Naročnina mesečno 25 I >iu, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno Din, za inozemstvo 120 Din
l) redništ vo je ▼ Kopitarjevi ul.b/III

VENEC
Telefoni nrednlštvas dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 in 205«
Izhaja vaak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Cek. račun: Ljub* ljana it. 10.6V) ib 10.34V za iuserate; Sarajevo štv. 7561. Zagreb štv. 39.011, Proga.-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 299»
Banovinski proračun
Te dni zaseda v Ljubljani banski svet dravske banovine ter razpravlja o proračunu banovine za proračunsko lelo 1935/36, ki se začne dne 1. aprila 1935. Debati, ki se tam vrši, je sicer zanimiva, ne vzbuja pa one pozornosti, kot bi jo sicer vzbudila lahko proračunska debata, čeprav so na dnevnem redu zelo važne stvari in se bo govorilo o velikih izpremembah v sistemu banovinskih financ. Kje je vzrok?
Danes so namreč banski sveti po zakonu samo posvelovalni organi bana in so poleg tega še imenovani. Njih ureditev datira iz dobe pred ustavo dne 3. septembra 1931 in je pač v najožji zvezi z naziranji te dobe.
Kot posvetovalni organ bana pa nimajo ene, to je najvažnejše parlamentarne funkcije, to je sklepati definitivno o proračunu. Zaradi tega se morajo člani tega sveta omejiti saino na predloge in nasvete. Tak način debate pa seveda ne povzroča one razgibanosti, kot jo povzroča n. pr. proračunska debata v parlamentu, kjer se ob tej priliki s strani posalncev pretresa celokupna politika vlade, ne pa samo ono, kar je v najožji zvezi s proračunom.
Nadalje je treba imeti pred očmi dejstvo, da zaradi posvetovalne funkcije banskega sveta pripada odločitev v prvi vrsti banu in je s tem proračun prav za prav samo delo bana, odn. višjega uradništva banovine. Toda s tem, da je proračun sestavljen in da ga je pretresal tudi že banovinski svet, ki je ob njem dajal svoje pripombe in želje, še proračun ni potrjen. Tedaj gre šele v finančno ministrstvo, ki ga pa večkrat še jako temeljito iz-premeni. Imamo že nebroj slučajev, da je finančno ministrstvo banovinske proračune znižalo in sicer tako, da ni dovolilo gotovih predlaganih dohodkov banovin in je zaradi brisanja teh dohodkov tudi primerno zmanjšalo proračun izdatkov. Iz vsega tega sledi, da je proračunsko delo prvenstveno delo uradništva in da drugi faktorji na njegovo sestavo nimajo naravnost vpliva.
Kakor smo pri državnem proračunu prišli do tega, da mora narodno predstavništvo odobravati ali ne odobravati predloženi proračun, lako se bo moralo zgoditi tudi pri banovinskih proračunih, kjer bodo morali postati banski sveti narodno predstavništvo dotične banovine in kot taki vršiti svojo najvažnejšo funkcijo, ter končnoveljavno odločevati o proračunu. Tedaj bo zanimanje za banski svet drugačno, ker bo_ v resnici odločal o obremenitvi in potrebah dežele.
Sestavljalci novega banovinskega proračuna najbrž niso v dovoljni meri vpoštevali zahtev gospodarskih krogov, ker smo že čitali, da so nekatere gospodarske organizacije že stavile svoje iz-preminjevalne predloge k banovinskemu proračunu. To nas opozarja na izjavo vlade, v kateri g. predsednik napoveduje v finančni politiki sodelovanje gospodarskih organizacij, zbornic itd. Prav bi bilo, da bi se to izvajalo tudi pri bano-vinskem proračunu in bi imele te organizacije možnost predlogov že prej. ne pa prekasno.
Po teh načelnih ugotovitvah o načinu donaša-nja banovinskega proračuna prehajamo na stvarno ugotovitev, da so banovinski proračuni prav za prav zelo majhni. Pomisliti je treba, da znaša ves proračun dravske banovine komaj 100 milijonov Din brez podjetij, dočim znaša proračun splošne državne uprave skoraj 7 milijard Din. Banovinski proračun je komaj še enkrat večji kol proračun mestne občine ljubljanske. Pri tem je pomisliti, da ima Ljubljana nekaj nad G3.000 prebivalcev, Slovenija, za čije področje je veljaven banovinski proračun, pa nad 1,100.000 prebivalcev. To pomeni, da so funkcije, ki jih danes banovina izvršuje, prav majhne in se n. pr. v mnogih slučajih banovina omejuje samo na posredovalno vlogo med nižjimi oblastvi in ministrstvi. Vse to nam pa tudi kaže, da prevladuje v naši državi še vedno sistem, po katerem je osredotočen največji del poslov v ministrstvih, če izvzamemo nižje organe. Zato tudi ne smemo smatrati banovine za organ, katerega pomen se lahko meri recimo z funkcijami ministrstev.
Iz vsega tega je razvidna nujna potreba, dati banovinam čimvečjo kompetenco in oživotvoriti banovinske samouprave. To je doslej obljubila marsikatera vlada, toda imela je vse druge pošlo, ki so se ji zdeli važnejši. Sedaj pa upamo, da se bodo razmere temeljito izpremenile, v čemer nas potrjuje deklaracija vlade z dne 3. januarja. Saj pravi izjava vlade g. Jevtiča, da »bo ena prvih nalog kralj, vlade reorganizacija državne uprave, popolna organizacija banovin kot upravnih in samoupravnih enot z izvedbo popolne dekoncentra-cije oblasti«. Nova vlada je doslej že izpolnila mar-sikaj iz svoje deklaracije, pa smo prepričani, da bo tudi izvedla dekoncentracijo, katero že težko pričakujemo. Seveda bo pri tem igralo važno vlogo tudi finančno vprašanje. Gotovo je, da se ne bo delalo tako kot doslej, ko so se organizirale banovine, da so jim bile naložene samo funcije, ki so zahtevale le velike izdatke, ni pa država odstopila tudi dela svojih finančnih virov za kritje teh izdatkov, ki so jih prevzele nase banovine. Za povečanj efunkcij bo treba v bodoče, ker bo država z njimi razbremenjena, povečati tudi dotacije banovinam. Posebno je to važno v naši banovini. Poglejmo n. pr. samo naše ceste.
V drugih banovinah ima država v svoji upravi znatno več cest kot v naši banovini. Tako n. pr. oskrbuje država v zetski banovini 1725 km cest pri vsem cestnem omrežju 4022 km. Skupno znaša dolžina cest v naši državi (državnih in banovinskih) (leta 1931) 39.999 km, od tega je državnih 9727 km, torej približno ena četrtina V Sloveniji je razmerje tole: skupno banovinskih in državnih cest. 4361 km (vse po stanju leta 1931), drž. pa 496 km, torej dobra desetina. Seveda pa moramo k temu dodati še neko važno dejstvo. Druge banovine podpira država poleg tega, da ima v njih polno svojih' ustanov, katerih ni oddala banovinam in jih torej vzdržuje iz državnega proračuna, še z velikimi dotacijami, ki znašajo n. pr. 32 milj. Din za primorsko banovino, 17.5 milj; Din za vrb as ko banovino, dočim plačuje naši banovini dotacijo y znesku 1 milj. Din, kateri znesek pa je bolj smatrati za priznavalnino.
Novi banovinski proračun prihaja baš v času, ko je pričakovati, da se bodo izvršile znatne izpremembe v načinu finaneiranja banovinskih potreb. Pn tem je gotovo, cla
Zakaj se Anglija toliko poteguje za mir v Evropi?
Tiho morje — velika skrb Anglije
Anglija hoče mir v Evropi, da se lah ho posveti obrambi tihomorshih posestev proti Japonski
Tajinslveno japonsko nakupovanje starih ladij po vsem svetu
Amsterdam, 7. febr. c. Nizozemski listi, ki z veliko pozornostjo zasledujejo pogajanja, ki jih je razvila Anglija zu pomn jenje Evrope, opozarjajo že nekaj dni, da ima angleška politika, ki nikdar ne dela tja v en dan in ima navadno daleč naprej ležeče cilje, svoje posebno ozadje. Anglijo skrbi razvoj dogodkov na Tihem morju, kjer se z vedno večjo silo pojavlja Japonska in bo začela ogrožati bitne točke angleškega imperija. Anglija zato ne more trpeti, da bi v Evropi ostala dozdanja zmešnjava, ker se mora posvetiti svojim skrbem za kolonije in dominijone na Daljnem vzhodu in v območju Tihega morja. Anglija hoče hitro ureditev Evrope, da je ne bi zadrževale kakšne nove motnje pri njeni politiki v obrambo avstralskega otočja. Tako sc izraža »Nieuvve Rot-terdamsehe Courant«, ki pravi, da je »Tiho morje ključ vse sedanje angleške politike«. Da bi Anglija imela mir v Evropi, je pripravljena plačati večjo ceno, kot recimo pred par leti. Anglija se trudi, da bi Nemčijo iztrgala iz osamljenosti in tako ustvarila ravnovesje v Evropi, dn bi se mogla tem bolj posvetiti osnmlje-vanju Japonske in obrambi svojih tihomorskih posesti.
V zvezi s tem poročilom je zanimivo beležiti še drugo vest, ki jo ponatiskujejo nizozemski listi, da Japonska namreč sistematično pokupit je po vsem svetu vse stare bojne in trgovske ladje, kjer jih le dobiti more. Tako 6C je baje nizozemskemu časnikarju izrazil admiral Jamamoto, da bo Japonska te ladje popravila
ter jih porabila kot pomožne bojne ladje v primeru vojne, druge pa ho razdrla in vporabiln saino kot železo in zn municijo. Samo v zadnjih treh letili je Japonska nakupila vsega 80 ladij z okroglo 600.000 tonami, od katerih jc nanovo opremila 200.000 ton, ostalih 400.000 pa porabila v svojih municijskih tovarnah. Največ ladij je Japonska nakupilo v Angliji in sicer 52 s 412.853 tonami, v Ameriki pa zadnje leto 6 ladij s 36.000 tonami. Kupovala jih je po 60.000 dolarjev. Letos je kupila že 25.000 tonsko »Adriatic«, pogajanja sc pa vršijo še za nakup 5 starih bojnih ladij z 20.000 tonami, ki jih bo menda dobila za 45.000 dolarjev vsako. Angleška ad-miraliteto je šele sedaj prišla na sled temu sistematičnemu nakupovanju in je odredilo, da se brez njenega dovoljenja nobena ladja ne sme več prodati inozemstvu, ker bi pomenilo ojačevanje japonske pomorske sile samo nevarnost za območje angleškega trgovskega in bojnega brodovja.
Japonska „utrjena oporišča" v Tihem morju
Berlin, 7. febr. AA. DNB poroča iz Tokia: Minister mornarice Osuimi je izjavil v proračunskem odboru parlamenta, da je japonska vlada pripravljena skleniti nov sporazum o utrjenih oporiščih v Tihem oceanu. V nndnlj-nem svojem govoru je minster navedel, da je japonski admiral Jamainotn kot delegat svoje vlade v Londonu sestavil podrobne predloge
glede vojne mornarice. Ta načrt je bil sestavljen nn željo angleške vlade. Tvoril pa bo nekakšno podlago za nodaljne razorožitvene predloge. Japonska vlada ni vezana na te načrte. Če bo treba, bo mornarica sestavila posebne načrte glede svoje izpopolnitve. Za prihodnji dve leti zadošča sedanji dopolnilni nnčrt.
V svoji izjavi v parlamentu je japonski mornariški minister Osumi dejal med drugim, da jc treba v bodočem pomorskem dogovoru imeti nn umu jasne določbe glede britanskega pomorskega oporišča v Singnpuru in glavnega ameriškega pomorskega oporišča oh Havajskih otokih.
Japonci Hitlerju:
„Vsi Japonci vas občudujejo"
Berlni, 7. febr. c. Danes je bila nastopna avdienen novega japonskega poslanika v Berlinu. Novi japonski veleposlanik je nagovoril Hitlerja in mu že v nagovoru izjavil, da ga ves japonski narod občuduje, ker je Nemčijo dvignil i/, brezupnosti in jo postavil na tako višino, da jo mora dane« ves svet spoštovati ni vpo-števati. V imenu svoje vlade je izjavil, da Japonska zelo želi, da bi se obe državi čimibolj zbližali, in sicer na političnem in gospodarskem polju. Hitler se mu je zahvalil in jc izjavil, da jc tudi želja Nemčije, da bi sc /. Japonsko čimbolj zbližala in prijateljsko sodelovala.
Dravi obraz londonskega sporazuma
paki štirih ?
Čudna razlaga
italijanskega tiska o potrebi nadzorstva nad sitnimi malimi
Rim, 7. lebr. V italijanskem časopisju se kot po nalogu neprestano ponavlja refren, da je francosko-nngleški sporazum, dosežen v Londonu, samo korak naprej k največji Mussolini-jevi diplomutični zamisli: paktu štirih velesil. V Rimu sta se 7. januarja sporazumeli dve veliki državi, Italija in Francija. Njihov sporazum je omogočil uspeh pogajanj med dvema velikima državama, Francijo in Anglijo. Oba, rimski in lnndonski sporazum, pa imata samo tu cilj, da dovedetn do sporazuma med dvema velikima državama, med Francijo in Nemčijo, ter tako včlenita Nemčijo kot četrti kot v zvezo, v kateri tvorijo tri ostale kote že Anglija, Italija in Francija. Z drugimi besedami je to že tisti direktorij velesil, za katerega se je Mussolini zavzel majniku 1933, a jc ostal vsled nastalih zaprek še čisto diinnast v ozadju evropske politike. Sedaj so te zapreke odstranjene. Kakšne so sploh te zapreke bile? Vprašanje Podonavju, nnsprotstvo malih držav v Podonavju in nn Bnlkauu, nnsprotstvo Poljske in Rusije. Rimski sporazum je takorekoč, tako vsaj mislijo italijanski listi, uredil vprašanje Podonavju tako, da bo za male države sprejemljivo. Londonski sporazum je uredil vprašanje vzhodnega pakta, ki ga je obgrizel v toliko, du bo vsebinsko enak podonavskemu paktu o nevme-šavanju. Uredil je tudi vprašanje varnosti za-padnili malih držav Belgije, Nizozemske in Danske. Končno je med tem dobila zadoščenje tudi Poljska z naslovom velesile in Rusija s tem, da je vstopila med evropske velesile z vstopom v Zvezo narodov. Stavbo naj sedaj konča velika vseobsegajoča pogodba o razorožitvi in varnosti, ki naj jo podpiše četverokot velesil, ki se inu pridružita kot nadaljnn člana direktorijn še Poljska in Rusija. Direktorij velesil bi pa potem skrbno pazil, da bi njenemu nadzorstvu podrejeni pakti, to so podonavski, vzhodni iu zapadni letalski pakt, čuvali mir
Dunajska vremenska napoved: Naraščanje oblačnosti. Padec temperature. Severni vetrovi.
Zagrebška vremenska napoved: Pretežno oblačno, počasi se bo zjasnilo, hladneje.
med sitnimi malini državami. Tako razlaga sedanjo politično črto »Tribuna«, ki si čestita, da se vedno bolj uresničuje zamisel nadvlade velikih sil nad malimi poredneži.
Nemčija še ne ve, kako
Berlin, 7. febr. c. Nemška vlada šc zmeraj razpravlja o sporazumu med Francijo in Anglijo. Zvezni kancler Hitler je tako zaposlen s tem delom, da je za nadaljnjih deset dni •sploh odpovedal vse obiske in sprejeme, ker hoče imeti ves čas na razpaloga samo za veliko vlogo, ki si jo prisvaja v vodstvu nemške zunanje jjolitike. Nemško časopisje se sedaj žc toliko razpisuje o londonskem sporazumu,
da pravi, da Nemčija načelno pristaja na londonski sporazumi. Vendar pa mora ves j»rol>lem podrobno proučiti in zato še dolgo ne bo dala svojega odgovora na londonsko vabilo. Danes se tudi demontirajo vesti o tem, da bi bil nemški poslanik v Parizu Roland von Kiister ponesel s seboj kakšno nemško noto glede londonskega sporazuma. Kiister je samo odpotoval na svoje službeno mesto. Če je danes obiskal takoj po svojem prihodu francoskega zunanjega ministra Lavala, potem to še ne dokazuje, da je moral nesti s seboj že nemške protipredloge.
Simon v Parizu
Pariz, 7. febr. c. Jutri zjutraj pride v Pariz. angleški zunanji minister sir John Simon, ki bo predsedoval svečanemu kosilu ongleško-francoske trgovinske zbornice v Parizu. Dasi se bo sir John Simon mudil v Parizu samo 24 ur, se bo vendar sestal s francoskim zunanjim ministrom Lavalom. Ta sestanek je jKipolnoma normalen, ker jc določen v besedilu londonskega sporazum u, kjer so pravi, da se bodo poslej angleški in francoski državniki večkrat sestajali, da pospešijo delo, določeno v sporazumu samem.
Razpad političnega revizionizma ?
Trenje na Madjarskem
Grof Bethlen žeti sporazuma z vsemi sosedami
Budimpešta, 7. febr. b. Vsi znaki kažejo, da je položaj madjarskega ministrskega predsednika Gombosa resno omajan, ker je zavladalo v sami vladni stranki proti Gombosu veliko nezadovoljstvo zaradi dejstva, da med njim in voditeljem stranke malih posestnikov Eckhardom prihaja vse bolj do izraza ozko politično sodelovanje, s katerim vladna stranka, zlasti pa njen pravi voditelj grof Bethlen nista zadovoljna. Ne gre samo za važna notranje-politiena vprašanja, temveč tudi za delikatne zunanje politične probleme, predvsem za problem revizije mirovnih pogodb. Kakor znano, je predvčerajšnjim v »Ujsagu« izšel nepričakovano članek, ki ga ie napisal grof Bethlen in v katerem je jasno povedal, da se mora vsaj trenutno opustiti revizionistična politika zaradi političnega stanja v Evropi, ker se ne more pričakovati, da bo ta problem tako hitro prišel na dnevni red. V krogih vladne stranke vlada prepričanje, da bo spor med
Hlad med Ameriko in Rušim
Washington, 7. febr. b. Diplomatski odnosi med Združenimi državami in sovjetsko Itusijo so ogroženi in vsi znaki kažejo, da se je pričela počasna likvidacija istih. Vzrok temu je iskati predvsem v predvojnih dolgovih. Sovjetska vlada je ta koj po priznanju in vzpostavitvi diplomatskih odnosov z vvashingtonsko vlado storila potrebne ukrepe, da se to vprašanje spravi z dnevnega reda. V pogajanjih med sovjetsko Rusijo in ameriško vlado doslej m prišlo do nobenega rezultata. Sovj;.:ski poslanik se je poslužil svoje znane tak-
bodo funkcije banovine izredno narasle. Stremeti pa bo morala banovina, da pride do pravične razdelitve dohodkov države in banovine. Kajti le na ta način bo omogočeno poslovanje banovin v onem obsegu, kot si gu v»i obetamo uu dekouctsiitracije uprave.
tike, s katero je v Evropi že enkrat uspel. V Ame rilci je seveda naletel na hud odpor. Poslanik je namreč zahteval od Združenih držav, da dovolijo sovjetski Rusiji nova velika posojila, s katerimi bi lahko priznal in odplačal stare dolgove. Po informacijah iz Bele hiše je predsednik RooSevelf tako ogorčen zaradi predrzne taktike sovjetske Rusije, da bo ustregel želji številnih političnih krogov in sploh prekinil diplomatske odnose s sovjetsko Rusijo. Znano je, da so bili doslej odpoklicani iz Moskve vojaški in pomorski ataše ler generalni konzul. ki je dobil nalog, da v najkrajšem času likvidira vse posle in da se vrne v Ameriko, ker v sovjetski Rusiji nima ničesar več iskati. Prekinitev diplomatskih odnosov se bo izvršila v najkrajšem času, če sovjetska vlada ne spremeni svoje taktike in ne prizna starih carskih dolgov brez zalile ve novih kreditov.
Eckhardom in Bethlenom le pospešil končni obračun z Eckhardom in istočasno prisilil tudi Gombosa, da izvaja iz tega konsekvence. Grof Bethlen v svoji borbi ni osamljen. Njega ne podpira samo grof Karoly, ki uživa veliko zaupanje vladne stranke, temveč tudi sin pokojnega Alberta Apponnya Jurij, ki je v »Ujsagu« napisal značilen članek, v katerem soglaša s politiko Bethlena in povdarja, da se bo Madjarska morala zbližati s svoj.mi sosedami. Važno pri tem je samo, kako se bo to zbli-žanje izvršilo. Predv em moramo Vzpostaviti dobre sosedske odnose s prijatelji, ,ia bomo pozneje lahko govorili o vprašanjih, o katerih danes naši sosedi sploh ne bi hoteli lazpravljati Osebno mi je znano, da si iavno Č eškoslovaška eli Ink nega sporazuma, nevem samo, če bodo ti krogi to svoje stališče lahko tudi uresničili. Naša dolžnost pa bo, da damo našim prijateljem vsako motnost za sporazum, da nes ne zadene krivda.
,,Patriotizem - zatočišče tatov'1
Spor med Bethlenom in dr Eckhardom je stopil danes v nov stadij. Dr. Eckhard je vložil kazensko ovadbo proti listu »8 Ora Ujsag«, ker je ta list v svojem članku, v katerem polemizira z Eckhardom, povdaril, da je patriotizem zelo mnogokrat azil za razne tatove. Z druge strani pa se ne pripravlja na ostro borbo samo dr. Eckhard. temveč tudi predsednik vlade dr. Gombiis, ki je i vladni stranki pričel zbirali okoli sebe mlajše elemente, medtem ko je Eckhard istočasno razvil y.c vsej državi močno agitacijo , .roti bivšemu ministrskemu predsedniku Bethlenu, ki Bethlenu ne bo prinesla ravno najboljših sadov.
V zvezi z vsemi temi prerekanji pa je zani mivo stališče guvernerja Hortyja. Dobri poučeni politični krogi trdijo, da je regent Horty brezpogojno za politiko grofa B-~thlena, namreč za opustitev brezizgledne in za Madjarsko škodljive politike revizionizma, a za odločno sodelovanje a
Frannjln	a.IA,... t.«	ll.li!.
- .—--j-, ...... UJ.U . I, V, IU . ,U,1 j u.
Breznacionalnost
Jugoslovanske nacionalne stranke (JNS)
Lice novih volitev
Z razpustom narodne skupščine je nastal v Jugoslaviji in s tem tudi v naši ožji domovini nov položaj, ki je bil neobhodno potreben za razči-stitev našega notranjepolitičnega življenja. Dejstvo samo na sebi, da ie parlament iz zloglasnih volitev cd 8. novembra 1931 izginil, je sicer velikanski dogodek v našem notranjepolitičnem življenju, toda slediti mu ho morala še cela vrsta drugih, prav tako neobhodno potrebnih dejanj, če bomo hoteli na temelj, ki je bil z razpustom nemogočega ljudskega predstavništva postavljen, zgradili novo državno ogrodje, v katerem bo mogla vlada razviti svoj delovni program s sodelovanjem vsega jugoslovanskega ljudstva.
Kako je nastala jjotreba, da se odslovi narodna skupščina? Daljnih vzrokov je mnogo in ze saino način delovanja tega zakonodajnega telesa v teti prošlili 4 letih je naravnost vpil po koncu locta zadnji povod za predčasni razgon so menda da i dogodki, ki jih je treba našemu ljudstvu raztol-mačiti, da se bo vedelo v tej važni, idejno tako zamotani in politično maskirani dobi, pravilno ravnati jugoslovanska nacionalna stranka (JNS) je bita s padcem Uzunovičeve vlade in s prihodom gosp. Jevtiča odstranjena od vodstva države. To srno ze vsi vedeli. Nova vlada, ki je šla iskat gospodarskih izvedencev med ljudi, ki niso nikdar imeli opravka t |NS je začela z močno roko pospravljati ruševine štiriletnega JNS režima ter se je pripravljala, da požene naše narodno gospodarstvo v novo življenje in to z ustvarjajoeimi ljudmi brez razlike politične opredelitve. JNS je razvoj opazovala s srepimi izgledi. Imela je sicer v vladi nekaj svojih pristašev, toda vsi šefi so ostali na dilci. Ker je nova vlada le in le šla naprej svojo pot, ne da bt se ozirala na »možgansko centralo« JNS, niti se posluževala besednih iger v bogatem JNS političnem slovarju, so šefi skleniti zadnje dni, da tako ne more več naprej. Tembolj, ko so čutili, da med jugoslovanskim ljudstvom vstaja in čedalje bolj narašča osvobodilni odpor proti njim, na isti način kot čuti človek, ki vsak čas pričakuje, da se bo znebil težkega tovora. Treba bo nekaj ukreniti, so dejali, sicer ostane »možganski trust JNS« brez pristašev. Tako so sklenili, da bodo začeli proti Jev-tičevi vladi ofenzivo, in sicer v notranjosti vlade same kakor tudi v finančnem odboru in pozneje v narodni skupščini. Finančni odbor in parlamentarno vodstvo JNS sta se pripravljala ua napad nekako iz zasede, ko pride pred nje letošnji proračun. Češ, tam bomo že pokazali, da smo še tukaj. Na ta način ni preostajalo ničesar drugega, kot takšno skupščino, ki je hotela delati težave vladi pri izvedbi državnemu gospodarstvu tako koristnih načrtov. kot so oni, ki so jih obrazložili zaporedoma gg Jevtič. Stojadinovič in Jaukovič, poslati enostavno domov. Korist države mora biti varna preti skupino ozlovoljenih političnih strankarjev.
lo je p red zgodovina razpusta narodne skupščine. Vlada je bila dovolj močna, da se je JNS samopašnosti in diktature kratkomalo otresla. Jugoslovanska nacionalna stranka pa se je tudi v tem primeru zopet pokazala za tisto, za kar jo je vsaj pri nas slovensko ljudstvo vedno čisto pravilno imelo: za skupino ljudi z vratolomnimi državno-političnimi ideologijami, ki jim je interes stranke in njenih članov nad vse, ki bi rajše videli, da gre v državi vse v nič, kakor da bi trpeli, da niso več neomejeni gospodarji države, ljudstva in nacionalnega premoženja. To je res neka čudna, skoraj bi rekli patološka miselnost, ki jih najdemo le zelo malo v zgodovini parlamentarizma. Predvsem pa se je jugoslovanska nacionalna stranka izkazala, kako maio se ji prilega ta nacionalni naslov, ker je tako tesncSrčna, lako enodesetinska, tako nedostopna za velike nacionalne brige, tako skopuška, kadar država in narod zahtevata žrtev za svoj napredek.
Sicer jna mi v Sloveniji Jugoslovansko nacionalno stranko že zdavnaj poznamo od te strani. To se pravi njen demokratski obesek v dravski banovini, ki ga odlikujejo še čisto jiosebni čari, ki jih jjo drugih delih naše države ne najdemo. Kaj država, kaj ljudstvo! Kaj tista zavetišča prosvete in kulture, ki so bila v času narodnega boja proti neinštvu s tolikim duševnim in telesnim garanjem postavljena kot trdnjave, ki jih pri nas germanski val ni mogel pohoditi in ki so kljubovala marksističnemu inier-nacionalizmu, ko so vsa druga sredstva po|Diistila! Kaj to! Proti stranki in njenemu razmahu so! Proč ž njimi! In tako je JNS pohodila plod več kot 40-letnega nesebičnega zares nacionalnega kulturnega dela, ne da bi bila z očmi trenila, vrhutega pa te zares nacionalne delavce obrozgala s separatističnimi priimki. Kaj tiste stotine in stotine naših gospodarskih zadrug, ki so svoje dni slovenskega kmeta iztrgale iz rok germanskih oderuhov in tako reševale slovensko zemljo za bodočo Jugoslavijo! Proti stranki so! Proč ž njimi! Naj gredo v nič stotine milijonov zares nacionalnega premoženja, naj propadejo stotine iti tisoči zares nacionalnih kmetov -- zadrugarjev. Jugoslovanski nacionalni stranki to ni nič mar, uničiti jih je treba in jih onesnažiti v opravičilo - s protidržavnimi priimki To so primeri strankarske politike, ki so se pri nas dogajali in ki ne spadajo prav za prav v javno debato, ampak v zbor patologov!
Toda nacionalna politika Jugoslovanske nacionalne stranke s tem še daleko ni izčrpana, vsaj v naši banovini ne. Ker si na ta, zgoraj opisani način, niso mogli pridobiti simpatij ljudstva fenur se nobeden ne bo čutil, kdor slovensko ljudstvo jjozna iz resnega, nesebičnega dela med njim, je šla ta nacionalna stranka iskat zaveznikov v uprav čudne smeri. Kje jih je našla? Povsod tam, kjer
so se že od nekdaj nahajali nasprotniki slovenskega ljudstva. Našla jih je med pristaši Pribiče-viča, v čigar nacionalnost naj nam JNS dovoli, da danes dvomimo. Več ne rečemo!
Zbirala je okrog sebe vso slovensko iiemšku-tarijo, ki je svoje dni prebirala (istega vzornega »Štajerca« in se je sedaj vsa naročila na nacionalne lisle. Doživeli stno v naši narodno zavedni domovini primere, da so začasa samovlade Jugoslovanske nacionalne stranke delali zasmehujoč špalir dobrim slovenskim ljudskim možem, ozmerjanim s separatisti, prav isti ljudje, ki so ga jiin v turobnih medvojnih letih delali, ko so jih germansko avstrijske oblasti vsled. srbofilstva odganjale v avstrijske za-l>ore. Takrat je ta gospoda, ki so jo z odprtimi rokami sprejeli v Jugoslovansko nacionalno stranko, pljuvala na nje v imenu ogorčenega germanskega rodoljubja, zadnja leta pa se je stresala nad njimi v imenu ogrožene jugoslovanske nacionalne zamisli. Pa saj m treba naštevati primerov. Pogledati je treba samo po deželi, kjer sainopaši malo. dane povsod ua Štajerskem tista nemšktttarska gospoda, ki sta jo nacionalni znak in nacionalna članska izkaznica Jugoslovanske nacionalne stranke I us|x>sobila, da sedaj daiejo starini narodnim ljud-| skim borcem lekcije o nacionalnem navdušenju in tvorijo temelj nacionalni državi, kot si jo je izmislila Jugoslovanska nacionalna stranka. Če se vozimo po državnih železnicah, če kupujemo po obmejnih trgovinah, če vtaknemo lc nos v (o srečno Kočevje, povsod naletimo na nemškutarjenje in Bog ne daj, da bi se kakšen Slovenec obregnil v to, ker mu takoj pomolijo nasproti nacionalni znak JNS in člansko knjižico. Vsa nemškularija v Sloveniji se je znašla pod z nacionalnimi barvami prepleskanim šotorom jugoslovanske nacionalne stranke in tam brezskrbno nadaljevala delo, ki ga je za nekaj let narodni jsrevrat prekinil, a ga je zopet pomagala oživiti Jugoslovanska nacionalna Stranka.
Da so prišli i>od nacionalni prajior JNS tudi pravi Nemci, se ue čudimo. Oni imajo kot zaščitena manjšina jx>lno pravico, da si za svojo taktiko izberejo pota, ki jih smatrajo za najbolj prikladna za manjšinske koristi. Toda, da jih pokrije s svojim nacionalizmom Jugoslovanska nacionalna stranka, da jih jemlje v zaščito celo tam, kjer slovensko ljudstvo krivico in zaustavljanje trpi, kot se recimo I dogaja na Kočevskem, presega razum slovenskega ljudstva in njegov čut za resničnost in za pravico.
Vse to je na tako izpostavljenem delu naše narodne države vsa ta leta nazaj uganjala pri nas Jugoslovanska nacionalna stranka in si tako nakopala odgovornost za položaj, ki bi ga jjo 15 letih ne smelo biti. Ali pretiravamo? Slovenskemu ljudstvu je JNS vzela kulturne organizacije, pohod; vsaka narodna kulturna stremljenja, slednjič začel i jx»dirati še narodne zadruge. Nemcem in nemšku-tarjem se niti las ni skrivil, obdržali so vsa svoja društva, vse svoje organizacije, razširjati so se i smeli po mili volji, tako da se ne Čudimo, če na-j enkrat zopet beremo j>o nemškem časopisju o »nem-j šketn« Mariboru, o »nemškem« Celju, o »nemškem« I Ptuju, o »nemškem« južnem Štajerju. Po čigavi zaslugi? Še par let (akega nacionalnega režima pod praporom Jugoslovanske nacionalne stranke, j pa bo jrostala Slovenija narodnostno mešano ožem-i I je! To jc vendar škandal, ki ga imamo sveto dolž-1 tiost pribiti pred našo javnostjo!
Da bi bila družba v šotoru Jugoslovanske .nacionalne stranke še bolj pestra, ne pozabimo, da je v pomanjkanju ljudstvo lovila vanj tudi razne marksistične in komunistične pristaše, ki jim je delavstvo obrnilo hrbet, a so le želeli postati nacionalni delavci, dokler je bilo v koritu še kaj tečne hrane. Ljudje, ki so svoje dni sanjali o sovjetskem | raju in prejjevali na ves glas internacionalo, sedijo sedaj dostojanstveno okrog omizja Jugoslovanske nacionalne stranke in dajejo lekcije o nacionalizmu slovenskemu ljudstvu, ki je vedno za veličino na-! roda in narodne države delalo in garalo brez članikarske izkaznice JNS.
To so resnice, ki jih je treba brez strasti enkrat mirno povedati slovenskemu ljudstvu. Sjjričo njih je zarota JNS proti res nacionalni vladi g. Jevtiča, kot smo v začetku povedali, le malehkosten dokaz za breznacionalnost Jugoslovanske nacionalne stranke, ki ji je bila izročena na milos( in nemilost naša narodna država. Zato jc samo čisto naravno, da je pri velikem čiščenju zadela metla sedanje vlade i i. j prej nje.
Ljuba in Ciril Gol maj er naznanjata v svojem, knkor v imenu svojih otrok B o ž e n c in Bogdana in ostalih sorodnikov žalostno vest, da je nenadoma umrla naša draga mama, oziroma tašča in zlata omama, gospa
MARIJA VIDIC
Zemske ostanke izročimo materi zemlji v petek ob 3 iz Gregorčičeve ulice 15 Svete maše zadušnice sc bodo darovale v cerkvi Marijinega oznanjenja
V Ljubljani, dne 7. februarja 1935
Dr. Radosavljevič —
novi guverner Narodne hatthe
V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. je z ukazom kr. namestništva od 4. t. m. na predlog finančnega ministra imenovan za guvernerja Narodne banke kraljevine Jugoslavije dr. Milan Radosavljevič, načelnik ministrstva za trgovino in industrijo v pokoju in glavni tajnik belgrajske borze.
Dr. Milan Radosavljevič se je rodil leta 1887. v Belgradu, kjer je končal gimnazijo. Nato se je vpisal na gospodarsko fakulteto v Monakovem in diplomiral leta 1911. Obenem je položil doktorat z disertacijo »Razvoj valute v Srbiji«. Služboval je nato v ministrstvu za trgovino in industrijo od leta 1911. do 1926. Vodil je oddelek za kreditne ustanove in zavarovanje. Po vpokojitvi je postal glavni tajnik belgrajske borze.
G. Radosavljevič je tudi iilan posvetovalnega odbora za denarstvo in je že pred svojim imeno-| vanjem v mnogočem vplival na gospodarsko politiko, posebno glede bank. Njegove strokovne spo-sobnosti zelo cenijo ter jc tudi priznan poznavalec 1 naših gospodarskih razmer.
Na podlagi čl. 32 ustave in §§ 1. in 2. za-I konu o volitvah poslancev za narodno skupščino je kraljevo namestnistvo razpustilo sku]>š6ino ln razpisalo nove volitve. 01. 32 ustave, proglašene 3. sept. 1981, daje kralju pravico, da razpusti narodno skupščino in odredi nove volitve. Čl. 54 to ustave določa: Narodno skupščino sestavljajo poslanci, ki jih narod svobodno voli s splošnim, enakim in neposrednim glasovanjem. Narodna skupščina so voli za 4 leta.
Čl. 1 volivnega zakona določa med drugim: V primeru, da se narodna .skupščina razpusti pred potekom 4-lctnega roka — in s sedanjim razpustom je dan ta primer — mora ukaz o njenem razpustu vsebovati na-redbo o novih volitvah, ki se morajo vršiti najdalje v roku treh mesecev, ter o sestanku narodne skupščine najdalje v roku 4 mesecev. Kakor znano, bodo volitve 5. maja in narodna skupščina se sestane k izrednemu zasedanju 8. junija.
368 poslancev mesto 305
Volitve bodo na podlagi volivnega zakona od lil. sept. 1931, ki .je bil dopolnjen z zakoni 2(5. sept. 1931 in 24. marca 1932. Zadnji zakon je prinesel važne izpremembe tudi glede števila poslancev, ki se volijo. Po prvem zakonu, na podlagi katerga je bila izvoljena razpuščena skupščina, je ta štela 305 poslancev, po novem zakonu pa bo štela bodoča skupščina 3(18 poslancev, katerim je še treba prišteti nosilce državnih list. Točno število poslancev tore.j odvisi od števila drž. list, ki bodo predložene. Ševilo 368 poslancev se razdeli takole:
dravska banovina 29, savska 75, vrbaska
25, primorska 24, drinska 39, zetska 33, donavska 52, moravska 41 in vardarska 45. Pet ostalih poslancev pripade področju Belgrad— Zemun —PanČevo. V posameznih banovinah se število poslancev razdeli tukole: na vsaki upravni, src/, po 1, na srez ljubljanski in mariborski levi breg, nadalje osješki, bjelo-varski, splitski in mostarski po 2 poslanca, na mesta izven sedeža banovine, ki imajo nad 100.000 prebivalcev, po 1. Ostanek mandatov se razdeli na banovinske sedeže in to na Zagreb 4, Ljubljano 2, Sarajevo 2, na Banj a lu ko, Split, Cetinje, Novi Sad, Niš in Skopi je po 1.
Dve volivni okrožji v Sloveniji
V smislu novega zakona se .ie število po-' slancev povečalo od 305 na 368. ker so bili prej nekateri upravni srezi spojeni tako, da sta po dva s reža tvorila eno volivno edinico. Po novem volivnem zakonu voli vsak upravni srez po enega poslanca, a srezi z nad 100 tisoč prebivalcev volijo po dva poslanca. Dravska banovina je razdeljena v dve volivni okrožji, in sieer obsega prvo bivšo mariborsko oblast, ki voli 15 poslaneev, in drugo bivšo ljubljansko oblast s 14 poslanci.
Državni odbor na ileln
Najvišji volivni organ je državni odbor, ki ga sestavljajo predsednik in podpredsednik senata, predsednik in podpredsednik narodne skupščine, predsednik in podpredsednik državnega sveta, predsednik kasačijske-ga sodišča v Belgradu. stola sedmorice v Zagrebu, vrhovnega sodišča v Sarajevu, predsednik velikega sodišča v Podgorici ali namestniki vseh teh predsednikov odnosno podpredsednikov, ako so ti zadržani. Najkasneje štiri dni po objavi ukaza o razpisu volitev se sestane državni oilbor, in sicer na poziv predsednika senata in odloči število in kraj volišč; nadalje določi predsednike volivnih odborov. Vse državne in občinske oblasti so dolžne staviti državnemu odboru takoj na razpolago podatke, ki jih rabi in pojasnila, ki jih zahteva, v roku, ki jim ga za to določi odbor. Državni odbor sme zaradi pojasnil pozvati na svoje seje ministra notranjih zadev in druge ministre, ki so po njegovem mnenju potrebni.
Glavni volivni odbor se sestane in takoj prične delovati prvega dne po izvršenih volitvah. Sestavljajo ga predsednik in podpredsednik državnega sveta, predsednik kasacij-skega sodišča v Belgradu, stola sedmorice v Zagrebu, vrhovnega sodišča v Sarajevu, velikega sodišča v Podgorici ali njeg;ovi namestniki, ter 1)6 dva predstavnika državnih kandidatnih list. Predsednik glavnega volivnega odbora je predsednik državnega sveta, ali po položaju najstarejši član volivnega odbora.
Državne kandidatne liste
Vsaka državna kandidatna lista mora imeti najmanj po enega kandidata v vsakem upravnem s nizu, kjer volijo enega poslanca in po 2, kjer volijo 2 poslanca; po 1 kandidata v mestu, za katerega volijo 1 poslanca, in po t kandidata za vsaki sedež banovine, za katerega volijo poslanca, po 2 ali več, kjer voli.jo 2 ali več poslancev in po 5 kandidatov za upravno področje Belgrad —Zemun-—Pančevo. Vsak kandidat mora imeti svojega namestnika. V istem upravnem sreaiu, mestu, odnosno ba-novinskem sedežu in upravnem področju Belgrad—Zemun—Pančevo ima državna lista lahko več sreskih kandidatov, oziroma več skupin kandidatov. Sreski kandidati lahko kandidirajo največ v treh volivnih oditiieah; v tem primeru morajo biti vezani na isto državno listo. Ena oseba ;ie lahko na isti listi v dveh volivnih edinieah kandidat, v tretji pa namestnik, ali pa tudi v eni volivni edinici kandidat in v dveh namestnik.
Ogrodje volitev tvorijo državne kandidatne liste. To listo mora podpisati najmanj 30 volivcev iz vsakega upravnega sreza, in sicer najmanj iz polovice skupnega števila upravnih srezov v državi. Poleg tega morajo biti ti upravni srezi razdeljeni vsaj na dve tretjini (6) banovin. Ta lista vsebuje itne nosilca, nadalje kandidate in namestnike za vse volivne edinice v državi: poleg tega nosi tudi imena dveh predstavnikov (in namestnikov) te liste, ki sta določena za glavni volivni odbor.
Obvezna izjava kandidatov
Državni kandidatni listi morajo predlagatelji priložiti pismeno izjavo, Vsakega kandidata in njegovega namestnika, ki se glasi: »Podpisani kot nosilec državne kandidatne liste (kot poslanski kandidat namestnik narodnega poslanca) za srez ... izjavljam, da pristajam na to kandidaturo in se obvezujem, da bom v svojem političnem delu varoval državno celoto in delal za narodno edinost, in da ne bom pristopil k verskim, plemenskim in pokrajinskim strankarsko-poli-tičnim združenjem.« Zakon ne prepušča ni-kakih pridržkov glede te izjave. Podpise na izjavah overovi pristojno sresko sodišče.
Pravico glasovanja ima vsak volivec in vsak državljan kraljevine Jugoslavije, ki je dopolnil 21. ieto. Aktivni častniki in podčastniki ter vojaki pod zastavo ne morejo glasovati. Za poslanca narodne skupščine je lahko izvoljen samo, kdor ima volivno pravico in je državljan kraljevine Jugoslavije. Star mora biti_ 30 let in govoriti »narodni jezik«. Poslanci ne morejo biti državni ali banovinski dobavitelji, aktivni državni in banovinski uradniki. Župani (predsedniki občin) so lahko izvoljeni, a se morajo po izvolitvi odločiti aH za poslansko ali župansko mesto. Aktivni ministri in tudi ministri na razpoloženju lahko glasujejo.
Glasovanje je javno in ustno, vrši se po občinah, odnosno nn voliščih, in sicer po stal. nih volivnih imenikih.
Razdelitev mandatov
Mandate razdeli glavni volivni odbor takole: poslanci postanejo najprej nosilci tistih državnih kandidatnih list, ki so zbrale nad 50.000 glasov. Nato dodeli odbor državni kandidatni listi, za katero je bilo oddanih največ glasov, 3 petine mandatov po banovinah in 5 mandatov bel grajskih. V smislu te določbe pripade najmočnejši državni listi v ljubljanskem volivnem okrožu 8 mandatov, v mariborskem pa 9; pri tem ne Igra vloge vprašanje, koliko glasov je bilo oddanih v banovini sami za to listo. Ti mandati pripadajo v prvi vrsti tistim kandidatom na najmočnejši državni listi, ki so v svojem srezu, odnosno mestu zbrali absolutno večino oddanih glasov. Preostali mandati se raz-dele po vrsti med tiste sreze, ki so za najmočnejšo državno listo zbrali največ glasov: v srezih samih pa so izvoljeni kandidati te liste, ki so zbrali največ glasov.
Preostali dve petini mandatov se razdelita po volivnih okrožjih. Ako najmočnejša državna lista v kakem okrožju ni zbrala absolutne večine glasov, pripadeta ti dve 'petini mandatov ostalim državnim kandidatnim listam; med te se razdelita po cTHofi tovo.ro sistemu. Ako pa naj najmočnejša državna lista tudi v tem okrožju zbere absolutno večino oddanih glasov, pride pri razdelitvi preostalih dveh petin mandatov tudi ona v no-štev, kakor da bi ji ne bil dodeljen še noben mandat. Tudi pri tej razdelitvi sc uveljavi i dTIontov sistem.
Popoldanska seja hanovinskega sveta

Na programu je bilo najprej vprašanje hudournikov, ki jjovzročajo veliko škodo in proti čemur je treba najti sredstva od banske uprave. Nato je prišlo na dnevni red čitanje proračuna za knietske ustanove. Dotacije so se v primeri z lanskimi iz-premenile. Da so se za nekatere znižale, utemeljuje g. namestnik bana s tem. da je treba gledati na to, da pridemo do nacionalnega gospod are ni a in da se zavodi ne bodo samo zanašali na podjxiro od banske uprave. Čc so se pa drugod dotacije zvišale, je utemeljitev v resničnih j>otrebah. Te vsole se gotovo rabijo, in zato prosi g. namestnik bana, da ostanejo neizpremenjene. — Proračun kmetijskega fonda je bil slednjič dan na glasovanje in je bil tudi sprejel.
Sledilo je obširno poročilo jjrosvetnega šefa g. Breznika o prosvetnih razmerah v naši banovini. Poudarja, da so se te razmere v preteklem letu pri nas precej izboljšale, zlasti kar tiče ljudskih šol in njih učiteljstva, kljub temu. da čaka še 353 prošenj za nameščenje nerešenih. Pri nameščenju se je gledalo predvsem na obmejne kraje. Velike težave dela razvoju šolstva tudi pomanjkanje prostora posameznih šol, ljudskih in srednjih. Nc sme se tudi |>o-zabiti na važtto vlogo, ki jo imajo v našem pro-svetuem življenju prosvetna društva, knjižnice in ljudske univerze. Ne jjozablja tudi sokolskih edinic, ki so dobile 356 tisoč dinarjev podpore' v preteklem letu.
Namera banske uprave jc, da se zgradi realna gimnazija v Ljubljani za Bežigradom in sicer že letos.
Namestnik bana je dalje obFubil, da prične banska uprava alf Z dograditvijo dosedanje ali zgraditvijo nove gluhonemnice.
Ker ni jtirldlčlie osebe, ki bi mogla urejevati prispevek za univerzitetno knjl?«ico, nai bi se osnoval bimski fond zp pod'>ir?..r!jy itiženv tiaž'.' uni
verze in ki bi morda tudi prispeval k gradnji knjižnic.
Odgovarjal je nato na razne pomisleke lokalnega značaja. Banska uprava pa ne more graditi posameznim krajem šol, ker mora to vsak kraj sam storiti zase,
V roku dveh, treh mesecev je bilo nastavljenih okoli 464 novih učiteljev, ni pa mogoče nastaviti vseh učiteljev, ki so tu, ker so sedaj vsa mesta zasedena. Brezposelnih učiteljic pa je sedaj okoli' 680. — Banska uprava se strinja s težnjami mestne občine ljubljanske glede podržavljenja ženske realne gimnazije. Mestna občina pa naj ne stavi od države zahteve po prevzemu d-osedanjih profesorjev v državni proračun.
Pojasnil, oziroma ovrgel je še nekatere druge pomisleke, izrečene v obravnavi. Obvezna šolska doba traja v nižjih osnovnih šolah 4 leta, v višijih narodnih šolah pa 4 leta in sicer ali od 6. do 14. ali od 7. do 15. leta.
Zahvalil se je onim govornikom, ki so Izrekli zahvalo učiteljstvu. Tudi sam izreka toplo priznanje in vso zahvalo učiteljstu za njegovo vzgojno šolsko pa tudi izvenšolsko delo. Seja je bila nato
ob 8 zvečer zaključena.
★
1261 aretacij v — Parizu
Pariz, 7. febr. AA. Snoči so na Trgu sloge in v okolici ustavili 1261 oseb in aretirali 33 inozem-cev, katerih listine niso v redu, ter 23 oseb, ki so
imeli pri sebi nedovoljeno orožje.
★
Ankara, 7. febr. b. Izšel je dekret, s liatern. se menja sedanje ilne predsednika turške republike Kemala-Ata Turka v Kamal. kar pomeni v
f Dr. Valentin Rožič
Ljubljana, 7. febr.
Senator dr. Valentin Rožič je danes ob 14.40 po kratki bolezni in hudem trpljenju umrl v Leonišču. S pokojnikom odhaja v večnost markantna osebnost v javnem in političnem življenju. Pokojnik je bil rojen 2. sept. 1878 v Olševku pri Sv. Trojici pri Moravčah. Bil je pristen in šegav Moravčan. Po gimnazijski maturi, ki jo je 1. 1901 napravil v Ljubljani, se je posvetil filozofskemu študiju na graški univerzi. L. 1908 je napravil doktorat, nakar se je posvetil privatnemu delu. Udeleževal se je takratnega političnega dela in je bil najprej dolgo let tajnik SLS, nakar se je preselil v Celovec, kjer se je živahno udeleževal slovenskega političnega dela med koroškimi Slovenci. Bil je tajnik Družbe sv. Mohorja. Jeseni 1. 1915 je bil poklican k vojakom ter je bil v vojni do 3. novembra 1918. do prevrata. Nato je odšel v Celovec, da organizira narodnopoli-tično delo med koroškimi Slovenci.
Nemška deželna vlada v Celovcu ga je povsod nadzirala in ga naposled internirala v Spitalu, pozneje v Litzerhofu, nato v Trebesingu, naposled pa ga je poslala celo v Gmiind na Gor. Avstrijsko, da bi ga tako odrezala od vseh stikov z osvobojeno Slovenijo in s koroškimi Slovenci. V internaciji se je nahajal do 3. 8. 1919. L. 192A je bil imenovan za profesorja na Tehnični srednji šoli v Ljubljani. Vpokojen pa je bil leta 1931, da je mogel kandidirati na takratni Živkovičevi listu Ker ni s svojo kandidaturo
prodrl, je bil pozneje imenovati za senatorja. Na Tehnični srednji šoli je poučeval slovenščino, zemljepis in domoznanstvo.
Pokojnik se je tudi publicistično udej-stvoval. V Celovcu je 1. 1914 izdal brošuro »Spomenik na Gosposvetskem polju«, po prevratu pa »Jugoslavija in njene meje. I. del. Koroška«, dalje »Slovenski Korotan«, »Plebiscit v Koroški Sloveniji«, »Boji za Koroško«. V Mohorjevih knjigah je objavil tudi več spisov poljudnoznanstvene vsebine.
Pokojnik, ki se je zadnja leta udeleževal jugoslovanske notranje politike, je po svojem srcu ostal koroški Slovenec. Kolikokrat je izdajal svojo tajno željo, da bi se vrnil nazaj v to slovensko deželo, kjer je vložil najlepšo dobo svojega javnega življenja in vso ustvarjajočo navdušenost svoje mladosti. Saj ga ni bilo govora, bodisi doma v Sloveniji, bodisi v senatu, v katerem bi ne bil vedno prišel nazaj na vprašanje Koroške in njenih zapuščenih Slovencev, ki so baš za časa njegovega delovanja na Koroškem pokazali tako silno narodno odpornost. Ni ga kraja, ni je vasice, ki je ne bi bil pokojnik na Koroškem oblezel in menda je tudi ni kmetije, kjer bi njegov dobrodušen značaj in njegova vesela narava ter njesova prepričevalna slovenska beseda ne ustvarjali prijateljstev, ki so še danes, 15 let, odkar dr. Rožič ni smel več tja, jamstva slovenskega narodnozavedneg-a trajanja. Greš v Žilo, greš na djekško stran, greš v Podjuno, povsod poznajo dr. Rožiča, povsod so se njegovim veselim dovtipom smejali, povsod se ob njem za slovenstvo navduševali. Po plebiscitu je bil kakor iztrgan iz svojega naravnega delokroga, ki mu tostran Karavank ni mogel najti pravega nadomestila.
Z dr. Rožičem lega v grob pobornik za slovenske narodne manjšine, veder katoliški značaj, očarljiv govornik, velik dobrotni)*. Saj je znano, da ga je tudi njegova zadnja leta pri vsem njegovem delovanju vodila le želja, ne da samega sebe uveljavlja, ker sebičnosti ta slovenski katoliškik mož ni poznal, a.mpak da najde zaposlitve svojemu vedno žuborečemu duhu in da dela in deli dobrote. Koliko naših dijakov, koliko naših pridnih malih nameščencev in nameščenk, je rajni s pomočjo svojih zvez in vplivov rešil dnevnih skrbi, ko so zadnja leta često-krat stali pred pošastno bodočnostjo. Široka javnost tega ne ve, morda, toda tisti vedo, ki jim je bil pokojni srčnodobri dr. Rožič tihi pomočnik in prijateljski dobrotnik. Ve to pa tudi Bog, ki mu je ta krščan: ski mož zvesto služil in ki ga bo v večnosti obdaroval za vse, kar je storil v nesebičnem delu za narod kot tak in za najbolj revne med njim še posebej. Bog mu daj večni mir in pokoj! Žalujoči gospej soprogi in ostalim sorodnikom naše globoko sožalje!
Goričane, 7. februarja.
Medvodska občina se je dolgo borila, preden Je dosegla pri merodajnih oblasteh odlok, da se na mestu prejšnjega lesenega občinskega mostu, zgradi nov, železobetonski most. Prvi načrt je napravil univ. prof. inž. dr. Kasal, ki pa ni bil od-dobren ter je nato tehnični oddelek banske uprave po inž. Vilherju izdelal nov, za približno loO.OOO Din cenejši načrt. Ko so bila lani po leti razpisana oddajna dela, se je pri občini zglasilo 9 ponudnikov. Proračun banske uprave za gradnjo mostu je znašal 436.382 Din. Od vseh ponudnikov je bil najcenejši g. Emil Tomažič, stavbenik v Ljubljani, ki je poprej zgradil most čez Soro pri Škof ji Loki in je gradil tudi škofjeloško šolo. Na seji, pri kateri je šlo za to, komu se dela oddajo, sta bila dva konkurenta. G. Tomažič kot najnižji ponudnik in tvrdka »Obnova«, ki ima svojo centralo v Belgradu in katere lastnik je inž. Turner in ki ima svojo podružnico tudi v Ljubljani. »Obnova« je na dotični seji svojo ponudbo toliko znižala, da jo je zenačila s ponudbo Tomažičevo. Na dotični seji so nekateri odborniki poudarjali, da je pri »Obnovi« vložen domač kapital in da je tvrdka apecijalno gradbeno podjetje za mostove. Občinski »vet se je pod višjim pritiskom naposled odloČil za -»Obnovo«, ki je dela zlicitirala za nekaj nad 850.000 Din.
Tvrdka je pričela z deli sredi meseca oktobra. Občina je tvrdki med drugimi stavila pogoj, da morajo biti pri delu zaposleni domačini in da mora najnižja mezda znašati 3 Din na uro. Tvrdka je res delavce plačevala po 3 Din, nekatere pa po 4 Din za uro. Zaposlenih je bilo 20 do 30 dclavcev, ki so zadnji čas proti božičnim praznikom delali noč in dan. Most je bil v surovem stanju dovršen tik pred božičem. Ko je poteklo (J tednov, se je tvrdka odločila, da prične z razopaženjeni. Kakor smo že omenili, so tn dela pričeli predvčerajšnjim. Delavci so delali prav previdno.
Slovensko rudarsko in delavsko društvo »Sveta Barbara« in »Slovensko društvo rožnega venca« i v Gladbecku je priredilo dne 21. januarja krasno uspelo prireditev. Dopoldne so imeli naši izseljenci v Nemčiji mašo in pridigo v kapelici bolnišnice, nato pa božičnico, katere se je udeležila ! domala vsa slovenska naselbina. Zborovalce je pozdravil predsednik »Svete Barbare« Dobrave, nato pa je spregovoril za Slovence zaslužni vikar g. Tensundern, kateremu je predsednik izrekel čestitke obeh društev k imenovanju konzistorijalnega . svetnika lavantinske škofije.
j Sledila je uprizoritev Meškove božične drame : »Henrik, gobavi vitez«. Igro je naštudiral gospod Schiller, načelnik odrskega odseka rudarskega in delavskega društva »Št. Lambert«, za kar mu je
Podrobnosti o nesreči pri Goričanah
Foto: J. Gaber, Medvode.
Danes dopoldne je prispela v Goričane posebna komisija tehničnega oddelka banske uprave, ki je vse dopoldne in popoldne pregledovala po katastrofi nastali položaj Komisijskemu ogledu so prisostvovali tudi zastopniki podjetja, papirnice in medvodske občine. Kaj je komisija dognala, trenutno še ni mogoče objaviti.
Še nekatere podrobnosti ,o katastrofi! Oba hudo poškodovana in v ljubljansko bolnišnico prepeljana Marolt in Kopač sta sedaj izven vsake nevarnosti. Na nju se je zgrnilo največ tramovja, ki je nad lokom tvorilo lesen most. na katerem so bile napeljane tračnice' za dovoz gramoza v va-gončkih. V veliki nevarnosti je bil delavec Babnik. Ta je stal spodaj pod lokom ob vodi. Ko je začni najprej rahel, pozneje močan tresk, je toliko od-skočil. da ga ni betonski masiv podsul. Babnik bi_ bil drugače našel grob pod betonsko maso in težavno bi ga bilo izkopati. Sreča je bila velika, da se delavci še niso spravili na delo pod lok, kajti vsi bi bili podsuti in njih družine bi bile danes brez družinskih skrbnikov. Babnik je vašemu poročevalcu izjavil: »Bilo je nekaj strašnega. Ko je beton padel v vodo. se je Sora visoko za-penila. Bilo je vse belo! Drugi delavec pa je omenil: »Bil sem nn fronti Kaj takega pa tudi na fronti nisem doživel.« Mnogi očividci pripovedujejo. da jih je spreletela silna groza, kar okaitte-neli so, ko so videli, kako se most podira s tru-ščem in treskom. Vodili curki so pljuskali do 3(1 ni visoko. Oba stranska loka, ki sla dolga 18 m, sla ostala nepoškodovana. V vodi ležeči masiv je sedaj povzročil, da je Sora proti papirnici narasla za 20 cm.
— Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšanju, I bledici, obolelosti žlez, izpuščanju na ko/i. tvorili uravnava »Franz .losefova« voda izborilo toli važ-I no delovanje črevesa.
izrekel predsednik priznanje. Kroji igralcev in ; uprizoritev je bila prvovrstna ter so predvajalci i želi mnogo odobravanja.
Pisatelj drame Meško je našim izseljencem k j tej uprizoritvi pisal: »Naj bi vam zato bil ta večer, kakor da sedite tu doma ob nas in se pomenkujemo v svojem jeziku, v slovenski govorici. V duhu bom med vami in se bom srčno veselil, če vam bo igra naredila topel in prijeten večer in vas tembolj priklenila na našega predobrotnega Boga Očeta nas vseh, najbolj ljubečega Očeta njih, ki so revni in trpijo«.
K lepi prireditvi je izrazilo priznanje tudi gladbeško krajevno časopisje, zlasti »Gladbecker i Volkszeitung«.
Pismo iz Garmisch-Parlenkirchena
Japonci na nemških zimsko-
športnih tekmah
Garmisch-Partenkirchen, 4. febr.
Kakor sem že poročal, se nahajajo točasno v Garmisch-Partenkirchenu najrazličnejši narodi in celo Japoncev ne manjka. Njehovih tekmovalcev sicer za enkrat še ni, toda japonski pripravljalni odbor za prihodnjo olimpijado je poslal svojega člana E. Tsuruoka, da pripravi vse potrebno za svoje športnike, ki bodo prihodnje leto tekmovali v Garmisch-Partenkirchenu na zimskih in v Berlinu na letnih olimpijskih igrah. Na drugi strani pa ima omenjeni Japonec tudi to nalogo, da preštudira vse športne naprave, podnebje, prehrano, sploh vse, kar je važno za športnike, ki hočejo doseči kak uspeh na tako važnih tekmah, kakor so olimpijske igre. Je to izredno prijazen človek, ki pazno motri vsa tekmovanja, zraven pa tudi sam smuča. Govori tudi nemško, sicer slabo, a vendar toliko, da se da sporazumeti ž njim. Naprosil sem ga, če bi mi hotel povedati nekaj o športu na Japonskem, o udeležbi na prihodnjih olimpijskih igrah itd., kar mi je radevolje ustregel.
»Kako dolgo ste žc v Evropi, do kdaj nameravate ostati tu in zakaj ste pravzaprav prišli sem?«
Od meseca novembra preteklega leta sem že v Evropi. Nahajam se stalno v Nemčiji, kjer ostanem do prihodnjih olimpijskih iger. Prišel sem zato, da vse potrebno pripravim za japonsko eks-pedicijo, ki se udeleži prihodnjih olimpijskih iger. Na drugi strani pa je važno, da preštudirani pod-lfebje, razne športne naprave itd. in da stalno poročam domov v vseh stvareh, ki so potrebne za dosego čim boljših uspehov.
»Koliko japonskih športnikov pa pride na olimpijske igre prihodnje leto?«
Za zimsko športne panoge v Garmisch-Partenkirchen jih postavimo kakih 40 in sicer za tek na dolge proge, skoke, za kombinacijo, za smuk in slalom, hokej ter umetno drsanje. — Na letno olimpijado v Berlin pa pride okrog 100 naših športnikov in športnic. V Berlinu nastopimo v lahki atletiki, plavanju, veslanju, jahanju, boksu, rokoborbi. telovadbi, hokeju, nogometu, jadranju, basebalu ter korbbalu. V lahki atletiki in plavanju nastopimo z moškimi in ženskami. Kakor gotovo veste, imamo eno plavalko, ki ima sama tri svetovne rekorde in to na 200. 400 in 500 ni.
Iz razgovora z g. E. Tsuruoko, članom olimp. odbora.
»V kateri panogi boste po vašem mnenju dosegli na prihodnji olimpijadi najboljše uspehe?«
Vsekakor v plavanju, kjer imamo nič manj kakor 5 svetovnih rekordov in ni izključeno, da se bo do olimpijskih iger pojavila še kaka nova zvezda. Tudi v lahki atletiki, zlasti v skokih in v maratonskem teku upamo na dober plasma. In v sprintu se bomo morda uveljavili. Slabi pa smo v metih, saj veste Japonci smo mahni ljudje, pri metih pa se uveljavljajo le bolj veliki športniki.
»Čudno sc mi zdi. da se udeležite tudi telovadnih tekem. Ali se tudi pri vas goji telovadba v taki meri. da se boste lahko podali v lako hudo mednarodno konkurenco?«
Naši telovadci so bili prvikrat v mednarodni borbi na olimpijskih igrah v Los Angelos-u. Tedaj so se slabo odrezali, kar je razumljivo, ker so bili prvič na mednarodnih tekmah. Od tedaj so pa mnogo napredovali, lako. da upamo, da bomo tudi v tej panogi — če ne odločilno posegli vmes — pa vsaj častno zastopali svojo domovino.
»Ali imate morda kake trenerje?«
Ne! Vse delamo sami z lastnimi močmi. Prav v nobeni panogi nimamo tujih trenerjev
»Kako pa propagirale potem pri vas šport, da jc lako razširjen in na tako visoki stopnji?«
V ljudskih in srednjih šolah imajo po 2—3 ure na teden lelovadbe oziroma športa. Na univerzi gojitev telesnih vaj ni obvezna, vendar imamo ravno na visokih šolali veliko število interna-cijonalcev. Pa tudi država skrbi za propagando telesnih vaj. Pri prosvetnem ministrstvu imamo poseben pododdelek v lo svrho. Amaterska športna zveza gradi stadione, igrišča, telovadnice, prireja tečaje, sploh skrbi za vse, da se šport čim bolj razvija, denar pa daje deloma država, deloma pa ljudstvo samo potoni zbirk.
»V zadnjem času se bije velik hoj med vami. Italijo in Finsko dede olimpijskih iger. ki se vrše
Mi hočemo na vsak način, da sc vrše olimpij ske igre pri nas in sicer v Tokiu. Zdi se mi nn dn bo rešitev lega vpiušanja precej težka zadeva, da-
Japonec g-. Tsuruoka, delegat japonskega olimpijskega odbora (na desni) v [»ogovorit z našim poročevalcem pr. L Kermavner-jem
siravno na drugi strani rad priznam, da je Japon-lela 1910. Kaj mislite vi glede tega?« ska daleč, zelo od rok tako Evropi kakor Ameriki. Sicer je pa mesto Tokio pripravljeno povrniti vsem športnikom vozne stroške do nas. Toda tudi to najbrže — vsaj tak utis imam — ne bo dosti pomagalo, kajti Italija in Finska, kateri bodo skoraj gotovo podpirali vsi evropski narodi, se zelo potegujeta za olimpijado in zato ni verjetno, da bi se mednarodni olimpijski odbor odločil za Tokio.
»Koliko časa bi pa bilo treba pravzaprav potovali na Japonsko?«
Potovanje preko Sibirije bi trajalo najmanj 2 tedna (na eno stran), po morju pa celo 35 dni. Iz tega torej sledi, da bi vsak evropski atlet porabil samo za potovanje 30, odnosno 70 dni.
»Ali se Japonska zelo pripravlja na Garmiseh-Partenkirchen in Berlin?«
Vse je na delu, lahka atletika je že celo lela 1933 usmerila svoje delo na berlinske igre.
»Ali imate za umrlo atletinjo Ilitomi. katero je v Amsterdamu občudoval ves svet, kako nadomestilo?«
Na žalost ne. Še danes žaluje ves japonski narod za njo, športniki pa sploh ne moremo preboleti bolečin, ki nam .jih je zadala njena nepri čakovana smrt.
»Kako pa jc v splošnem s športom na Japon skem?« Koliko odstotkov naroda se bavi s teles niini vajami?«
Šport je pri nas zelo razširjen. Lahko se reče. da goji 30 odstolkov naših ljudi šport. Svet namreč premalo pozna športe, ki jih goji naše ljudstvo in katerih ni v programu olimpijskih iger.
»Ali imate morda šc kaj povedali o vašem športu?«
Najpopularnejši spori pri nas je baseball, v katerem imamo vsako soboto in nedeljo tekme katerih se udeležuje 50.000 in več gledalcev. Nato pride nogomet, nn tretjem mestu je boks in šele nato pride na vrsto plavanje iu lahka atletika. Pn me ne smelo napačno razumeti. To je vrstni red po katerem lahko presodite interes Japoncev za posamezne športne panoge. Drugače pa je naš plavalni spori in lahka atletika — kakor vam je znano, nn visoki stopnji.
Še več stvari sva se pomenila s tem prijaznim Japoncem, ki mi jo radevolje odgovarjal na vs;. vprašanja. Za proli uslugo pa ni hotel drugegr od mene. dn mu pošljem -Slovenca , ki bo o tem poročal in pa, da ga vzamem popoldne malo v smučarski t^nl l>r»». ««»,»> »,,, ...i.. —i-----i:.,
V-------...» ULH.UII l«Utr,,l|jr
uslregel.	i. K—er.
„Henrik, gobavi vitez" v Nemčiji
Ljubljanske vesti:
banovinskega sveta
Mariborske vesti:
Ljubljana, 7. februarja.
Danes dopoldne je banovinski svet še vedno nadaljeval obravnavo o kmetijskem skladu. Govorili so k tej točki Bajuk, Janžekovič, Kuhar, Jereb, Dc-lela, Gornjak in drugi. Dohodki kmetijskega sklada so bili v nasprotju z izdatki obravnavani zelo kratko. Na razna vprašanja ie pojasnjeval podban dr. Pirkmajer. nakar je bil banovinski sklad v celoti sprejet.
Podban dr. Pirkmajer jc posebno naglašal, da je pri nas banovinska taksa na živinske polne liste ostala neizpremeniena in v primeri z drugimi banovinami nizka. Ta banovinska taksa bo pri nas vrgla 700.IKK) Diji, ki bodo šli vsi v kmetijskem skladu ponovno za kmetijske namene. V načelu je bilo določeno, da plačuje to takso kupec živine.
Proračun kmetijskega sklada je bil nato odobren, nakar je govoril načelnik gozdarskega oddelka banske uprave inž. Šivic, ki je v glavnem naglašal:
Vsa gozdarska službena mesta pri banski upravi v lanskem letu niso bila zasedena, zaradi česar iti bilo možno opravljati službe tako, kakor bi bilo potrebno. V gozdarsliem odseku samem so bila mesta izpopolnjena šele do konca leta 1934. Za nekatere gozdarske zadeve je banovina določila nekaj sred. stev v proračunu, in sicer za drevesnice 5000 Din podpor, za pogozdovanje goličav 60.000 Din, za oddajo brezplačnih gozdnih sadik 5000 Din, za prehrano gozdarskih učencev nižje gozdarske šole v Mariboru 50.000 Din. Poročal je nato o uspehih gozdarske šole v Mariboru, ki ima poseben banovinski proračun ler jo je že pred tremi leti prevzela od države banovina.
Banovinskih drevesnic je 13, ki merijo 7.5 Im. Te drevesnice se vzdržujejo same. Lani so oddale okoli 3,200.000 gozdnih sadik, leta 1933 2,530.000 in leta 1932 2,974.000. Pogozdovanje, sodeč po oddanih sadikah, napreduje. Okoli 1.150.000 sadik je bilo oddanih po polovični ceni ali brezplačno. Spomladi pa dobijo siromašni prosilci še okoli 100.000 sadik. Banovinske drevesnice imajo sedaj zalogo 11,160.000 gozdnih sadili. Letos bi mogle drevesnice oddati
0 Ustanovni občni zbor Društvu brezposelnih profesorskih kandidatov bo v nedeljo, dne 10. t. m.
ob 10 na državni učiteljski šoli (moški oddelek). Vse brezposelne diplomirane filozofe pozivamo, da se občnega zbora gotovo udeleže. Vabljeni so tudi vsi, ki so za stvar zanimajo. — Pripravljalni odbor.
© Rokodelski oder. Veseloigra Konec stanovanjske krize se je pri prvi uprizoritvi v Rokodelskem domu občinstvu tako priljubila kakor ina-Iokatera igra. Da ustrežejo opetovano izraženim željam, jo bodo igralci Rokodelskega doma v nedeljo 10! t. m. ponovili. Režija je v spretnih rokah g. Janka Novaka. On je priznan komik in vpliva kot režiser na vse igralce tako, eta pride zabavni del v igri do popolne veljave. Predprodaja vstopnic bo v nedeljo od 10 do 12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12. — Pričetek igre je v nedeljo zvečer ob pol osmih.
© Gašperček nastopi v nedeljo ob 3. in 5. uri v Vzajemni zavarovalnici, Miklošičeva c, pri predstavah Rudeča kapica in »Gašperčkov konj«. Otroci pridite. Predprodaja vstopnic v trafiki Union in pred vsako predstavo. Sedeži po 6, 5, 4 Din, stojišča po 2 Din.
0 Šolarji sc puntajo. Na neki ljubljanski šoli je bil izključen neki učenec. Ta je menda pozneje govoril, da bo streljal na svojo bivšo razredničarko. Iz tega so nastale razne govorice. Uredništvo je o tem prejelo dopis in ga v dobri veri objavilo. Sedaj smo se prepričali, da so te govorice silno pretirane. Res je le. da je bil en učenec izključen, vse drugo pa je plod ljudske domišljije.
0 Popolna razprodaja bluz, damskih in otroških oblek ter igralnih hlačk itd. po skrajno nizkih cenah. M. Krištofič Bučar, Stari trg 19.
257. popusta 2VI»
od
cerkvenih govorov ur. M. Opeha
dobi kdor kupi celo zbirko do 15. III 1935
čela zbirka obsega 24 zvezkov ter stane nevezana
Din 466'— s popustom pa samo Din 349-50.
ti. Ničman, Ljubljana, Kopitarjeva 2
okoli 3,850.000 sadik. Te bo pa težko oddati, ker duši kmete gospodarska kriza. Okrajni kmetijski odbori so poleg tega ustanovili še tri gozdne drevesnice. Ker m denarnih sredstev, je pogozdovanje zelo težko. Pač pa so bili podpirani »otroški dnevi za pogozdovanje« ter so otroci dobili brezplačno sadike. Gozdarski oddelek ie nadaljeval s pogozdovanjem kraških zemljišč, lako v polhograjskem hudourniškem območju ter drugih kraških okrajih. Povprečno se je prijelo 50—70% sadik. Škodo delajo našim gozdovom divji prešiči, zato prejemajo lovci lepe nagrade za vsako ubito teh živali. Lani je bila priznana nagrada za 64 ubitih divjih prešičev.
Manjka pa še mnogo gozdarjev ter bo treba nastaviti nekaj gozdarskih pripravnikov. Važno je, ako bi osrednji fond za pogozdovanje, kamor se stekajo vse globe za gozdne prestopke in 2% izkupiček za prodani les, odstopil primerni znesek tudi za pogoz-dovalne namene v Sloveniji.
Nato je inž. Sivic pojasnjeval vprašanje sečnje križevske imovne občine v Prekmurju, ker je to minister dovolil.
Arko (kočevski okraj) opozarja na lani sprejeto resolucijo osrednji vladi, naj se izvede zakon o agrarni reformi do konca. Na žalost smo ostali na istem, kakor smo bili lani. — O gozdnih vprašanjih v Prekmurju govore dr. Koder, Kiihar in Erjavec ter Bajuk o gozdnih razmerah v Beli Krajini. Zadovoljiva pojasnila jim je podal inž. Šivic.
Posamezne pozicije za gozdarski proračun so bile nalo sprejete, nakar jc namestnik bana dr. Pirkmajer prekinil sejo, ki se je nadaljevala ob 16.
V poročilu o snočnji seji bi se moral odgovor g. namestnika bana dr. Pirkmajerja na obravnavo o viničarskem redu glasiti dobesedno takole: »Vprašanje viničarjev je zelo kompliciran problem, ki ga jc treba vsestransko preštudirati. Banska uprava bo izdala potreben materijal in bo proučevala, kako bi bilo mogoče viničarski red primerno novelizirati.«
K poročilu na drugi strani pa ugotavljamo, da ie dobil na popoldanski seji prvi besedo g. Kiihar, ki je govoril o prekmurskih vprašanjih, in ne g. Skuhala, ki je zastopnik ljutomerskega okraja.
Ljubljanski pomenek
Ne pominek, prosim, ampak pomenek, kakršni so v Ljubljani v navadi vsak dan po šeslih zvečer, ko začno trgovci in obrtniki zapirati trgovine in delavnice in ko tudi gospod župan privijejo luč v svoji pisarni na rolovžu na temo; za večerjo je še prezgodaj, domačega godrnjanja pa tudi od težkega dela izmučen človek ne posluša prerad. torej je treba iti »na pomenek«.
V temačni sobi — elektrika je draga — se zbirajo fantje in možje iz ljubljanskega mesta okoli svoje >stalne« mize. Najprej pogleda drug za drugim v »Narod-::, če je kdo umrl. V Ljubljani namreč ljudje ne mrjo več, ampak ljudje pravijo o vsakem, kdor umrje, da se je ustrelil, pa prav o vsakem tako pravijo. Ko pa ljudje opravijo lo re-volverstvo, se prično »pomenkovati«.
Včeraj zvečer sem slišal nekje tale pomenek:
»Torej 5. maja so bomo pa spet šli!«
Kaj so bomo šli? Kaj pa bo takrat? Pustni torek bo vendar že 5. marca, ne majal«
»Ti ne razumeš niči Ali nisi bral, da bodo volitve?«
»Kakšne? Saj so bile v nedeljo!
:-Ti si pa res štor ali pa štokš! Kar k Bo-benčku : pojdi, da te bodo namočili, pa boš za v petek žo dober. Ali ne veš, da 80 to druge volitve, kakor so bile one v nedeljo?-:
»Pnsti ga no, če ne razume. Počakaj, bom pa jaz povedal: v nedeljo so se volitve vršile, 5. maja bomo pa volili; ali zdaj razumeš?«
A takooo — takooo? Lej-lej, viž-vižl To bo pa za prašiče slabo, slabo!«
»Za kakšne prešiče, kako lo misliš?«
Za — nu, tako, kakor sem rekel, ludi mislim.«
Ce so volitve, kuhajo povsod golaž ali pa . aj-molil«. — goveji golaž ali pa telečji »ajmoht;. Takrat samo govedina in teletina nekaj velja, če so volitve, tako je še vedno bilo in bo, prasci pa nič. Če so volitve, nihče ne mara klobas, ker jih 4e že lako povsod preveč.
»Pa pijače bo takrat, pijače — uli! Kolikor bolj bo prepovedana, več jo bo fn boljša bo!
Veste kaj, gospodje, jaz pravim, da je najboljše, da pustimo volitve pri mini — čemu imamo pa gospoda župana? Bodo Ze napravili tam na rolovžu, da bo prav. Živjo gospodje, pa lahko noč!
Tako so potekale počasi četrtinke: ene v večnost, kakor je kazala ura, druge pa v želodec, dokler niso vsi rekli »Lahko noč .
Zdravje mariborske okolice
Maribor, 7. februarja.
Oba okraju Maribor desni breg in Muribor lovi breg tvorita neposredno okolje mariborskega mesta, ki ima doloma čisto mestni značaj. Saj sta v območju okraja desni breg predmestni občini Studenci in Pobrežje, ki sta z mestom čisto povezani, v otkruju levi breg jih je isti slučaj z občino Košaki. Kakor je zanimivo poglavje higijene v mestu, tako važno in zani-,nivo je tudi v neposredni okolici. Točen vpogled nam dajejo izkazi obeh okrajnih zdravstvenih referentov.
Okraj Maribor lovi breg obsega 18 občin ter šteje 57.560 prebivalcev. V okraju je bilo v letu 1934 skupaj 565 porok, 1985 rojstev ter 882 smrti. Umirali so v starosti do t meseca 100- do enega leta 156, od 1—5 let 506, 5—15 let 18, 15—30 let 42, 30—50 81, 50—70 181, nad 70 le,t 254. Varoiki smrti: prirojena življenjska
slabost 111, j etika 98, pljučnica 100, tlillerij« I, oslovski kašelj 18, griža 17, otročnišku vročica 11, infekcijske bolezni 17. kup 48, orga-nične napake in bole/ni krvnih žil 104. rak 27, ostali slučaji naravne smrti 303, smrtne poškodbe po naključju 20, sainoumor 9, umor iu uboj 5.
Okraj Maribor desni breg šteje v 16 občinah 54.604 duše. V tem okraju je bilo lani 361 poro«, 1238 porodov in 748 smrti. Umirali so ljudje po starosti: v 1, mesecu 59, do I leta 210, do 5 let 212, 5—13 let 19, 15—30 let 36, 30—50 let 71, 50—70 let 161, nad 70 lot 219, Vzroki smrti so bili: Prirojena življenjska slabost 16 jetika 83, pljučnica 72, difterija 5, oslovski kašelj 8. pegavica I, kolera infatiun 12, druge infekcijske bolezni 8, kap 36, organična srčna napaka in bolezni ktrvnih žil 13, rak 28, smrtne nesreče 19, samomor 17. umor in uboj 4.
□	Podporno društvo revnih učencev ima svoj redni letni občni zbor dne 19. februarja v glasbeni sobi Cankarjeve meščanske šole.
□	V olivni imeniki so pripravljeni! Popravila volivnih imenikov na mariborski otbčini so bila po zakonu končana do 5. februarja. Izpre-mcn$p je bilo to pot tnalo, ker so bili volivni imeniki popravljeni že oktobra na podlagi takrat izišlega zakona. Ker so volitve v parlament določene za 5. maja, bi morali biti volivni imeniki po predpisih razgrnjeni žc včeraj.
□	Predsednik gasilske čete prevzel posle. V sredo zvečer se je vršila seja vodstva gasilske čete v Mariboru pod novim predsednikom g. ravnateljem Bogdanom Pogačnikom. Po seji je pozdravilo moštvo čete svojega novega predsednika ter mu priredilo v dvorani gasilnega domu prisrčen sprejem.
□	Spomenik jih bode v oči. V noči na četrtek so neznanci vprizorili »atentat« nu Tap-peinerjev spomenik nu Slomškovem trgu. Vrgli so v podstavek steklenico tuša ter pomazali napis. Hujska.joče pisanje že rodi sadove!
□	Poročili so se zadnje dni v Mariboru: Žener Jožef, elektroinženjer, in Kunčič Gabri-ela. — Velički Jožef, dentist, iu Babič Štefanija, pos. hči. — Puklavec Slavko, delavec, in Ostarčevič Ana, delavka. — Lešnik Maks, mehanik, in Rusi Marija, kontoristinja. — Rep Viktor, ključavničar, in šunko Marija, kroja-čica. — Plibe-ršeik Konrad, ključavničar, in Podvršnik Pavlina, tkalka. — Kolarič Jakob, delavec in Valentin Matilda. — Dr. Sehvvel/, Alfred, zdravnik, in Bokliu Šarlola, trgovčeva hči iz št. Lovrencu na Poli. — Gulič Alojzij, krojač, in Kalšek Amalija, prodajalka. — No-voporočenceni obilo sreče.
□	Rojstva in smrti v januarju. V preteče-nem mesecu je bilo v Mariboru 74 rojstev (38 dečkov in 36 deklic), 67 mrličev (31 moških in 36 žensk) ter 20 porok.
□	Gasilske župe zborujejo. V nedeljo, dne 17. januarja bodo zborovali v Mariboru gasilci iz obeli mariborskih okrajev. Občni zbor ga-sils;ke župe Maribor desni breg se vrši v dvorani gasilskega doma na Koroški cesti, »upe Maribor levi breg pa v prostorih hotela Orel.
□	»Izrazila umetnostnega stila«. O lom predava drevi v Ljudski univerzi univ. profesor dr. Izidor Cankar i/. Ljubljane.
□	Gradbena in uporabna dovoljenja. Na zadnji seji upravnega odbora so dobili gradbena dovoljenja: Bratuša Marija za prizidek v Cvetlični 13, Anderlik Marija za ograjo v Tomšičevi ulici. — Uporabna dovoljenja: Ussar Maks za hišo v Ko-seskega 36, dr. Leveč Anton, za dvoriščno poslopje na Aleksandrovi 61. Danko Avgust za vi-sokopritlično hišo v Gozdni 10. in Cvetko Veko-slav in Josip za enonadstropno hišo v Turner-jevi 28.
□	Kako je z »Naprednostjo«? V Mariboru posluje »Naprednost« reg. pomožna blagajna, ki šteje okoli 7000 članov. Banska uprava jo je razpustila, ker ni v stavljenem roku ugodila pogojem za organizacijsko in zavarovalno-tehnično reorganizacijo, ki jo je na podlagi zakona o reg. pomožnih blagajnah zahtevalo mestno poglavarstvo v Mariboru. Z isto odločbo je banska uprava poverila s prevzemom poslov pri Naprednosti okrajnega glavarja dr, Senekoviča, kateremu je dodeljen kot strokovni izvedenec ravnatelj podružnice Zadružne gospodarske banke v Mariboru Jože Lekan. — Proti odločbi banske uprave pa se je sedanje vod-
stvo »Naprednosti« pritožilo naravnost na pristojno ministrstvo v Belgradu, kamor je šla posebna de-pulacija pod vodstvom predsednika Bojka. Kakor pa se v poučenih krogih zatrjuje, bi morala iti pritožba po običajni upravni poti preko banske uprave, ker se tako ne bo uvaževalo.
□	Eksekutor je zarubil otroka. Slučaj, ki je v naših sodnih analih gotovo edinstven, se je pripetil v Št. Lenartu v Slov. goricah na tamošnjem sodišču. V lenarški okolici se pravdata dve fami-liji za nezakonskega otroka, ki je dosedaj živel pri materini materi. Ker pa nezakonski oče ni hotel plačevati prispevkov, je ugodilo sodišče njegovi zahtevi, da se otrok odda v oskrbo stari materi po očetu. Med obema starima mamicama je nastal radi tega srdit spor, ker dosedanja rednica otroka ni hotela izročiti, je pa seveda zahtevala vzdrževalne stroške od očeta. Tako se je znašlo sodišče v zagati in ni preostajalo drugega, kakor da se uredi zadeva s pomočjo eksekutorja. Ta je prišel res večkrat k otrokovi rednici, vselej pa so znali zadevo urediti tako, da so otroka kam pravočasno skrili in ga eksekutor ni našel doma. Slednjič je zavzelo sodišče ostrejše stališče. Poslalo je otrokovi rednici ultimat: ali privede otroka v roku 14 dni na sodišče, ali pa jo bodo zaprli za 14 dni. Stara mati se je sedaj udalo in je privedla otroka s seboj na sodnijo. Tu je pa stopil v akcijo sodn^ izvršilec ter napravil svojo dolžnost: otroka je zarubil in ga predal v oskrbo materi njegovega nezakonskega očeta, kateri ga je sodišče prisodilo.
□	Nevarna nezgoda. Gospa Dvoršak, stanujoča. Ob želznici, je v svoji kleli padla tako nesrečno, da je zadobila nevaren pretres možganov. Prvo pomoč ji je nuelil višji mestni zdravnik dr. Alfonz Wankmiiller.
Celje
•©■ Gibanje trgovstva v mesecu januarju,
V	mesecu jan. so bili v Celju izbrisani štirje trgovski obrati, dva sta bila pa na novo prijavljena. Deset pomočnikov in pomočnic je bilo odjavljenili in prijavljenih. Stanje pomočnikov je bilo konec meseca jan. 179, pomočnic pa 101; 2 vajenca in vajenki sta bila prijavljena in odjavljena. Vseh vajencev .ie bilo 58, vajenk pa 27.
■0 Porast trgovskega osebja v letu 1934. Znamenje boljše gospodarske konjunkture je tudi večja zaposlitev v trgovini. Leta 1934 je bilo v Celju zaposlenih v trgovini 045 oseb.
V	to število so všteti trgovski pomočniki in pomočnice, blagajničarke, prokuristi in poslovodje, vajenci. Prejšnje leto 1933 je bilo vsega tega osebja samo 612. .Porast je v trgovskem uradništvu in v pomočnikih.
■& Surov napad na. cesti. V torek zvečer se je vračal posestnik Kališnik Gašper i/. Lateč pri_ Vojniku s svojo ženo domov. Na časti ga je napadel neznani moški in ga z ušesom sekire večkrat udaril po glavi iti ostalem delu telesa. Nato je na Kolišnika še streljal, a ga ni zadel., Iludo ranjenega so Kališnika prepeljali v celjsko bolnišnico.
-©■ Zborovanje celjske gasilske župe. Celjska gasilska župa bo imela v nedeljo, dne 10. t. m. v mali dvorani Celjskega doma 10. glavno skupščino. Ob 8 bo predavanje gasilskega inšpektorja za dravsko banovino g. inž. Dolenca, ob 10 bo pa začetek skupščine.
-©• Umrla je v Gaber,ju, Tov. ulica 9, ga Krušec Elizabeta, stara 71 let, zasebnica. Naj
počiva v nnru
Kulturni obzornik
f Ks. Šandor Gjalski
V sredo, 6. februarja opoldne je umrl nestor hrvatskih pisateljev — Ksaver Babič-Gjal-s k i. Z njim so Hrvati izgubili enega svojih najboljših pisateljev sploh, ki je po Šenoi zavzel v književnosti njegovo mesto prvaka v zgodovinski povesti ter je kot Turgenjev zagorske vasi užival največjo popularnost. Spada brez dvoma med najbolj brane pisatelje. — Rodil se je leta 1854 v Gredicah v starem uglednem domu, kjer je bil oče odvetnik in iskren Hrvat ter pristaš Gajevega ilirizma. V književnost je vstopil razmeroma kasno — kot naš Stritar. — Končal je že vse študije, ko je napisal svojo prvo črtico »Illustrissimus Batto-rych«, ki pa jo je tiskal šele 10 let kesneje in je takoj prevzela vse Hrvate. O tem prvem uspehu točno pred 50. leti piše kritik Marakovič v zadnjem Hrvatskem kolu (knjiga XV.). Ko je takoj nato izšel še poljski prevod njegove novelice, je Babič dobil pogum in napisal celo vrsto romanov pod psevdonimom Šandor Gjalski, pod katerim je postal slaven. — Pustil je državno službo in se posvetil samo pisateljevanju.
Znani so njegovi romani o propadu hrvatskega plemstva (U novom dvoru, Maričon). Dal je portrete našega študenta (U noči), podeželske učiteljice (Gjurgjica Agičeva), pesnika (Radmilovič), in-teligenta (Janko Borislavič), političarja (Životopis iedne ekscilencije) in ilirca iz leta 1848 (/a mate-rinsku Riječ). Najbolj pa so mu uspele prelepe slike malih ljudi iz Zagorja, ki so mu prinesle ima zagorkega Turgenjeva, namreč njegove novele: Pod starim krovovima, Pripovijesti bez naslova, Bijede priče, roman Na rodjenoj grudi. — Dal je tudi dobre zgodovinske romanc (Osvit, Male epizode iz davnih vremena itd.), ki so samo utrdile njegov sloves. — Tik pred vojno je Gjalski izdal svoje zbrane spise v 27. zvezkih, kar ga označuje kot enega najplodovitejših hrvatskih pisateljev. —
m-t-1.: l-_« -I.-l.li	___Ml	-r
^rjaioni ivlii {.nauicij {II ipaua ieausiuill lUlgclljls
vega kova, ki ljubi oripovedovanje, tipe in — dia-
lektične debate. Napeli modernisti so ga nekoč pač odklonili (Nevistič), toda vedno bolj se je zopet dvigal njegov sloves, in to čimbolj smo si zopet zaželeli realizma in domače grude. Od Šcnoe gre direktna pot v naturalistično pobarvanega realista Gjalskega, in že pri teh obeh dobimo motive in tipe propadajočega plemstva, ki jih je v sedanjem času tako ironično in trpko prikazal Krleža. Toda Gjalski je ostal vedno miren pripovednik, širok epik, kakršnjega današnja Hrvatska nc more več pokazati. V grob lega velik pisatelj, zadnja priča lepili časov.
Gjalski ni bil samo predsednik Društva hrvatskih književnikov, temveč se je pečal tudi s politiko ter je bil leta 1917 zagrebški veliki župan. Bil je tudi član Akademije znanosti in umetnosti. Eden njegovih sinov je prof. Babič, slikar in velik prijatelj Slovencev, drugi pa tajnik jugoslovanskega konzulata na Dunaju.
Slovenci se pridružujemo splošni hrvatski žalosti in se klanjamo spominu velikega rodoljuba in pisatelja.	td.
Književni večer PEN-a v Mariboru
Literarni večer v Ljudski univerzi, I. februarja. Uvodno besedo v ta literarni večer, ki so ga priredili ljubljanski pen-klubovci, je govoril prof. I rance Ko-blar, ki je danes pač naš najboljši literarni kritik. Njegova literarna kritika prehaja v kulturno filozofijo. Stavki tega uvodnega govora so bili skrbno premišljeni in izdelani, brez vsakdanjih fraz, brez splošno premletih in obrabljenih misli Iz razvoja naše literature je s kratkimi polezatni skušal označiti ]X3-samezne pesnike in pisatelje, ki so prišli brat: Gradnika, Goljo, Kraigherja, Franceta Albreclila in Miška Kranjca.
Gradnik svojih jiesmi ni bral toliko občinstvu, kolikor sebi, pa še to slabo. Saj človek se je s skrbjo in radovednostjo prej vpraševal: Kako le bodo brali ti pesniki svoja dela, ker jih navadilo sami najslabše bero. Ni sicer lo nujno, (oda pri nas, kjer se govorjena beseda tako malo kultivira, že kar vsakdanje. Pesem mora biti podana tako, da poslušavca zgrabi iil mu ičžc- prav v uušo: Gradnik pa jc- luzočarai. Kultura v elasu in govoru sc pozna pri Golji, S tem-
peramentom, s katerim je povedal svoje pesmi, je , Golja poslušavca ogrel in ga potegnil za seboj. Pri- j I zadeval si je, da je prišla beseda v vsej svoji lepoti j | do izraza in da dvigne ne samo notranjo lepoto | umetnine, temveč tudi — njeno zunanjo obliko. Pel j je svoje pesmi z nekim notranjim ritmom ter polagal | mnogo važnosti na barvo glasu in glasov. Kraigher j je edini med vsemi bral nekaj novega. Ljubitelji Iite-! rature so bili pozorni na to novo. Toda bili so razočarani in osupli: Kraigher ni več nov. Zadnji od-| mevi stare umetnosti so to, ki tako pusto, dolgo-j časno in suhoparno izzvene. Tej svoji umetnosti | Kraigher tudi z branjem ni mogel vdihniti življenja. Najbolj površno in nemarno pa je bral Miško Kranjc. Človek bi obupal nad tem, kako ravno tisti, katerim bi morala biti najbolj pri srcu, zanemarjajo slovensko besedo. Zdelo se je, da Kranjc ne bere svoje proze — ampak njemu čisto nekaj tujega, tako daleč je bil od lega, kar je bil napisal sam. Ni bila kriva temu samo monolotiost izhodnega govora, ki sam sebi ni bogve kako izrazit, krivo je bilo pomanjkanje čuta za kulturo govorjene besede. To kulturo besede smo čuli zopet pri Francetu Albrechtu, kar je vlilo srcu zopel občutek ugodja. Albrechtov glas ima v sebi neko prijetno barvitost, njegovo branje je bilo ostelsko, jxmdarek pravilen, pesnik je zopet doživljal svojo lastno besedo in svojo bol, zadnjo, Epilog k pesmim Petra Bezruča, je bral žc kar s solzno bolečino.
Mariborsko občinstvo je tem nekaterim pred. stavnikom slovenskega ustvarjajočega duha pripravilo lep sprejem: dvorana je bila nabito polna in mnogo tihe ljubezni jim je žarelo naproti; zato je tembolj boleče, če ta slovenski ustvarjajoči dtili ravno tam, kjer tako neposredno stopi v slik s poslu-šavcem, ne pokaže dovolj oblikovne kulture.
Dr. Ivan Domik.
Evharistični kongres v Mariboru
v Mariboru v dneh 7. in 8. septembra 1934. —
Založila tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Mariborski evharistični kongres jc bil v vsem svojem veličastnem |X)teku prežarjen s svetlim sijem vzvišenih idealov, ki izključno služijo povcličaiijit Boga, prisotnega med nami v Evharistiji, (cr obnovi
duš. Da bi učinkovitost tega lepega smotra, realiziranega v dneh 7. in 8. septembra 1934, ostala trajna ter zajela čim širše kroge v našem narodu, je pripravljalni odbor priredil knjigo z gorenjim naslovom, ki je izšla pred nekaj dnevi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Vsebuje ne saiiio kratek oris priprav iil prireditev kongresa, marveč tudi verski obnovi namenjene govore dne 7. septembra, prirejene in porazdeljene pod stanovskim vidikom. Motivacija za lo je s kratkimi, pa krepkimi potezami začrtana v poglavju »Idejni načrt evharističnega kongresa«, kjer je med drugim poudarjeno: »Zavedamo se dejstva, da se mora verska izobrazba vršiti po stanovih . . (sir. 10). Verska obnova naj ne preraja splošno človeka, ampak človeka v določenem stanu, to jc kmeta, rokodelca, uradnika, in naj mu iz poklica pokaže nalogo in način verske obnove« (str. II). Vršila so se strokovna zborovanja v petih skupinah: posebej za može, žene, fante, deklela in izobražence z govori, ki so v tej knjigi objavljeni kot referati. Govori, govorjeni v prvih štirih skupinah, so obravnavali tc predmete: Evharistija — vir zdravja kinetskega občestva; Vera — temelj slovenske krnetske kulture; Socialni aposfolat naših mož. — Evharislija duhovna hrana krščanskih mater; Dobrodelnost — merilo ženske veličine; Mali — srce družine. — Evharistija — kvas pristnega fantovstva; Fant in socialno delo. — Evharistija — moč katoliškega deklištva; Izobrazba kinetskili mladenk; Kmetska dobrodelnost na vasi. Snov je obdelana v vseh referatih stvarno in poslušalstvu primemo v poljudni obliki. Povečini je tudi dobro zadela kristocenlrična tendenca, ki je plavala kot visok cilj nad kongresom in vsem dogajanjem na njem. Referati za izobražence: Evharistija— luč našega ljudstva; Duhovne osnove naše narodne kulture (ocenjena s pesniškim zanosom, toda gledana v dej-stvenosti skozi pretemna očala); Verski apostola! izobraženca, so snovno globoko zajeti ter bogati dragocenih misli iu krepkih pobud. Knjiga, k*i obsega 158 strani v veliki osmerki ter jc opremljena s slikami, stane 16 Din; če se pa naroči ali kupi po knjigarnah do 1. marca, se dobi za znižano ceno 12 Din. Knjigo prav loplo priporočamo. Njeno vrednost povečuje njena aktualna porabnost v dobi priprave za letošnji veliki jugoslovanski evharistični kongres.
Dr. Josip Hohnjec.
Belgrajčani na Pohorju
Prvi obisk belgrajskih športnikov na severni meji
Danes pridejo z vlakom ob 11.09 dopoldne v Maribor belgrajski športniki, ki napravijo izlet na Pohorje od 8.—10. febr. Najavljen je prihod okrog 100 smučarjev iz Belgrada in Novega Sada, ki se pripeljejo s posebnim vlakom bel grajskega »Putuika« v Slovenijo ter se v Zidanem mostu razdelijo na dve skupini. Ena bo nadaljevala potovanje v Maribor, druga pa na Gorenjsko. Skupina, ki je namenjen/i v Maribor, se bo podala že dane« popoldne po prihodu na Pohorje do Pohorskega doma, kjer se zopet razdeli. Smučarji-začetniki in oni, ki ne smučajo, ostanejo na Pohorskem domu in v Mariborski koči, kjer se bodo smučali in sankali v soboto ves dan, v nedeljo dopoldne pa gredo do Ruške koče ter v Ruše, odkoder se vrnejo ob 12 v Maribor. Druga skupina, sestavljena iz izvežba-nih smučarjev, pa gre že v petek od Pohorskega doma do Ruške koče, kjer prenočuje. Naslednjega dne, v soboto gredo na Klopni
| f Tone Hrihovšek |
Prejeli smo brzojavko: Tone umrl, pogreb v soboto — Ilribovšek.
Kdo je bil rajni? Spudul je v veliko armado tistih mladih ljudi, ki odhajajo iz tega sveta, preden so se mogli dati narodu in domovini iz polnosti svojega notranjega bogastva. Pravkar (pred božičem) je diplomiral, zdaj 6e je pripravljal zu javno žviljenje.
Na zunaj zgleda njegovo življenje kot na-vadma usoda marsikakego dijaka, študiral v zavodih, se vpisal na juridieno fakulteto, delovni v društvih (Danica, Akad. zveza), bolehal 4 leta za jetiko, hodil na Golnik in sc vračal, pokašljeval, se potil, bil vezan na strogo dijeto in končno, ko so bile njegove telesne moči po-užite, ugasnil.
Mi pa, ki smo bili dalj časa v njegovi neposredni bližini in takorekoč dnevno ž njim občevali, smo gledali njegovo notranjo rast, njegovo značajnost, njegovo duhovno bogastvo, iz katerega smo vsi črpali več, kot je on slutil v svoji skromnosti.
Umirjen in ustaljen je bil njegov krščanski svetovni nazor. Ko so valovali v zadnjih letih razni mladinski pokreti v društvih, je g. Ilribovšek ohranil hladnokrvnost in se je držal samozavestno zlate sredine. Zapustil nam je oris svojega gledanja na »ne tokove in z jasno .kritiko ločil dobro od slabega.
Do popolnosti izklesan je bil njegov blag značaj. Vedno miren, vedno s prijaznim nasmehom je stal ined nami in pomirjeval, družil... Težko je bilo se ustavljati njegovi skromnosti; začel je pledirati za dobro stvar tako-le: jaz fiam priznavam, du se nc ravnam popolnoma po teh načelih, pa...
Možato in potrpežljivo je nosil svoj težek križ: dolgoletno jetiko; to je za mladega člo-vaka križ križev. Študiral lii bil noč in dan, pa ni mogel; organiziral, navduševal, vodil bi rad. in ni mogel. Končal bi bil rad študije pred 3 leti, pa ni mogel.
Kako je nerad motil drmge v svoji rahločutnosti, kako se je bal,'da bo drugim v nadlego! Reven je bil in povrh ga je trla še taka bolezen! Njemu se je hotelo dela, rad bi povrnil stokrat, kar mu jc njegova mati darovala, njegov dom dal. Stokrat bi bil hotel povrniti, kar so mu dobrotniki dobrega storili. Toda vračal je že na tem svetu v drugi valuti. Svojo bolezen, svoj študij, svoje neprestane molitve je daroval za nas vse, za vse slovensko občestvo. Vsakdanja maša, vsakdanje obhajilo je bilo v Akad. domu prva točka njegovega dnevnega reda, čeprav je večkrat noč prekašljal in pretrpel.
Je bilo njegovo življenje res vrednota za narod, za nas? Da, stokrat da! Težko je živeti vzor življenja pravega krščanskega akademika: On je to mojstrovino dovršil. Zato nas boli, res boli, da je odšel, ker jc tako težko tako vzornike nadomestiti! Ako bi smeli, bi rekli: Gospod, zakaj nam jemlješ take ljudi? Ali niso bolj potreibni zu ta svet kot zu oni? Pa kako naj se drznemo razglabljati o Tvojih ne-douimnih sklepih. S krvavečim srcem vzkliknemo ob njegovem grobu: Fiat voluntas Tua!
Vodstvo Akad. doma sv. Cirila.
+ V Ljubljani je mirno v Gospodu' zaspala gospa Marija Vidic. Pogreb bo danes ob 3 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
-f- V Ljubljani je umrla gospa Supin Helena, soproga ekspedienta Jugoslovanske knjigarne v p. Pogreb bo iz Splošne bolnišnice v petek ob štirih popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje!
■f Na Bohinjski Beli je umrl v visoki starosti 80 let Blaž Gogala, po domače Kašarjev oče. Od leta 1918 je živel kot šumarski upokojenec, Pri erarju je bil v službi kot gozdni preddelavec skoraj 50 let. Odkar je bila zgrajena gozdna vspe-nja — žična drča — v Soteski pri Bohinjski Beli, do svoje upokojitve, je bil tam nastavljen. Pokojni je bil kremenit gorenjski značaj, razumen, veren in vsa leta naročnik »Domoljuba« ter član Mohorjeve družbe. Njegov sin Ivan je bil kot absolvirani jurist nastavljen pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani in je padel v vojni leta 1917. Njegova hiša je bila svoj čas zbirališče vseh katoliških visoko-šolcev in nad vse gostoljubna. Zato bo ostal pokojni v najlepšem spominu pri vseh znancih in mnogoštevilnih prijateljih. Počivajte v miru, blagi, dobri oče!
"h V Trobljah pri Slovcnjgradcu je umrl v starosti 73 let g. Ferdinand K r e v h , oče žup-nega upravitelja pri sv. Anionu na Pohorju. — Naj blagi mož počiva v miru! — O. sinu in ostalim svojcem naše iskreno sožalje.
Pozimi, ko je hrana težka in kri gosfa, ostaja v krvi več strupenih tvarin, piti morate
RADENSKO!
Radenska nevtralizira kisline, preprečuje žga-tavico in podriganje. pospešuje delo ž.elodca. Z ojačenim inokrenjem (kot iz vodovoda) iz-pere in očisti kri in žleze škodljivih zaostankov. Padi lega se počutijo zdravo in dobro vsi oni. kateri reduo pijejo RADENSKO!
vrh, kjer obedujejo, potem preko Peska, Pla-ninfee in Jezerskega vrha na Senjorjev dom, kjer bodo prenočevali. V nedeljo je povratek po novi smuškl poti do Ribnice in od tam na snneli nn kolodvor v Brezno. Tudi druga skupina pride ob 12.23 v Maribor skupno s prvo. V Mariboru bo na kolodvoru sprejem, ki ga priredijo Belgrajčanom tukajšnje športne organizacije, popoldne pa bo oficijelna za-kuska. Zvečer so belgrajski gosti povrnejo. Izlet organizira »Putnik«. Vožnja iz Belgrada in Novega Sada do Maribora in nnzuj stane v II. razredu 295 Din, v III. razredu 180 Din, cela oskrba pa še 215 Din.
Organizacijo izleta v Maribor in na Pohorje vodi mariborska Tujsko-prometna zveza. Pripravljeno je vso, da bo belgrajskim gostom izlet ostal v najlepšem spominu. Tudi narava sama je šla prirediteljem na roko, ker je zapadlo na Pohorju zopet dovolj svežega snega.
kot odličen priročnik, in obsega poleg šematizma administrativna navodila, uredbe, pravila in rame izvode iz zakonov. Stane 15 Din. Denar naj se pošlje JUU v Belgradu, Kralja Miljutina 66 — čekovni račun 53081.
— Javna zahvala. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so pripomogli k redki slavnosti najine biserne poroke v umetniško prenovljeni cerkvi sv. Petra in Pavla oo. minoritov v Ptuju in j ki so izrazili svoje častitke ter voščila, izrekava I tem potom svojo prisrčno zahvalo. Vsem kličeva: Bog plačaj! Jurij in Marjeta Kuhar iz Budine pri Ptuju.
— Napetost, nepravdno vretje v debelem črevesu zaprtie jeter zaslaianie žolča bod-Ijaje. tesnobo v prsih, utripanie srca odstranite z naravno »Franz-Josei. 'renčico obenem se pa zmanjša pritisk krvi .a možgane, oči. pljuča ali srce Zdravniške izjave zaznamujejo uprav presenetljive uspehe ki so se dosegli s »Franz-Josel« vodo pr' ljudeh, ki veliko sede
Kaj pravite?
V Ljubljani in tudi v drugih mestih, kjer imajo posebne prostore določene za prodajo živil, prodajajo okoličani živila, brezposelni ljudje zijala, služkinje pa svoje novice.
Služkinje se med seboj močno poznajo in med njimi ni mnogo skrivnosti, zlasti takih nc, ki se tičejo gospodarjev in še bolj gospodinj, za katere ima malo deklet kakšno dobro besedo, slabih pa nn izbiro. Ko si pa položijo vse svoje gorje in bolečine, ne slišiš nikdar nobene kuharice, da si bo službo prebrala, ampak vsaka je zadovoljna, da si je olajšala s krepkimi opazkami svoje gorje, potem pa zopet zvesto, vdano in »disciplinirano« služijo naprej, kakor so služile včeraj in bodo služile jutri. Človek, ki te stvari pozna, jim tega tudi ne zameri — so pač služkinje, torej revice, ki si nc morejo pomagati, ali pa le težko.
Kaj pa pravile, g. urednik, če se po primeru služkinj pritožuje nad svojimi gospodarji — narodni poslanec, lci je, ali bi vsaj moral bili gospod? Tako n. pr. je zapisal v »Jutru* od 7. febr. t. 1. gospod narodni poslanec Ivan Prekoršek tO-le:
.vIzvoljeni in od naroda delegirani slovenski župani so javno povedali in se polno zavedajo dolžnosti discipline (kakor služkinje, op. ur.). Oni niso odrekli (sie haben nicht versagt, op. p.) kljub temu, da so celo zadnje leto videli toliko pohujšanja od zgoraj v pogledu zvestobe strankinim načelom' i n stran k in i d i s c i p l i n i. Vse polno beganj in nejasnosti, izvirajočih iz nezaupanja in političnih računov je ostalo v glavnem brez težjih posledic.«
Kaj pravite, g. urednik: Ali ie taka »disciplina« disciplina ubogih služkinj, ali pa je to 'disciplinam gospodov narodnh zastopnikov'(
Spon
Ptuj
Iz sodne dvorane. Pred ptujskim okrajnim sodiščem so se zagovarjali v torek, 5. t. m. bivši občinski uslužbenci — osom po številu, ki so kakor smo svojčus poročali, prikrajšali mestno občino za večjo vsoto na sejmskih pristojbinah, in sicer na ta način, da so pri izdajanju listkov za na sejem prignano živino, te listke namesto, da bi jih pri kontroli uničevali, ponovno prodajali lastnikom živine, ki je bila prignana na sejem. Od osmih obdolžence" so bili kaznovani sledeči: Jakob 1.o torij a na 40 dni zapora pogojno na 2 leti, Prane Braeun na 21 dni zapora pogojno na 1 leto, in Alojz Klančič na 21 dni zapora (brezpogojno); štirje so bili oproščeni krivde in kazni, proti eni osebi pa je kazensko postopanje bilo Izločeno radi bolezni.
Podporno društvo za revne učence drž. realne gimnazije v Ptuju ima svoj redili letni občni zbor v nedeljo, dne 10. febr. z začetkom ob 10 dopoldne v konferenčni sobi gimnazije. Članstvo vabljeno!
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA - Začetek ob 20
Petek. 8 februarja: Zaprto.
Sobota, !). februarja: Praznik cvetočih češenj. Red C.
OPERA - Začetek ob 20
Petek, 8 februarja: Zaprto.
Sobota, 9. februarja: Dorica pleše. Red 15.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petok, 8 februarja: Zaprto.
Sobota, !). febr. ob 'JO: Zdravnik na razpotju. Red t:. Nedelja, lil. februarja ob 15i Janko iti Metka. Otroftka predstava. Znižane cene. — Ob 20: Okence. Prvič.
CELJSKO GLEDALIŠČE
Petek, S. februarja ob 19: Siromakovo jagnje. Gostovanje ljubljanske drame.
Koledar
Petek, 8. februarja: Janez Matajski, spo-znavalec; Juvencij, škof.
Osebne vesti
—	Iz odvetniške službe. Odvetnik dr. Josip Gruden se je preselil s svojo pisarno iz Belgrada v Tržič, ter je bil vpisan v imenik odvetnikov zbornice v Ljubljani.
Ostale vesti
—	Razpisana je župnija Dolnja Lendava do 14. marca 1935.
—	Jugoslovansko učiteljsko udruženje — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani opozarja vse šolske upravitelje, da nemudoma pošljejo računo-
i vodstvu kr. banske uprave plačilne sezname za I mesec marc, ker sicer učiteljstvo marca ne bo i moglo prejeti plače v pravem času.
—	Violino iz 5000 rabljenih vžigalic je napravil kovač Adolf Leder v Vukovarju. Leder je po rodu Čeh, vendar biva stalno v Jugoslaviji in se peča s takim delom, lz enakega števila vžigalic.
| je napravil mandolino. Za oboje skupaj je porabil 8 mesecev dela.
—	2000 šoferjev je po najnovejših statističnih podatkih v Jugoslaviji.
—	Jablana, ki je že tretjič obrodila. Na nekem vrtu v Mostarju imajo jablano, ki je od lanskega poletja že trikrat obrodila sad. V preteklih dneh so jo tretjič obrali in nabrali precej zrelih in okus-
i nih jabolk s črnimi peškami,
—	Pri prehlajcnju, hripi. vnetju v vratu, oteklili mandljih. živčnih bolečinah, trganju v udih. sto-
. rile dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje ! črevesa s tem, d;i popijete pol čaše naravne »Franz Josefove« grenčice
—	10.000 jetično bolnih ljudi ima Zagreb, toda za vse te je prostora po zagrebških bolnišnicah na razpolago samo 104 postelj. — Tako • so predvčerajšnjim ugotovili na zasedanju savskega brniškega sveta.
—	V Savski banovini je eno vseučilišče, 37 srednjih šol, 9 učiteljišč, 50 meščanskih šol in 1084 osnovne šole, ki jih obiskuje 318.777 učencev.
—	Dve navarni družbi vlomilcev je v preteklih dneh poloviln zagrebka kriminalna policija. Člani obeh družb so dolge mesece vlamljali po Zagrebu in okolici ter imajo na vesti kopo drznih vlomov in tatvin.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno piiete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Učiteljski koledar in šematizem vsega uči-teljstva Jugoslavije. V založbi Jugoslovanskega učiteljskega udruženja v Belgradu, je izšel učiteljski koledar in šematizem vsega učileljstva Jugoslavije in se že razpošilja naročnikom, ki ga v naprej pla-
čnin K"o1»r1r»r io ličnniln fn.nnlfl v -—»-• ---*---- I — '' — "S" ----------..., • ■ .' ' '-------
format" ŠPstnajsterke in obsega 566 stkani. Sl-iži
JSIa&nanila
Liubliana
ITrnovski oder r Ljubljani vprizori v nedeljo, dne 10. februarja ob hO na odru Zadružnega domu v Kam-novi ulici 14 Goldonijevo veseloigro Sluga dveh gospodov*. 1'rcskriu'.u si vstopnice že v predprodaji v nedeljo od 10 do 12, ker je za igro živahno zanimanje.
1 *Matajev Matija« v I. Bnierievi dramatizaciji. Mladinska zveza JSZ v Ljubljani nam pripravlja za nedeljo, 10. februarju obilo zubave in smeha z Buoerje-vo dramatizacijo Murnikovegn -Mntajevegn Matije . S-nov Je povzela po istoimenski noveli, kjer se nam pokaže karikirana slovenska konservativnost v podobi te-lebanskih modrijanov, ki jim je vsaka novotarija — greli. Dramatlzator je spretno izrabil vse dramatično momente v noveli in jih zlil v harmonično tridejanko, ki jo poživljajo glasbene točke p F. Ačikota. Vabite se, da si ogledate to vpselo telebanovsko zgodbo v nedeljo, 10. februarja ob 10 v dvorani Delavske zibormce. Vstopnina je za sedeže li in t Din, za stojišJu 2 Din. Vstopnice si rezervirajte v Delavski zbornici v pisarni Jugoslovanske strokovne zveze, Miklošičeva 22, I Kličite telefon 22-fi5.
1 Noino službo imajo lekarne; dr. Kmet, Tjrrfieva cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, iu mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Drugi hmii
Novo mesto. Pevsko društvo Gorjanci« vprizori v soboto, 9. februarja ob 19."0 in v nedeljo, 10 februarja ob 15 v Prosvetnem doinu HnSek-Ostovo komedijo 'Dobri vojak švejk«. Predprodaja vstopnic v knjigarni .1. Krajec nasl.
1 Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani; Drevi ob 20 važna vaja mešanega zbora.
Maribor
m Občni zbor krajevnega odbora Jadranske strale. V lovski sobi hotela Orel bo v ponedeljek, 11. febr. ob 20 redni občni zbor krajevnega odbora Jadranske straže v Mariboru. Ako ob tej uri občni zbor ne bo sklepčen, sc vrši pol ure nato občni zbor brez ozira na udeležbo. Nn dnevnem redu so tndi volitve novega od bora
m Akademija podmladkov Jadranske straie. Dne 10. fobrunrln sc bo vriila ob 15 v 1'n'onski dvorani akademija podmladkov Jadranske straže. Spored je dobro pripravljen in zelo pester. Vsak zavod je posebej zastopan. Cene sedežem so 10, 5 in 3.50 Din, stnji5"u pa 2.50 Din. Predprodaja vstopnic je v društvenih prostorih Krajevnega odbora Jadranske straže v Gregorčičevi uPcl 211, telefon "1-7(1
m Odsek brezposelnih orafičarjrv priredi v soboto, dno !l t. in. oh 20 v gornjih prostorih hotela Orel čn-Janko Program izpolnujetn orkester in pevski z.bor Grafike«. Vstop je prost.
Cehe
o Preskrbite il pravočasna vstopnice r.a NnSIčpvo komedijo "Sumljiva oseba., ki jo vprizori v nedeljo, dne '0. t. m. ob 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice Jugoslov. <trok. 7,ven
c Občni zbor Vineeneijevc konference ho v sredo, dno 13. fobmnrjn oh 8 zvečer v tajništvu.
c iSiromnkovo jannje« e mestnem gleda'iščn. Vse abonente mestnega (fledaliS a opozarjamo, dn bo začetek dnnnSnjegn gostovanja ljubljanske drame le ob 7 zvečer.
c Jugos'ov. češkoslovaška lina e Celja bo imela svoj redni letni cb"ni zbor 11. februarja 1995 o'' 6 zvečer v klubov! sobi v Celjskem domu.
Hokej na ledu
Prvak Graza KSK : Ilirija
v soboto ob 211, v nedeljo oh 1(1
Po dveh uspelih gostovanjih avstrijskih moštev jo Ilirija povabilu sedaj še prvaka Graza KSK, ki predstavlja obenem kompletno graško reprezentanco. To moštvo bi moralo gostovati že 26. iu 27. jan., kar pa je preprečilo slabo vreme. Po svoji jakosti se moštvo lahko primerja z najboljšimi avstrijskimi moštvi, kakor so KAC, DSV, LEOBKN in Innsbruekor AC.
Ilirija se zaveda, tla je pot do najhitrejšega napredka le v borbah ■/. močno in isku-šeno konkurenco. Moštvo Ilirije je solidno, i polno elana in vztrajnosti ter je posebno na domačih tleh nevarno še tako rutiuiranemu nasprotniku. Podprto po rezultatih zadnjih tekom, ki so bili nad vse častni, bo skušalo tudi v teh dveh tekmah izvojevali zadovoljiv uspeh. Vsled tega smemo pričakovati Izredno napete borbe.
Sobotna tekma so bo ua željo občinstva pričela že oh 20, nedeljska pa ob 10 dopoldne.
Smučarski klub tLjubljanat. Sestanek vseh tekmo vnlccv bo drevi ob 18.20 v kluhovem lokalu. — Tajnik.
Slalom klub SI. Dnmski odsek. Sestanek ln telovadba ta tedon odpadeta. Prihodnji teden bo SirSi sestanek. Vabimo vse k otvoritvi koAc nn GorJuSnh. Odhod v soboto ob 18 30. Vzemite s seboj legitimacije. — Teh. odsek: Vsi, ki Se niso dvignili legitimacij zn polovično vožnjo lil verifikacij, naj to store v soboto dopoldne v kluhovem lokalu.
SK Ilirija liazenska sekcija. Drovi oh 18.110 v telovadnici na Grabnu gltnnnKtlčni trening zn vse članice — Lahkontletska sekcija. Dane« ob 20.30 v lOvropi seja sekcij, mičolstvn. Navzočnost vseh čJmnov uprave nujno potrebna. — Smučarska sekcija. Drevi Jc zn da me v telovadnici gimnnstični trening. Prlčetek ob 18.30. Po treningu razgovor zn nedeljski Izlet. Za člane Jc sestanek danes oh 18 v klubov! sobi kavarne Evroipu. Navzočnost Je za vse člane strogo obvezna,
Lahkoatletskl dvoboj češkoslovaška—Jugoslavija bo ob priliki otvoritve stadiona Strabovo v Pragi v mesecu mnju ali juniju. Nn temelju sklopa ministrstva za telesno vzgojo se ima vršiti drugo nedeljo v juniju, to jo 9. junija, po vsej državi olimpijski dan.
Kolesarska podzveza Ljubljana. Službeno. I'o nalogu Kolesarske zveze v Kagrebu se objavljajo sledeči zaključki: Potrjujejo sc in verificirajo sledeče točko državnega dirknliScnega prvenstva z dne 9 septembra 19,11: Državno prvenstvo JunlorJev; prvenstvo Ljubljano na dirkališču s tem, da se placeinent vor/.nčn linaninua diskvalificira (priSel je kot drugi), ker jc pred ciljem dvignil roke; medmestna dirka Ljubljann—Zagreb; tos lažiina dirka. — Razveljavljajo pa se sledečo točik«; Državno prvenstvo ulnvne skupine zaradi nesportnogn Izpada vozača Abulnarja, ker je. v somifinajil z roiko zadržal sovoz.ača Fiketa: parna vožnja zaradi nepravilnega predajanja in mnogih padcev na progi. — Kaz,-nujejo sc sledeči: Abnlnar Fr. (Herinos, Ljubljana) i>o $ 18 k. p. radi nesporUicgu obnašanja na tokmi in žn-(Jcnja funkcionarjev z. enoletno znbrano nastopanja. Kazen poteče 25. septembra 19;«; Vnlant I. (Zarja, .Jo-sonlce) po 4 20 k. p. radi podpiranja nesportnih Izpadov na šest mesecev znbrane nastopanja, ki poteče 25. marca 1935; Grabeč I. (Primorje, Ljubljana) po ^ 20 k p. rudi istega dellktn nn Šestmesečno znbrano, ki poteče dne 25. marca 1985; Zerjnl Albert (Primorje, Ljubljana) po § 10 k. p., ker jc kot funkcionar na prireditvi podpiral nesportne izpade, nn eno loto /ubrane vršenja funkcij. Zatirana potečo 25. septembra lil.15. Glede pritožb vel 1 a osemdnevni rok po $ 49 k. p. — Za stalne zvozile sixi-niko se imenujejo: Batjel Franc, Maver Ivan, Sancin Savo, Pogačar Franc, Gregorčič Adolf, Premeru Josip, Plankar Ivan, Vospernik Lirik, Gregoro Metod, Vod i-škar Ivan in Kosirnik Mirko. Počivamo navedene, (|r dostavijo podz.vez.nemu blagajniku Gregorčiču čimprej sliko in 30 Din z-n Izkaznico ter članarino sodnijske sokcije za leto 1935. — Poslednjič se pozivajo .klubi: Zora Trbovlje, Zarja Jesenice. Sora St. Vid, r!a pošljejo po nakaznici podzveznemu blagajniku: Adolfu Gregor čičn, Ljubljana, Karlov&ka cesta 4, znesek Din 100 kot člnnnrlno za leto 1935 — Navodila za verifikacijo vo-začev za leto 1935 slede pismeno.
Mariborska kolesarska podzeezn. V nedeljo, dne 10 febr. se bo vršila II. zimska dirka za pokol pred sednikn podz.vez.c na progi Tržaška cesta mestni vodovod, Slivnica lil nazaj. Start in cilj mestni vodovod ob 10. Pravico do starta imajo le verificirani dirkači, vozi se po pravilniku kol. sav. kr. Jug Protesti sc sprejemajo le do 15 min. po končani dirki s predpisano kavcijo.
VREMENSKO POROČILO JZSZ
Pokljuka, dme 5. febr.: temp. —2C, oblačno, mirno, lit' cm snega, sneg suh. Smuka prav dobru, skakalnica
uporabim.
Kranjska gora, Planica- Rateče: temp. —9 C barometer se gviga, jasno, mirno, 40 cm sreža. Vr&ič, Krnica in Tamar 1C0 cm sreža.
Pohorski dom. Mariborska koča, 7. februarja: temp. —3 C, pooblačilo se je, mirno, SOcin sreža. Smuka detrn.
Ruška koča, 7. febr.: temp. —4 C, pooblačilo se jc,
mirno. 45 cm sreža. Smuku dobra Klopni vrh, 7. febr.: temp. —3 C, pooblačilo se je, 55
c-m sreža. Smuka dobra. Koča na Pesku, 7. febr.: temp. —5 C, jasno, mirno, 05
cm srežn Smuka dobra. Senjorjev dom, 7. fobr.: temp. —7 C, jasno, sreža
cm. Smuka dobra. Kremlarjev vrh, 7. febr.: temp. — BC, jasno, mirno,
05 cm sreža. Smuka dobra. Sv. Lovrenc na Poh„ 7. fobr.: temp. —2G, megleno,
-0 cm sreža. Smuka manj ugodna. Rimski vrelec, 7. febr.: temp.—S O, jasno, mirno. 35 cjt" sreža. Smuika dobra.
Radio
Programi Radio Ljubljanat
Petek, S. februarja: 11.00 Šolskn tira: Punčke žive, spevoigra (društvo Tabor) 12.00 Parma: »Ksenija', ope. ra na ploi ah 12 50 Poročila 13 IN) ('as, instrumentalna lahka glasim nn plošfnh 18.00 Filozofski sprehodi (dr. Veber) 18.20 Radijski orkester 18.40 Literarna ura: S!o<l-njakov pregled slovcnskegu ,lovstva (prof. Frane- Ved-nlk) 19 00 Radijski orkester 19.20 Cas, Jedilni lisi, program za soboto 19 30 Nacionalna urn: Vloga Črne gore v svetovni vojni (iz. Bolgradn) 20.00 Prenos iz Zagreba 22.00 Cas, poročila, Radijski orkester.
Drugi programi i
PETEK, 8. februarja. Belgrad: 20.00 Zagreb - 7,a. greh: 20.0« Čelo 20.30 Iz. operet. — Dunaj: 17.25 Koncert del Albana Bergo 19 25 Pester koncert 20 35 Porcelan, gl. slike 20.45 Ork. koncert 23.45 PloS e. — Budimpešta: 19 00 Madj. pesmi 20.50 Viol. gl. 21.55 Plesna gln.sba 28.00 Cigan, glasba. - MHan-Trtt: 17 05 Plesna glasba 21.00 Simfon. koncert. — Rim-Buri: 17.05 Koncert 20.45 Zabav glasba, nato plesna glasba. — Praga: 19 10 Vesela screnndn 19.55 Ja z/z 20.45 Labirint zakona, veseloigra. — Bratislava: 19IK1 Rom nar. in umetno pesmi 19.55 Sni. glasba. — I sa Nemčija: 20.15 Pruska svatba iz. starih čnsov — Berlin: 19.00 Koncert del H. Wc iga 19 25 Baletna glasbn 21.00 Plesna glasba — KOnigslierg: 21.00 Slovanska glasba, operni orkester — Hamburg: 19.00 Dela pomorjan»kfh skladateljev 21.00 Godba na pibnla — 1'ratistava: 19.00 Predavanje o poljski glasbi 21 00 Vesela glasim — f.lpsko: 18 20 Zabav, glasbn 21.00 Vesela glnslr, — Kiiln: 19.110 iz. Leoncivallovegn Bnjazza 21.0(1 Stutgart — Frankfurt: 18."o Lipsko 21.00 Glasba okoli Ossiann — Stuttgnrt: IS 30 Pestra glasbn 21 00 Grelno nn krok, iz življenja oVtov — Monakovo: 19 rfl Godba 1111 pihnln 21.00 NemSkn posem — Zilrich: '.11.110 Moč usode, c ern, Verdi — Strassburg: 19..10 Lahka glasba 21.30 PloSče 22.00 Klavir, glasba.'
Cerkveni vestnih
Kongrrgacija akadetnkinj vabi članice In tudi drn
ge tovarlšice k rednemu shodu drevi ob 18.15.
Recitirana sv. maša za akademkinje bo tndi med semestrnlnimi počitnicami vsako soboto ob 7.1.) v tiršu-ltnski kapeli.
Smrtna kazen za zastrupitevatce
Na Kitajskem ustrele tudi vsako žensko, če se naroaa ne odpove uživanju strupenega opijevega strupa
Zrakoplov išče utopljence
Poročali smo o veliki pomorski nesreči, ko se je blizu New Yorka potopil ameriški parniik »Mohawk«. Pri tej priliki je mnogo ljudi utonilo. Nekaj trupel so našli, druge pa še iščejo. Na sliki vidimo vodljiv zrakoplov, ki kroži nad krajem nesreče ter išče utopljence. Spredaj na slik vidimo mal čoln. To je eden izmed reševalnih čolnov potopljenega parnika. Privezan je na potopljeni parnik, ki leži pod njim v vodni globini.
„Lastavicji kralj" v železni kletki
Na Kitajskem je zadnje čase gospodaril sloveči razbojnik Li, kateremu so Kitajci dali priimek »Lastavičji kralje. Ta razbojnik je imel to lastnost, da je bogatašem jemal in revežem dajal. Večkrat so ga že ujeli, pa vsaki-krat je ušel. Sedaj ga imajo spravljenega v železni kletki, v kateri bo ostal toliko časa, dokler jim zopet ne bo ušel.
Ne nosi zaman imena »Lastavičji kralj«. Kakor lastavica ima tudi 011 to izredno lastnost, da se ne da lahko ujeti, kadar ga ujamejo, zna tudi hitro uiti. »Lastavičji kralj« — tako sam pripoveduje — ropa bogatini zato, da more dajati revnim. Vsled tega uživa med revnim prebivalstvom Kitajske silen ugled.
Nekega dne pa ga je doletela bridka usoda, da so ga vendarle ujeli in zaprli. Toda kmalu je izginil iz ječe. Uvedli so natančno preiskavo, vendar nikakor niso mogli ugotoviti, kako je mož ušel. Ampak kmalu so ga zopet imeli. Sedaj je k prvi kazni dobil še nekaj let zraven. Teli pa ni presedel, ker je čez nekaj dni zopet ušel. Sedaj so ga dolgo iskali in ga končno res
prijeli. Sedaj je dobil 10 let več ječe. Pred njegovo celico so postavili stalno stražo, ki ga je varovala noč in dan. Ko pa so čez nekaj časa nekega jutra stopili v njegovo celico, so sc čuvarji silno začudili, ko so videli, da je ceilica prazna. Vnovič so ga začeli loviti in ga četrtič ujeli. Sedaj so zgradili zanj močno železno kletko, v kateri »Lastavičji kralj« čepi noč in dan ter čaka, da ga odpošljejo v kazensko kolonijo, kamor je bil obsojen za vse svoje življenje.
Toda njegovi prijatelji, ki jih ima povsod zelo mnogo, pričakujejo, da sc bo »Lastavičji kralj« prav kmalu otresel gostoljubnosti jetniš-kega ravnatelja.
Misli zna brati. Drozg sedi v tramvaju, Pred njim stoji znana gospodična, »Kaj pa počenjate, gospod Drozg?«
»Misli drugih berem!«
S tem pa najbrže ne boste imeli dosti uspeha.« Drozg: »O pač! Pa vam vendar ne bom od-I stopil svojega sedeža.«
Iz severnih alpskih krajev poročajo nove podrobnosti o velikih nesrečah, katere so povzročili snežni plazovi, ki te dni grme z visokih gora.
Včeraj smo poročali, da so plazovi zajeli nn neki štajerski planini 60 smučarjev. Ti so se v ponedeljek zvečer vendarle srečno vrnili v dolino in pripovedovali, da so doživeli strašno ' noč-. Velik snežni plaz jc namreč zgrmel na planinsko kočo in udri streho. Tudi okoli in okoli eo vso noč grmeli plazovi.
V ponedeljek zvečer so v Avstriji morali ustaviti promet na takozvani ennstalski progi. Pomožni vlak, ki se jc mudil na tej progi, da bi odstranil plazove, je bil sam zasut. Malo poprej je na isti progi s tira skočil osebni vlak, ker so bile tračnice preveč zledenelc. Pri tej priliki ce bile tri osebe močno ranjene.
Mnogo gorskih vasi, skozi katere sicer vodi železnica ali široka prometna cesta, je popolnoma odrezanih od sveta. Na progi Salzburg-Innsibruck je snežni plaz zajci vlak, v katerem •c se vozili v šolo šolarji. Plaz je poškodoval lokomotivo in nekaj vagonov. Strojevodja in sprevodnik sta rajnema. Državna cesta s Koroškega na Solnograško je vsa zasuta, ker se je pri kraju Werfen nanjo nas-ulo 10 snežnih plazov. Pri Sv. Krvi na Vel. Kleku jc plaz zajel smučarja in ga odnesel s seboj. Boje se, da je mrtev.
Na Salzburškem so plazovi zasuli dve knie-
Ko se je Pikica naslednjega dne vrnila iz šole, je spet stal avtomobil pred vrati. In topot je razen gospoda šoferja Holaka sedel v njem tudi oče. Po. mahal ji je z roko. Na hodniku pred šolo so stale majhne deklice, Pikičine sošolke. Ob pogledu ua debelega gospoda v avtomobilu so se jezno in razočarano razkropile. Spet ni bilo nič z vožnjo v lepem avtomobilu!
Pikica je pozdravila šoferja in zlezla v avto.
»Ali se je kaj zgodilo?« je boječe vprašala.
»Ne,« jo je pomiril oče. »Nekaj časa imam odveč, pa sem prišel pote.«
»Kaj imaš?« je vprašala in ga pogledala, kakoi da mu je kar na lepem zrastla dolga, košata brada. »Cas?«
Gospoda Slano je to hčerkino vprašanje spravilo v zadrego.
»No, ali je to kaj čudnega?« je menil. »Ne iz-prašuj tako neumno. Včasih ima človek vendar lahko nekaj časa odveč.«
»Imenitno!« je zaklicala. »Veš kaj? Peljiva se v sladčičarno ,Pri maslenem rogljičku'. Tam imajo zelo dobre in sladke hvaslače.«
»Kaj pa če bi šla iskat Tončka pred šolo?« je vprašal oče.
Pikica mu je padla v naročje in ga tako goreče poljubila, da je zadonelo, kakor bi kdo iz topa ustre lil. Potem so se hitro odpeljali pred Tončkovo šolo. Prišli so še v pravem času.
Ko je Tonček stopil iz šolskega poslopja in za gledal lepi avtomobil in v njem Pikico in njenega očeta, bi bi! od presenečenja kmalu padel vznak.
(Dalje prihodnjič.)
Ko snežni plazovi grme z gora
tiji. Reševalno moštvo, ki je prihitelo na kraj nesreče, jc hiše odkopalo. V hišah so našli vse domačine še žive. Mrtva sta pa dva domačina, katera sta se ob času nesreče mudila zunaj hiše. Plazovi so podrli hleve in ubil enega konja ,17 govedi in 22 ovac.
Snežni plazovi so letos tako veliki in jih je toliko, kakor ne pomnijo že dolga leta. V ponedeljek zvečer je ogromen plaz snega in kamenja prinesel s seboj direvesa in velike skale ter zasul predmestje mesta Innsbruck. Eno hišo je popolnoma zasulo, druge pa poškodovalo. Ker groze novi plazovi, so vso dolino izpraznili.
Na prelazu Faschina je plaz odnesel gospodarsko poslopje nekega hotela.
Iz Monakovega poročajo, da tam pogrešajo dva smučarja, ki sta imela stražo v gorah. V kraju Solden v Oetztalu je plaz odnesel celo kmetijo. Po poldrugournem napornem delu so reševalci srečno rešili tri domačine še žive. Živino in drobnico pa je plaz pobil. Pri Landecku se je vsul velik plaz v strugo reke Tnn in jo zajezil. Bila je velika nevarnost, da bo nastala povodenj. K 6reči je voda že čez trieofn n.re prekopala snežno goro in začela teči. Isti plaz je zasul tudi državno cesto. Mesto Hali je bilo brez električne luči, ker jc plaz poškodoval vse naprave. Isto poročajo iiz Landecka.
Na Bavarskem jc v gorah izginila vojaška smučarska patrulja, katero so najbrž odnesli plazovi.
Roman za stare in mlade
Pikica in Tonček
Potem ji je podal roko in ji stisnil med prste dva stodinarska bankovca.
»Tudi jaz se vam lepo zahvaljujem,« je dejala debela Berta. »Veste, če bi me zmerom kdo takole pravočasno obvestil, ne bi bila prav nič huda, če bi se še kakšen vlomilec prikradel v hišo.«
Potem je tudi ona odšla v svojo sobo.
Gospod Slana je pomagal Pikici pri umivanju in slačenju. Potem je Pikica smuknila pod odejo in Dudek je legel k njej. Oče je sedel na rob postelje.
Petnajsto premišljevanje govori: 0 HVALEŽNOSTI
Debela Berta se je na vso mot postavila, ali ne? V službeni pogodbi ni bilo nikjer napisano, da mora ludi vlomilca lopniti po glavi, pa je to kljub temu storila. Njeno hrabro dejanje zasluži hvaležnost. In kaj je storila gospa Slana? Odšla je spat!
Gospod Slana pa je Berti hvaležno stisnil roko in jo še nagradil povrhu. Marsikdo bi ji bil morda samo roko podal, čeprav ima naln^^io listnico. Kdo drugi bi jo morda samo nagradil, roke pa ji ne bi podal, čeprav jo ima. Gospod Slana ima oboje r- roko in denar — in dal ji je oboje. Najprej je debeli gospodični stisnil roko in šele potem ji je dal denar. Tudi vrstni red se mi zdi pravilen! Lahko bi ji bil najprej izročil dinar in šele potem stisnil roko rekoč: »Sicer se vam pa tudi zahvaljujem.«
Ne, on je storil vse tako, kakor mora vsak olikan in dober človek storili. Obnašal se je brezhibno.
Čim dalj poznam gospoda Slano, tem bolj nn ugaja. Od poglavja do poglavja mi je prikupne <ši. Prav posebno pa še v tem zadnjem poglavju, ki sledi!
ŠESTNAJSTO POGLAVJE.
Srečen konec — srečno vse.
»Vida,« je resno dejal. »Dobro poslušaj, otrok moj.«
Pikica je vzela njegovo veliko roko v svoje drobne dlani in se mu zazrla v oči.
»Ali veš, da te imam zelo rad?« je tiho vprašal. »Brigati pa se res ne morem mnogo zate. Služiti moram denar. Zakaj nam delaš takšne preglavice? Zakaj nam lažeš? Nobene mirne minute nimam, če vem, da se ne morem zanesti nate.«
Pikica je pobožala njegovo roko.
»Saj vem, očka, da nimaš mnogo časa, ker moraš služiti denar. Ampak mami ni treba služiti denarja, in kljub temu nima časa zame. Oba nimata nobenega časa zame. In zdaj bom dobila spet novo vzgojiteljico in kaj bo potem, človek ne more vedeti vnaprej.«
»Da, da,« je prikimal. »Čisto prav imaš. Toda obljubi mi, da boš poslej samo resnico govorila in vse bo dobro. Petem bom zelo pomirjen.«
Pikica se je nasmehnila:
»Dobro, če boš res zelo pomirjen, li obljubim.«
Dala mu je poljubček in mu voščila lahko noč. Ko se je pri vratih obrnil, da bi odklopil luč, je zaklicala:
»Ravnatelj, a vendar je bilo zelo interesantno.«
Gospod Slana je to noč siabo spal, čepi a v je použil mnogo tablet.
svoj dobiček na tihem prodajal drugim. lTstre-ljena je bila tudi neka ženska, katero so drugič zalotili v opjiski beznici, kjer je uživala opij. Izvršitev smrtnih obsodb je gledalo vsakokrat več sto ljudi. Eden izmed obsojencev je na mo-rišču še izrazil željo, da bi smel spregovoriti nekaj besed, preden se bodo sprožile pušike. Dovoljeno mu je bilo. Preden je torej častnik dal znamenje, je obsojenec spregovoril nekaj sitavkov, v katerih je gledalce prosil, naj se varujejo hudiča, ki je skrit v mamljivem strupu. »Ta hudič«, je rekel obsojenec, »svojih žrtev ne izpusti iz krempljev, preden jih ni uničil na duši in na telesu.« Takoj nato so zagrinele puške.
Da bi smrtne obsodbe ljudi še bolj preplašile prod uživanjem opija, izvršitev smrtnih obsodb fotografirajo v vseh podrobnostih in foto-grufije potom v stotisočih izvodih razširijo po vsej deželi.
Župan mesta Peipinga, Juen Liang je izjavil, da njegovo mesto šteje poldrug milijon Kitajcev in da je med njimi več kot stotisoč takih, katere je opij že zastrupil. Župan jc ugotovil, da strupena mamila prodajajo samo Korejci. Za pobijanje te kuge so v Peipingu ustanovili meščanski odbor, kateri ima na razpolago precej denarja. Z denarnimi sredstvi podpirajo ta odbor državne oblasti in pa tudi bogati zasebniki. S temi sredstvi hoče odbor zgraditi več sa-natorijev, v katerih se bodo zdravili tisti siromaki, katere je že zgrabila strast po mamljivih strupih.
Na kitajskih mejah cvete tihotapstvo z vsemi strupenimi mamili. To tihotapstvo se seveda splača, ker so opij, morfij in tudi drugi strupi hudo dragi. Tihotapce vladni organi seveda budno zasledujejo. Toda tihotapci so med seboj močno organizirani v velike dobro urejene tolpe, katere imajo na razpolago celo letala. Tako ; sedaj opij vtihotapi ja jo na Kitajsko z letali, ker je drugačni promet preveč pod kontrolo in | vsled tega tihotapstvo na drugi način že pre-i nevarno.
Šangajska policija je v zadnjih tednih lia-| pravila več lovov na strupena mamila, njihove i prodajalce in uživalce. Ta lov je imel velik uspeh. Zaplenili so silno mnogo mamilnih sredstev ter jih nametali na velik kup, katerega so zažgali. Na grmadi je zgorelo nič manj ko 7 miljonov krogljic opija, 380 unč morfija, 4 veliki zaboji heroina, kokaina in drugih strupov ter 14-85 pip za opij. To grmado so zažgali ob navzočnosti več tisoč gledalcev. Župan mesta Šangliaja je izjavil, da se je število beznic v mestu zelo skrčilo, odkar so uvedli tako stroge postave proti mamljivim strupom. Tudi tihotapstvo s strupi je močno ponehalo.
Težavna kolesarska dirka. Kakor vsako leto, se tudi seda j v pariški okolici vrše kolesarske dirke, pri katerih morajo kolesarji premagati tudi kake zapreke. Najhujše |>a je, da je vse poliio zijal, ki kolesarja motijo in se mu smejejo. Kaj sc ne bil
Kitajski narod šteje že blizu pol milijarde duš. Vendar so vsi kitajski domoljubi v skrbeh zu usodo svojega naroda, če se bo med njim še naprej tako grozovito širilo uživanje opija in drugih mamljivih strupov. Te strupe so tujci uvedli na Kitajsko, kjer jih prodajajo za drag denar, nesrečne kitajske žrtve pu propadajo. Zato je sedanja kitajska vlada sklenila uporabiti najostrejša sredstva, da zatro uživanje opija.
Maršal Cunkujšek je izdal ostre zakonite odredbe, na podlagi katerih so v toku kratkega časa ustrelili 10 Kitajcev, ki so prodajali opij, ali pa ga samo uživali. Te smrtne obsodbe dokazujejo, da sedanja kitajska narodna vlada hoče ta madež zares iztrebiti iz svojega naroda. Med ustreljenimi je tudi policijski ravnatelj v Peipingu Jin Huanjan, kateremu so dokazali, da je opij, katerega je kot policijski organ zaplenil pri trgovcih, potem na svojo roko in za
Na daljavo gledajo. Iznašli so nove aparate, ki omogočajo, da boš poslej na platnu dotna lahko mirno Kledal dogodke, ki se istočasno gode po svetu. Na sliki vidimo nekoga, ki v svoji sobi gleda, kako se nekje v drugi deželi vrše konjske dirke.
Gospodarstvo
Dovoljenja za odlog davkov
Navodila ministrstva linančnim ravnateljem
Belgrad, 7. febr. Ker so zadnje čase davčne oblasti vse prošnje za odgoditev davkov odbile, nc da bi jih sploh proučile, jc davčni oddelek finančnega ministrstva naložil davčnim obiastvom, da morajo v bodoče vse prošnje za odgoditev davkov vzeti v proučevanje in izdati primeren odgovor.
V nalogu, ki ga je v zvezi s lem izdal davčni oddelek finančnega ministrstva davčnim obiastvom, se ugotavlja, da dosedanji ukrepi glede odklanjanja teh prošenj niso bili umestni. Ravno v sedanji splošni gospodarski krizi, ko je država dostikrat prisiljena izdati posebne določbe za ublažitev te krize, je treba izvajati nasproti gospodarstvu vsaj tiste ukrepe, ki jih zakon določa celo za normalne razmere. Umesten odlog plačila davka lahko davčnega obvozanca-gospodarstvenika, ki je v trenutni plačilni zadregi, reši gospodarske škode, ki bi mu jo napravilo eksekutivno izterjanje, to je pa obenem brez škode za državno blagajno, ki ji je plačilo dolžnega davka zagotovljeno, čeprav pozneje.
Prošnje o odgoditvi davčnih plačil do 50.000 Din bodo reševali finančni ravnatelji. Vsako vloženo prošnjo za odgoditev davčnega plačila bodo finančna ravnateljstva dobro proučila in nato izdala sklep. Pri lem bodo imela pred očmi, da je odgoditev izjemen ukrep, ki se sme izvajati samo
proti takšnim davčnim obve/ancem, ki so za nekaj časa plačila nesposobni in bi se pri njih izkasiranje davka eksekutivnim potom ne dalo izvršiti brez hujših posledic za njihovo gospodarstvo in obstoj. Odgoditev dolžnega davka se ima odgoditi preko dobe, v kateri bo postal davčni obvezanec plačila sposoben, toda v nobenem primeru ne preko tekočega leta. Finančna ravnateljstva bodo gledala, da bodo dala odgoditev samo za tisti čas, ki je davčnemu obvezancu potreben, da postane plačila zmožen. Davčne uprave bodo pa s svoje strani vodile kar najstrožje račune o tem, da se bodo davčni obvezanci, ki jim bodo dovoljene odgoditve, kar najtočneje držali dovoljenih rokov in plačali davek. V ta namen bodo davčne uprave o dovoljenih odgoditvah razen zapiskov v davčni glavni knjigi vodile še posebno evidenco in na podlagi nje kontrolirale, ali se davčni obvezanci drže dovoljenih rokov ali nc.
Pri tistih davčnih obvezancih, ki bi zanemarili rok davčnega plačila, se ima izvršiti eksekutivni postopek za ves dolf.
Prošnje za odgoditev davkov v višini več ko 50.000 Din ostanejo tudi nadalje v pristojnosti davčnega oddelka finančnega ministrstva,
Banov, trošarina na čaj, kavo, kahao in čokolado
Kot srno že poročali, namerava naša banovina najbrže po zgledu savske banovine vpeljati nove hanovinske trošarine na kavo, čaj, čokolado in kakao. Ker še nismo čuli podrobnosti o banovinskih dohodkih, smo navezani le na naše vesti, ki smo jih prejeli. Na kavo namerava banovina uvesti trošarino 1 do 2 Din za kg, dočim je pri čaju računati nnjbrže s trošarino na 10 Din pri kg. Za druge predmete nam niso znane postavke.
Z novo banovinsko trošarino se občutno povečuje dosedanje breme trošarine teh predmetov. Tako znaša n. pr. cena kave v veletrgovini 10 do 12 Din kg, k temu pa je prišteti carine in državne trošarine 24 Din, poleg tega pa še 2 Din mestne uvoznine, tako znaša celokupna obremenitev kave po javnih dajatvah 26 Din, cena pa samo 10 do 12 Din. Obremenitev daleč presega dvakratno ceno predmeta. Slično je pri čaju. Tu znaša cena okoli 20 Din, davčna obremenitev pa okoli 27 Din. Obremenitev kakava znaša okoli 20 Din.
Vse to nam kaže, kako visoka je že obremenitev teh predmetov in da predstavlja nova obremenitev veliko breme predvsem za konzumenta. Trošarine ne smejo biti tako visoke, da bi postale prohibitivne in bi se radi njih zmanjšal konsum. Mogoče nam bodo dejali, da nova obremenitev , ni znatna v primeri s sedanjo. To je res, toda nova obremenitev k dosedanji pa bi bila lahko prevelika in bi ne izpolnila tistih nadej, ki se stavljajo na donos le davščine. Poglejmo samo pri sladkorju: tu je previsoka cena sladkorja, ki je bila povzročena z visokimi trošarinami poleg karteli-ranja, povzročila velik padec konsuma in je tako imela slabši finančni efekt, kot so to njeni uslva-ritelji pričakovali.
V davčni politiki je v sedanjih časih, ko je po izjavi same kralj, vlade dosegla obremenitev prebivalstva svoj višek, potrebna posebna previdnost, da se davčni lok ne bi preveč napel. To morajo vpoštevati tudi oni, ki so sestavili proračun, zave-
dajoč se, da v svoji politiki, ki velja samo za območje dravske banovine, ne morejo iti mimo in-
tencij kr. vlade, ki so vendar tnerodajne za vso državo.
Konkurz je razglašen o imovini Dolenca Moj-za, posestnika v Dragonji vasi pri Cirkovcih. pesi zbor upnikov 13. februarja, oglasili se je do dno 9. marca, ugotovitveni narok 10 marca.
Potrjena poravnava. Šenioa Ivan, gostilničar v Ljubljani, Aleksandrova cesta.
Nova zadruga. V zadružni register je bila vpisana »Gospodarska zadruga nameščencev socialnega zavarovanja«, reg. z. z o. z. v Ljubljani.
Eksoktutivna prodaja. Na ljubljanski borzi je bilo eksekutivno prodanih 10 kom. vojne škode 1» 300.
Banca d' Italia izkazuje za preteklo leto 55.26 milij. lir čistega dobička v primeri s 52.90 milij. za 1933. Dividenda znaša zopet \f>%.
Borza
Ljubljana, dne 7. januarja
Den«r
Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina, Curi-ha, Pariza in Prage, popustila sla Amsterdam in Bruselj, dočim so narasli tečaji Londona in Trsta.
V zasebnem kliriugu je ostal avstrijski šiling na naših borzah neizprcmenjen ter je notiral 8.10 do 8.20. Grški boni so notirali v Zagrebu blago, v Belgradu pa 29.65—410.85. Angleški funt se je na zagrebški borzi učvrstil na 223.06—.224.66. v' Belgradu pa na 228.45—225.05. Španska pezeta je tio-tirala v Zagrebu 5 30—5.40, v Belgradu 5 50.
Ljubljana. Amsterdam 296858-2983.17, Berlin 1756.08—1769.95 Bruselj 1024.20- 1029.27, Cu-rih 1421.01—1428.08, London 215.07—217.12, New-york 4378.57 —4414.88, Pariz 289,60—291.08. Praga 183.42—184.52, Trst 372.39—3V5 47.
Promet na zagrebški borzi 31 560 Din.
Curili. Belgrad 7.(12, Pariz 20 3775, London 15.155, Newyork 310.5, Bruselj 72.10 Milan 26.26, Madrid 42.225 Amsterdam 208.85 Berlin 124, Dunaj 17.65, Stockholm 78.20, Oslo 76.20. Kopenhagen 67.70, Praga 12.915, Varšava 58.325 Atene 2.92, Carigrad 2.485, Bukarešta 3.05, Helsingfors 6.70, Buenos-Aires 0.785.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila nekoliko slabejša, vendar tečaji niso nazadovali v znatni meri. Promet je bil nadalje znaten ler je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 1000 kom., 7% inv. posojilo 100 000, 8% Bler. posojilo 2000 dol. in 7% Bler. posojilo 4000 dol.
Ljubljana. 7% invest. pos. 76—78, aurarji 47— vojna škoda 384—387, G% begi. obv. 66—67,
49,
8% Bler. pos. 75 77. 7% Bler. pos. 67—68, 7% pos. DHB 72—75.
Zagreb. Dri. papirji: 7% inv. pos. 75—78 (78), vojna škoda 888-387, 6% begi. obv. 67.50 bi., 8c/o Bler. pos. 75—77 75. 7'; Bler. pos. 67—67.50 ( 67.50, 67.75), 7°/, pos. DIH 70 den. — Delnico: Narodna banka 60OO den., Priv. agr. banka 262 266. Osj sladk. tov. 145 den., Trboveljska 125 -12K
Belgrad. Drž. papirji: ','"„ invest. pos. 77 78, ngrarjl 48--50, vojna škoda 887 388 (3S7, 388). 2., 3. 387 -388 (387, 888), 6% boni. obv. 67.:o OS (69. 68). 3. 67 - 67.50 (67.50). ,s , Bler. ,H.s 7!) :>r M.. 7% Bler. pos. 66 50 - 67.25 (67). Delnice: Narodna banka 5750 1)1., Priv. agr. banka 267 b!
Žitni tr«
Razpoloženje na žitnem trgu je /i-lo č\ >to. Posebno se to pozna pri pšenici, kjer pni i ju jejo veSti o uspešnem zaključku pogajanj mu-e država 7 Avstrijo glede dobavo 5000 vagonov pšenice. Se veda se nakup te količine ni začel, pozna | ;t se ugodno že vusl samu na trgu. Cene plenice -e danes gibljejo med 127 50 130. Prav čvrsta je tudi koruza, v kateri je znaten izvoz in sicer v Avstrijo, češkoslovaško in Švico Pričakujejo se pu še večji nakupi Nemčije, tako da je splošno razpoloženj« za koruzo čvrsto in zahtevajo zanjo pariteta Indjija že 72—75. Tudi za kasnejše termine je koruza čvrsta in tako zahtevajo zanjo za april-maj 75—80. Moka je čvrsta in stane po kakovosti 210 230. Debeli otrobi so v ceni narasli na 110
Ljubljana. (Franko nakladalna postaja, plačilo proti duplikutu.) Pšenica 79 kg 2% bač. 138- 186, oves bos. 89- 94, koruza času primerno suha s kval. gar. bač. 73 - 74. ban. 70—71. moka brez prometnega davka ničla bač. in ban. 210—230, št. 2 bač. 195—215, št. 5 bač. 175—195, otrobi debeli 100 do 105, drobni 85—90.
Novi Sad. Pšenica bač. potiska 127—129, slav. 127—129, srem. 124—125, ban. 122—126, oves bač., srein. 84—«6, slav. 86—88, rž bač. 117.50—120, ječmen bač.. srem. 66-66 kg 117.50—120, bač., srem. poml. 67-68 kg 130 135, otrobi bač., srem. 79—81, ban. 78—80. Ostalo neizprem. Tendenca vzdržana. Promet srednji.
Budimpešta. Tendenca stalna. Promet srednji. Pšenica marec 14—17, zaklj. 16.95—16.97. maj 17.27 -17.50, zaklj. 17.26-17.27, rž marec 13.68-13.85, zaklj. 13.66—18.68, maj 13—14.05, zaklj. 13.98— 13.99, koruza maj 12.10—12.27, zaklj. 12.15—12.17.
•• V	......... -i ,• • -.-	(... ,■>..
Javljamo žalostno vest, da in 30 letni prpdsednik, tovariš
je danes umrl naš ustanovitelj
Matiia Kobentar
odlikovan za državne zasluge.
Predragi pokojnik, katerega so odlikovale vse vrline pravega gasilca in ki je v življenju posvetil mnogo svojega dela in truda gasilski ideji, bomo ohranili v najčastnejšem in trajnem spominu.
Pogreb blagopokojnega bo v soboto, dne 9. februarja 1935 ob 16 popoldne.
H r u š i c a , dne 7. lebruarja 1935.
Prostovoljna gasilska četa Hrušica.
JL V globoki žalosti naznanjamo tužno ^^ vest, da je naša ljubljena mama, siara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa
Ema Baraga
roj. Staral
mestna babica
dne 6. t. ni. po daljši, težki bolezni, pre-videna s tolažili sv. vere, mirno umrla.
Pogreb bo v petek, dne 8. februarja t. 1. ob pol petih popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 7. februarja 1935.
Amalija por. Faganel, Friderika por. Leitgcb, hčerki. Ludvik, sin, in ostalo sorodstvo.
Vsem, ki ste ga poznali, naznanjamo globoko žalostno vest, da nas je danes ob 6 zjutraj zapustil naš iskreno ljubljeni, nepozabni, srčno dobri sin, brat, svak in stric, gospod
Anton Hribovšek
diplom, pravnik
v .28. letu svoje dobe. po daljši bolezni, lepo pripravljen za odhod v večnost.
Pogreb preblagega rajnika bo v soboto, dne 9. februarja ob 10 dopoldne na domačem pokopališču.
Dušo dragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev.
Molnik nad Kamnikom, dne 7. februarja 1935.
Globoko žalujoči: mamica, bratje, sestra, svakinja in nečaki.
V najbridkejši potrtosti naznanjam, da je moj predobri soprog, senator, gospod
Valentin Rožič
danes ob 14.40 izdihnil svojo plemenito dušo.
Predragega spremimo v soboto ob 14.30 iz mrtvašnice Stara pot št. 2 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 7. februarja 1935.
Milka Rožičeva
Inseriraite v ..Slovencu"!
saaBBBaaaaaBBaBaRBaaaaBBB
BjOrnstjerne Bjornson:	"
Deklica s Prisoi
,r
3 Naj te le povoha, je rekel oče in ga tako sunil, da-se je zvrnil. Thorbjorna je bilo še bolj sram, ker je Ingrida. bila zraven. Ona pa je stopila k njemu in
ga božala.
Cez nekaj mesecev sla oba res šla na Priaoje. Potem ju je prišla obiskat Seneva, i/akar sla onadva zopel njo obiskala. In tako so poslej hodili drug k drugemu v vas, dokler niso dorastli. Thorbjorn in Seneva sta tekmovala, kdo se bo bolje učil. Hodila sla v islo šolo in Thorbjorn je tako uspešno napredoval, dtt ga je pastor vzel v svojo skrb. Ingrida je bila počasnejša, pa sla ji Seneva in Thorbjorn pomagala. Ingrida in Seneva sta se tako navezali druga na drugo, da so jima ljudje rekli .beli jerebički', ker sta zmeraj sk upaj hodili in sta imeli močno plave lase.
Včasih se je dogajalo, da je Seneva bila huda na Thorbjorna, ker je bil preveč divji in sc jo venomer pretepal. Tedaj je vedno posredovala Ingrida in ju jc pomirila, da sta zopet bila dobra prijatelja. Ce pa je •Senevina mali zvedela za pretep. Thorbjoiii lisli leden ni smel na Prisoje, in še drugi teden je težko šlo. Nihče pa ni smel o čem takem Črhniti Sfinnindu. Pretrd je 3 fantom,« je dejala njegova žena in vsem velela molčati.
• Ko so torej dorastli, so vsi trije postal i lepi otroci: vsak je bil po svoje lep. Seneva je bila visoka in vitka, imela jo svetloplave lase, nežen obraz in mirne modre oči. Kadar jc govorila, se jc smehljala. Ljudje so rekli, du jc sreča priii blizu njenega smehljaja.
Ingrida je bila manjša in bolj polna, imela je še bolj svetle lase ter majhen, okrogel ter (nehal, obrazek. Thorbjorn pa je bil srednje postave, a lepega in močnega stasa. Imel je temne lase, temnomodre oči, jasno obličje in močne kosti. Kadar je bil jezen, je govoril, da zna vsaj tako dobro pisati in brati kakor učitelj in da sc v vsej dolini nikogar ne boji	razen
očela . je v mislih pristavil; rekel pa seveda tega ni.
Thorbjbrn bi bil že zgodaj rad šel k birmi, a se ntn ni posrečilo.
Dokler boš hodil \ šolo in i< nauku, si še vedno dečak in te lažje kroti ni! je dejal njegov oče.
Tako so nazadnje 011, Seneva in Ingrida skupaj hodili k pastorju k nauku. Tudi Seneva je dolgo čakala: saj je bila že v šestnajstem letu.
■ človek nikdar dovolj ne zna, ko javno izpoveduje svojo vero,-t je vedno pravila njena mati in njen oče, GuttOrm SolbaUken je seveda pritrdil.
Zato ni čuda, da so se oglašali žc prvi snubci — eden je bil sin veljavnega moža, drugi pa bogat sosed.
To je pti žc od sile! Saj ni bila šc niti pri birmi k je rekla mati.
Seveda, treba jo bo pustili k birmi, je iliellil oče.
Ampak Senevu lega ni vedela.
Furovške ženske so Senevo rade imele, vabile so jo k sebi ler sc ž njo pomenkovale. Ingrida in Thorbjorn pa sta ostala zunaj pri drugih, Nekoč mu je neki dečak rekel: >Zakaj pa še ti nisi smuknil notri? Saj ti jo bodo pred nosom požrle k Ta prerokba je prinesla fantu veliko bunko nad očmi. Odslej so ga dečaki dražili s Senevo, ker se je izkazalo, da ga nobena druga stvar bolj. nc razjezi.
Ker so ga dražili, jili je povabil v gozd blizu žup-uišča na pretep. Tistih, ki sc jih je Tliorbjoni moral
otepali, je bilo vedno več, nazadnje že celo krdelo. Deklici sta že odšli, zato ni bilo nikogar, ki bi jih bil mogel razgnati. Pretep je postajal vedno hujši. Nihče ni hotel odnehati iu novi nasprotniki so rinili vanj. Zato se je moral braniti, kakor je vedel in znal. Priletela je marsikatera, ki je pozneje javno pričala, kaj se je zgodilo. Ljudje so tudi zvedeli, zakaj so se fantje tepli. Tako je bilo v dolini dovolj govorjenja.
Prihodnjo nedeljo Thorbjorn ni hotel iti v cerkev. Ko bi bil moral drugič iti k pastorju, se je delal, češ da je bolan. Zato je šla sama Ingrida. Ko se je vrnila, jo je prašal, kaj je Seneva rekla. »Nič, je odgovorila.
Ko je prihodnjič zopet šel k pastorju, je mislil, da vsi ljudje gledajo za njim in da se mu birtnanci na tihem posinehujejo. A Seneva je prišla kesneje ko drugi in je dolgo ostala pri pastorjevih. Bal se je, da ga bo pastor oštel, a je kmalu spoznal, .da sta edina človeka v dolini, Id o pretepu nič ne vesta, njegov oče in pastor. To bi bilo torej v redu. A hudo si je belil glavo, kaj naj stori, da bi zopet mogel govoriti s Senevo, Sedaj si prvikrat ni upal prositi Ingrfdo, naj posreduje. Po nauku jo Seneva zopet šla v žup-nišče. On pa jo je čakal, dokler je kaj drugih bilo na dvorišču. Slednjič je moral sam odiii. Ingrida je namreč že med prvimi odšla domov.
Drogi dan je Seneva prišla prvo ter se sprehajala z neko gospodično in mladini gospodom po pastor-jeveni vrtu. Gospodična je izkopala nekaj cvetlic in jih dala Senevi. Mladi gospod je pomagal, Thorbjorn pa jo stal zunaj med drugimi in gledal. Otia dva sta razlagalo Senevi — tako na glas, da so vsi lahko slišali — kako naj vsadi cvetlice. Seneva je obljubila, da jih bo sama vsadila, da bo prav tako narejeno, kakor so ji pokazali.
Jela: -Kako pa je sedaj s tvojo pravdo Za dediščino?«
Nela: »Menda dobro. Moj odvetnik se ie žr zaročil z menoj.«
Zdravnik: -Sest vrčkov piva ste torej vsak dan popili? Dovoliti vam morem le polovico lega, kar ste doslej pili.«
Bolnik: »Gospod doktor, mislim, da sem vendar le nekai več popil.
Slikar: Pomisli, danes sem dobil naročila za tri portrete.-
Prijatelj: Vidiš, da ljudje niso tako slabi, kakor iib slikaš.-
Priznanfe. Star vlomilec, ki ie bil pravkar Oproščen, svoiemti zagovorniku, mlademu začetniku: Gospod doktor, vi ste največji up svojega stanu. Kot star praktik vam to že lahko rečem ...«
Imenitna restavracij«.
Gost: »Gospod plačilni, tn-le ied ni niti za psa.
Plačilni: »Prosim, tukaj imate pritožno knjigo; pri nas se le pismeno
MALI
LASI
V malih oglasih velja »seke beseda Din 1— j žerilovanfskl oglasi Din 2—. Najmanjši znesek za mali oglas Din tO'—. Mali oglasi se plačujejo takoj prt naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonske 3 mm visoko petllno »rslice po Din 2'50. Za pismene odgovore gleoe malih oglasov
treba priložiti znamko.
Služkinja
ki je snažna, pridna in poštena ter je vajena samostojne kuhe, pranja perila, šivanja, čiščenja par-ketov in ostalih hišnih del, se išče k mali družini treh odraslih oseb v mestu. Vpoštev pridelo le one z večletnimi pričevali. Ponudbe sprejema uprava »Slovenca« pod It. 1315.	(b)
mm i
Učenko
sprejmemo v špecerijsko trgovino. Vsa oskrba pri starših. Izobrazba 3 mešč šole. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 1280. (v)
Posojila
na vložne kniižice daje Slovenska banka. Liub-liana Krekov tre 10
Hranilne knjižice
Mestne hranilnice ljubljanske kupim do zneska 350.000 Din pod ugodnimi pogoji; plačam cel znesek od 1. do 5. marca t. 1. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko >Hran. knjižice 1935« 1304. (d)
I
Stanovanja
ODDAJO! Trisobno stanovanje
v Tavčarjevi in štirisob-no v Slomškovi oddamo. Več pri kamnoseški Vodnik, Kolodvorska 34. (č)
Za 105.000 Din
dvostanovanjska hiša, nova, s pritiklinami, 10 minut od tramvajske postaje v Vodmatu, pod ugodnimi pogoji takoj naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1240. (p)
10MB!
Pianino
ali pa klavir kupim. Kos, Idrijska ulica 3.	(g)
II JBflETTl
Ženini, črne suknje
in obleke res poceni ku< pite pri PRESKERJU -Sv. Petra c 14.	(1)
Šivalni stroj
pogreznjen, modern, zelo ugodno prodam. Dvora-kova 3/1, levo,	(1)
ČITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA«
Neveste gospodinje - obrtniki
ne zamudite ugodne prilike. Zaradi izpraznitve zaloge odprodaiam iz skladišča razno kuhinjsko posodo, orodje itd. • po znatno znižanih cenah Stanko Florjančič, želez-nina, Resljeva cesta št. 3 (poleg Zmajskega mostu) Vhod skozi dvorišče. V račun vzamem tudi hranilne kniižice Kmetske in Ljudske posojilnice ljubljanske.	(1)
Kupimo
Omaro za knjige
dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe sprejema iz pri-| jaznosti uprava »Sloven-' ca« v Mariboru pod značko »Omara«.	(k)(
Brstove plohe
suhe, 60 do 80 mm debele, tudi v krajših merah, kupi nekaj m;l za takojšnjo dobavo v Kamnik — Remec & Comp.
(k)
Obrt
Predno se odločite
Sa popravilo 'Vaše kontrolne blagajne
zahtevajte ponudbo od speciialnepo mehaniko
B. Žitnik, Gjubljana
Kolodvorska ul. 26 Tet. štev. 34-23 Zo vsako delo pismeno lamčlml
PPEMOG DRVA IN
Hranilne knjižice KsrbO Daketj
Kupujemo, prodajamo ter
»poslujemo posojilai na	. |y SChOfTli
iste naihitreie in na solid-	.
neie. - Poslovni zavod »o enjska ces.a d d., Zagreb, Praška ul. Telefon štev 2951 6/II. Tel int. 38-38. (d)
/n »Jutfoaiovuuako tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefc,
ZAPUSTIL NAS JE NAŠ ZVESTI TOVARIŠ
TONE HRIBOVŠEk
DIPL. IUR.
BIVŠI PREDSEDNIK AKADEMSKE ZVEZE IN J. K. A. D. »DANICE«, PODPREDSEDNIK SLOVENSKE DIJAŠKE ZVEZE IN SVETA SLUŠATELJEV LJUBLJANSKE UNIVERZE I. T. D., I. T. D. TOVARIŠI, MOLIMO ZA NJEGOVO DUŠO!
AKADEMSKA ZVEZA
Umrl nam je prvi predsednik načelstva
profesor v pokoju in senator
Svojega dobrega prijatelja in sodelavca ohranimo vedno v najlepšem spominu
Predsedstvo in nadzorstvo
Narodna prosveta v Ljubljani
r. z. z o. z.
Izdajatelj: Ivan Rakovem
Zahvala
Vsem, ki so kakorkoli počastili spomin naše dobre mame
Marije Debeli ah
se sedaj — ob osmini njene tihe smrti — najiskrenejše zahvaljujemo. Zlasti smo hvaležni g. san. polk. v p. dr. M. Justinu za lajšanje boli in č. g. spiritualu prof. J. Šimencu za duhovno tolažbo v bolezni. Prav tako vsem čč. gg duhovnikom, ki so obiskovali mamo v zadnjih trenutkih, vodili pogreb in jo v takem številu pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo pevskemu zboru za ganljive žalostinke, cunftarjem za spremstvo s svečami in rodbinama Zeleznikovi in Horvatovi za vence. Najbolj pa vsem tistim, ki so prišli za mamo pomolit k njenim zemskim ostankom, predvsem prijateljem iz Ljubljane, in onim, ki so doma molili za pokoj njene duše. Hvala vsem, ki so nam izrazili sočuvstvovanje, zlasti pa vsem, ki so v takem številu pospremili našo mamo prav do odprtega groba.
Hvala Vam in Bog plačaj!
Škofja Loka, 6. februarja 1935.
Jamnikovi in ostalo sorodstvo.
Uredniki Viktoi Ccnčič.

f Dr. Valentin Rožič
Ljubljana, 7. febr.
Senator dr. Valentin Rožič je danes ob 14.40 po kratki bolezni in hudem trpljenju umrl v Leonišču. S pokojnikom odhaja v večnost markantna osebnost v javnem in političnem življenju. Pokojnik je bil rojen 2. sept. 1878 v Olševku pri Sv. Trojici pri Moravčah. Bil je pristen in šegav Moravčan. Po gimnazijski maturi, ki jo je 1. 1901 napravil v Ljubljani, se je posvetil filozofskemu študiju na graški univerzi. L. 1908 je napravil doktorat, nakar se je posvetil privatnemu delu. Udeleževal se je takratnega političnega dela in je bil najprej dolgo let tajnik SLS, nakar se je preselil v Celovec, kjer se je živahno udeleževal slovenskega političnega dela med koroškimi Slovenci. Bil je tajnik Družbe sv. Mohorja. Jeseni L 1915 je bil poklican k vojakom ter bil v vojni do 3. novembra 1918. do prevrata. Nato je odšel v Celovec, da organizira narodnopoli-tično delo med koroškimi Slovenci.
Nemška deželna vlada v Celovcu ga je povsod nadzirala in ga naposled internirala v Spitalu, pozneje v Litzerhofu, nato v Trebesingu, naposled pa ga je poslala celo v Gmiind na Gor. Avstrijsko, da bi ga tako odrezala od vseh stikov z osvobojeno Slovenijo in s koroškimi Slovenci. V internaciji se je nahajal do 3. 8. 1919. L. 1920 je bil imenovan za profesorja na Tehnični srednji šoli v Ljubljani. Vpokojen pa je bil leta 1931, da je mogel kandidirati na takratni Zivkovičevi listi. Ker ni s svojo kandidaturo
prodrl, je bil pozneje imenovan za senatorja. Na Tehnični srednji šoli je poučeval slovenščino, zemljepis in domoznanstvo.
Pokojnik se je tudi publicistično udej-stvoval. V Celovcu je 1. 1914 izdal brošuro »Spomenik na Gosposvetskem polju«, po prevratu pa »Jugoslavija in njene meje. I. del. Koroška«, dalje »Slovenski Korotan«, »Plebiscit v Koroški Sloveniji«, »Boji za Koroško«. V Mohorjevih knjigah je objavil tudi več spisov poljudnoznanstvene vsebine.
Pokojnik, ki se je zadnja leta udeleževal jugoslovanske notranje politike, je po svojem srcu ostal koroški Slovenec. Kolikokrat je izdajal svojo tajno željo, da bi se vrnil nazaj v to slovensko deželo, kjer je vložil najlepšo dobo svojega javnega življenja in vso ustvarjajočo navdušenost svoje mladosti. Saj ga ni bilo govora, bodisi doma v Sloveniji, bodisi v senatu, v katerem bi ne bil vedno prišel nazaj na vprašanje Koroške in njenih zapuščenih Slovencev, ki so baš za časa njegovega delovanja nn Koroškem pokazali tako silno narodno odpornost. Ni ga kraja ni je vasice, ki je ne bi bil pokojnik na Koroškem oblezel in menda je tudi ni kmetije, kjer bi njegov dobrodušen značaj in njegova vesela narava ter njegova prepričevalna slovenska beseda ne ustvarjali prijateljstev, ki so še danes, 15 let, odkar dr. Rožič ni smel več tja. jamstva slovenskega narodnozavednega trajanja. Greš v Žilo, greš na djekško stran, greš v Podjuno, povsod poznajo dr. Rožiča, povsod so se njegovim veselim dovtipom smejali, povsod se ob njem za slovenstvo navduševali. Po plebiscitu je bil kakor iztrgan iz svojega naravnega delokroga ki rnu tostran Karavank ni mogel najti pravega nadomestila.
Z dr. Rožičem iega v grob pobornik za slovenske narodne manjšine, veder katoliški značaj, očarljiv govornik, velik dobrotnik. Saj je znano, da ga je tudi njegova zadnja leta pri vsem njegovem delovanju vodila le želja, ne da samega sebe uveljavlja, ker sebičnosti ta slovenski katoliškik mož ni poznal, ampak da najde zaposlitve svojemu vedno žuboreeemu duhu in da dela in deli dobrote. Koliko naših dijakov, koliko naših pridnih malih nameščencev in nameščenk, je rajni s pomočjo svojih zvez in vplivov rešil dnevnih skrbi, ko so zadnja leta često-krat stali pred pošastno bodočnostjo. Široka javnost tega ne ve, morda toda tisti vedot ki jim je bil pokojni srčnodobri dr. Rožič tihi pomočnik in prijateljski dobrotnik. Ve to pa tudi Bog, ki mu je ta krščanski mož zvesto služil in ki ga bo v večnosti obdaroval za vse. kar je storil v nesebičnem delu za narod kot tak in za najbolj revne med njim še posebej. Bog mu daj večni mir in pokoj! Žalujoči gospej soprogi in ostalim sorodnikom naše globoko sožalje!
Slovensko rudarsko in delavsko društvo »Sve-ta Barbara« in »Slovensko društvo rožnega venca« I v Gladbecku je priredilo dne 21. januarja krasno uspelo prireditev. Dopoldne so imeli naši izseljenci v Nemčiji mašo in pridigo v kapelici bolnišnice, nato pa božičnico, katere se je udeležila domala vsa slovenska naselbina. Zborovalce je pozdravil predsednik »Svete Barbare« Dobrave, nato pa je spregovoril za Slovence zaslužni vikar g. Tensundern. kateremu je predsednik izrekel čestitke obeh društev k imenovanju konzistorijalnega svetnika lavantinske škofije. ; Sledila je uprizoritev Meškove božične drame »Henrik, gobavi vitez«. Igro je naštudiral gospod Schiller. načelnik odrskega odseka rudarskega in ! delavskega društva »Št. Lambert«, za kar mu je
izrekel predsednik priznanje. Kroji igralcev in j uprizoritev je bila prvovrstna ter so predvajalci ' želi mnogo odobravanja.
Pisatelj drame Nleško je našim izseljencem k | tej uprizoritvi pisal: »Naj bi vam zato bil ta ve-j čer, kakor da sedite tu doma ob nas in se pomen-i kujemo v svojem jeziku, v slovenski govorici. V I duhu bom med vami in se bom srčno veselil, i« vam bo igra naredila topel in prijeten večer in j vas tembolj priklenila na našega predobrotnega j Boga Očeta nas vseh, najbolj ljubečega Očeta njih, I ki so revni in trpijo«.
K lepi prireditvi je izrazilo priznanje tudi gladbeško krajevno časopisje, zlasti »Gladbecker t Volkszeitung«.
Podrobnosti o nesreči pri Goričanah
Goričane, 7. februarja.
Medvodska občina se je dolgo borila, preden Je dosegla pri merodajnjh oblasteh odlok, da se na mestu prejšnjega lesenega občinskega moslu, zgradi nov, železobetonski most. Prvi načrt je napravil univ. prof. inž. dr. Kasal, ki pa ni bil od-dobren ter je nato tehnični oddelek banske uprave po inž. Vilherju izdelal nov, za približno 150.000 Din cenejši načrt. Ko so bila lani po leti razpisana oddajna dela, se je pri občini zglasilo 9 ponudnikov. Proračun banske uprave za gradnjo mostu je znašal 436.382 Din. Od vseh ponudnikov je bil najcenejši g. Emil Tomažič, stavbenik v Ljubljani, ki je poprej zgradil most čez Soro pri Škofji Loki in je gradil tudi škofjeloško šolo. Na seji,
Cri kateri je šlo za to, komu se dela oddajo, sla ila dva konkurenta. G. Tomažič kot najnižji ponudnik in tvrdka »Obnova«, ki ima svojo centralo v Belgradu in kalere lastnik je inž. Turner in ki itna svojo podružnico tudi v Ljubljani. »Obnova« je na dotični seji svojo ponudbo toliko znižala, da jo je zenačila s ponudbo Tomažičevo. Na dotični seji so nekateri odborniki poudarjali, tla je pri »Obnovi« vložen domač kapital in da je tvrdka epecijalno gradbeno podjetje za mostove. Občinski »vel se je pod višjim pritiskom naposled odločil za »Obnovo«, ki je dela zlicitirala za nekaj nnd 859.000 Din.
Tvrdka je pričela z deli sredi meseca oktobra. Občina je tvrdki med drugimi stavila pogoj, da morajo biti pri delu zaposleni domačini in da mora najnižjo mezda znašati 3 Din na uro. Tvrdka je res delavce plačevala po 3 Din, nekatere pa po 4 Din za uro. Zaposlenih je bilo 20 do 30 delavcev, ki so zadnji čas proti božičnim praznikom delali noč in dan. Most je bil v surovem stanju dovršen tik pred božičem. Ko je poteklo 6 tednov, se je tvrdka odločila, da prične z razopaženjem. Kakor smo že omenili, so ta dela pričeli predvčerajšnjim. Delavci so delali prav previdno.
foto: J. Gaber, Medvode.
i Danes dopoldne je prispela v Goričane poseb-
I	na komisija tehničnega oddelka banske uprave.
;	ki je vse dopoldne in popoldne pregledovala po
1	katastrofi nastali položaj. Komisijskemu ogledu so
j	prisostvovali ludi zastopniki podjetja, papirnice in
|	medvodske občine. Kaj je komisija dognala, tre-
|	nulno še ni mogoče objaviti.
Še nekatere podrobnosti o katastrofi! Oba hu-| do poškodovana in v ljubljansko bolnišnico pre-I peljana Marolt in Kopač sla sedai izven vsake ne-i varnosti. Na nju se je zgrnilo največ tramovja, ki | je nad lokom tvorilo lesen most. na katerem so bile napeljane tračnice za dovoz gramoza v va-; gončkih. V veliki nevarnosti je bil delavec Babnik. : Ta je stal spodaj pod lokom ob vodi. Ko je začul najprej rahel, pozneje močan tresk, je toliko od-| skočil, da ga ni betonski masiv podsul. Babnik ; biv bil drugače našel grob pod betonsko maso in težavno bi ga bilo izkopati. Sreča je bila velika, I da se delavci še niso spravili na delo pod lok^ i kajti vsi bi bili podsuti in njih družine bi bile i danes brez družinskih skrbnikov. Babnik je vašemu poročevalcu izjavil: »Bilo je nekaj strašnega, i Ko je beton padel v vodo, se je Sora visoko za-] penila. Bilo je vse belo!« Drugi delavec pa je ; omenil: »Bil sent na fronti Kaj takega pa tudi na fronti nisem doživel.« Mnogi očividci pripovedu-j jejo. da jih je spreletela silna groza, kar okame-neli so, ko so videli, kako se most podira s tru-' ščem in treskom. Vodni curki so pljuskali do 30 m visoko. Oba stranska loka, ki sta dolga 18 m, sta i ostala nepoškodovana. V vodi ležeči masiv je sedaj ; povzročil, da je Sora proti papirnici narasla za I 20 cm.
— Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšanju, I bledici, obolelosti žlez. izpuščanju na koži, tvorih , uravnava »Franz Josefova« voda izborno toli važ-| no delovanje črevesa.
Pismo iz Garmisch-Partenhirchena
Japonci na nemških zimsko-
sportnih tekmah
Garmisch-Partenkirchen, 4. febr.
Kakor sem že poročal, se nahajajo točasno v : Garntisch-Partenkirchenu najrazličnejši narodi in i celo Japoncev ne manjka. Njehovih tekmovalcev sicer za enkrat še ni, toda japonski pripravljalni odbor za prihodnjo olimpijado je poslal svojega člana E. Tsuruoka, da pripravi vse potrebno za svoje športnike, ki bodo prihodnje leto tekmovali v Garmisch-Partenkirchenu na zimskih in v Berlinu na letnih olimpijskih igrah. Na drugi strani
■	pa ima omenjeni Japonec tudi to nalogo, da preštudira vse športne naprave, podnebje, prehrano, sploh vse, kar je važno za športnike, ki hočejo do-
■	seči kak uspeh na tako važnih tekmah, kakor so I olimpijske igre. Je to izredno prijazen človek, ki
pazno motri vsa tekmovanja, zraven pa tudi sam ; smuča. Govori tudi nemško, sicer slabo, a vendar i toliko, da se da sporazumeti ž njim. Naprosil sem 1 ga, če bi mi hotel povedali nekaj o športu na | Japonskem, o udeležbi na prihodnjih olimpijskih igrah itd., kar mi je radevolje ustregel.
»Kako dolgo ste že v Evropi, do kdaj nameravate ostati tu in zakaj ste pravzaprav prišli sem?«
Od meseca novembra preteklega leta sem že v Evropi. Nahajam se stalno v Nemčiji, kjer ostanem do prihodnjih olimpijskih iger. Prišel sem zato. da vse potrebno pripravim za japonsko eks-pedicijo, ki se udeleži prihodnjih olimpijskih iger. Na drugi strani pa je važno, da preštudiram podnebje, razne športne naprave itd. in da stalno poročam domov v vseh stvareh, ki so polrebne za dosego čim boljših uspehov.
»Koliko japonskih športnikov pa pride na olimpijske igre prihodnje leto?«
Za zimsko športne panoge v Garmisch-Partenkirchen jih postavimo kakih 40 in sicer za tek na dolge proge, skoke, za kombinacijo, za smuk in slalom, hokej ter umetno drsanje. — Na letno olimpijado v Berlin pa pride okrog 100 naših športnikov in športnic. V Berlinu nastopimo v lahki atletiki, plavanju, veslanju, jahanju, boksu, rokoborbi, telovadbi, hokeju, nogometu, jadranju, basebalu ter korhbalu. V lahki atletiki in plavanju nastopimo z moškimi in ženskami. Kakor gotovo veste, iinatno eno plavalko, ki ima sama tri svetovne rekorde in to na 200. <100 in 500 m.
Iz razgovora z g. E. Tsuruoko, članom olimp. odbora.
»V kateri panogi boste po vašem mnenjn dosegli na prihodnji olimpijaili najboljše uspehe?«
Vsekakor v plavanju, kjer imamo nič manj kakor 5 svetovnih rekordov in ni izključeno, da se bo do olimpijskih iger pojavila še kaka nova zvezda. Tudi v lahki atletiki, zlasti v skokih in v maratonskem teku upamo na dober plasma. In v sprintu se bomo morda uveljavili. Slabi pa smo v metih, saj veste Japonci smo mahni ljudje, pri metih pa se uveljavljajo le bolj veliki športniki.
»f'udno se mi zdi. da sc udeležite tudi telovadnih tekem. Ali sc tudi pri vas goji telovadba v taki meri. da sc boste lahko podali v tako hudo mednarodno konkurenco?«
Naši telovadci so bili prvikrat v mednarodni borbi na olimpijskih igrah v Los Angelos-u. Tedaj so se slabo odrezali, kar je razumljivo, ker so bili prvič na mednarodnih lekniah. Od tedaj so pa mnogo napredovali, tako. da upamo, da bomo tudi v tej panogi — če ne odločilno posegli vmes — pa vsaj častno zastopali svojo domovino. »Ali imate morda kake trenerje?« Ne! Vse delamo sami z lastnimi močmi. Prav v nobeni panogi nimamo tujih trenerjev
»Kako pa propagirate potem pri vas šport, da je tako razširjen in na takn visoki stopnji?«
V ljudskih in srednjih šolah imajo po 2—3 ure na teden telovadbe oziroma športa. Na univerzi gojitev telesnih vaj ni obvezna, vendar imamo ravno na visokih šolah veliko število interna-cijonalcev. Pa tudi država skrbi za propagando telesnih vnj. Pri prosvetnem ministrstvu imamo poseben pododdelek v to svrho. Amaterska športna zveza gradi stadione, igrišča, telovadni prireja tečaje, sploh skrbi za vse, dn se šport čim bolj razvija, denar pa daje deloma država, deloma pa ljudstvo samo polom zbirk.
»V zadnjem času sc bije velik boj med vami. Italijo in Finsko glede olimpijskih iger, ki sc vrše Mi hočemo na vsak način, da se vrše olimpijske igre pri nas in sicer v Tokiu. Zdi se mi pa. da bo rešitev tega vprašanja precej težka zadeva, da-
Japonec cr. Tsuruoka, delegat japonskega olimpijskega odbora (na desni) v pogovoru z našim poročevalcem g. I. Kermavner-jem
siravno na drugi strani rad priznam, da je Japon-leta 1910. Kaj mislite vi glede tega?« ska daleč, zelo od rok tako Evropi kakor Ameriki. Sicer je pa mesto Tokio pripravljeno povrniti vsem športnikom vozne stroške do nas. Toda tudi to najbrže — vsaj tak utis imam — ne bo dosti pomagalo, kajti Italija in Finska, kateri bodo skoraj gotovo podpirali vsi evropski narodi, se zelo potegujeta za olimpijado in zato ni verjetno, da bi se mednarodni olimpijski odbor odločil za Tokio.
»Koliko časa bi pa bilo treba pravzaprav potovati na Japonsko?«
Potovanje preko Sibirije bi trajalo najmanj 5 tedna (na eno stran), po morju pa celo 35 dni. Iz tega torej sledi, da bi vsak evropski atlet porabil samo za potovanje 30, odnosno 70 dni.
»Ali se Japonska zelo pripravlja na Garmisch-Partenkirchen in Berlin?«
Vse je na delu, lahka atletika je že celo leti 1933 usmerila svoje delo na berlinske igre.
»Ali imate za umrlo atletinjo Hitomi, katero jc v Amsterdamu občudoval ves svet, kako nadomestilo?«
Na žalost ne. Še danes žaluje ves japonski narod za njo, športniki pa sploh ne moremo preboleti bolečin, ki nam jih je zadala njena nepričakovana smrt.
»Kako na jo v splošnem s športom na Japonskem?« Koliko odstotkov naroda so liavi s telos-nimi vajami?«
Šport je pri nas zelo razširjen. Lahko se reč«, da goji 30 odstotkov naših ljudi šport. Svet namre? premalo pozna športe, ki jih goji naše ljudstvo in katerih ni v programu olimpijskih iger.
»Ali imate morda še kaj povedati o vašem športu?«
Najpopularnejši šport pri nas je baseball, t katerem imamo vsako soboto in nedeljo teknil katerih se udeležuje 50.000 in več gledalcev. Nato pride nogomel, na tretjem mestu jo boks in šele nato pride na vrsto plavanje in lahka atletika. Pa me ne smete napačno razumeli. To je vrstni red po kalerem lahko presodite interes Japoncev zn posamezne športne panoge. Drugače pn je naš plavalni šport in lahka atletika — kakor vam je znano, na visoki stopnji.
Še več stvari sva se pomenila s tem prijaznim Japoncem, ki mi je radevolje odgovarjal na vsa vprašanja. Za proti uslugo pn ni hotel drugeg,-od mene, da mu pošljem »Slovenca«, ki bo o tem poročal in pa, da ga vzamem popoldne malo v smučarski lečaL kar som mu seveda rndevolio ustregel.	L K-er."
,,Henrik, gobavi vitez" v Nemčiji
Ljubljanske vesli t
Zasedanje hanovinskega sveta
Ljubljana, 7. februarja.
Danes dopoldne je banovinski svet še vedno nadaljeval obravnavo o kmetijskem skladu. Govorili so k tej točki Bajuk, Jaiižekovič, Kiiliar, Jereb, De-tela, Gornjak in drugi. Dohodki kmetijskega sklada so bili v nasprotju z izdatki obravnavani zelo kratko. Na razna vprašanja je pojasnjeval podban dr. Pirkrnajer, nakar je bil banovinski sklad v celoti sprejet.
Podban dr. Pirkrnajer je posebno naglašal, da je pri nas batiovinska taksa na živinske potne liste ostala uei z premen j ena in v primeri z drugimi banovinami nizka, la banovinska taksa bo pri nas vrgla 70i!.000 Din, ki bodo šli vsi v kmetijskem skladu fK> novno za kmetijske namene. V načelu je bilo določeno, da plačuje to takso kupec živine.
Proračun kmetijskega sklada je bil nato odobren, nakar je govoril načelnik gozdarskega oddelka banske uprave inž. Šivic, ki je v glavnem naglašal:
Vsa gozdarska službena mesta pri banski upravi v lanskem letu niso bila zasedena, zaradi česar ni bilo možno opravljati službe tako, kakor bi bilo jx>-trebno. V gozdarskem odseku samem so bila mesta izpopolnjena šele do konca leta 1934. Za nekatere gozdarske zadeve je banovina določila nekaj sredstev v proračunu, in sicer za drevesnice 5000 Din podpor, za pogozdovanje goličav 60.000 Din, za oddajo brezplačnih gozdnih sadik 5000 Din, za prehrano gozdarskih učencev nižje gozdarske šole v Mariboru 50.000 Din. Poročal je nato o uspehih gozdarske šole v Mariboru, ki ima |>oscben banovinski proračun ter jo je že pred tremi leti prevzela od države banovina.
Banovinskih drevesnic je 13, ki merijo 7.5 ha. Te drevesnice se vzdržujejo same. Lani so oddale okoli 3.200.000 gozdnih sadik, leta 1933 2,530.000 in leta 1932 2,974.000. Pogozdovanje, sodeč |x> oddanih sadikah, napreduje. Okoli 1.150.000 sadik je bilo oddanih po polovični ceni ali brezplačno Spomladi pa dobijo siromašni prosilci še okoli 100.000 sadik. Banovinske drevesnice imajo sedaj zalogo 11,160.000 gozdnih sadili. Letos bi mogle drevesnice oddati
okoli 3,350.000 sadik. Te bo pa težko oddati, ker duši kmete gospodarska kriza. Okrajni kmetijski odbori so poleg tega ustanovili še tri gozdne drevesnice. Ker ni denarnih sredstev, je pogozdovanje zelo težko. Pač pa so bili podpirani »otroški dnevi za pogozdovanje« ter so otioci dobili brezplačno sa-^rke. Gozdarski oddelek je nadaljeval s jx>gozdova. ujem kraških zemljišč, tako v fiolhograjskem hudourniškem območju ter drugih kraških okrajih. Povprečno se je prijelo 50—70% sadik. Škodo delajo našim gozdovom divji prešiči, zato prejemajo lovci lepe nagrade za vsako ubito teh živali. Lani je bila l>riznana nagrada za 64 ubitih divjih prešičev.
Manjka pa še mnogo gozdarjev ter bo treba nastaviti nekaj gozdarskih pripravnikov. Važno je, ako bi osrednji fond za pogozdovanje, kamor se stekajo vse globe za gozdne prestopke in 2% izkupiček za prodani les, odstopil primerni znesek tudi za pogozdoval ne namene v Sloveniji.
Nato je inž. Šivic jx)jasnieval vprašanje sečnje križevske imovne občine v Prekmurjti, ker je to minister dovolil.
Arko (kočevski okraj) opozarja na lani sprejeto resolucijo osrednji vladi, naj se izvede zakon o agrarni reformi do konca. Na žalost smo ostali na istem, kakor smo bili lani. — O gozdnih vprašanjih v Prekmurjti govore dr. Koder, Kuhar in Erjavec ter Bajuk o gozdnih razmerah v Beli Krajini. Zadovoljiva fvojasnila jim je podal inž. Šivic.
Posamezne pozicije za gozdarski proračun so bile nato sprejete, nakar je namestnik bana dr. Pirkrnajer prekinil sejo, ki se je nadaljevala ob 16.
V [Kiročilu o snočnji seji bi se moral odgovor g. namestnika bana dr. Pirkmajerja na obravnavo o viničarskem redu glasiti dobesedno takole: »Vprašanje viničarjev je zelo kompliciran problem, ki ga je treba vsestransko preštudirati. Banska uprava bo izdala potreben materija! in bo proučevala, kako bi bilo mogoče viničarski red primerno novciizirati.«
K poročilu na drugi strani pa ugotavljamo, da ie dobil na popoldanski seji prvi besedo g. Kiihar, ki je govoril o prekmurskih vprašanjih, in ne g. Skuhala, ki je zastopnik ljutomerskega okraja.
Beg iz podrte stavbe JNS
Q Ustanovni občni zbor Društva brezposelnih profesorskih kandidatov bo v nedeljo, dne 10. t. m.
ob 10 na državni učiteljski šoli (moški oddelek). Vse brezposelne diplomirane filozofe pozivamo, da se občnega zbora gotovo udeleže. Vabljeni so tudi vsi, ki se za stvar zanimajo. — Pripravljalni odbor.
0 Rokodelski oder. Veseloigra Konec stanovanjske krize; se je pri prvi uprizoritvi v Rokodelskem domu občinstvu tako priljubila kakor ina-lokalera igra. Da uslrežejo opetovano izraženim željam, jo bodo igralci Rokodelskega doma v nedeljo 10. t. ni. ponovili. Režija jc v spretnih rokah g. Janka Novaka. On je priznan komik in vpliva kot režiser na vse igralce tako, oa pride zabavni del v igri do popolne veljave. Predprodaja vstopnic bo v nedeljo od 10 do 12 v Rokodelskem domu, Romenskega ulica št. 12. — Pričetek igre je v nedeljo zvečer ob pol osmih.
0 Gašperček nastopi v nedeljo ob 3. in 5. uri r Vzajemni zavarovalnici, Miklošičeva c. pri predstavah Rudeča kapica in »Gašperčkov konj«. Otroci pridite. Predprodaja vstopnic v trafiki Union in pred vsako predstavo. Sedeži po 6, 5, 4 Din, stojišča po 2 Din.
0 Šolarji se puntajo. Na neki ljubljanski šoli je bil izključen neki učenec. Ta je menda pozneje govoril, da bo streljal na svojo bivšo razredničarko. Iz tega so nastale' razne govorice. Uredništvo je o tem prejelo dopis in ga v dobri veri objavilo. Sedaj smo se prepričali, da so te govorice silno pretirane. Res je le. da je bil en učenec izključen, vse drugo pa je plod ljudske domišljije.
• Popolna razprodaja bluz. damskih in otroških (dilek ter igralnih hlačk itd. po skrajno nizkih cenah. M. Krištofu" Bučar, Stari trg 19.
257» poptisia 257.
od
cerhtfoiU govorov <fr. 1*1. ©peisa
dobi kdor kupi celo zbirko do 15. III 15)35
Cela zbirka obsega 24 /vežicov ter staue nevezana Din 466 — s popustom pa samo Din 349"50.
ti. NiCinan, Mublgfiiiia, Mopiiaricvo 2
Ljubljanski pomenek
Ne poiniiiek, prosim, ampak pomenek, kakršni so v Ljubljani v navadi vsak dan po šestih zvečer, ko začno trgovci in obrtniki zapirali trgovine in delavnice in ko tudi gospod župan privijejo luč v svoji pisarni na rotovžu na temo; za večerjo je še prezgodaj, domačega godrnjanja pa tudi od težkega dela izmučen človek ne posluša prerad. torej je treba iti : na pomenek«.
V temačni sobi — e' ktrika je draga — s; zbirajo fantje in možje iz ljubljanskega mesta okoli svoje staliic mize. Najprej jiogleda drug za drugim v »Narod , če je kdo Umrl. V Ljubljani namreč ljudje ne m rjo več. ampak ljudje pravijo o vsakem, kdor umrje, da se je ustrelil, )>a prav o vsakem tako pravijo. Ko pa ljudje opravijo to re-volverstvo, se prlčno pomenkovali
Včeraj zvečer sem slišal nekje late pomenek: Torej 5. maja se bomo pa spet Sli I,-Kaj se bomo šli? Kaj pa bo takrat? Pustni torek bo vendar že 5. marca, ne maja!
Ti ne razumeš nič! Ali nisi bral. da bodo volitve?:
»Kakšne? Saj so bile v nedeljo! Ti si pa res štor ali pa štokš! Kar k fio-benčkuj pojdi, da te bodo namočili, pa boš za v petek že dober. Ali ne veš. da so to druge volitve, kakor so bile one v nedeljo?
Pusti ga no, če ne razume. Počakaj, boni pa jaz povedal: v nedeljo so se volitve vršile, 5. maja bomo pa volili: ali zdaj razumeš?
A takooo — lakooo? Lej-lej, viž-viž! To bo pa za prašiče slabo, slabo!«
»Za kakšne prešiče, kako to misliš?.:
Za — nn, tako. kakor sem rekel, tudi mislim.■ Če so volitve, kuhajo povsod golaž ali pa aj-nioht — goveji golaž ali pa telečji »ajmoht . Takrat samo govedina in leletina nekaj velja, če so volitve, tako je še vedno bilo in bo, prasci pa nič. če so volitve, nihče ne mara klobas, ker jih je že tako povsod preveč.
Pa pijače bo takrat, pijače — uhl Kolikor bolj bo prepovedana, več io bo in boljša bo!;
Veste kaj, gospodje, jaz pravim, da je najboljše, da pustimo volitve pri miru — čemu imamo pa gospoda župana? Bodo že napravili tam na rotovžu, da bo prav. Zivjo gospodje, pa lahko noči;
Tako so potekale počasi eetrtinke: ene v večnost, kakor je kazala ura, druge pa v želodec, dokler niso vsi rekli »Lahko noč .
Belgrad, 7. februarja, m. Narodne skupščine ni več! S tem dejstvom so se morali sprijazniti f>o-slanci, ki se sedaj vračajo semkaj iz svojih volivnih okrajev, kjer so prebili zadnje tedne na agitaciji za dopolnilne senatorske volitve. Vse skupščinske lirostore karakterizira od snoči sem velika nervoz-nost. Poslanci hodijo sem in tja s hitrimi koraki in se ustavljajo po hodnikih ter izmenjavajo misli. S svojimi tovariši se ]x>tern v skupinah podajajo v predsedništvo vlade in notranje ministrstvo ter prosijo za sprejem pri predsedniku vlade in notranjem ministru. — V teh kabinetih je danes čakalo za sprejem nad 40 bivših poslancev, ki sedaj ne vedo, ne kod ne kam.
Časnikarji, ki so pod prejšnjimi vladami bili neke vrste Lazarji, ker so se morali zadovoljevali z drobtinicami, ki so jih dobivali od sej vodstva do pred kratkim močne in edinozveličavne JNS, so kakor prerojeni. Že od ranih ur sem so na nogah ter stikajo po vseh skupščinskih klubih za vestmi. Zarana sem se napotil v glavni klub JNS, v prvo nadstropje sedanie skupščine: vse polno poslancev; drugekrati so bili ti prostori prazni in pusti. Poslanci so prihajali šele proti deseti uri. Danes jih je vse polno ter srebajo črno kavo, čitajo časopise ter razpravljajo o notranji situaciji.
Vsi so zbegani
Vsi so zbegani. Razumljivo dejstvo, saj so sc vrste te do pred kratkim vsemočne stranke tako zrahljale, da se danes že jasno čuti pokanje prepe-relega, črvivega tramovja navidezno mogočne stav. be. zgrajene z nasiljem in terorjem mogotcev JNS. Časnikar je že po svoji časnikarski dolžnosti dolžan, da mora biti povsod zraven, tndi tamkaj, kjer se dogajajo največje katastrofe. Tako 'udi čisto lahko prenaša to pokanje preperelega tramovja stavbe |NS ter samo š.? z ckrcpljeno radovednostjo pričakuje trenutka, ko se bo vse to zrušilo in pokopalo ped seboj one nesrečnike, ki se prave časno niso mogli rešiti. Zato pa sedaj vse beži iz te stavbe, ki je zapisana propasti, ter išče varnejših zavetišč. Poslanci JNS se že delj časa niso marali več zbirati v svojem poslanskem klubu ter so za svoia posvetovanja in razgovore iskali druge prostore v skupščini.
Zadnje zdiMiaji JNS
Tako jc bilo v prvem nadstropju narodne skupščine. V drugem nadstropju so pa kraljevali poslanci dravske banovine. Tudi ta lokal je nudil danes isto skaženo sliko. Tu se nahaja večina Kramerjevih poslancev. ki so prav tako zbegani. Razumljivo, da v belgrajski politični javnosti nista ostali neopaženi dve konferenci ožjega štaba JNS, na katerih so nekateri prvaki te stranke zahtevali, >da je sedaj nastopi, čas. ko bo treba motriti vlado s kritičnešiin očesem in — o kolika n^pcučenost! — ob priliki prihodnje proračunske razprave zavzeti čisto opozi-cionalno nacionalno stališče napram vladi Bogoljuba Jevtiča.« Ni ostalo prikrito tudi to, da je štab JNS zahteval tudi seznam vseh poslancev. da bi se ugotovilo, na katere bi se lahko zanesli. Pa so na istih konferencah morali ugotoviti za sebe porazno dejstvo, da je takih poslancev samo peščica in da je »borba čisto izključena«.
Razumljivo je radi tega zbeganost poslancev iz dravske banovine, članov JNS, katere glavni tajnik je dr. Kramer, ki je »uspel, da je stranko postavil na tako trdna tla, da bi lahko kljubovala vsem viharjem«. Na kako trdno podlago je dr. Kramer postavil svojo stranko, naj vam pove to: glavni funkcionar te stranke je danes zatrjeval vašemu dopisniku, da stoji JNS pred razpadom. Nestvor se pač nikdar ni mogel razviti v deber organizem, tako tudi tukaj ne. Ni pomagalo ne nasilje, kakršnega naši kraji niso poznali od turških časov, nasilje, ki je oii^srcčilo na stotine in stotine jugoslovanskih državljanov, ki so zagrešili samo io, da so zvesto ljubili svojo domovino, državo, ter se niso marali pokeravati željam in nemoralnim zahtevam JNS, ker so vedeli, da baš ta stranka s svojim zloglasnim postopanjem ruši zadovoljstvo in mir v tei državi. Ni pomagalo vse skupaj nič. JNS je bila samo mrtva črka na papirja (er se je držala samo do tedaj, dokler je imela oblast v svojih rokah. Eno so bile veličine te stranke, drugo je bil narod.
JNS ni več!
Skupščina je razpuščena. Ukaz o n:eiii razpustitvi so objavile tudi današnje »Služben« nov.he«. Poslancev ni več. Treba je iti na delo in se boriti za mandate in zaupanje naroda, za katerega so im<\i samo bič. Zato je danes vladalo veliko zanimanje za to, kaj bosta sedaj napravila dr. Kramer in Pucelj, ki sta bila pri zadnjih dopolnilnih senatorskih volitvah izvoljena za senatorja. Ali se bosta odpovedala senaterski časti in vstopila v borbo za po-
slanski mandat ali n?, ali pa bosta iz varnega zatišja v senatu opazovala ogorčeno borbo, ki se napoveduje.
Kakor vidite, težke skrbi! Najtežje za dovče-rajšnje poslance dravske banovine, kei so bili imenovani še do včeraj navdušeni in strastni pristaši JNS, da se pa že čujejo govorice, da še ni gotovo, če bo ta stranka sploh šla na volitve. Veliko vprašanje je zato za vse te poslance, ali bodo ostali zvesti JNS, katere glavni tajnik je dr. Kramer in s katero so se f>ovsod bahali in štiri leta nasilja jto-čeli, ali se pa bodo kot srednjeveški soldnerji uvrstili v druge tabore in pljuvali na vse to. kar so še včeraj pioglašali za svoj politični čredo.
Zgodovina razpada
Težke skrbi preganjajo vso (o preplašeno družino. Poslanski klub JlNS je dobil prvo raz|iokico že meseca apri a 1932. Tega leta s* je oddvojil od njega dr. Nikič ter ustanovil svoj Narodni kmetski klub. Vanj so vstopili poleg dr. Nikiča dr. Gruber, dr. Ltnčarevič, Lcvro Kneževič in ŠUfan Valjavec.
Oktobra istega leta je klub poslancev JNS dobil močnejši surnk cd nekoliko poslancev tako zvane bristoiske, akcije. Tega meseca so ustanovili pristaši te akcije Jugoslovanski narodni klub. Vanj so vstopili Hodžera, dr. Keš l,evič, dr. Lukič, Miloš Dra-govič, Sfažič, dr. Metikcš, dr Bnčič, Perko, Krstič, Trpkovič, Jovan Misirlič, dr. Vošnjak in Jordan Babanovič. Ko so ti poslanci sk enili, da bedo ustanovili novo stranko, sp se povrnili v matični klub Stavra Trpkovič, Bnbanovič in Vošnjak, ki se je vrnil v poslanski klub zaradi tega — tako so danes zatrjevati vašemu dopisniku čiani vcdsfva Jugoslov. narodne stranke — ker je bil mnenja, da se stranka ne bo mogla organizirati, ker ni na razpolago dovolj denarnih sredstev. Stranko so ustanovili dne 1. maja 1533, definitivno pa je bila potrjena dne 14. februarja 1934. Kongres te Jugoslovanske narodna stranke je bil 25. novembra 1934.
Zadnji so izstopih iz kluba pos ancev JNS poslanci, ki jih je vcdil Nikola Preka, in so ustanovili Narodni klub. To je bilo leta 1933 pred proračunsko debato. S Preko so ustanovili Narodni klub Gjuro L^ušič, dr. Kcžulj, Joso Batinič, Petrak in Pavlic. Klubu je predsedoval najprej Nikola Preka, jeseni lanskega leta pa je bil izvoljen za predsednika skupščinskega Narodnega kluba sedanji minister dr. Kožulj. V imenu tega kluba je podal ob njegovi ustanovitvi v plemimu • narodne skupščine posebno deklaracijo Nikola Preka, ki je bila nato predmet ostrih napadov za časa proračunske debate f. 1933.
Proglas na narod
Belgrad, 7 febr. m. Danes od 5 do 7 je trajala seja ministrskega sveta. Po seji so navzoči časnikarji stavili več vprašanj notranjemu ministru Velimirju Popoviču, ki je časti karjem na njihovo vprašanje odvrnil, da so se na seji relevala tekoča vprašanja. Časnikarji so notranjemu ministru stavili vprašanje, če odgovarjajo resnici vesti, da bo v najkrajšem času vlada izdala proglas na narod. Notranji minister je časnikarejm to vest potrdil
Belgrad, 7. febr. m. Ker je narodna skupščina razpuščena in ker so razpisane nove volitve za 5. maj, so zaključene tudi seje senata, in to do 5. junija, ko se bo senat sestal na izredni sestanek.
JVosifelji lisi
Hodžera
Belgrad, 7. febr. m. Že na zadnji seji izvrlil-nega odbora Jugoslovanske naroane stranke je bilo sklenjeno, da se bo ta stranka udeležila letošnjih poslanskih volitev, ter je bilo že na tej seji sklenjeno tudi, da bo nosilec liste predsednik glavnega odbora te stranke, narodni poslsiiec Svetislav Hodžera. Jugoslovanska narodna stranka misli že te dni pričeti z volivno agilacijo, ki jo misli okrepiti predvsem v mesecu aprilu. Stranka bo v ta namen priredila po vseh banovinskih msstih velike shode. Ta shod bo v Ljubljani verjetno 22. aprila letos.
Dr. Maček
Pariz, 7. febr. TG. Havasov poročevalec v Belgradu poroča, da je voditelj bivše hrvatske se-ljačke stianke dr. MaTek, ki jc bil nedavno pomi-loščen, sprejel ponudbo, da postane nositelj vse-državne liste v stranki, ki bi jo sestavljala hrvatska seljačka stranka z Davidovičevo opozicijsko skupino srbskih demokratov in s sib kimi zemljerad-niki pod vodstvom dr. Dragoljuba Jovaooviia. Zadnje čase so se baje vodila tudi že pogajanja med nekaterimi predstavniki bojevni: kih skup n »Zbor« imenovanih in dr. Dragoljubom Jovanovitem v smislu sodelovanja na političnem polju.
f Ks. Sandor Gjalski
V sredo, 6. februarja opoldne je umrl nestor hrvatskih pisateljev — K s a v e r B a b i č - G j a 1 -s k i. Z njim so Hrvati izgubili enega svojih najboljših pisateljev sploh, ki je po Senoi zavzel v književnosti njegovo mesto prvaka v zgodovinski povesti ter je kot Turgenjev zagorske vasi užival največjo popularnost, Spada brez dvoma med najbolj brane pisatelje. — Rodil se je leta 1854 v Gredicah v starem uglednem domu, kjer je bil oče odvetnik in iskren Hrvat ter pristaš Gajevega ilirizma. V književnost je vstopil razmeroma kasno — kot naš Stritar. — Končal je že vse študije, ko je napisal svojo prvo črtico lllustrissimus Batto-rych«, ki pa jo je tiskal šele 10 let kesneje in je takoj prevzela vse Hrvate, O tem prvem uspehu točno pred 50. leti piše kritik Marakovič v zadnjem Ffrvatskeni kolu (knjiga XV.). Ko je takoj rialo izšel še poljski prevod njegove novelice, je Babic dobil pogum in napisal celo vrsto romanov pod psevdonimom Šandor Gjalski, pod katerim je postal slaven. -— Pustil je državno slu/.bo in sc posvetil samo pisateljevanju.
Znani so njegovi romani o propadu hrvatskega plemstva (U novom dvoru, Maričon). Dal je portrete našega študenta (U noči), podeželske učiteljice (Gjurgjica Agičeva). pesnika (Radmilovič), in-l"genta (Janko Borislavič), političarja (Životopis jedne ekscilencije) in ilirca Lz k ta 1848 (/,a materinski! Riječ). Najbolj pa so mu uspele prelepe slike malih ljudi iz Zagorja, ki so mu prinesle ima zagorkega Turgenjeva, namreč njegove novele: Pod starim krovovima, Pripovijesti bez naslova, Bijede priče, roman Na rodjenoj grudi. — Dal je tudi dobre zgodovinske romane (Osvit, Male epizode iz davnih vremena itd.), ki so samo utrdile njegov sloves. — Tik pred vojno je Gjalski izdal tvoje zbrane spise v 27. zvezkih, kar ga ozpačuje kol enega najplodovitej?ih hrvatskih pisateljev. — Gjalski kol pisatelj pripada realistom Turgenje vega kova. ki ljubi pripovedovanje, tipe in — dia-
lektične debate. Napeti modernisti so ga nekoč pač odklonili (Ncvistič). toda vedno bolj se je zopet dvigal njegov sloves, in to čimbol, smo si zopet zaželeli realizma in domače grude. Od Šcnoe gre direktna pot v naturalistično pobarvanega realista Gjalskega, in že pri teh obeh dobimo motive in tipe propadajočega plemstva, ki jih je v sedanjem času tako ironično in trpko prikazal Krleža. Toda Gjalski je ostal vedno miren pripovednik, širok epik, kakršnjega današnja Hrvatska ne more j več pokazati. V grob lega velik pisatelj, zadnja pri-| ča lepih časov,
Gjalski ni bil samo predsednik Društva hrvat-: skih književnikov, temveč se je peča! tudi s po-' litiko ter je bil leta 1917 zagrebški veliki župan. Bil je tudi član Akademije znanosti in umetnosti. Eden njegovih sinov je prof. Babic, slikar in velik prijatelj Slovencev, drugi pa tajnik jugoslovanske-1 ga konzulata na Dunaju.
Slovenci se pridružujemo splošni hrvatski ta-j losti in se klanjamo spominu velikega rodoljuba j in pisatelja.	td.
Književni večer PEN-a v Mariboru
Literarni večer v Ljudski univerzi, 1. februarja. Uvodno besedo v ta literarni večer, ki so ga priredili ljubljanski pen-klubovci, je govoril prof. Irance Ko-blar, ki je danes pač naš najboljši literarni kritik. Njegova literarna kritika prehaja v kuliurno filozofijo. Stavki tega uvodnega govora so bili skrbno premišljeni m izdelani, brez vsakdanjih fraz, biez splošno premletih in obrabljenih misli Iz razvoja naše literature je s kratkimi jx>tezaini skušal označiti j>o-samezne pesnike in pisatelje, ki so prišli brat: Gradnika. (ioljo, Kraigherja, Franceta Albrechta in Miška Kranjca,
Gradnik svojih pestni ni bral toliko občinstvu, kolikor sebi, pa še lo slabo. Saj človek se je s skrbjo in radovednostjo prej vpraševal: Kako le bodo brali Ii pesniki svoja dela. ker jih navadno sami najslabše liero. Ni sicer to nujno, loda pri nas, kjer se govorjena beseda tako tnalo kultivira, že kar vsakdanje. Pesem mora bili podana tako. da poslušavca zgrabi' in mu reže prav v dušo: Gradnik pa je razočaral. Kultura v glasu in govoru se pozna |>ri Goljj. S tem-
peramentom, s katerim je jxjvedal svoje pesmi, je Golja poslušavca ogrel in ga potegnil za seboj. Pri-' i zadeval si je, da je prišla beseda v vsej svoji lejjoti j do izraza in da dvigne ne samo notranjo lepoto umetnine, temveč tudi — njeno zunanjo obliko. Pel je svoje jjesini z nekim notranjim ritmom ter polagal mnogo važnosti na barvo glasu in glasov. Kraiglier je edini med vsemi bral nekaj novega. Ljubitelji lite. rature so bili pozorni na to novo. Toda bili so razočarani in osupli: Kraigher ni več nov. Zadnji odmevi stare umetnosti so to, ki tako pusto, dolgočasno in suhoparno izzvene. Tej svoji umetnosti Kraigher tudi z branjem ni mogel vdihniti življenja. Najbolj površno in nemarno pa je bral Miško Kranjc. Človek bi obupal nad tem, kako ravno tisti, katerim bi morala biti najbolj pri srcu, zanemarjajo slovensko besedo. Zdelo se je, da Kranjc ne bere -.voje proze — ampak njemu čisto nekaj tujega, tako daleč j? bil od tega, kar je bil napisal sam. Ni bila kriva temu samo monotonost izhodnega govora, ki sain jio sebi tli bogve kako izrazit, krivo je bilo pomanjkanje čuta za kulturo govorjene besede. To kulturo besede sino čuli zopet pri Francetu Albrechtu, kar je vlilo srcu zopet občutek ugodja. Albrechtov glas ima v sebi neko prijetno barvitost, njegovo branje je bi'r> estetsko, j>oudarek pravilen, pesnik je zopet doživljal svojo lastno besedo in svojo bol, zadnjo. Epilog k pesmim Petra Bezruča, je bral že kar s solzno bolečino.
Mariborsko občinstvo je tem nekaterim |>red-stavnikom slovenskega tistvarjajočega duha pripravilo lep sprejem: dvorana je bila nabito polna in mnogo tihe ljubezni jim je žarelo naproti; zato je tembolj boleče, če ta slovenski ustvarjajoči duh ravno tam. kjer tako nej>osredno stopi v stik s |)oslu-šavcem, ne pokaže dovolj oblikovne kulture.
Dr. Ivan Doni i k.
Evharistični kongres v Mariboru
v Mariboru v dneh 7. in 8. septembra 1934. —
Založila tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Mariborski evharistični kongres je bil v vsem svojem veličastnem poleku prežarjpn s svetlim sijem vzvišenih idealov, ki izključno služijo jx>veličanju Boga, prisotnega med nami v Evharistiji, ter obnovi
duš. Da bi učinkovitost tega lepega smotra, realiziranega v dneh 7. in 8. septembra 1934, ostala trajna ter zajela čim širše kroge v našem narodu, je pripravljalni odbor priredil knjigo z gorenjitn naslovom, ki je izšla pred nekaj dnevi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Vsebuje ne samo kratek oris |jriprav in prireditev kongresa, marveč tudi verski obnovi namenjene govore dne 7. septembra, prirejene in jx>-razdeljene pod stanovskim vidikom. Motivacija za to je s kratkimi, pa krepkimi potezami začrtana v poglavju »Idejni načrt evharistjčnega kongresa«, kjer je med drugim poudarjeno: »Zavedamo se dejstva, da se mora verska izobrazba vršiti jxj stanovih . . (str. 10). Verska obnova naj ne preraja splošno človeka, ampak človeka v določenem stanu, to je krnela, rokodelca, uradnika, in naj mu iz poklica pokaže nalogo in način verske obnove« (str. 11). Vršila so se strokovna zborovanja v petih skupinah: j>osebej za može, žene, fante, dekleta in izobražence z govori, ki so v tej knjigi objavljeni kot referati. Govori, govorjeni v prvih štirih skupinah, so obravnavali te jtired-mete: Evharistija — vir zdravja kmetskega občestva; Vera — temelj slovenske kmetske kulture; Socialni apostolat naših inož. — Evharistija — duhovna hrana krščanskih mater; Dobrodelnost — merilo ženske veličine; Mati — srce družine. — Evharistija — kvas pristnega fantovstva; Fant in socialno delo. — Evharistija — moč katoliškega deklišlva; Izobrazba kmetskih mladenk; Kmetska" dobrodelnost na vasi Snov je obdelana v vseh referatih stvarno in poslušalstvu primerno v poljudni obliki. Povečini je tudi dobro zadeta kristoeentrična tendenca, ki je plavala kot visok cilj nad kongresom in vsem dogajanjem na njem. Referati za izobražence: Evharistija— luč našega ljudstva; Duhovne osnove naše narodne kulture (ocenjena s pesniškim zanosom, toda gledana v dej-slvenosti skozi prelemna očala); Verski apostolat izobraženca, so snovno globoko zajeti ter bogati dragocenih misli in krejikih pobud. Knjiga, ki obsega 158 strani v veliki osmerki ter je opremljena s slikami, stane 16 Din; če se pa naroči ali kupi jx> knjigarnah do 1. marca, se dobi za znižano ceno 12 Din. Knjigo prav toplo priporočamo. Njeno vrednost jto-večtije niena aktualna porabnost v "dobi priprave za letošnji veliki jugoslovanski evharistični kongres.
Dr. Josip Hohnjec.