerl a« Je raistrjala brq»nra, kl J« na breztaktes način riolži^a socijaliste in katolike, đa so oni lakrivili voialki polom. V provire! Ra vena se ie razširjal manifest, kl Je hujskal z običajniml obdolžitvami na umor socija-iistićnia  Todlteljev.  Tud!  papežii  se  očita,
da Je pospeSil polom s srojo mlTOvno alec!. Jo. Poslaaec vpraša Sonnina. ali bo igra! ▼•dno vlogo mutca ▼ poslaneki zbornici. Ob fivatmem odobravanju je tadonel a krajne levic« kile; vZunnnja politika Sonninora j€ izdajstvo«. Govornik se je konfiiio Imenom svojih sodjaJlstičnih tovarišev lirekel toli. flaniega i rusko revolucijo.
NI kake itaMJanske tajne klavzule v tnicn%
nih  pogodbah.
Vsleđ mant objave ruske maksimalt. stifiae vlade ie- poslanec Longinotti vpraSal xunanjega ministra -^ede neke na. z levne klavsulg tajnih po^ofij rned Italijo in njer.imi «a vezu iki za rrstontlno pomo^! Italije proti vsakemu prizaderanju papeža za dosego miru-Državni podtajnik Bcrsa relli je odvrnil, da med Italijo in njentm! zavezniki n\ Litake take tajne klavsule*
VOJNA  NAPOVED  PANAME.
Dunaj, 16. decembra. (Kor. urad.) Narodni sabor in predsed-nik republike Paname so razglasili vojno stanje med Paname in avstro - ogrsko monarhijo.
NA PORTUGALSKEM. Lizbona. 14. decembra. i'Kor. urađA Harap. Razglas odstavlja predaednlka re. publike Machada. Spravili ga bodo s po. sebnim vlakom iz dežele. Vlada bo v krat" kem objavila poročilo o zadnjih bojlh v ko. lonljah.
Lord George o miru.
London, 14. decembra. (Reuter.) Pri nekem večero ipditelicv letalske službe je lord George omenil Landsdownovo pismo, ki je vsc one pripadnike trainega miru po vojni in nasprotnike ponižajocega poraza zelo razočaral. Zdaj se ie pokapalo, da Landsdowne popolnoma soglaSa z Wilso-com in da je hotel isto povcdaii, kaior Wil-pon. Tuđi Landsdowne ie priponinil, da so-prlaša z angleSkim narodom. Zato smatram, je dejal George, da nišo prijatelji zavezni-kov, kakor tuđi njihovi sovražnikl v naši deželi, v Ameriki, Francoski, Nemčiji In Avstro - Ogrski, posneli iz pisma onega. kar je hotel Landsdowne povedati. Nadalje fe lord George omenil ganljivo manJUino v deželi, ki skuša zahrbtno in trdovratno šči-titi svoje nazore, da prisili deželo k pred-časnemu miru premaganih. Lord George svari pred srednjo potjo med zmago in porazom in pred ljudmi, kl mislilo, da morejo konca ti vojno s takoimenovanim mirovnim ^Mepom, z zvezo narodov, z interaacijo-ualnim razsodiščem, razoroženjem In svečano pogodbo. To je prava prlitika za čas po vojni. A brez zmage M bila barka. Na-dalie je izjavil: Ne ži\imo v srečo obetajo-čih dneh. Rusija preti. izloCiti se Iz voine in iraneoska demokracija, ki so jo pahnllt v vojne grozote, je prepuščena sama sebi. Nočem pomanjšati revnosti položaja. Rusko obnašanje nas ne privede, kakor oni misli-jo. do splošnega miru, Pač ra nas bo od-dalj'lo od svetovcega miru. če more so-vražnik $ svoje severne fronte, ki le seda! vezala več od tretjine njegovih sil, odteg-nJti stotisoče Čet In mase vojne??a materi-Ula. da napade Angleško. Francosko in Italijo, potem znači to resno 2vf5anle na^ih nalog, ki so že zdaj dovoli ogromne. Bila bi največja neumnost. če bi se ne uprli tej nevarnostk Ako se ie ruska demokracija odločila. da preneha z bojem proti vojaški avtokraciji. ga le na drugi strani pričela ameriška demokracija. Rusi 50 blag narod. V svoil voin! srt se bili junaSko, a vedno in brez dvoma tud! v te} vojni $0 biTi predpo-doba najslab^e organizirane evropske države. AngleŠ*ka je bila v zađmih dveh letih moćna protlutež Nemčlje. — Kljub vsemti pa oteži ruski polom m poraz v Italiji na Se breme s težkim dele/em. đokler ne bo Amerika pripravljena, da sa pomore nosit!. Zato se moramo pripraviti 5e na večie napore ?n žrtve. Poseči moramo slobie v re- * zcrrcir moštva. dokler ne dospe ameriflta armada. A za paniko ntma^io vzroka. Saj ?e zdai pošiliamo Italiji čete na pomoč. In doma imamo še velike rezerve. Kabinet nrinravlja predlože o pridebitvi noveca moStva in obenem ponuila ^ajbol^e metode, kako hranimo 2e obstoieČe mnn?ine čet.
! Bivši frantotki min. Mm asi! otelo^o.
j            Pariz,  12.   d^c^mbra.   Z>»ornidl  je  M!a
1 predložesa prošnja vojaškega smreirneria * pariškega, v kateri zahteva, da se preltllCe ^ J p^rl^nientarična imunitet«, ta Caillauxa. da ] fra bo mog-oče podno ^a^lpđo^at! samrti zre«e % obđo!2enci, ki so bili t stiTdh s so-rražniki. Pri njih so k*» riamreC naSla pi^. ma, podpfsana z imenom Josip Cailla«ix. Razumljivo je sicer. da tak politik, kakor on, priđe t dotiko r. razllčnimi Ijndml, kl Jih ne porna in lr! so zmožnl pod zaSCito nj^^oT-c^a imena izvesti naJraziicnejSe pn* # 5tolov»?.ine v zlorabi njegovega zaupanja* A vendar jf- za državnike Criillat:xovp vrste sum?5ivo, rIa goji* zv^-z^ baS s fraucosklmi in iuozem?kim! purtolovci, po*ebno 5e tra. Jajo razm^rja eela Irts. bp da bi lita prtza-deti prekinil, ko je »pozna! provaro. V pre_ iskavi proti Bolu »o našli pisma, ki »o ta Caillausa i»o?ebno cbt^žilua. -V njih ga ponovno pozivima, naj s^ zglasi pri njemu, k^r mu ima s poroci ti mno?o stvari, k! se da do povrati le URtmeno. Tn ko je bil Bolo oMolžen že velfi^daje. mu ni ođrekel ?Toje naklonjenosti. Pisma đokazujejo, đa btu imela oba skupne zadere. Pariški gn„ ▼erner navaja dalj^ Calllatiacoro razmerje % A 1 m e r e y \\ o . ki se mu »abraljuj<» sa itak dobro plačan*^ usluge v njegorem pro* Cresu. Potom mu čfatita k njegovim član, liom, posebno še glede onega .O, ti Angl&> 9.V.9 Obenem govori o spravi merl Kobor. gom in Rimom in označa pogoj za izprem-bo balkanske politi!:;. Tuđi CaralllnijeT« xadeve- st&vljajo Caill«nxa ▼ slabo lni\ Ob. tožnica omenja neki 6e3tanf*k obeh in p^i dejstTo. da je Caillaus obiskal Carallinija v Rimu a potnim listom na ime Josip Tle-neraard. Sploh leže o nj**gov«»m delovanjn v Italiji zanealjivi akti v zunanjem mini. Btratvu. Predvs^m jp tuđi tam doli gojil Btike 6 sumtjivimi osebaml, ki so bile žc prej znane kot Nemeein prijazne. Vrh rse-ga pa se ni niti v priFotnoet! najuglednejšib oeebnoeti strasti zločinske propafrande. Ta, ko j« govoril. đa v najkrajlem Casn pndt Brianđovo ministrstvo, ki #a sameni Cl» tnenecan. Vsled novih vojaških naporov rranconka ne rzdrSi vee pomladi 1. 1917 Potem prevzame on mefi v evoje roke hi sklene nair. Italija nn; bo pripravljeni, »kleniti z KemCijo pc ' mir. Kajti evet 5e bo <*ufijI o koristih, 'i jih Nemčija pre. . pusti Italiji in Francoski. Vse vojne atm
2b8    stev.
.oLOVtiNM<l NA KULT, unc  l7   ćecmbra m7.
stian 5
fke plača Rnsija Iq Balkan. Srbija sgfn« ta tuđi Romu ni ja se bo morala udati v isto u sodo. Komaj pa bo sklenjen mir sklen« Francija zvezo z Nemčijo. rtalijo in ftpa«_ »ko proti Rusiji in Angleftki. ki stf* pravi »ovraiiilci teli dežei. Ta CaIllauxoTa \zrm-Janja so iz^vala v ItilijJ tako veliko ~<ror_ eenost, da so •• ?.-» hoteli tem.iU. Predl Io? za dovolitev :. izeoskega post oranja končuje: V celoti navedenih 'ejstcv Jo sbran s^m. da Je Josip Calllat!X tekom ta vojne hotel uDlčiti naže irese in tako pod. ylraJ scvražno orožje.
Berolln. 14. ćoembra. V gonji prott Caillauxu. ki Jo v<> i predvsem ekscoc ija. Utt Gustav Herve. *.Flgaro«. .£>ho de l»a-rls« In klerikar.i narijonali«! Manric* Earrćs, provladnjejo ae sledeče obtožb«. PredvRena Je podniral anarhist; čuo - pact_ lstičnl list .Botiik t Rouc^*. kl g~ je izda Jal Airaerevđa. V Rimu je s svojo soprogo na. •topal s Cavallinijevem Balonu po<i icn*»nom »Renoir« In pploh s ce'im evocira obnaša, njem. ■ tajnim! pogovori In stiki a sumlji-Timl oeebnostml, kl so bile obdolžene vele_ izdaje, izzval ogorčenje, đa ga je franconki pooblaSĆenl min is ter hotel U&nati. Bil • tuđi v intimni rvrzi z Ero ■ ■.-<.>. < o^lm e ., satrjuje. da ga je poznaj te toliko, liakor Je •ebroj drugih Parižanov poznalo tega pn_ •tolovca. 29. novembra Je plsal »Figaro«. da Je voJaSka oblast našla oeebo. ki sprejema brzojavke in pisma za znano po!H!£no osebnosL Kodčuo so ođAiiii, c'.a Je na brso-javkah podpisact »C^eralet« odgovorni urednik provincija'netra lista »Courrier de Mamers«. ln lastnik tega 1L?ta je Caillau*. Dalje trdl Bourdet, izdajatelj naeijonall_ Btlčnega »Soleil du Mi li«, da je bil Cail!iux t zvezi z Almerevdom do njegove smrti in mu piaal pisma. Med temi papirji. kl bo *ih sdaj naSli« so pisma od marca 1917., kjf»r izreka Calllaux 5voje eimpatije »defaltistiC. si« delavnosti »Bonnet Roug-e«.
Zeneva. 14. decembra. (Zas. brz.) »Progres« poroča, da so se pojavile t ob-tožbi proti Ca'Pnuiu težkoče. kor Je Du. ballsova obtožnica juristično slaba. Brianđ trdu da vojaško scdiSče ni upravičeno fo. ćiti o 1« političnih stvareh. kakršno je bilo Caillatiiovo obnašanje v Rima. Većina r>o-slancer zahteva, caj posamezne komisije pregledajo še tajne akte. St-mbat trd!, ^a le obtožnica neutemeljena. Zato ee tuđi Ribot In Brianđ nlsta ozirala na poroĆHa Iz Ka'.ije o Caillauzn. Le Clemenceau hoče menda zdaj ladostiti  svojemu    osebnemu    eovra.
Stvu.
Bern. 13. decembra. Vs«* paHSko Ca?»o_ pisje ee preeej strastno bavi s Caillar.soTO afero. Seru bat piše: Prvič bo cei gret pre-eenetilo, da more toJco eodl^Ce, če »odi Caillausa, odloćatl o glavnih vpraSanjih zunanje r^-Jtiko. Dru^ič pa vemo rsf. da javno mnenje dar.es n\ CslUauzu naklorje_ no. Calilauxove stranke res ni, a Ce bi on <!anes ali jutri podni v =borni^i ekspoee po_ litike, ki mu jo podtikajo in bi se zavzel za mir vsled etaiišča vojašklh operaclj in 'Iru^lh dejstcv, potem zrase čez noč Cai-Ilauxova stranka. KajtI taka razlaga bi na_ šla globok odmev t deželi in armadi. In ta. kega konca si ne želim, nasprotno. bojim se ga.
Z Goriškega.
16. decmbra.
To, kar se godi sedaj v OorUi, ne pomeiii ounavijanja, ampak razUiranje goriškesa mesta. Stedilniki stanejo ogromnega denarja. Korist štedilniKa je velika in kako bi prišel prav sedaj v vsakem gospodinjstvu v goriškem mesta, kjerkoli so ga imeli. Ali dosajajo se slućaji, da pridejo možjc s primer-iiim ukazom pa spravijo štedilnik proč. 2e vemo, da treba veliko žrtvovati v vojni in da državiian mora vedno da-iati in trpeti za vojno, toda glede Go-riške se na vseh merodajnih rnestih od najvišjega do najnižjesa sedaj po osvojitvi govori samo o obnovit vi, o vzpostavitvi. Navedeno deistvo pa kaže novo razdiranje. Kjer nišo nič opravile granate, tam se opravlja sedaj z roko razdevanje meščanskega bivali-sča. S strahom govore o tem begunci, ki sprejemajo z grozo take vesti in se križajo in s solzami povprašujejo: kdaj vendar se borno mogli vrniti, ali mor-da nikdar več? Glede varstva meščan-skega imetja v Gorici smo prosili in ro-tili. ko je zbežal Italijan, naj se ukrene takoj vse potrebno, da bodo mogli Uudje dobiti vsaj ono, kar je pustil so-vražnik. Toda ne. Take^a varstva ni, da, sedaj čujemo še hujše reci. Mislili smo kak trenotek, da po tolikih žrtvah nesrečne Goriške priđe vendar lepo obnovljevalno delo, ko se dežela osvo-bodi, ali kako smo se varali. Dan na dan občutimo to hujše in menda res ne bo drugače kot taka da bodo morali begunci prihrumeti domov in začeti delati, kakor se bo že dalo. V ogr-ski delegaciji je bila izrečena mi^el, da naj si v>aka po vojni prizadeta dežela sama pomatja kakor vć in zna in naj sama nosi vznostavljevalne stroške. Tako se nam zdi, kakor da bi Dunaiu in Trstu glede nas> pokončane primorske dežele prav ugajola nna mise! o$rr-skc pameti in naj si gorički Slovenci m>ma^afo sami. kakor vedo in moreio. Vse tisto, kar čujemo iz sej pomodnih odborov, se s!i§i za hip razveselnvo, ali oojmamo prcveč obHube in razdaljo od iiiih ćn deiani. Najprvo treba izpre-rnenitl Dolitfčni 5i^tem v Primorju in postavit! na vodilja me*ta spo^nbne in If'idstvu dobro hoteče Ijnd^ potem še'e bo mo^oče srnvortti o redni in dobri vzpostavitvi GoHSVe. Dre! r*a ne. Hnkler bodo irla^rtfVi onmrvirve PHe^-SVeneii. dokler hnćn fclavanii Faldtit-tilf v na?r de*e'i. dot!4 ni nti«Vti na o^o obnovite ^orf?Vc d«fHc. kaVr^na je potrebna in Int^ro je država dnlžna te! defe??. Vi zaMufi v^o dmr^ ^rb. kaV^r j> je h'^n r?o«1ej de1e?na. N^vdifšetf so 51i jfon«5Vi Slovenci v volno.Ko <e <e na-Doverfovafa voina r. ftalito. ^^ bil? s^o-ro v*\ mosk? od 20. do 50. l^ta poVM-cani Tjod z^^tave. toHVo *e bHo rtofrie-nfn poip^r ft prei sb'3?**č!b. Tn iiteH-sr*»tifrii Oonč^ni 50 dob*1. r>ornbr«! vo-T?^i. Scd^f čni(*?o < $r(*^?m trenetom, kni se pr\4\ v debeli, knko sc^^ilo r>o nfej nem^V? Mc\ fn kako se *ofi < ^tra-^1 oblasti furkuiičioa tat zapostavi]* aB
sploh niČ ne upošteva slovenSčfna. jeziU dveh dobrih tretjin prebivalstva. Obno-vitev Goriške je vseslovenski zadevn, rato pa pričakujemo s strani naših poslancev najencrjjlčncj* so  akcijo,
NcmSki n^cijonulec profesor Zim-mermann r bivše nemškc gimnazije v Gorici je sedaj pri vojakih, kjer ima toliko Časa, da vedno misli na Gorico in tuđi piše o njci in o Furlaniji. To je tišti nemški proiesor, o katerem smo že svoi čas Dovedali. kako je sanjal o »Gorr an der Isnitz- v nekem nemiko-o^rskem listu. Sedaj se je zatekel bliž-je pa razkfada svojo nemško Ijubezen do Ft:rlanije pod za^lavjem »Unser Friaul* v listu Karnisch - Julische Kriecrszeitung«. Nemški profesor ^leda de?elo z nemSkimi oćmi in ga je pri-stevati med srraditelje mesta »Gorz an der hnitz«. Ako imajo Furlani ka! raz-sodnosti, se bodo !cpo zahvalili za nie-| gove simpatije, kajti nemška pest ne 1 sHi samo nad Slovence, ampnk tuđi nad Purlane. V avstrij^ki Furlaniji vidi Fur-lane, kl so *mit Peutschen und Slove-nen durchsetzt«, mani v nizini, več v Rrdih in zlasti v Gorici in okolici. Z vso si!o hoče imeti Nemcc na G^ri-skem, za glavni rod šteje Fnrlane, Slovenci so Da srori nekje v hribih. V Gorici in okolici je v«e fnrta"cko in menda t'idi nfm^Vo. Tak'h ocimoerrmnov« nem^Vera zivi'a, nem^Vih pravic na Goriškem in rn^sta »G^z r»n der Ts-nitz* ^e homo ko^enito otrfc|i
Iz r?eVe«ra nismn n^sr^emar^o. dn je »Naredi! mu^eie, v k-^cr^^a smo b:Ti ▼hrati xe obrT.-» (l»r»'»^cf:*':*'' sti-rin. ostal ^e nre^ci d^^^o oVa**ir*i. — V Oori^o hod;'o r»eT>retr^oma rne7^""1!. t^'^i trM vrr»f»<;. kf ^c^r ^!*^-»fo ?^4**i nič fsk^ti tam'.'il. r»1i v!^xe }\u Vn 1»m-bezpn do tron'VeTa me^t". T^e^^t^o se ttT^i nora^M?ftio in r»inffr»»n don'**nf-
?n^.riiM^ ^c-,v-«rr-n -i ri'-^t. Vino je po 1 K 20 vin. do 4 K, pa fino.«
= Krons^* svet na Dimili*. Pne 14.
t. m. se je vršil na Dunari pod cesarje-vim predsedstvom kronski svet, kate-recra so <e udeležili: ministrska pred-sednika Seidler in \Vekerle, vojni mint-ster Stožer - Sreiner. ^cf jzeneralrie<ra štaba Arz ter več avstriisklh in otrrskib resortnih m:nistrov. Ura<Tno roročiM pravi, da se Je razpravljalo o tekočih zadevah.
= V proraČL»nskeni ođsekn poMan-ske zbornice je poda! !5. decembra iu-stični mintster v. Schauer ob^iren eks-pozć o sodr»i upravi. Od 22.^00 sndnij-5kih nastavljencev se iih nahaja SI41, t. j. 35*6C> v voiaški službi. V«led tega 5e pojavljajo v pravosodju velike te-zkoće. Tem težkoiam se da odpcmoči le tako, da se z materialom in časom čim najboli ?tedi in se postopante čim rajbolj zer?ostavlja. Mesta. ki postajajo prosta, se r>o večirri ne zasedejo iz ozi-rov na one sodnike in na^m'T'ence. ki se nahajajo v voirrl službi. Krir se s tem pr*;tedi. se detorra rardeli kot premija in rumeneracija pisarniskim rr*očem. .V.i-ni^ter razrravlia o naraščnniu mlad-^st-nih obsoienccv. Leta 1913. je b;1o ob-?o;enih 17 700 rn!adih Hadi, preteklo !e-to pa 24.300. O!ec*e cenzore se pere mi-n'ster, češ. da on s*e ni l^dat niti enc odredbe o poostritvi konfiskaci!.
= Gosposka zbomic.3 Je v svofi se?! 15 decembra po kra'ki deba+i odobrila zakon o ustanovitvi posebne^a mi-nistrstva za socija'no skrbstvo ter r.e-kstere manjke predlože. Nato je raz-nravlialo o provizorijnem podpljšanju avstro- carske nasrodbe. o kateri ]e referira! dr. BSrrreither. ki je slnvil duafi-zrm. Podafj^anje nagodbe je bilo seveda ^!ađko sprejeto. Pnhodnja seja se rkliče pismenim notom.
= Poljak! ta Rusini pri cesarju. Dunaj, 15. decembra. Cesar ie danes v navzočnosti ministrske^a predse^ni-ki sprejel poljske posfance Pasz^rfke-£a. Glombinskega, Gotza, Kcn^ziora in Jelewienskejz:a. Po^lanec Olomb nski je imel nasrovor. na katereira je ct-sar od-trovoril. Pozneje se ie vladar ra/govar-ja! s postanci o raznih aktualnih de/elnih zadevah. Poroline fe cesar sprc^el ni-sinrke poslance dria Paćinske^n, rTvpc-na Levickeza in Petni^?\ ič;i. Tuđi to-krat je sledil na^ovorn Rusinov ccs?r-jev odgovor in na to razgovor o aY tual-nih deželnih vprašanjih.
= 2naČai drfa Sostersl^a,     Sobotni ; »Slovenec« pripovedui^: Rr**mi dr. Krek ; je pripovedoval v večji družbi: Bilo ie v j časti absolutizma v prvi dobt vojne. Par- i lamentarna komisija Hrvatsko - sloven- ' ske£a kluba je imeta ^ejo. Tcdrj )e vstal dr. Ivan Šusferšič m fe povdnriil z veliko rozo, da noće vej s takimr »ve'c-izdajalci«. kot  so Cch;. skupno pri cni mizi sedeti. Pred zopetno otvoritvijo cir-iavnegm zbora.   Partanieotarni komisiji .
hr\ atsko-*>lovenske?a kluba (Jn^OoIo-vanskesa kluba (Juj?o>iovauski kiub ni b:l šc takrat ustanovljen) in Ceškega ^v-tra ^ta in?*Ii skur»n > sejo. In redaj Je vstal čbn parlamentarne komi.Aje Hr-vatsko - slovenskeffa kluba pc.i!anec dr. luster t- in y: C:ys\ s povzdignicnim gla-: ni: »Danes *e naisrečnejsi dan mojega ž:x!?nja, ko morem »opet seJeti z brati Cc\. skupaj!- — In stopil ie k roslancu L'držilu in pa poljubi!. — In dr. Krek jo do«tavil: »O^trmel sem in sram me je bilo v dno du'.e. Pogletial sem v tla in si nisem upal cvi^nitl pogleda.
- - O tem. kako so častniki ravnali 3 posfancl in hHko so dc!wal© voja^ke socinijs in o p!en]cnju v Gorici je razpra-Ijal delegat Fon v 7-aunji seji vojne^a oclseka aviitrijske delegacije. Tož:l je, kako kruto se je posiopalo s civilnim piehivalstvom, ki so p'a smatrali za »po-litiCno osumljeno«. Voiaštvo je osten-tavivno kazalo, kako zanićuie poslansko zbornico, ker je sodi'o, da ne bo več sklicana. Poslanec dr. R \ b a f je bi namenoma deločeo za posebno eksponiran:) mesto, poslanje Vukorič je bi! tal in pozneie ne <!ede na Tdravniško izvestje in voja^ko nei"ivežban prideljen neki marškompaniji. Ko so bili poshnci pri ^klicanju ^ oclanske zbornice opro-sćeni voiaške službe, nišo hntell uve-ija-viii te oprostitve za dr. Vukotiča. Sele na rr:zac'evanie Jutosiovanskcga kluba ie bil oTONČen i"? voji*ke slu-'bc. Pri vo'"*' "h :;r fn*jnh K"> rn»vsto'nn\i V] !i-va!i na so;:nike V L 11: h lj a u i ie \\\ pri nekem procesu ra/i r'Z/.i'icnja Veličanstva pristojni rovellnik navzrič pri vsej rnzpravi, da bi orhšil avtlUorje in drutre čLine vojne soJnije in tako je res dosege! obsoc'bo doti 'nih obto/encev. Avditorje se je delalo odgovorne za oprostit\ e. Clani vojne sočnije so morali često razsoc^ti samo tnko, kakor je žc!el poveljnik. Pa tu li poveljnik včasih ni bil varen. Tako navaja delegat Fon slučaj, ko sta bila neki poveljnik. ker Je rotrdil neko oprostilno razsodbo. in ž njim neka vojaška priča, ki je usrodno iz-povcdala za obtoženca. var dni pozneje kasirana. Fon omenia koivjno, da se je poosvoboditvi i] o r i c c pleni-Io v mestu in da se bili vinogradi v deželi na mnogih kra-jih  opustošeni.
= Glocklova vprašan'a. Češki listi pornčaio iz seje vojnesa odseka avstrij-ske delegacije 13. t. m.: V seji je stavil soc. dem. delegat Glockel sledeča vpra-šanja: Kako. da sta se prvi dve ofenzivi v Srbiji popolnoma ponesrečili? Zaka) ni bil Przemvsl pravočasno izpraznjen? Po uradn'h podatkih voinejca roročeval-skesa stana je padlo pri zadnjem izpadu iz trdniave 10 000 mož. Ali je bil ta iz-pad neizo^iben? S čem se da poiasniti dejMvo, da se Je Rusom pri Lučku po-srečilo prcb:ti našo fronto? Ali so bi'e obrambne Tinife dobro Z5rraiene? Ali je bil rovel'nik 4. armade na svojem me-stu? Ali je res. da so bili iezovi na reki Piavi razdrti? AM je nri>Io res l'o velike eksplozije ita^ii^nsV-e^a municitskcicra skia^Kča, pri knteri k b»'o un'čenih mnn^o avstro - otrrsk:h oddetkov? Kako je b;l razdeljr^n rlen. zivolevan na rurlnnckem in v Benečiii? Mi je res. da so Nemci vzeli skora} ves rlen 7a sebe? Kaj je resnee na tem. «1a se te v Vidmti dva dni ro^a'o in rlcnilo? Zak^i je bil n?enkr?t odstav'ien general Tsdnir-rscben^hal Vnt mestni rove'Jnik v Ino-mostu? ZaknJ so bili o^sfnv'leni vođini generali, nadvojvoda Fr'^cnk in losin Fer^in**nd. Bnr'errnfinn- Pn^allo, Dnrkl, Airffenber«: in ?chfrrua? Kako to. da so v AlbTHji rnSi vojnki tim^rali lakote. rr-ed tem. ko so Cr«»"n;1-t izborno ?:veli? Kf'o je oc^ovoren za nsodo Mesta Du-npia. za katerc^T utrdifev se je izdalo t?^rat. ko <o bili Pun v Kar*r»tih. mn^RO m;i;fonov'. kf na je :rnefo f'.vil Te /a ne-ko1ir'o dr»i. t*?T\n da ^*i ce rvrtr^^ v nri-Vr-»'??m Č-^'i 'H^ti aV*o M ?ra bil sovra?-nik obleral? Sedaj se :itrdhe zoptrT od-<tranjn?*»lo.
= K zr^l-'-n'u iVSkHt sor?'?rst?čn-ii «*r?nk. Pm'ki Jnnjsnik nam niše: O zid-rii rezol"cij; naro^n^-so-'iHlne s*rr>nke 'ki *mo io pri°b?iti v sredoV se vr^l se-^ij živa^^a dit*l*nrMi CH]ornno je mne-nie ćrit^h sc?ij"*!i*tixn!h strank. m ka-frrih na-Hv Je rc^nhjciia nameTij^^a. ^'sre^nji in o*t-*'Mni or«nn socliainih de-mokratov. »Pravo 1- i «i u* ie obnvMo rezo'ucMo brer vsnkesa prisravka. Oficl-i^lni or^an čeških centralistov, D e ! n i c h y D e n i k« v Brnu, je rero-Iuc'to rnvrnil ?n jo imr^oval »li m o -nado«. Po^rlnor^a Hnisfače je s^rrfcla rczoltiCT?"* Haberrr?nov« ^N o v a Doba*, katera pravi, da te mojfoče na podlaci te rezolucije voditi dali^e pregovore. Priroroča to^lo ors:a-nizacijam in korn-etenfn'tri kor^oraci-iam, nai o stvari resno razpravljaio. in ako ?e dobi iz te diskiHte pod^T^a za rrnkticnr) re^nfe. bi biM irogroče mislit' r.i s^Mrnnjc s-^'n'^i ^^^da soc. dcm. stranke. - VrJl ce iz teh no'nvov, đa ni enotne^a mn'eniJ? in d?» bo tratio Se doT^o, prrr'no se rri^c do ronekod pozitiv-ih re-^r't^^ov.
== Vs&tcinS!:! krnTt^l k—T^e li^te. \%
Pra^r r or-čajo. c1-^ ?c njki rimski kon-rorc^i !:tr**:' rra"!:i v ^*r ''o-raJi1i!ni dnevn": »P^r-ne .-:•» 1 "^ril;ri V za'/nfc"! f"\?i3 }" c"~?'^ i. tfa vr^ncTnški kapali^i prisno ku~njci"» hrte in usta-oavljajo nove.     Opozorjamo na vesti •
prodaji dunaisfre »Zeit«. o nstanovttvf posebne^a vsencmškega dnevnika v Mariboru in druge.
•=* Maii>r Ai^hi ScB'ffer, zdai v ce-»arjevi voia^ki pisanu*. r,e inorc poz?»b:ti na svela ^Tirolcr Solda^c^rcitunj«, ki Je brez Uopcha snzla okoli sebe in blatila Slovence. Zdai Je začel »Orazcr Ta^-blatt« po^revarl stare napad« na znano Andrejkv;vo zbirko voias!: h narodnih pe^mi. V te:n listu se znova ponavTja nar^d raJi te.7». ker ic Jenkov fN> prej!« rudi vsprejet v to rbirko. Major Schagcr mir'i, da se bo Av<>trija radi t^-ga podrla in ru!e in ruje. S tem se hoče osveriti za blamaže pri »Soldatenzei-tunf« in interpelacijo, ki je bila radi njega vio.^ena. Čuditi se je, koliko imajo časa ti gospodi majorji, da s svoj.ml plitvimi nagajivestmi kradejo čas sebi, drugim ra dobro voljo.
= »Slcbada« ostavljenx Hrvatska v!ada ie ustavfla glavno glasilo hrvatske soc jalne demokracije »Slobodo«, ker je »o^rožala iavni red, državne interese in interese vojevanja« — A'c.to svcjcga ustavlicne^a glasila »Svoboda« bodo hrvatski socijalni de-mokratie izdajali nov tednik  »Pravda«.
= Karakteristično za metodo, ka-tere se ros!u:?uie or^an bosanskih »ein-unJFiinfzi^Grjev« »Hrvatski Dnevnike v svojih polemikah proti Jnsoslovanskemu čašo*isju. Je nsrledn'i rosus \z članka v številki o ! H t. m.: Hui k»n]e Huli >T*r-\j* ke Države« proti ni§i izjavi nas rrav r " nt* ^rnira N*robc, nam Je v ćr»ct. l:v dol azuie, da L* čista hrvatska Fot, po kateri mi Godimo, edino sposobna, da pomore Hrvatski. Mi ne želimo, da pišeio ugodno za va% Ijudje. ki so po zadnjem Tresičevem predavanju v Zagrebu na vse grlo vpill: »Živio kralj Pc'cr, do!i Avstrija!« Naša rot le po-vsem dru Ta. Mi k licem o: »Živijo hrvatski kra'i Karei, živela ujedinjena in sa-rrostr'jna Hrvatska v močni monarh'ii!« To je torej razlika med nami in <»nimi...
=-- Avstrjski naravni šef zasedenc* jja Ua'i'jins! r.s ozcmflx Za Sefa gospodarske nprave zasedene.cc.i italijan.>kega orem'ja je imenovan sekc:is.ki šef v zu-nanjem ministrstvu Teodor Ipren. kate-remu je podeljen naslov izrednega po-slan'ka in poobia^ćenega ministra.
= Kralj Nikita tia smrtni postelil? Preko Švice poročajo, da se nahaja krati Nikola na smrtni poste!!!. Star je 76 let.
— Ruski poob'3*čencl pri poga'a-nnh za pretn!rle so b:li, kakor poročajo ententni listi, neki buzarski poročnik. eden prostovoljec in več navadnih vo-Jakov.
Wl \i r'mnHl t(t.
Podpora za besunce v L}ubt?ani. V
Ljubljani biva.ioči begnnci so dobili do-stej podnoro za tri mesece, to je do 30. sertembra, pri mestnem magistratu. Razdel]evan?e podpor begnucem pa ie prevzela nato od magistrata r-osebita ko-rr^iia za odmero becrun^ke podpore pri okr. giavarstvu, k! nre^lechile cio^edanio pokorno akcijo. Regur»ci morajo torel po^akati. da jim ta komisija zope! nakane rodroro. Nekateri so urgirali podnom direktno pri komisiji in imeli so uspeh.
TrJa^ka f^nsma notari svof obraL Tr^^'ki 1is*l poroci jo. đa je ,!ovoz premota za nlin poro!noma zastal !n rrest-na pli*"»rna bo pri^Tljena v nekaj dneh ostaviti ^voj rbrat
Umri je v Pulfa £osp. Dinko P i n -<*u 1 i č. žti^nik iz B^rbana. star 6(\ let. Pil te vedno dober narodnhk in te sto-ril l|n^etvTi m^nffo dobre*ra.
Kdor k«^ ve o lofcfu Martelanctr. 78 let starem, r Vogrskega, kl Je bival kot begunec v Stattendorfu na Ni^ie Av-strilskem ter od tam septembra 1916 ne-zn^nok-^m iTri^ii. n*i b'airovoli spor^čiti nlerovi smhi Jo^^fi Marte'artc, t. č. v bertinskem taboriščti v Hrucku o. L-baraka 13/11.
Viliem Pfeifer t
Kakor nam poročajo !f Krlfce^a J« bil pogreb pokoinp*« VHlema Pf^lffrja, kl 6« 1« rr*11 11. t. m.. t>erarno?t rH!?a«ten. T«. kuTi'o mu je za^r*o i^ast ćelo Tr»^«to:     tn«^
nč«nci. đružtva itd. JugoalOTiitM klnb đrt. ibor« uta zartopa*a poal. rtr. Pognfnilc in Gortinčar. Sorofinikl tn prijatelji »o prihi_ tfH fs blf*nilh In đatnjlh krajeT. Doma« pcvrj — ko'ikor ji!i J« i* dotnm — so t ■rce p^gajo^e sa^eli talotitln^o.
Kat hađiteljn !» prrobor1t«11ti S1ove»-ptra v prijarnem. lepem Tne^tecn KrSicem. kot rzernemu poštenjaku In Blati đtiSi. kot ▼estnemu. nermorno marljiremu delavcu na goepođarekera polju bodi Vlljeznn Pfef. ferjn, asTeftetnti »ino tepe «o!tiCti« DolettJ-•ke. mgotov!j«n trmjeii hraleten PTK>m1n!
NadalJ« nam piSeJo: 7* V. Pfelferjc« je l^rinlla marltaiitna r?r-ba it javu«. ffa ttTlJenja polpreteTcle^a ča«a. 5«ib •• Je rađ hnenoral \m % popovom eu«gm cađmjih ođ  »«tar« i?ar(*e^.
V čiipIIi leo St« W1* pol^f u>ffa 1« t« (1r» T»a"T»-TrT?»lfa v KrfT-em — oba t*» v h^arci Tpm'jl —: *«tit>©«t>fen!, kremenft! Složene« fn Slor^n Anto« Japvilc hi «1nbo-▼iti. ve*«3'* narodnjak dr. Koc«H: tnđl boji mo M!l ta čm b r.©nn*^iitarijo, n. đr. • pok. g!arar>m Sch5nwettrora: storeaske nra<!_ nike eo kar brzojavnim potom prestavljall t ner^Slr© kraje. C« reclm« uleo vollTl v" nemS'-.vm Troera'rem Bmisln; tako «. pr. tTifM ro*:n'rejrm !r?er1rja ftatftrrla Posnlka, r©5neJ5e*a lx 'a'atelfa Slor. Almanaba, kl -<» ni a<*ai r'ItiffUo, pa J© iroral Bate ▼ Kr« ms. Dunaj in Durajsko Novo me^to . . . Brez f-ena tn krika rtcer. p« ■ mirnim j vvtnjaia dek>oi J« VUJmi PtmUmr
SMtopaJ kortotl đoVcnlskegB kmet*, ▼ pn%
vretl avojega okraja nad 30 let In se trudit pred reein za gospodarsko dobrobit naro> dovo. srest, uvojema reela: prlmum rlrer« «eln phlloBophari! VoUen prvotno sa mla. da - slovenski program, j* octal poznej« pri KIobotI slmpfnl, prt tem pa ai ohranll pri'ateljs!:« st!kf» tud! r <?mgem tabonk Tuđi ▼ Cftfbunj<?j5i!i Caalh, ko Je Etrankar. 9ki boj r«f.dvajal rs« cade življenje, ]e n#-OTiajno prlporoe>al slogo v temeljnih vpra. fanjlh !b na gle ini potrebo edlnosti T boj« za ckupne cilje. Mrzli je ekstremno ■tras* karske tenđence, zlastl pa gospodarski boj kot. Danea ememo rečl, đa pa pač Bi Imči narprotnlka v nob^nl skuplnL —
Podrorneina riruitvu ca slovenske vi-soko&ole* na Duucju Je b!l sa Čas svojeg! poslanstva pod poni ik in srest poverJenlH rae*5  evojiml  tovarfSl  v?«a  leta.
Dolgo pa plodonosne je bilo njegov* llvljenje, raa generacija naftega javnegm življenja zadnjih 40 let je sla mimo njega: Fran Erjavee in dr. Menctnger. dr. Celestla ia Krlbar. dr. Vognjak, dr. Rocell In dr» Slane v mlaJSih letih, đr. Joa. Kersnift. ftuklje in mnojro drugih — vf! so se shaja> v njegovi vfekdar poftoljubnl h!SI, Se po? eebr>o pa v 70. in 80. letih. Takrat le bil njegov dom pravo zblrall^će vseh javnUi ćlniteljev Blovenskfh.
2 vso vnemo Je IJobft Pfeifer đoraaCt zemljo slovensko, med njo najbolj rajsko-lepo, Kolrčno dolenjsko ?tran, nviovttn* krfiko polje s svojfm lepim središtem V KrSkem, svojo »ljubico« Trsko goro, *d# koder se ti odplra pogled proti Hrvaakenra In Bell Krajini, kl mu je bila tako mila la rpdno pri srcu. Ognjevlto ee Je »avsemal z% koristi dolenjckega vlnogradnlka ta pr| vsak! prIMki povzdi^istl svojo besede tanj. Z raladenlSklm veseljem ta poRoeom Jo pre» por^rloval dobroto »do>njske kapljice«, kft Io opevajo naSe najlepfte narodne pesml — in ki je rodila krapne zdravice nafte* Pmv tako, kakor se Je Krek se pred imrtj« divfl krasoti dolenjske zemlje, Zdaj počiva v ćoinafH grudi z obličjem proti ljubljeni Trfkl irorL
K*kor ▼ Javnera IlTlJenJo, teko kat Clevek je hodII Pfeifer vedno ravno pot, nasprotnik vseb spletk, poStenj&k od. do| do glave.
Ves«l, đrnfabe« tn gostoljuben Je bit Pfelfer, vstregljlv vilasti tudl kot pollMlc, v»e5koz tip prl^tnega Dolenjca. Dober. •ttrben mol in o£e. dobrohotea prljatolj svojim sorodnikom 1n Kn an cera. IJubernJIf eiovek:   tak je bil pokojni V. Pfeifer.
V prostih urah. v fcoHkor Jlh ni pr©*t, vel pri vinogradnem deln na TrSW gori !» Sojenlcah nad Rako. mu Je bi!a najljubla far ara bcrtlo Trđlnovlh in ErjavCevth spl^ ?ov. V^ffno in vedno, menda ni mlnll dam, đa bi ne čital Janeza Trd ine.
Za teUio in za no'itilo lugo-sloftta Mi
Na razna vprašanja z dežele, xakai ne priobčimo te in one občine, ki se |# tuđi že izrekla za deklaracijo. Na te dopire odgovarjamo, da nam, žal. čas ne pripušča, Iskati po drugih listih Imo na tistih občin, ki jfli mi šc nismo ob* javili. Občina, ki ji je na tem, da i* njena izjava za deklaracijo tuđi v »Slo* venskem Narodu«, naj nam Izjavo po* §l?e in radi jo natisnemo. Na intervencije, da naj izjavo te ali one občin© »prevzamemo« iz tesa ali onega lista* pa se ne moremo ozirati.
Oerentstvo mestne o b č i -ne postojnske %c je v seji dne 2U novembra v Imenu slovenskega rostojn-skejs:a prebivalstva soglasno izreklo za deklaracijo Jusrolovanskesra kluba z dn# 3f). majnika 1917. Obencm se je z na!« g-oblfo hvaležnostlo pridružio irirovni akciji sv. OČeta in nad vse plcmcnitcm* t prizadrvanfu presvetlega naSega cesari* po skorašnjem miru.
Občinski odbor obSIn« Cvtn v tiutomerskem okra-j u je v svoji seji dne 8. decembra t. I. izrazi! poslancem Jujroslovanskega klu« ba svoje popolio zaupanje ter se je s o 5 1 a s n o izrekei za deklaracijo   od 30. maia 1917.
Za deklaracijo in politiko JujtosIcm vanskega klirba se je Izrekla občina Laže pri SenožeČah v svolt ^eji dne 29. novembra 1917. Žitko Anton, 7apan.
S t areSin stvo občlne Ko* b a r i d z navdu^enfem pozdraviti svojo novmitev nod okrilje svoie \\vHs* Hr^e domovine, ter se z vso vdano.^ti<i r>nk!?nia N*ecnvemu Veličanstvu KtL+ robi I. — Tstočasno *e % nalveč'im na* vr!"S-ni*TTi nnrlmžufe dekla^aclH Jugo* dtv^Tkcra khib^ t. d^e 30. maia z* rdni^en^ Ju<ro^lovanov v sarnostoin# tn neodv^^o dr?^vo pod habsbMr?5k<l ^rotin. Pnvn^t^ko se iskreno prldru-?t-M> hT^^im nH^^'levam na?ecra nre* *vi♦!•<*« c^^ia K*t]% T. In sv. Očeta n^^^5''ti VV.. d^ «e ffm r>reie VončA ^trp^na vojna *n sklme p^viJen In čt* *^ten mfr. — 7"n^n«tvo KobaHd. đni ir decembra 1917. Miklavlč, župan.
Dnevne vesti.
—  Cesar na Moravskem. Iz Olomti-ca: Cesar se Je mudil 16. t. m. v Olo* muctf. Sprejele ^o era navdu^ene množi« ce knkor tuđi v Prerovem. kler se Je međ potjo nstavil. Cessr ie prisostvoval bla* roslovljeniu irarniziiske cerkve in voia* §ke«ra pokopatišča. Popoldne se je vrnO na Dnnaj in se s kolodvora odpeljal na znnam'e m'nistrstvo. Ko je obiskal ffrofi C^crnina, je oć^d v l.afcenburg, kjer it Še zvečer sprejel v avdijenci kardinala dr. Cernoba.
—      Uspeh VII. vojn^sca     posofla* Po§tna branllnica naznanja, da zna^a pa provlzoričrti u^rotovitvl uspeh VII. vo|-nejrt pnsojila 5f<M-6 mTlllonov kron. — VIT. vojno posohio je doseglo torel sa sedemsto milijonov več nego šesto ki je đa!o 31 milijard. V vseh VIL vo! nih po5ojilih Je bilo v AvstriM irtrilirtfait i»reko 28-7 nililard krak
stran 4
»SLOVENSKI NAKOU-,  dne   i7   dectmDra   isi/.
X&&   Sicv.
—   Odlikovanje, Za hrabro obnašani«
* Dojih ob reki Piavc je bil odlikovan % srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda ka-imtnl aspirant Ferdo VV 1 g e I e,
—    Odlikovan   je    Josip    Građen, trgovce iz Šmartna   pri   Li ti j i, z železnim križem na traku hrabrostne svetinje. Naha-|a *e  na  itaiijanskein bojicu.
—   Odprava  potrtih  listov  in vojaškia
tropostnic   (PaBieisciicinov). S  tem, da  so tajerska, Koroška in Kranjska lzloćene u Tojnega ozemlja, so tuđi oporavljeni pred-pUl  fiede  po inih  listov,  oziroma  vojaiklh
tropustnic za po to van ja iz teh dežel in v \ dežele. Seveda oilpadejo tuđi razne le-fi ti maci je, ki so bile dosedaj potrebne za potovanla iz okraja v okraj. Za potovanja fca Primorsko pa je tuđi v bedoče treba f>otaega   lista   in   propusuiice.
—    Skrlvcosten   poziv.    Sobotni   »Na-
CeJ« objavlja sledećo notico: »Onim, ki ie i tiče. Nedavno se je izvršila na Sloven-•kem kupe i ja, ki je danes že pravomoćna. J*rl tej kupćiji so »zaslužili« tri je, oziroma Štirje gospodis vso;e» ki presezaio — ćetrt anilijona. Prejeli smo o tem veo dopisov. Gospodara bi priporočali, da podare te zne-ake v roke ljubljanskoga župana, ki ;ih naj razdeli po eno tretjino -^Slovenski Matici«, »Ciril - Metodovi družbi« in ljubljanski •božni akciji pri aprovizaciji. Gospođa župana pa prosimo, da nam sporoči, će bodo to storilt ali ne.« — Kakor nam sporoćajo, gre tu za nedavno dražbo Sentjanikega pramocokopa.
—  Odprava pisemske cenzure. C. kr. poštno   ravnateljstvo   razglaba:   Radi   ulo-titve  celesa  tukaišnjega  urađnesa  okroija ix poštnega prepovedanesca obmoćja, prene-aajo  za naprej  v  tukalSniem  ekrožju  vse a tako ozemljc obstoječe posebne  poštne •mejitve.    Potemtakem  se  smeio  pisma  v tuzemstvo,   v   c   in   kr.   zasedeno   ozem!]e at  v Nemčijo od  sedai    naprej    pred&jati x a p r t a.   Ravnotako  so  zopet  dovoljera v prej   omenjene   smeri   pismena  naznačila t vrednostnih pismih In zavitkih ter na od-rezkih   pcštr.ih    spremnic    in   poštnih    na-kaznic
—  Imenovanje ▼ sodai službi.   Zadnji •arcđber.i    list    pravosodneja    ministrstva prinaša   zopet   imenovanja   pravnih   prakti-kantov za avskukaite v pod-očiu graškega madsodi^Ja. Imenovanih ie bilo šest avskul-tantov Nemcev,   Slovenca   ni   nobe-ie(i    med   njim!.   Taka   Je   nepristranost •kscelence  Pitreicha  ▼  resnici:  Slovencem se zazreni 2iv!]enie ▼ sodni službi, Nemci pa so imenovani. Sicer pa ie o tem že po-ro.'al   »Sloverski   Narod«,  ko  se  je   natanĆ-neie    bavll   s   prakticiranjem     zloslasneza teMskcza  Rndolfa  Fohna pri  mariborskem ekrajnem sodi ču.
—  !z politične službe.    De?elnovladni konceptni  praktikant   Miroslav   Seneko-▼ i Č   ie imenovan za deželnovlađneja ken-eipista.
—   Naslov dvornesa zaloinika }e do-bil  optik   josp.  Karei   Jorman  v  Ljubljani.
—    Poror-flo o  trgovskeni  1b  sadruž-tmm tečaju za invalide na slovenski traov-aU 5oii v Ljubljani. Kranjska dcžclna komisija za oskrbo  domov  se vraćajočih  voja-kov ie  priredila v ćasu od  1.  avgusta  do 30. novembra  na  slovenski    tr:;ovski    ioli ariov>.kl  tečaj  na  podlaci  organ!zacij«.kesra statuta in ućnega nacrta, ki ga je sestavilo ravnateljstvo In sa Ie  odobrilo c. kr. naučno  ministrstvo.  PouČevalo se  Je  slede^e predmete:   slovenSčina  in  slovensko  dopls-ie, raSunstvo, trgovsko in zadružno knjiso-Todstvo,   trgovinsrvo,   zadružnistvo   In   zadružno  pravo,  zavarovalstvo«  nemščina  in nemško   dopisje.   tesnopisje.    strojepisje    irs lepopi«je.   Vodstvo  tečaja  je bili v  roVah ravnateljstva.  Pouk se  je  vršil  vsaki  dan «d 7. do 11. dopoldnc in od 3. do 6. popol-tlne. Sreda in sobota popoldne ni bilo pouka.    V  te*ai     je  vstopllo   15   slušateljev. Pred^nbrazba  ie bila  zt\o rarilčra. 5 slu-Sateljev   ie   imelo   srednJeSnlsko   maturo,   1 4  razrede   realke,   ostali  pa  ljudsko   s>.!o. Med tečajem so bili 3 sluSatelji po posre-Ucvanju  ravnateljstva  od  c.  kr. vojaSkega povel?stva prestavljeni v Oradec kjer ob-iskujejo  ahiturijentski  tečal  na  trgtrv.  akademiji.  Eden  slušateljev  vsled  bolezni   te-daja  ni  dovršil,  tako  da  Je  dovršilo  tečaj il MuSateliev. Obisk tečaja je bil prav po-voljcn. Koncem  tečaja  ic prejelo  10 nčeTi-»ev izprMievala- U^peh je bil pri dveh slu-jteteljih prav dober, pri 5 deber in pri treh jadosten.    Dne   1.  decembra   se    !e  vršila skuSnja,  pri  kateri   so  bil   navzoči  slcdeći r-J.:   dcželni   ored«;ednik   icrof   Attems,   šta-«isk!  povelinlk    polkovnlk   Anton    HoHck. <ie5elr.i    odbnmik    dr.  Pe?an,    ^arnizijski befzđravnfr dr. Luscnberger, vladri svetni-kl:  Belar, Bezjak, Pra^marer In  5ubic  ter polVovnl zdravnik dr. Hfjbler. !zodčeva1a »e razdelil  ?:osp. dcžclni prer?«cdniV. M  se  ie ncltel'r&emti zboru  zahvali! in  f?\t\ slu^a-setiern uspeh  na  r.]\h  nadaiinM  poti.  It  po-krttiii  strofkov  ra  tečai   ?o  *ir!?pevarl  ra-učno  mlnistrstvo,   đež«?lnl   odbor.    tr«rov«ka ta obrtnička ibomica fn kranjska    de:?elia Komisija  ra  oskrbn    domov  se  TraSajo^in vofakov. Tcčal Je bfl breznlaJeTi in so sin-^atein    p*e!e!i  vse  pntreb?čine    sa    fe^af hrer^fasTo. Tečaj se ho pr» "ov;t*i leta oo-novil.   P-*r?ie^ se bo svoie.asno   rarr^";t 90 f»^r>n^n».   V teča! lahko vstooilo   t^đl on! fr^rmlM!. H ^o ?e voia^'lne tr-osti. Po-|aa**ih  d»je rav-^teijsrvo «lovenske trsov-«ke šrle.
— Naoređn* eolitifn^ d rastro ?a l»W<net' 'A! In kolodvorski okr«i vahi na sestan-k sv^fe flane v toreV. ^re t«. 4t-rerrbra ^b ^. rve^^r r hotel $*nike!j. Kolodvorska vV^n. T?**\ va*rr.<tti jf prosi fotove udflf^b«. —- O đ h a r.
¥ Lftbfjs*! tn »o^nem cferala T!*«^'tmsl.-^ •kolica. čevl?ar«Vi moJMr! v !.iiihlianf. VI si hočejo kupiti n«^!et naj *e rfla^e Ta'-adi tt!»kovfTi ?a r^t'd'U o nrf'rrnn tr«t»»^ nr\ ,CTdrufr»em naCHniVu %nsQ. Karl1? Ford»T!?ii v Linbllani PiTr«k« eeshi 5: Ppv!}a*jt |« ?odne«a okraća Hrbliantka o^M'ra i>a pri jrosTi. !vana KVanfcti v S^odnJI ?f^H h. St. 4 (tfv cerfrvr^. LNnfe «e h* "rrr1«*alo *>6 Cetrtka. dne 20. decembra  1917 4il»e.
-*- T>^^| ofi'V. Pf*ef^ nam: T.?t»s !e jfftmi r~*4*\ na*;*o»>'ta in r-Sn^f r?*i^k!-^*»vci ie V1tverwr> nosalo o^Hf h\* i« ff?Mo wrvfce ffve^a. «** re đob«> «V*r* nfVf^r r»!*. Bat! se 1« d? *fn bo i^f^1i Vrtitt r^>n Tn da !»*Ktfnl*'4' n« botr»o »T'^^Ti f?r|i*»t»"»*^i ?v~ golp^'a, rrr?^ na ***4o nr»Vor>*avaK *ađ*e to đrn^e f«t«^^. Prif^+e!*! nffCkov potna-fa|to »»"»n VHI«**^ t>»vcefw?
«» Smrt na f*11*?!. Poro?tfl «w^. ^» ?e mAi pred ^eutjakpMV«,   f>o5t© osHfb^tika
f Kakor se Je sedai  zđravnifko dognalo, Ie j Peršinovo zadela  kap In se ]e vsled  tega
»grudna  mrtva  na  tla.
Za župana v Vlpavl Je izvoljen gosp.
Josip    Petrotčič
Iz Maribora. ObCni zbor za leto 1917. mo?ke, ienske !n železničarske podružnice Družbe sv. Cirila In Metoda v li ubijan! v Mariboru se vrši v soboto, 29. decembra 1917 ob 8. zve£er v restavracijskih prosto* rih Narodne^a doma s slcdc^im dnevnim redom: !. Poročilo predsednika: 2. poro-Cilo tajnika in blagajnika; 3. volitev odbora: 4. volitev delegatov za nlavno slcupšći-no; 5. slučajnosti. K obilni udeležbi vabijo odbori    podrnžnic
Panika na rmriborskem koroSkem ko-Jo<?vorB. »Varbur^er Zeitung« poroča. da se Je dogodila v četrtek na mariborskem j koroškem kolodvoru strasna krvava igra. \ Neka lokomotiva Je zadela v vlak z madžarskim! vojakl, vsled česar je bil eden Izmed volakov ranjen. Madžarskih vojaVov se Je lotila strahovita besna jeza, poskakall so I? vaconov ter se i bajmeti vrgli na že-Iczničarje, službujoic na kolodvoru. Kaj se je nadalje zgodilo, ne vemo, ker je nadalj-n*e pornl!lo ^V^rburjf. 7c\tg.* k^rfiscirano. V nedello poroča »M. Z.«, da bodo Želez-ničarti poklicali svojo organizacijo na pomoč.
Poma.i."kanle v Staierskib mcstlh. Ma-rfbors';! ob^inski sospedarski svet se je v pete!« sestal k lzredni seji. da raspravlja o polofa!u. ki je nastal vsled nedostatka moke. Konstatiralo se je, da peki že nimajo nobenc moke več In da bo preblvalstvo v kratkem brez kruha. Porcčevalec magi-stratnl svctr.ik Valentin je poudarjal, da Je TOS^odirsVi p^lc^aj mesta mnoio slabej^i n-;zo lani. Prebivalstvo tuđi nima kuriva in « ne bo mn*!o niti kosila kuhati. Masti in rivja ni. V ponedeljek (danes) Je me?ito r?z moke in brez kruha. Ministru za prehrano je bil poklan teleeram, ki odklania vsaso odgovornost za eventualne demonstracije razburjenega prebivalstva, ako vlada pravoCasno ne po§lje vsa] nekaj moke.
Iz Kezjega nam pi5ejo: Pri nas Je ne-do p^nrč! med nedcljo in pnnedelikom t. J. 9. na 10 decembra ukradel o m b r o-m e t e r (meriln za pada\ine) t. J. posodo z lovil^m in ročVo vred. Seveda. cinka<;ta posoda m c'n'-a^ta pločevina ie soloh dra-ta ter je ni dobiti. — gotovini Ijudem pa vse pra" priđe.
Iz Ormoža. TuVaJSnJ! odvetniSki kon-cipljent ćr. AHziJ Trstenjak, ki Je kot rezervni rjoročnik pr!5cl oredlansklm v rusko v»em!5tvo, te pisal svojemu prijatelju N. V. dne 6. averusta t. L iz Perma med dru-dm sledeče: »KaKo se ml godi. o tem bi se dalo govoriti. Dobočasim se in Studiram zrav»n pravoslovre stroke, rndi italijanSči-nn. Edina zabava so mi časniki. V prihod-njih 14. dneh borno transferirani drugam.« Dne 23. septembra pa Je pisal iz A s t r a-hana sledečo slovensko karto: »Kakor sem Ti že poroCal. me je končno usoda pre-nesla iz mrzle?a in neprijazneca severa na solnčni in topli jug na obali Kaspiškega morja. Ne morem Ti obširno ooroćatl o tukaj^njem življenju in razmerah. Ome-r»iam !e toliko, da sem tu našel mnoieo za-nimfve^a: tu se stekajo razni arijski narodi, ki so se eh ranili svoje prvotne običaje in tako ima mesto dvojno zunanjost: evropsko in azijsko. Jaz stanujem v ar-menskem predmestfu. Vsak dan hodimo zvečer na sprehod, a v nedeljo predpoldne obi.'!\ujem razne cerkve: pravoslavne, armenske katcMSkc In drujre.« — Pri^bčujemo dopis, ker slika živlienie. katero živi mar-sikateri znanec v dalfnih ruskih pokrajinah.
UCitcljstvo rogaikega okraja je skle-r.ilo s!K>nin tovar. Fr. Auerrika ove^ovečiti s tem, da postavi na njegovo gomilo spomenik. Prosi zato vse tovarile, prijatelje in znance rainke^a. da pomairajo zzraditi ta nagrcbnl kamen. Prispevke sprejema Simon S e k I r n i k. nadučiteli v St Jurju p. D^ pošta  Fozatec.
Umri je na Dunalu đvorni svetnik Slavko U r p i n i, zaslužni predsednik dunajskega »Hrvatskoga pripomoćnog dru-5tva« v natleoši mo^ki dnbi. Pokojnik je služboval nekaj let v kabinetni pisarni. na-zadnje pa v skupnem finančnem mini-strstvu.
IzTnbHa sem dne 13. decembra od 2. do 3. popoldne na dvorHču MiihJeisna de-n?.rr::o z vcjto vs^to denarja in dvema po-ročnima prstoma. Poztvljam dotično osebo, ki je denarrfco na*la, da jo nemudorna prinese na pollci'o. ker se bo sic°r nrn\\ njej postopalo ^odnijsko, ker Je bila dotična o^eba  opažcria.
Anton Trstenjak.
Dan£5 ponoći je umri po kratki mučni bo!erni kontrolor Mestne hranilnice jjo^pod Anton Trstenjak. Se pred par dnevi Je po svoji navadi v kavarni razpravlial v krogu svojih znancev in prijateljev o dnevnih vprašanjih, svež In čil na duhu in te-losu. Vest o njegovi smrti nam prihaia tem boli  nepri^akovano.
Anton Trstenjak je bfl rojen 10. maja 1353 v Krčevini pri Ormožu, gimnarijsie študiie je dovrsil v Varaždinu leta 1873. ter je potem na dunajskem vseučilišču poslu?al predavanja o klasičnem in (pri Miklošiču) slovanskem jezikoslovju. Na Dunaju je ustanovil ^Slovensko literarno društvo«, ▼ katerem je predaval o slovanskih literatih. $e kot di'ak  ie dopisoval  v  »Novice*   in
»Slovcn^'d Narod«, v VoSn^kov »Ted-n:lc*t v Strltarjav »Zvon*: in kasneie tttJi v -Ljubljanski Zvon-. Z Dnaja je pri^el ▼ Ljubljano ter je bil učitelj na Mahrovem trgovskem zavodu; potem je prestopll v iMestno hranilnico, kjer Je desegel stopnjo račun,   kontrolorja.
Ves svoj prosti čas je pokojni posvetil napredku literarnega in družabnega življenja.
Leta 1SS4. ie postal orednik novega ilustriranoga leposlovnega in političttega Tavčar - Hribarjevega lista »Slovana«, U Je izhajal kot polmesečnik: napisa! Je zanj ćelo vrsto životopisov slovanskfli pišate!jev ter poročal jako vestno o čeSkem, hrva-Skem in srbskem slovstvu. Napisa! Je tuđi za »Ljubljanski Zvon« več literarni* fteen, a predvsem « iezikosiovnega staliSČa. »Slovann« je ostal urednik do leta 1887. PoMe! se ie tace! živo oečati s slovertsk© politiko ter eačel leta !W><5. izdaji ti »Slovenski List«. Zaradi konfliktov z vodite!M slovenske poIlHke pa Je moral Ie uredništva Irstopiti. Kot goreč S!ovan Je spro?U leta 1*85. misel da so izletrli Slovenci in Hrvat}e a posebnim vlakom v Prago. IHet se ?e posrečil sijajno. To potovanje Je po-Pbal v »Slovami« t*r 4al potopiš pamtiš-zri*. D«4aJ 1* UU** vrsto Itvpsgpsip^ te-
Skfh, hrvatskih, srbsldh in slovenskih pisa-teljcv in pisateljic ter je vse skupaj izda! v bogato ilustrovani knjisi z naslovom »Spomenik slovansl-e vzajemrosti«. Knjiga se }e v 1000 izvodih mahoma razprodala ter je Imela zlasti med slovens! im dija-Stvom navdušene bralce. O prtli ;i Miklo-Sičeve TOletnice je leta 1883. napisa! za »Letopisc Slovenske Matice njegov životopis in sicer po podatkih jubilarja sarnega.
Kot odbornik Dramatičnega društva je đefoval v dobi, ko so se prireiale predstave v dvorani stare Citalnice v Selenbursovl ulici, iako marljivo za razvoj slnvenskesa gledišCa. Kot a^ilen tovariš Fr. (ierbiča je deloval zlasti za razvoj slovenske operete, ki je tvorila d^sct'etja edino Rlasbeno in pevsko točko slovenskih predstav. Z Ger-bičem sta začela delovati za osnovanje male slovenske opere ter sta unrizarjaja vsaj odlomke raznih latili in olovan."1 ih oper. Za otvoritev noveia deželnej^a j^le-di^Ča Je napisa! A. Trstenjak orvo in do^lej edino zgodovino slovenskih glediliških predstav in slovenske dramatične knii/ev« n^sti  ter Ie Izdil    leta  I<S9J.  lepo    knjigo
^Slovensko Kledališče* s štirimi sli' aTii v zalnžbl Drarratične^a društva. Prevel !e za naSe gledi^će »Svctinovo hčer«, igrokaz v treh dejanjih, spisal Adolf V/ i 1 d h r a n d.
Zelo va'no Je njegovo delo o o^rrskm 51ovencih v Som^dski župniji, ki ie iz^lo v posegnem irdanju.
Pokojnik Je bil mnoso let đelaven predsednik delavskih pevskih drw<tev »Slavec« fn »Ljubljana«, bi! Je mnHiiv odbornik »Slovenske Matice« in »Društva slovenskih časnikaMev« ter se je do 7adnje dobe požrtvovalno udeleževal politi "n?Ta delr»vanja narodno - napredne stranke. Na vrlilnih shodih je opetovano nastonil tuđi kot govornik in bil vedno jako acifen agitator.
Zapu^ča vdovo, ki je bila v dnbi nie-goveca odborni^tva »Dramat. društva« pnd imenom cdč. Dane?eve vrla slovenska operna pevka ter «^1 je v dni?bi takratne npprne primadone zc. Mflke Oerbićeve nri-d^b'Ta velff'Ih za^f'i^ za na*e «ledali*če. Niei in zćč. hčerkam izrekamo svoje naj-sloblje sočutle!
+ Prekalcno meso na rumene li-kamlce C št. 1401 do konet. Stranke r rumenimi izkaznicami C št. 1401 ćo konca prejmejo prekajeno meso v torck dne 18. t m. popoldne v cerkvi sv. Jo-žefa. Določen Je tale red: od 1. do pol 2. St. 1401 do 1600. od pol 2. do 2. št. 1601 do 1800. od 2. do pol 3. ?t. 1801 do 2000, od pol 3. do 3. št. 2001 do 2200. od 3. do pol 4. št. 2201 do 2400, od pol 4. do 4. št. 2401 do 26.'», od 4. do pol 5 št. 2601 do konca. Ena oseba dobi po! ksr, 2 in 3 osebe 1 kg, 4 in 5 oseb I in pol kg, 6 in več oseb 2 kg. Kilogram stane 4 krone.
-f- Premog za X. okraj se bode pro-dajal pri g. Ungerju v skladišnih Kranjske stavbne družbe in sicer: na št. 1 dne 18. decembra, na št. Z dne 19. decembra.
PresM? i pmtiiftii! Žitom u m\i tonsko iB oslttne sete? 1918.
Semensko žito zm prlbodnjo po ml a _ dansko in poletno seteo bo ođđajala Kme_ tijska družba in Žitni zavod. Kmetijska đru2ba oddaja v glavnem originalno seme in priznano Fenoensko blapo, in Plcer iz dru-ffih đežel. žitni zavod pa bo oddajal deloma doznače, deloma tuje semensko blago. Vsak^o, kl želi prcjetl semensko '/ito od Kmetijske družbe, mor* Imetl potrdilo sto_ jega županstva. da seme v resnJci potrebu. je. Istotako se mora raak, ki želi prejeti seme od Žitnega zavoda, pri"lasiti pravočas. no pri »vojem županstva. Seme se srne na. ročiti samo pri enem mestu, ali pH Kmetij-ski dnižbl, ali pri 21tnem Eavodu. Da se pra*oća«no dožene In po možnostl pokrije potreba po pemeDPkem fcitu, velja za dotič. nike, ki Želijo prejeti seme od 2itnega zavoda, sledeče: 1. će bo tinel Žitni zavod na razpolago Jaro pšenico In Jaro rž, jo bo od_ dajal kmetovaleem !e proti zameni za do-mačo pšenico in rt. Prlpominja pa se. da Zavod ne prevzame nikake odgovornosti za uspeh žetve jare pšenice ali jare rži. 2. Ostalo semensko žito pa prejmejo od 2itne_ ca zavoda !e tišti, kl ^a sami nift nimajo. Kđor je prtdelal kaj tita, ja mora v prvi vrsti porabiti za seme. će ga mu manjka za prehrano, ima pravico pri svoji aprovizaciji zahtevati moko. t. Kdor £ell prejeti lemen-sko Sito od fcitnega zavoda, se mora zgla?lt! pri svojem župaustvu, da ra žtiparstvo ▼piše v prigiftsilnlco. županstvo prejme za to potrebne formularje potom okrajnegn glavarstva. 4 V priglafiflnco se smejo vpl-sovatl Ie dottčriki. kl semena ne bodo pre_ jeli od kod drurod (od soserla potom za mene, ali od Kmetiiske družbe) In ki seme v resnici potrebujejo, to «?e pravi, tist!. kl žita ni?o nič sejall.ali koilm je vremenska ne. z^oda unfčila prir!elek. županstvo mora za vsakega priglaftenca vpisati poles? za željene mnofine eemen«keffa iita tuđi vellkost ploFhve, ki Jo bo oljsejal. Za pravilno vpl-sovanje v priglasf!pice Je županptvo odgo. vorno. 5. Županetvo mora poslati priglaell-riče najpozneje do 7. Januar ja 191S c. kr. okrajnenm e^avarstvn v pregled. Na po, znejše pr-e' :ive ce ne bo oziralo. <?. žitni zavod T)O o rzjal priglnšencem pem°ngko žito, kakor do sedaj, potom svojih žitnih komlsljonarjer.
Ljubljana, 15. decembra 1917. Zavod za promet z iltom ob času vojne    podružnica   ▼    Ljubljani.
Kome stvari
*   NakaaUc« u čevlje. Z Donaia po-roCalo,    da bodo v kratkem vpeljane    posebne nakaznice za čevlje.
*     Gornještajerske    tovarne   so   radi pomanjkanja   premoga   deloma   že   ustavile svoj obrat, deloma ga bodo morale prihod-nje dni ustaviti.
*   Gradec brez vžlgaffc. V Gradcu so te dnl  sicer  dobili  zopet plin, mesto pa  je z*to  pspoinoma  brez  v?iga1ic.   Pravilo,  da je  v   štajerskih   to vam ah   vži^alic    d^vdj, da pa se Jih  vsled    transportne    krize   ne more  spraviti  naprel.
CtanriHi 4 K. nstasof ntna 100 K.
•  D* Annunzla prctepll v Milanu.  Ga. briele D' Annunzlo Je hotel Imetl ▼ Milana govor,  toda  zbrano občlnstvo  ga  ni  hotelo po?:lu5r-tl, marveC Je tagnalo velik krik pro. ti njemu in D' Annuczio Je moral naffloma izeinitl.    Na cesti so ga potem napadli  iu nabili do krvi.
♦    Ženske  v   voješko  službo? ^ Ce5kj listi  javljajo,  da so župar.stva  na  Čcšken debila    u!.az,    napraviti    pesebne    se2name vsch v občini prebivajočili Žen in đeklet od 18. do 55. leta.  V seznamu  Je pri vsakem imenu  pripisati  s čim  se dotične žene pe-čajo  in  ali  so v svoji  službi  nepoprreSljive.
♦      Uniformiran!     vojni      poročevalcl. Vojn!    poročevalci    bodo v bodoče morali nositi  posebno  uniformo,  podobno uniformi infanterijs'uh  častnlkov." Na  ovratniku  bodo imeli   mesto  zvezd   črke   *K.   P.  O-c   in   na rolcavu  napis   »Prešle«.  Pozdraviiatt  bodo morali oficirje,   sablje pa  ne   bodo   smeli nositi.
•  Stavka natakarjev na Dunaju. V ae_ katerih  dur.ajfklh    večjih    restavraclj    bo pričpll štrajkati natakarji. Sblicall so shod, na fcaterem bo sprejeli  revolucijo,  kl pravi, da   postajsjo   veliki   rc^tavratcrjl     T     vojni miMjonarJi.   netakarji     pa   ropoln!     beraCl. Pur.ajski       natakarji     zahtevajo     zvlfianje plač.
*   Obleko in perilo iz paplrja namera-vajo  sedai   izdelovati  v  večjem  obsegu.  V ta namen na\ se vzame tuđi časopisom še polovica   tistesa   papirja,   ki   ga   jim   daje vlada danes na razpolaso. Perilo in obleka iz papirja bi bila pri  tem dra^a in za  nlč. Strokovnjakl   računajo,   da   bi   prišla   srajca tkana  iz papirnih  niti  na 20—24 kron,   ne dala bi se r>3 prati niti dva'trat.
*   Ta'fjn na .faponskem. O veliki katastrofi,  ki  je  zadela  okolico Tokija,  poro-čaio sedaj  Se to - Ie:  Tajfun  ie  narjravil nad  250  milijonov frankov  ^kodc, 300 hiš ie bilo razdejanih, 150.000 hiš preplavljenih, 200.000 oseb je brez strehe, več vaši v okolici  Tokila  je popolnoma  razdelanih. V Sl-namurf so na§li nad 3000 mrtvih. Mal otok pri     Truvasu    je    Iz^inil,    za     prebivale! ni sledu.
•   Porranjkanje  premoga   na     čeSkem. Kakor javlja!© praški listi postaja pomanj. kanip premota na CeS>em naravnost kata. strofaTno. 14 meat In 35 obCin je brez kuri. va  In  brez  razsvetljave. Tovarne se nstav. jo svoj  obrat.  Sedaj    počiva    8 tovaru    ta flTntfkor. 11 pam!h mlinov, 5 tovarn za kon. ;:erve, 15 tovarn za stroje, 1 veltka tovarna rta čevlje ter 1 tovarna za    va*one.    Poteg rjlh   ^o  cola vrsta    manjših    industrijskih -odjetlj.
Darila.
»Slovenska Maticac. Neimenovan rodoljub je izročil potom Kreditne banke ^Slovenski Matici« 100 (eto) kron. Iskrena hvala!
Za slepe vojake. V ta namen je dara. vala po upravTiištvu »Lalbacher Zeitnng« ga.  Golđsteinova znesek 10 K.
Za slovenske vojake po dunajskih bolnišnicah eo darovali: Ekscelenea mini-ster đr. vite« žol^er 50 K; ffarđnl podpol-kovnik JemeJ plem. Andrejka 50 K; dr. žavnl poslanci: Hladnik 30 K, dr. Korošec 20 K. vitez Pogačnik 20 K, Demftar 20 K, dr. Po^a^nik 20 K, dr. Verstovšek 10 K, dr. Rvbaf 10 K, Gostinčar 10 K; đvornl svetu fk Gabrielčlfi 20 K; dekan đr. Knars 20 K: stotnik plem. Andrejka 20 K; pletn. Copaltich 20 K: baron Vranizzany 20 K; minfsterjalni podtajnik plem. Andrejka 20 kron; odvetnik dr. Janko Brejc 20 K; od_ vetnik dr. Prid. Babnik J0 K-, med. đr. De*w novšek 29 K; svetnfškl tajnik Potega 10 kron: dr. Gre^or Žerjav 10 K; tajnik voj-noSttne^a nrada đr. Brezi^ar 10 K; revi-dent sev. žel. Korošak 10 K; okrajnl §od-rik đr. vitez Orasselli 5 K: đr. Roman Ravni bar 5 K; Nikola Barccich 4 K lo li mnogro drugih. — Vsem blagim darovalcem izreka odbor najlskrenejšo zahvalo.
Umrli  so v Liubliani:
Dne 12. decembra: Egon Marusstg, eln strojevodjeve vdove, 11 let, Pražakova ulica 10. — Adalbert Zajec, pelec, ▼ reeervnl vojaški boinišnicl v MarlJaniSdu.
Dne 13. decembra: Mar je ta Ađamift, hiralka, 58 let. Radeckega cesta 9. — Ven. celj Hackel. pešec, v rerervnl voj. bolnil-nici v Marijaniščn.
Dne 14. decembra: Josip Pavlin, iIb be^unca, 2 leti, StreliSka ulica 16. — Ana Per?in, prodajalka, 66 let. Start trg 34. — Danica Kutin, bCi že!exniSkega nrađnika, 3 leti tn pol, nireka ulica SI.
Dne 13. decembra: Vaslllj Palink, trenski vojak, v rezervni vo?a8kl bolniSnicl pri uršulinkah. — FYan Schneider, topnl_ Car. v reiervnl vojaški bolnlfinid na obrtni ioli.
Dne 15. decembra: MaHja Semrov, mestna ubojra, 75 let, Japljeva nllca 2.' — Ant. Valen^iČ, po»estnlkov iln, hlralec, 47 let, Radeckega cesta t.
Dne 16. decembra: Ivan BroilC, pr«-mogar. hira^ec, 46 let, Radeckes« eeeta 9. Vdetelnt   bolnlsnlel:
Dne 11. decembra: MIhael Kralcilc, dninar, 54 let.
Izđaiate!) in odgovorni urednik:
Valentin Kopitar. Uffiifna !o Hsk »Narodne ttekamet
teUm Inmftl dabro tfhraafra
otrocji Toziček.
Naslov  pove upravn. »SIot.  Naroda«
4253
Kupim lahke sanke in   i^oSki   suknliC
feoftnlt*  Ponudbe  na  uprnvn   »Slov. Nar.« pod „saoko 4255".            42 5
U«č t««:orjeu               -'
— in mizarjev
proti dobremu plačllu iprefaie AUTOM 8T8HTEB, L!nbiianal JeranOTa nlloa 11.
e %M I 6 iiK 9 e za frgotina s oa^jp'e« in haii« garno MF' «• tako« esre'rae« Vr<? «e i^^ ▼ „Narodni taji« Bunt" v FreSemoFl nloU
I5?e se krepale
trgovskl ačenec
poštenih starčev.   Prednost imajo oni, ki s# se It učili v kaki trgovini.    Ponudbe na trgovino   z  mešanim b agom   M.   Volovee« St Jtrnef, DolenjiJio.                         4222
tz dobre poštene htše, katera ic dovrSilt ljudsko Solo z dobrim vspehom in katera ima veselje do trgovine, spr#|m# tak^I In in pod ugodnimi po goji večja trgovina v mestu na Gorenskem Več se izve v uprav. »Slov. Narodac pod *J. K. 5./4I0««
Stalna stranka, brex otrok IMe m to» kof ali poiaale aiaalia
moderno stanovanje
E        ga prtskrM, dobi naoraie 9 kg fcU.e svlntak« masi! alt ■ 151J-—. Ponu-
db« pod JHoderno staaovaait U 4 J19"
na upravniStvo »Slovenskcga Naroda«.
Prošnja.
Začetkom t 1. prilel je nekf invalid k Mariji Prosen, prodajalki v Ljubljani, Vel. Ćo'narska utica St. 1, ter )\ je sporotil, da je bil skupa} z njenim možem Leonhardom Prosenom v Karpatihv ognja proti Rusom. Ker sta bita latna, podala sta se Iz strei-skega jarka k nekemu drevesu ter sta tam zavživala konservo, kateto je dal dotičeni invalid, in komis, katerega je da! njen mož, Leonhard Piosen. Pri lete la je granata, ki ie Leonharda Prosen ranila v prsi in trebuh, megovega kam era da tega invalida pa vnogo. Umirajoči Leonhard Prosen )e prosil svojega kamerada, naj sporoči njegovi 2enl, da je Leonhard Prosen umri. Dotični invalid je bil priča, ko je Leonhard Prosen izđihnli svoje đu£o, ker so njega samega Ie pozneje od-nesli z mesta. Ta invalid pravil je Mariji Prosen, da je iz Smarske fare doma, i meni pa ji m povedal.
Marl|n Freaeai prosi nufno tega invalida, nai čimprej naiaamt avo| naalov njej sami, ali pa oavetsiški plaernt đr« rran« Počeka ▼ Limbllaai Sv. Fetra eeate atev. it.                                   4245
MEMMSmSSOb
Velika     V
tjbera   rofavic   in   mnovr$tnih parfemov
O. rgC&^L ČK.O
D ii§'*o  slove"sMh   6&«il1ier!ev  naznanja,   da   je njega dolgoletni zaslužni odbornik, gospod
P?sa1el] in honirolsr issssise hranUalce ljubljanske
umri danes dne 17. d cembrn t. 1.
B'c- r u poko;: ku obrani društvo hva'ežen spornin.
V LJUBLJANI, dne 17. deccr.ibra 1017.                             I
288. §tev.
.SLOVENSKI NAKUU*. <mc 1». decembra 1917.
Stran 5.
lilu  TrsteaUk roj.  Baitleta naznanja v svojem ter v imenu svojih  hčerk Maio in MttaSa   ter vseh  ostalih
-orodnikov, da je naš  preskrbni srčnoljubljeni  soprog in oče, brat, stric in svak, gospod
Anton Trstenjak
▼55H kontrolor Mosta a hraaUa<cs  lfabl'aask*, t*falk ta   revizor    „Jngoslov&nikib   hrattilnle",   slavoaski
plaatet! ttf.
dar.es v pondeljek,  dne   17. t. m., ob r'*l. ponoa po krattn mučni bolezni, mirno preminul.                                                         j
I              Pogreb nepozatmega pokojnika bo v torek, dne^i8. t. m.    ,
ob  4.   uri   popoMne,   iz   bile   žalosti,   KonjuSna   ulica   št.   4,     ;
i    (Trnovski pristan *t. 4) na pokopaliŠČe k Sv. Križa.
V LJUBLJANI, dne 17. decembra 1917.                        «45
Zahvala.
I              Za ts« dokaze srčnegm sočatja povodom bolesni hi smrti
■     male dobre matere, bibice in tašče, gotpe
( Terezije Boncelj roj. Gaube
I     za darovane veoce fn ra spremstvo pri pogrebu itrckamo s*tvo
I       -• iskrenej*o zahvalo.                                                                4342
I               ŽELEZNIKI, dne 13. decembra 1917
I                                                           talajoti •stali.
BT^BaaE&OBHaaEasaaaSBaaaaaaaBHiBaaaaHl^HBaaMBaaVBiHH^BHBaaHVaaB^HBa
Um notrelistine mm topi".
lepa tanin palca fmai
4 leta  stara, dobet ap^l, fin bos, •• pva^B« Kdo, pove ■ataw^ »Slov. Naroda«.
i^k^BkZ^^^M alav M lat aaai val#»
v  aiA^A aiM^afa^^L  tt^Avaiaai  sa  ^^^Aaia Naalov pe^t uprav   >bl>¥. Naroda«   4208
^.   KONJ   ^
4 teta star In  17' visok,  ernenriav, prfden, đober v teku   sa prsda.   ICja povc upravni Stvo »Stovenskega Naiuđa«,     4211
-- "deklT —
za gost i i no na dežeh, ki bi bila vaiena vsega domačega in potjtkega dela Plan p> do-govoru. Naslov se izve   v   upr. »Slov Mar.«
- sTanoVanTe -
kuhinja n dve do suri sobe P«>nu<t^ n» uprav. »Slov   Na i oda«  pod MO> W*   4aT4**.
Za Boli«! TrsJSč:
tl«a vos'ttia ta ««o  koK*»lotai »««tolti
sa pmaico. Nas'ov nove   upravniirvo  »S(o-venskega Naroda«.               4273
Prote m mmr                 1
kratek kožuh
»li lasntBja b itvftli.                   4252
Naslov   pove   upravn.   »Slov. Naroda«.
laaak vas, saal, auda sanl, lasaae  saal   hi t
OBVSflU« Ponad be ds upravni Stro  ,,Slovenekeg* Naroda". 423«
parai hotel in parni stroj.
Kote! je stoje? z crvmi, obsega IS kvadrat metiov kunlnega prostora ter je prcskiiscn za 9 atmosfer pritiska. Stroj je stare5e?a sistema ter tazvija pribhžno 2S—30 konjskih s\l Proda se oboje skuhaj ali trjdi posameno I Ogleda se lahko vsaki čas nri Avtssm Borsnlakm, lati na, »»tenisko.
PotrotoMom ssnoslftTOBS im trosao«a
hlapca za konie
proti   dobn   plačt   in  hrani.   Isti   mora  biti     | vaicn ToSnfe  fz   gozđa.   SprstSMoB tmM     \
tesarie ali mizarje
▼ IrstM dolau                4354
Esvsikar Fras«. obT siru*, mest^i tesarskt  mojster, Unhartaoa alca it SS.
Mestaa  hranllclca  lfobl^aitska
naznanJA    pretuz.no    vest^   da   je   njen  I £a.s uini konlratoi% gospod                          I
Anton Trstenjak
po kratki mukepolni boiezni dne 17. t. m. preminul.
V LJUBLJANI, dne 17. decembra 1917.
I 48«                          Ravnateljstvo.
Zahvala.
2a premnoge dokt«e iskrcnega soćutja ob smrti našega neoadomestljivega soproga oziroma dobrega očeta, gospoda
i     Mihaela Mihelic,
Š6etarskega moj str« in hišnega posestnika
irrekava najprisrčncjio zahvalo.
Posebno se zahvaljujeva domaćemu čast. gosp. župniku Jankn Barlctu za duševno tolažbo med boleznijo, slav. kat društvu rokodelskih pomočnikov za obilo vdeležbo pri pogrebu in ginljivo žalostinsko petje, posebno pa dmštvenemu predstojniku čast. gosp. Alojziju Stroj, nadalje slavn. veteranskermt društvu in križevniški Marijini kongregaciji ter nje načelniku, kakor tuđi vsem drugim mnogobrojnim vdeležencem pogreba.
Bog plaćaj!
V LJUBLJANI, dne 17. decembra 1917.
talnioča soproga In htt.
Potrti najgloblje žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskrenoljubljeni oče, oziroma ded, brat, tast, svak in stric, gospod
Emil Orožen
c. kr. notar v Kamniku
dne 13. grudna 1917 ob pol 1. uri popoldne, previđen s tolažili sv. vere, v starosti 59 let v bolnici usmiljenih bratov v Gradcu nenadoma preminul.
Zemeljski ostanki nepozabnega pokojnika se prepeljejo v Kamnik, kjer se v torek, dne 28. t. m. ob 3. uri popoldne polože k večnemu počitku na pokopališču v Žalah.                                                                     ^
I          •      Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
i                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                              •
i                      V KAMNIKU, dne 17. grudna 1917.                          T
talajotl ostalL
I                                                                                                                                                                                                                               *                                                                                                                                                      *                                                                                    ■
Stran 6.
.SLOVENSKI   NAROP*, đnc 17. decembra 1917.
288  Mev.
Odvetnik dr. Josip Ferfolja ¥ Trstu, ulica timu 17, L
koncipijenta ali dobrega uradnika.
Znanje italtjan&ine, vsaj deine. pogoj.                                                     4267
———   Dobavljamo  ———
tlflM  trakova  za  v»e  vrste  pitalnih  »trojcv,
lMrtoaiM papir (ogllra papir) v >«eh barvah,
ktftoiaka (karte« tlftemo) in vortikal-regittraturo (meblje in mape)
pOBBOt6Talao aparate in pritikline (ovoščen papir in barve).
„Remington" pisalnih strojev delniška družba z o. z.f
Dunaj I.« Franz Josefi-Kai 15 in 17.
SOCALII
4
^Včied pravočasne oskrbe surovin zamorerao                  \
fcčnaoem in retinođobavfjefl «
PRVA pi H1LHA D1ERIJA «
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
OUslreio \mmwm wti\i stopi.
Ustanovljena leta 1897.
^nton l^ane
Ljubljana, Zldotrska ollca 1.
Ceniki na razpotago.             Ceniki ni razpolago.
Razglas.
Oposarjmm p. t  občio^tvo. da kusujem le  kratak tat po slede č ih ce-pt»aH  do prtklica, zato dobavite hitro.  Plaćam *a k^
lftmalfca* ta itekleale« prevrtaše a mzImmIom .    .   B 17-—
m          m   »o««e..............K !••-
DOTtk..............K 9t>—
o*padk»*............E    4"—
sampanJsVlh zamaikov kos   .....   K    Mf dalja plataa* sa vrate kas te    .....   E   ••—
sa a^ilnate odpađka stars.....E IS sa k§
ti         i               i.         nove.....E 39   n   „
m soofraao (ne um etno alk slamnato) svilo   -    E 40   „    m „ svtlaatt) itrene te.......   . E 190   nm
Prrvzemam um. vaako r normo brez prejšiijega Tpraianja   po povzetjn proti •visa.
Z odličnim spo^tovanjnem
Nenrfk ICreiseff,  Gradec. Kep?erstras«e *4 Telefon intenifiMii  4102.
1. aakapovalaiea ineaovsjiih proteistov tor vsoli vrst oval po aa|-vtifik ooaah. Ha pisnoaa, tslofoniins la brzojava* vpraiaata s4§o varfam krasplaeiio za itt[e poftiDatvo potifon ttU provosao Usto.
Anton Bajec
^ umetni  in trgovski vrtnar •
mati« A ( ■ (Untn. ta u ntaji Min             |
: cvetliini salon \
r  samo Pod Tranfo It 2 .
>      polog Covllarskofa aMSta.       | ^ Velika  zaloga  suhih   venec?. ■
zdetovanjt iookof, vtnccv, trakrf Lti * Samasta aaroilla totao.         i Vrtnarija na Tržaiki   cesti *t 34.
■0^1^   ai^iMiii   i^^ii^^.
vTVSS    flBfVfli   S^^HOTPBSSVf
ultUaU 1-M so teko  io.
ww poan zi v. voou h^mpm svsii
movNi Im starHi      4900
svilenih odrezkov
B^*    po K 8Oa— u kp.    "V|
A. LANOSKRONER, I|«M|w Sv. Jataka aaratl. 3«.
Prazne vreče
▼sakr vrste, gaka §•■•, knmio, Iaa>ot la traga bomoms kvpnfo
vpdoo  in  V  va»ki  množini, ter plac'
po aa|vliflk  teovatk ooaab trajovska  firma
J> Eailaa. Kraa|y ftoronjsho
Čevljarske pomoćnike
sprolm« w ««lo
Vojna čevljarna v Ljubljani.
Plača po dogovoru in seđanjim razmeram primema. — Ponudhe naj se pošljeio n.i Wmw94L i« »o«Ma«»—]• •krti r Iifasifaisi.
Bnafska   ««ste  At 22, kier  naj   se Čev-
Marji, ki žele  vstopiti v službo v svrho dogovora osebno  zglasijo od 9. ure  dopoldne de 2. ure popoldne.             4221
J a b oIka
šake gofce, sako sad|e
▼»eh vrit, sode od Tina,
■adferca ta igaala, ste-
klenice In xaataike
kapi   viako   množino    in prosi ponndbe                 4107
A. Oset, p. Guštanj KoroSko.
Knpnjem in proiajam.
bođiai poUitvo. atoUoalBO. io-
^^HP^^H^a           ^l^a^r          i^^Sa^H^a^B^HBalaia         ^^^^a^F        ^^*^^^^B         ^|r«INHBl^BV  ^^^B
OboKM kaptol stara zobovje. Posrcdiuei za Mše, zemfflšča itd.
Albert Doroanc
irlT«. ta ■— >«l|—Ir—I slariBar
■*ŽZiM^iayr^—i- <-f^~—' **}-"•
2 pokriti kočiji,
truga za gramoz
eveotulno tuđi 2 KONJA 4344               sa vožnjo
■V se  prodoijo pri "H
3y. JCarinšek, 6ttnce 28.
•boaoam  kufiujom   tail
konje za klanje.
Kolor Miiicm probati to kal
!  KOSTANJEVEGA LESA !
m| 9a ponudi takel tvrdkl
J. Poeažnik, UuMiana, Marije Terezije cetta 13.
Srbaiica, hraste, iipuščaji
I                       izginejo kar najhitreific no uporabi „Dr. Flctcha original-                       I
I                       neca rujavega mazila". Brez duha in ne omaŽe. Mali Ion*                       I
I                           Ček K 1 60, veliki K 3--, druž nska pore ja K 9*—.                  53»
I    Or. c Ptesctis KroiMM-Apothelca, (ty5r)t Raab Ogrsko.    |
ZLATO
Je so4ai sa t>ofitn« praznike najprimernelie darllo! Oglafta s§ mejo t»osato zatogo v briljantnih pritanirt, zapestnic, broi, nf^anov, seatfft, srebrnih in nikljaitlh ur najboljiih znamfte In rrmprtc&n semv da te Vam boda do«
padlo.
Popravila in narotila na nova dela Izvršim totno In ceno.
i AlojziJ Fuchs, zlatar, Selenburgova ulica št. 6.
I       M| aftaflnS      a^^laf^Vl                PriporoČa    največjo    izbiro    |
InOUlll     Saluli     »nih velotir-klobukov a kosmatlm  robom  iz prvo-
fiiinlu Innrrnlin     vrstnih tovarn *Novega Jičina^ I
IlllllllV-IVliill IIK U      kakor iz baržuna» fllca iD k(> uho-     I
JlUIII J    lllUljlllalU     xme'ter čepic ^ darne in deklice     I
|v       b      r     «      ^       Popravila točno in vestno!    I
Židovska ulica stev. i.     Velika l2bira žalnlh Wobukov# |
I Dvorski trg 1, Ljubljana.     Cene razmeroma zelo nizke! I
]. ISIIEK, ta, \i Petra cesta 19.
Kupuiem kole vseh vrst diviaCIn, lisice, kune Itd. po najviSjih dnevnih cenah.
Kom pio zniai
OTnofOčufe   vmktnaar,   da   podpi$e vojno posojDo 7  majbniml denamimi Žrtvaml, da vrtratega skrbi za svojo udobnost v starosti In da skrbi za svojee v slučaju, da ga je doletela prezgodnja smrt. Za etplaćtle vofmasa posolila se lahko voli doba 10   20 let. — Zavaravano vojno posojilo liplača 3e v s1u!aju doživetja pogojene dobe oziroma v slučaju prejšnje smrti.
Na primer : Oseba, ki je potom zavaro%anja podpisala- K 2000 vojnega posojila, kaierega si hočc pri Četrttctnem vpla*eTanJu po K 2480 prilastiti v 15. letih umre, ko je plaćala komai dva četriletna obroka v sknpnem mesku K 49'60. Kljub temu iznlača se zaostalim ali y polic dolo€cni osebi takoj polno ravarovano vojno posojilo K 2000—.
Do K 5000-— ni potreba zdravniške pretekave fn znaša z.ivarovalnina od K 1000i-^
letno             poHetuo          Četrtletno         meseČno
M dobo 10 let.   .   77-—               39*20               20—               680
.     .     12   .     .   63—               3210               1630               558
9     9      15    .      .   48—               34 40               1240               4*25
.      .      16   .      .   4450               22 70               1150               3-90
.     .     18   „     .   39 50               2010               iO-25               350
.     .     20   .     .   35—               17-85        .        910               340
T*|na savaniost je brez plačila  doklade v poinem obsegn v  savarovanju vitdft»v Odkap ali obremenitev police s posojilom vsakčas mogoč. — Kedor na primer zavarovanje iU«-njeno za K 1000 na 12  let,   za   kojo  je   plačal   jedno   letno  premijo K 63*— po jednem letu opusti alt s poaojilom obremeni dobi po sedanjem stanju v gotovini Izplačanih K 5946. — Pri tem pa je bfl skozl eno leto za slučaj smrti za var ovan.
Pojatalla da|a lm poavđbe spr*Jmui
Generalni zastop c kr. priv. zavarovalne družbe
„Avstrijski Feniks"
Ljubljana,  Socjna ulica.      «os
I Podružnica Ljubljana. JADRANSKA   RANKA Podružnica Ljubljana.
PaiwHHa glavnica: K 12*0004)00. ^^^*^1^^11^1^*^^^      aJill^lVri 11©,^,^. Okrog K 1,000,000.-.
I                       obrestorm^a. Dviga se lahko ?aak «ai krat «dn m Mra-                r|fcala«ii t           BMaMAiCeke, nakazaice in akreditive na vsa tn- in inozcmtka mesta,
_____            torij. Reotal iavek pWa halfa iz tt^efa.                           S-1,.-   ^      S&SS"       ■** HBMIMB: oa kk«*, Wtčc » jamifa skladittih.
mmWm W Tk?1^aitterij?te>m4^^>Mir|<                1  »-*     1  S"   1  Ma™«*: Bo«» n^otil, i, |ih imšnje najknlantneje.               |
Brsojamn »mIoti JADRiltMUL                                                          10                                           Tel«ffon ftt. 807.