SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poitl prajeman velja: Za celo lete predplaiaa 16 (14., za pol leta 8 rld.. <> fetrt lete A (14., «a jedci aeeee 1 rld.10 kr. V administraciji prejeman velja: Sa cela leto lt rld., sa pol leta в rld., xa «elit leta S rld., ia jeden амес 1 rld. V Ljubljani na dom poilljan velja 1 rld. 20 kr. ve6 i> leto. Роеамае Itevilke po 7 kr. Haroinlno In oznanila (iisetate) vaprejema upravniitvo ia ekipedlelja v „Katol. Tlikaral", Kopitarjeve ullee it. 8. Rokopisi ie ne vračajo, aefraukovaoa piema ne viprejemaje. Vrednlitvo je v Bemeallklk nlleah It. 3, I., 17. Ixhaja таак dan, isvaemii nedelje in prainika, ob pol 6 ari pepoldne. &tev. ISO. V Ljubljani, v torek 10. avgusta 1897. Letnili XXV. Slavnost v Celju. Ie Celj a, dne 8. avg. „In to bo naš, to bo slovenski dom". A. Puntek v „Prologu". Da bil je to sloveneki dan, — dan slovanske vzajemnosti, ki sta ga priredila marljiva celjska po. gojilnica ter „Sokol" celjski povodom otvoritve „Narodnega doma" in slovesnega blagoslovljenja nove zastave celjskega „Sokola" dne 7. in 8. avg. t. 1. Bil to dan je n a 6, dan, ki je sijajno pokazal, da Slovenec še živi in da ga nasprotnikov krnta sila nikar zatrla бе ni I Z vso znano, brezobzirno silo so pritiskali nasprotniki, združeni nemški nacijonalei in liberalei, s kratka nemški „beilovci", da zabranijo to velepomembno slavnost, preprečijo pojav slovenskega življa na Štajerskem, — v starodavnem Celju. Celje, — kolikokrat ee je to ime imenovalo v zadnjem letu, osobito v zadnjih mesecih. Celje zaslovelo je po širnem sveta zaradi „slovenske" gimnazije, širi svet je izvedel o tem mestecu ob leni Savinji tudi po „Narodnem domu", ki so ga sezidali marljivi slovenski seljaki svojemu narodu v čast, nasprotnikom pa v veliko jezo I In ta „Narodni dom" se je slovesno otvarjal minule dni, — slovesno — pravim, akoravno so nasprotni nemški faktorji celjski kakor drugi, napenjali vse moči, da preprečijo v6ako večjo slavnost. Ni šlo! Se vedno živimo v Avstriji, katere temeljni zakoni jamčijo vsem avstrijskim narodom ravnopravnost, a ne priznavajo nobenemu prednosti I Ni se nam sicer dovolil slovesen vhod v mesto, omejiti smo se morali na „Narodni dom", zborovati pod varstvom bajonetov. Nič ne d6, slavnost je bila vendar sijajna! Na jedno stran se je pokazal uspeh slovenske marljivosti in odločnosti, delavnosti in neustrašenosti v prav svetli luči, — na drugo stran pa nemška LISTEK. Še jedna beseda o stiškem samostanu. (Dalje.) Pravite, gosp. dopisnik, da hočemo duhovniki iz slovenskega naroda nekaj posebnega narediti in zato zaklepamo deželo, da sam zlodej ne bo mogel priti čez meje. A v istem hipu trdite, da vabimo menihe. Glejte, kako si nasprotujete! No, menihi naj le pridejo, ker poznamo jih kot nositelje prave kulture, kot prijatelje narodove, vsi drugi „tlodeji" (kakor jih vi nazivate) naj pa le daleč zunaj naših mej ostanejo, ker „zlodej" še nikogar ni osrečil, tudi nas ne bo I Želimo pa si to, ker res iz srca želimo, naš narod videti duševno naobražen in gmotno utrjen, pred vsem pa v tistem zdravem verskem duhu, po katerem je premagal doslej še vse sovražnike svoje in, če se tako vernega in poštenega ohrani, jih tudi vselej bo, ne eamo tuje, temveč tudi domače, kakoršni stoje pod .Narodovim" krilom. Prostora za slovensko ljudstvo še ne bo zmanjkalo, če pridejo menihi, magari če tudi ustanove še nekaj samostanov, kakor trdi isti dopisnik, ker ti „kultura", tista toliko proslavljena in hvalisana nemška kultura, katero nam ponujajo na vseh koncih in krajih, nam vsiljujejo v šolah in uradih. Za „inferiorne" nas imajo! Dnevi celjskih slav-nostij so pa pokazali, kako superijom smo jim, tistim „kulluronoscem", ki so nam hoteli imponirati samo z zabavljicami, kričanjem, žvižganjem, metanjem gnjilih jajec in drugimi stičnimi pojavi. Prihod. Ze na ljubljanskem kolodvoru je bilo minulo soboto popoludne živahno gibanje. Občinstva, deloma v društvenih opravah se je kar vse trlo, vse si je iskalo po vozovih prostorčka do Celja. Morali so priklopiti več vozov. Predmet razgovorom je bil vseskozi ta: Eaj bo v Celju, kako nas vsprejmejo, bodemo li mogli mirno zborovati itd. ? Eoliko vprašanj, a na nobeno določnega odgovora! Ze med vožnjo nas je marsikaj presenetilo. Grmenje topičev, zastave na mnogih krajih vse to je kazalo, kako su rodoljubi zanimajo za Celje. Lepo presenečenje nas je čakalo na Zidanem Mostu. Eo je prihajal ljubljanski vlak, zasvirala je vrla, jako dobro izurjena glasba zagrebškega ognjegasnega društva prav krepko „Naprej zastava Slave!" V Celji smo smo! Na kolodvoru je živahno gibanje in vrvenje. Iz železniških voz se usuje množica rojakov, pozdravljajo se znanci, vrše se iskreni pozdravi in odzdravi. Slovesni sprevod v mesto je prepovedan, zatorej se moramo lepo tiho, molče pomikati v mesto. A vendar, — nasprotniki naši „nemški" Celjani, so nam priredili vsprejem — po svoje! Ceste so natlačeno polne občinstva, kajpak „nemškega", ker slovensko je v sprevodu, a med tem občinstvom je ogromno število prav navadnih pouličnjakov, podkupljenih, da razgrajajo in žvižgajo. Ob straneh stojč. Vsak trenutek se zasliši znani „heilo", zabavljanje zoper Slovence, zlasti zoper So- kole in duhovnike, katerih je došlo prav častno število. Budečo srajce in črne suknje jih prav posebno bodejo v oči 1 Da ne morejo do nas, da morajo ostati v gotovih mejah, zato morajo skrbeti orožniki, ki so za te dni v Celje pozvani od vseh stranij. Na vseh koncih in krajih jih vidiš po več stati, da zabranijo kar s početka vsak nered. Za Slovence orožništvo ni bilo potrebno, pač pa za prevročekrvne Nemce, ki prežijo na vseh koncih in krajih na nas, da nas zasramujejo. Eo dospemo v „Narodni dom", to krasno stavbo, res „n a š slovenski d o m" nas pozdravlja godba z živo koračnico, pozdravljamo se z gromovitimi „živio" in „slava" klici, s klici, ki grome po vsem Celji, ter pričajo, da — Slovenec tudi v Celji še živi! Za tem pa na — delo! Treba poskrbeti za prenočišče, koncert, itd. Pa lahko se je poskrbelo 1 Slavnostni odbor je nam dobro postregel na vse strani; z ozirom na težavne celjske razmere storil je uprav veliko. V takem nemčurskem gnjezdu, o katerem se lažejo, da je nemčursko, preskrbeti vse za toliko ljudij, to ni mala naloga. Naš slavnostni odbor rešil jo je z mnogo požrtvovalnostjo, dobro in častno. Koncert. Po 7. uri zvečer je nakrat nastopila na cesar Jožef-ovem trgu stotnija vojakov, odgnala tam stoječe Nemce, ki so kar zeleni od jeze zrli na „Narodni dom" in tam zbirajočo se množico, ter obsto-pila vhod na omenjeni trg tako, da nihče od nasprotnikov ni smel noter. Sokolaši pa so skrbeli za to, da je bil onim, ki so se udeleževali slavnostij, prost uetop. Omeniti moramo kar tukaj, da so se nasprotni listi glede vojaške straže grozovito lagali. „Deutsche Wacht" n. pr. je pisala, da je straža morala braniti Nemce pred — Slovenci! Ta je pa res predebela. možje ne gonijo kmeta v proletarijat, mu ne izsesavajo mozga in krvi, ga ne mečejo v ječo itd., kakor trepetaje on prorokuje. Emet je srečno živel kot sosed samostanov in bo i v bodoče srečno živel, ker laž je, da bo moral le znašati v samostansko kašto ; pač pa bo od te kašte, če Bog da, da bo polna, tudi deležen. Odkritosrčno povem na vsa usta še jedenkrat, kar sem še omenil, da zaradi menihov ne bo še zmanjkalo ljudstvu prostora na naši lepi slovenski zemlji, pač pa ga zmanjkalo, če bodo s kmetom vsi „mogotci" tako postopali, kakor postopa tam doli na Dolenjskem nekdo! (Nomina odiosa!) — Gosp. dopisnik ga lahko zve, ker blizu stanuje, in vsa dolenjska stran v strahu trepeta pred njim tako, da je že prišel v pregovor, kakor je bilo pred sto leti na Gorenjskem znan izrek: „Bog nas varuj hudega Kljukca 1" Taki ljudje, kakor je ta .mogotec" delajo iz odrtih kmetij latifundije, izsesavajo ubogemu kmetu ne le mošnjiček in listnico do zadnjega vinarja, temveč izpraznujejo tudi hleve in njemu samemu bi izsesali v pravem pomenu kri in mozeg, samo če bi smeli in mogli. Pa hvala Bogu, nismo v Afriki med Hotentoti ali v Aziji, kamor si gosp. dopisnik nazaj priti — želi I! Ti ljudje tirajo kmeta ne le v proletarijat, temveč tudi v sužnost [h kladi in v ječe! In če stopi isti g. dopisnik vrh Gorjancev in vpraša Dolenjce tako glasno, da ga bodo vsi slišali: „Je-li to res ?" Odgovorili mu bodo unisono „stiskajo pesti" da se izrazim z dopisnikom in s solznimi očmi: „Res je! res! Bog nas varuj hudega .....Eljukca !" „Ne zabite zgodovine!" Eličete Vi nam. Mi Vam isti vsklik odločno vračamo. Le učite se zgodovine, katere, kakor se vidi, toliko umete, kolikor zajec na boben, in potem bote morda vender le jedenkrat začeli drugače pisati in tudi — postopati ! — Vi nam kažete na — klado. Le prinesite nam jedno tako klado, na katero so duhovske in meniško roke kmeta privezale, in mi njih nasledniki, Vam jo bomo odvagali z zlatom. Edor take odurne bedarije piše, je ali blazen ali pa zelo hudoben ; tretje je nemogoče. Ce je prvo, v blaznico ž njim, če je pa drugo istina, če je tako hudoben, pa zasluži, da njega, kot svojega hujskača, pripeljejo kmetje h kladi, ga na-njo polože in privežejo ter mu jih toliko naštejejo, da bo svoje žive dni pomnil kdaj je s klado strašil, in da ga mine vse veselje, take burke uganjati. Ni čuda, če se boji vešal v pogledu na menihe I Edor misli na vešala in se že trese pred njimi, ta gotovo nima dobre vesti. c/ Vojaki so branili Nemcem vstop do „Nar. doma", Nemce so odganjali, da niso mogli blizu do Slovencev ; le-tem je bil dovoljen prost prehod; kjer je bilo treba, šla je straža s Slovenci na dom, da jih brani napadov od nemške strani, — a vendar se nemški poštenjakoviči v Celju in drugod lažejo, da so oni bili preganjani, da njih je bilo treba varovati. Hinavci, ki vedno dejanjski izvršujejo, kar se pripoveduje v znani basni o volku in jagnjetu. Miru tudi vojaki niso mogli napraviti. Za kor donom zbirali so se celjski nagajivci, največ — nezrelih fantalinov, a med njimi tudi dokaj „častne" gospode. Zastopan je bil med kričači prav dobro tudi nežni spol in marsikatera nemška „frajlica" je te dni pokazala, da v surovosti z uspehom more tekmovati z — gorjanskimi hlapci. Kiičanje, „heilo"-vanje je trajalo vso noč, ker nikogar ni bilo, ki bi z malce odločnim nastopom zamašil kričačem usta. V „Narodnem domu" nas nemški vik in krik ni motil. Vsi prostori, tudi dvorišče, so bili zasedeni do zadnjega količka. Ze ta večer zbralo ee je bilo na tisoče ljudij. Povsod je vladalo neprisiljeno, res bratoveko, slovansko veselje. Cul si razna slovanska narečja, a srce vseh je vnemala le jedna ljubav. Da, zbrali smo se bili biatjena bratsko slavnost. Proti 8. uri je hitelo vse v veliko, jako priročno in lepo urejeno dvorano h koncertu. Odlična slovanska družba, brez razlike stanu je zasedla prostore, bilo je prav tako, kakor poje pesnik Funtek v „Prologu": ,, Meščan In kmet, dahovnik in veljak posvetni, Uboiec, bogatin — nihče ni prvi, Nihče ni zadnji — vsi smo bratje le Vsi zdusni smo bojniki za prosveto!" Po prvi koračnici je govoril gospod režišer Ineman „Prolog". Zložil ga je, kakor opetovano omenjeno, naš pesnik A. Funtek, ki s pesniškim navdušenjem proslavlja idejo združenja. „Dramatično društvo" iz Ljubljane nam je uprizorilo veseloigro v jednem dejanju „V D i o • genovem sodu". Igra, sama na sebi duhovita in izvrstna, se je izvrstno predstavljala in živahno odobravala. Pa vender se je mnogim zdelo nekako čudno, da se je za to priliko izbrala ravno ta. Primerna narodna igra dosegla bi bila gotovo še večji uspeh. A poznamo mnoge težkoče, in hvaležni smo odboru i za to. Za petje sta poskrbela vrli ljubljanski „Slavec" in pa izborni mešani zbor iz St. Jurja ob južni železnici. Oi „Slavca" morali smo pričakovati kaj dovršenega. Nismo se varali I Težke skladbe pel je veliki zbor jako točno, navdušeno in navdu-ševalno. Presenetil, očaral nas je nastop šentjurskega mešanega zbora. To Vam je zbor, kvkoršen sme z uspehom nastopiti v vsakem velikem mestu. Zvonki ženski glasovi, združeni s krepkimi, so občinstvo kar elektrizovali in uprav frenetično odobravanje in ploskanje hvaležnih poslušalcev je primoralo pevkinje in pevce, da so zopet in zopet se prikazali na odru. Splošna sodba je ta, da se je koncert vseskozi iz-borno obnesel. Pripomogla je k uspehu jako mnogo Ko bi, gosp. dopisnik, živeli v Trubarjevi dobi, katero poveličujete, gotovo bi se Vam strah uresničil zaradi Vašega neprestanega hujskanja in Vaše telo bi viselo na kolu, drugim v svarilo. In verujte mi 1 prav nobeden bi ne jokal za Vami, niti meščani, katerim se štulite kot pokrovitelj, še manj kak dolenjski kmet! „Narod" nam kliče: „Tihi bodite in sramujte se svojih prednikov I Ker so se strašno malo zmenili za njih duševno izomiko." To „strašno malo" se glasi „strašno lažnjivo"; ko bi hotel to na tem mestu še posebej dokazovati, reklo bi se vodo v Savo nositi. Zato opustim vse drugo in opozorim le na dva „Gospoda", na dva Lukeža. Saj če sliši kak „Narodovec" besede „gospod Lukež", misli si brez dvoma prototip priprostega fajmoštra s kmetov ali s hribov, ki nima prav nobenih zaslug za narod, ki živi filietersko sam zase. — Ta dva gg. Lukeža sta Lukež Knafelj in Lukež Jeran. Dovolj sta znana slovenskemu svetu. — Prvi je bil, rodom Gorenjec, kmečki fajmošter celo zunaj domovine, katere pa ni pozabil med tujci, kakor jo pozabi marsikak gospod, ki pa ni fajmoštev. Ta g. Lukež je ustanovil štipendije za kranjske dijake na dunajskem vseučilišču, katere so že marsikaterega slovenskega sina osrečile za celo življenje. (Konte sledi.) zagrebška godba, ki je preeizno in ognjevito izvajala posamezne točke. Po koncertu je bilo na dvorišču živahno gibanje. Godba je z veliko vstrajnostjo kratkočasila goste, ki so bili navzoči v res velikem števila. Ze ta večer je pokazal, da bode slavnost sijajno vspela. (Dalje sledi.) Delavski in obrtni shod v Solnem gradu. Solni grad 8. avg. V nedeljo dopoldne in popoldne je bilo zaupno posvetovanje došlih vdeležencev, katerih se skupno obeta krog 1000. Zastopane so bile vse alpske dežele. Izmed državnih poslancev so prišli: Axmann, Bielohlavek, Tusel, dr. pl. Fuchs, Schoiswohl, Herg, dr. Krek, Loeer in Wedral. Pri posvetovanju se je pokazalo politično nesoglasje katoliške ljudske stranke in krščanskih soci-jalcev. Ti so izjavili, da se morejo shoda vdeleževati le, če se vsprejme ta-le njihova izjava: „Zastopniki krščansko socijalne stranke, ki so se zbrali pri delavskem in obrtnem shodu v Solnem gradu dne 8. avg. 1897, izjavljajo, da se morejo vdeleževati shodovih posvetovanj le z izrečnim predpogojem, da ima ta shod samo namen povspeševati gospodarske zadeve delavcev in obrtnikov. Vdeležba zastopnikov krščansko socijalne stranke pri tem shodu pa nikakor ne pomenja skupnega postopanja krščansko socijalne in katoliške ljudske stranke v politični smeri". Ta izjava se je jednoglasno vsprejela na znanje in nato je v imeuu krščanskih socijalnih mož izjavil dr. Axmann, da bodo z vsemi svojimi močmi sodelovali pri shodu. Zvečer ob 7. bo v zdravilišču prva slovesna skupščina. Dunajski krščanski socijalci so v jezikovnih naredbah nastopili pot, katera se pokaže pri vsaki priliki kot opolzla tudi za njihove lastne namene. Tako se lahko razlaga tudi imenovana izjava. Zdravilišče je ukusno okrašeno ; vzlasti dvorana je krasna. Po mestu vise z mnogo hiš zast*ve. Liberalci in nemški ljudovci se na vso moč togote nad tem shodom. „Salzburger Tagblatt" in „Salzburger Volksblatt" kričita, kar moreta o zatiranju nemškega naroda in se jezita, da se v tem času v Solni grad sklicuje „klerikalni" delavski in obrtni shod. Ljudje, katerih zastopniki so v državnem zboru preprečili vsako pametno delo, se pač morajo jeziti nad vsakim, ki hoče resno delati. Saj bi bil s tem v srce zadet tisti, kateremu služi njihovo vpitje, namreč — kapitalistični liberalizem. Oba lista tudi svarita svoje somišljenike, naj ne izobešajo zastav. Se vedno je bilo najboljše znamenje, če so se liberalci hudovali nad kom. Gotovo bo to tudi sedaj tako! Ob 7. se je pričela slavnostna skupščina. Prostorna dvorana je bila popolnoma polna. Pozdravil jo je predsednik pripravljalnega odbora Dis. — Začetkom zahvalja državne poslance in jih prosi zastopati v državnem zboru pri shodu sklenjene zahteve. Na katoliških, jedino res avstrijskih načelih, ki dajejo vsem narodom njihove pravice, stojimo vsi tu navzoči. Neštevilno vprašanj nas čaka. Posvetujmo ee o njih brez osebnih, brez strankarskih primesij v pomoč obrtnemu in delavskemu stanu. Pripravljalni odbor je zelo primerno predlagal predsedniška mesta. Čevljarski mojster iz Gorenje Avstrije Schonemann je bil izvoljen za predsednika, pleskarski pomočnik H a-g e d o r n za 1. podpredsednika, krojaški pomočnik Preuss za 2. podpredsednika. Zapisnikarja sta kapelan Srnic in drž. poslanec Tusel. V imenu solnograške dežele je pozdravil shod deželni glavar kanonik Winkler v zelo prisrčnih be-besedah, nadejajoč se, da bode shod imel obilo vspeha. Brzojavnih pozdravov je bilo veliko iz vseh pokrajin avstrijske države. Med pozdravi omenjam posebno pozdrav dr. L u e g e r j a, mariborskega kn. šk. ordinarijata in uredništva „Hrvatskega Badnika". Bral jih je Tusel. Profesor Gratl iz Bilina je imel slavnostni govor: Naš čas potrebuje moi, ne mož, ki se ustrašijo veakega migljeja od zgoraj, ki žive v osebni naslad-nosti, ki skrbć samo zase, marveč mož, ki imajo srce za delavsko ljudstvo. — Žalosten je naš čas. Celo ,železni* kmet propada. Obrtni stan je podoben človeku, g katerem pripoveduje sv. pismo, da je padel med razbojnike. Razbojnike vsi poznamo. Samo Sa-maritanca ni. Delavski stan in njegovo revščjno poznamo. Veliko ubogih delavcev stiska pesti in preklinja. — Naš shod se drži načela, da more le živa vera v Boga rešiti sedanje razmere. Povodenj zadnjih dnij je pokazala, da se Bog ne da odstaviti ne od socijalistov, pa tudi ne od liberalcev. Goljat se sicer vedno bojuje proti našim načelom, toda David sa je že tudi našel. Ta David je vzbujajoče se krščansko ljudstvo. Med socijalnimi demokrati je mnogo dobrih, a zapeljanih. Zato se bojujmo z ljubeznijo. Napredni smo ; samo jeden nazaj poznamo : Nazaj k praktičnemu krščanstvu 1 Pomagajmo si sami in Bog nam bo pomagal. Politični pregled. V Ljubljani, 10. avgusta. Sprava med Čehi in Nemci. »N. Freie Presse« piše, da hoče vlada na vsak način dognati spravo na Češkem. V ta namen skliče češki deželni zbor, koder naj se uravna jezikovno vprašanje. Vlada je baje izdelala pet predlog, katere hoče najprvo predložiti posebni konferenci, sostav-ljeni iz veljakov vseh strank. Ako se ta konferenca zjedini za jedni ali drugi načrt, predloži ga potem vlada meseca septembra deželnemu zboru. Te predloge so: 1. Zakon okurijah, ki doloCi narodne volilne kurije za deželni odbor, deželne zavode in odseke v deželnem zboru. 2. Novela k volilnemu redu za deželni zbor. Število poslancev bi se za 15 pomnožilo, in sicer mestni mandati. Več večjih krajev bi se uvrstilo v mestne skupine. Od teh 15 mandatov bi dobili čehi 14, Nemci 1 mandat. Ustanovila bi se nova trgovska zbornica z razdelitvijo jednega mešanega okraja, ki voli dva poslanca. 3. Ustanovile bi se na deželne troške š6le za manjšine. 4. Zakon o jeziku pri avtonomnih uradih, ki priznava češke, nemške in mešane občine. Ako v kaki občini biva petina druge narodnosti, velja za mešano. Poslovni jezik bi bil v nemških občinah nemški, v čeških Češki, v mešanih pa oba jezika. Ako se vsprejme ta zakon, po» tem vlada prekliče jezikovni naredbi, oziroma pre-naredi v tem smislu. To je glavna točka razgovorov. Ako se v tej točki zjedinijo Cehi in Nemci, potem se utegne doseči sprava. 5. Konečno namerava vlada deželnemu zboru predložiti načrt zakona o okrožnih oblastvih, ki bi bila srednja instanca med okrajnimi glavarstvi in ces. namest-ništvom. Češki poslanec dr. Stransky je v Prerovi izjavil, da je vlada o teh načrtih že obvestila češke poslance. Toda Nemci zahtevajo, da mora vlada preje preklicati jezikovni naredbi, kar osvetljuje nemško spravljivost. Zadnjo nedeljo so imeli v Pragi shod nemški državni in deželni poslanci. Posvetovali so se o podpori po povodnji prizadetim krajem. Ob jednem pa so segli tudi na politično polje ter obsojali češko stranko in sklenili, nadaljevati dosedanjo taktiko in organizovati Nemce na češkem jednotno s Schonererjevo stranko. Češki poslanci % Morave so zborovali mi-nolo nedeljo v Prerovu; iz Slezije je bil navzoč dr. Hruby. Poročal je o položaju dr. Stranskj ter na-glašal potrebo jedinosti čeških poslancev. Povedal je mej drugim, da hoče vlada sklicati konferenco čeških in nemških veljakov ter jim predložiti več načrtov gledd sprave. Ako se doseže sporazumljenje, prena-redi vlada jezikovno naredbo za češko, a ona za Moravsko ostane. Shod je vsprejel resolucijo, da naj češki poslanci vstrajajo v sedanji parlamentarni večini in da podpirajo vlado, ako hoče uresničiti v adresi določena načela. Nemški cesar je bil v Rusiji najslovesneje vsprejet. Vsi listi лaglašajo, da je ta shod nemškega in ruskega cesarja velikega političnega pomena. Večletna napetost med Rusijo in Nemčijo je poravnana. Ruski listi izražajo prepričanje, da trodržavna zveza ni naperjena proti Rusiji in da se s Časom ublažijo nasprotja med državami na kontinentu. Francosko ministerstvo Meline ima grenke ure. Zarotile so se vse opozicijske stranke, da vržejo sedanjo vlado pri prihodnjih volitvah. V ta namen hočejo loviti kmetiške volivce ter svoj socijalistiški program v tem smislu prenarediti. Mi dvomimo, da bi se jim to posrečilo, kajti socijalizem je pri francoskem kmetu na slabem glasu, kakor tudi zasluži. Sicer se krha tudi v republinanski stranki, odkar vlada odločneje postopa proti radikalcem. Umor španjakega miniaterekega predsednika Canovaaa iznenadil je ves omikani svet, ki z gnevom obsoja ne gledć na politično stališče grozodejstva brezsrčnega anarhista. Vsa znamenja kažejo, da je bil umor pripravljen, kajti ie 1. 1898 je Canovas le po naključju ubežal smrtni nevarnosti. In sedaj je policija slutila, da anarhisti nekaj pripravljajo. Morilec Golli je 26 let star, rojen v Ba-diji pri Napolju. V Italiji je bil obsojen v ječo, a je ušel ter se klatil po Franciji, Belgiji in Angliji. Iz Londona ee je pritepel na Spanjsko, da izvrši črno delo. V nedeljo popoludne se je Canovas v kopališču Santa Agneda pri San Sebastijanu sprehajal, ko stopi predenj neznan človek ter po kratkih besedah trikrat ustreli na iznenadenega ministra. Prva kroglja zadene Canovasa v čelo, drugi dve v prša. Množica skoči proti morilcu, a policija ga jej iztrga. Canovas je umrl čez poldrugo uro, previden e sv. zakramenti. V Madridu je vse razburjeno, vsi navzoči ministri so se takoj zbrali ter posvetovali o naredbah z ozirom na občno razburjenost. — An-tonio Canovas del Castillo je bil rojen 1. 1826 v Malagi ter se je v mladosti kot pesnik proslavil. L. 1851 je ustanovil konservativni list „Patria" 1. 1854 je bil kot zastopnik mesta Malage izvolje v španjeko zbornico, dve leti pozneje je bil poslanik v Rimu, 1. 1864 je bil prvič minister ter prodrl z zakonom proti suženjstvu. L. 1874 do 1879 je bil ministerski predsednik ter je z novo ustavo utrdil monarhijo in napravil red v deželi, koder je več časa divjala revolucija. L. 1890 je vpelial občno volivno pravico. Canovas je bil konservativec ter poleg liberalnega Sagaste najvplivnejši španjski politik in državnik. Dnevne novice. V Ljubljani, 10. avgusta. (Celjska slavnost) je pokazala tamošnje nem-škutarje in njihovo omiko v pravi luči kot suroveže in do skrajnosti zaslepljene pruske. Skoraj neverjetne dogodke nam poročajo razni udeleženci. Celjska fakinaža vedla se je ostudnje od Ašanti-zamorcev v dunajskem pratru. Ko bi Slovani, zbrani ob tej priliki v Celju, ne bili toliko mirni in potrpežljivi vpričo nečuvenega zasramovanja v senci bajonetov stoječih nemških kričačev, tekla bi bila kri in razgrajači bi še dolgo pomnili slovanske pesti. Da ni prišlo do večjih izgredov, za to gre hvala le slovanskim gostom. Ze včeraj smo ob kratkem poročali o barabstvu na-hujskane tolpe, danes pa smo prejeli zopet brzojavko, ki svedoči o vsej umazanosti in besnosti Bismarkovih častilcev. Brzojavka se glasi: „Nocoj so nemški razgrajale! razbili pri „Narodnem domu" šipo, vredno 60 gld., škodo trpi dunajska zavarovalna družba. Razbili so tudi svetilko, poškodovali strešne cevi. Navzoči redar storilcev ni zaprl." Tako sika gad, ko mu stopiš za vrat. In celjski dopisnik graške „Tagespošte" si še drzne oznanjati svetu, da so se Nemci vedli jako zmerno in taktno I Toda Slovenci ustajajo in Nemcev je strah. Na pesek je zidana nemška trdnjava v Celju, razpokano je njeno zidovje, izpedkopani so nasipi, zrušiti se mora in se bode, ker to zahteva že naravni proces. Emalu pride ure, ko pade v razvaline ta steber nemškega mosta do Adrije in na nemškem Jerihu ob Savinji zavihra slovenska trobojnical (Umrl) je po daljši bolezui v najboljših letih v ponedeljek zjutraj ob 9. uri v Toplicah na Dolenjskem, kjer se je zadnji čas zdravil, gospod Ivan Vidmar, c. kr. gimnazijski profesor v Novem Mestu. Truplo bodo prepeljali v Ljubljano; pogreb bode jutri zvečer ob 6. uri. N. v m. p. I (Kanonične vmeščen) je bil danes č. gospod Viljem GaSperin na župnijo Planino v črnomaljskem okraju. (Volitev.) Danes je bil v Celju izvoljen provin-cijalom štajerske provincije kapucinskega Reda 6. o. Friderik IngliČ; v definitorij so bili voljeni: č. oo. Albert Moselberger, G r e g o r i Jenič, Edvard Bervar in Konštantin Š k o d n i k. Rajnki provincijal o. Rafael Oblak in sedanji sta rojena v Stari Loki na Eranjskem. (Še jedenkrat novo uradniško društvo.) Iz uradniških krogov se nam piše: Zadnjo soboto sprejela so se pravila za novo uradniško društvo skora nepremenjena. Izključile so se na predlog poročevalčev le točke, tičoče se gospodarskega vprašanja, ker bajć že konsumno društvo deluje v gospodarskem oziru za uradnike. Ravno tako se je dosledno odstra* nila določba, po katerej naj bi imel pasivno volilno jravico samo tisti, kateri je član že drugih dveh obstoječih društev. Zbralo se je okolo 50 večinoma starejših uradnkov. Čuda torej ni, da se je tudi večinoma nemškutarilo. Mi še jedenkrat povemo, da se nam društvo zdi dvomljive vrednosti. To tem bolj, ter vživa posebno nakloujenost vlade in njenega irlasila. Mislimo pa, da bo iz te moke malo dobrega kruha. V političnem oziru tudi pri uradnikih ne bo več nosila — zvonec nemškutarija. Proč s polovičarstvom, odločno prepričanje naj ima tudi inteligenca uradniškega stanu. Društvo, če deluje, naj deluje najprvo v socijalnem oziru. Tu je dovolj dela. Ne samo dolžnosti, tudi pravice. Hic Rhodus, bic salta ! (Električna železnica v Ljubljani.) Eranjska stavbiuska družba namerava v Ljubljani zgraditi električno cestno železnico. Dotični načrt je družba predložila c. kr. železničnemu ministerstvu v odo-brenje ter prosla, da se odredi pregled črte in odločijo postaje. Ministerstvo je ta načrt predložilo občinskemu svetu ljubljanskemu, da o njem izreče svoje mnenje. V zadnji seji je bilo to vprašanje v razgovoru. Občinski svet se je izjavil, da so vse proge primerne in potrebne, izvzemši progo od Št. Peterskega trga mimo vojašnice do Resljeve ceste. Izrekel pa se je za naslednje proge električne železnice: 1. Južni kolodvor-Dunajska cesta Mestni trg-Cesarja Josipa trg. 2. Južni kolodvor-Resljeva cesta-Cesarja Josipa trg. 3. Cesarja Josipa trg-Poljanska cesta klavnica. 4. Hotel „pri slonu" • Šelenburgove ulice-Zvezda-Vegove ulice-Valvazorjev trg. 5 Valva-zorjev trg-Emonska cesta - Cojzove ulice-Sv. Jakoba trg-Rožne ulice - Earlovska cesta - dolenjskih železnic kolodvor. 6. Žitni trg-Sv. Petra ulice (poleg nove bolnice) do proge dolenjskih železnic. 7. Cesta južne železnice-Dunajeka cesta ter mimo pokopališča do topničarske vojašnice. 8. Dunajska cesta - Cesta za južnim kolodvorom do kolodvora za tovore. 9. Marije Terezije cesta Bleiweisova cesta-tobačna tovarna. 10. Trg pred justično palačo-Spodnja Šiška. 11. Marije Terezije cesta-državni kolodvor. (Ogenj.) V vasi Ravne nad Cerknem zgorelo je v soboto, dne 7. t. m. sedmim gospodarjem 13 poslopij. Tudi streha na zvoniku je zgorela. Unelo se je po nesreči. Strehe so bile slamnate, vode nič. (Tatvina.) Z Vrha pri Vinici se nam piše: Dne 4. t. m. ponoči so vlomili tatje okno pošte v Vinici in odnesli poštno blagajno, jo razbili in pustili blizu vasi Drenovca, kakih 25 minut od Vinice. Tri sumljive ptičke imajo že pod ključem. (Iz stižkega okraja): V občini St. Vid-Zatičina je izvoljen županom bivši večletni župan g. Franc Muli. Mož si je prizadeval na vse kriplje, da je po preteku treh let zasedel zopet županski stol. — Eakor se čuje, so dobili cistercijani že nekaj pre-tilnih pisem iz našega okraja, a zbog teh ne bodo hujskači nič opravili. Ljudstvo je v obče veselo in zadovoljno; a vendar je tudi i>ekaj takih oseb, ki se dado hujskati in verujejo zapeljivim prerokom, kaka beda bo nastala vsled samostana itd. Na tako prazno in zlobno govoričenje ne bomo odgovarjali, ker je že „Slovenec" vso stvar pojasnil. Mi le svetujemo onim gospodom, ki bujskajo ljudstvo, naj ne obrekujejo poštenih ljudij. Ako bi bil kupil samostan kak žid, tedaj bi mirno gledali in mu šli na roke, a sedaj ko so ga dobili v posest katoliški redovniki, jih grozno bdde v oči. To ni lepo in pošteno ! (V Blagovici) je v nedeljo dne, 1. avgusta v lepo odičeni cerkvi daroval slovesno prvo sv. mašo preč. g. Jožef Lavrič, porojen v Voščah, gorski vasici blagoviške fare. Cerkveni govor je imel veleč, g. župnik Janez Vidergar, blagoviški rojak. — Cerkveno petje oskrbeli so gg. bogoslovci in so svojo nalogo izvrstno rešili. Nove sv. maše, kakor tudi domače veselice udeležila se je obilica duhovščine iz okolice in skazala čast gosp. novomašniku in njegovim svatom. (Brzojavna postaja) z omejeno dnevno službo in združena s poštnim uradom se je odprla dnć 8. t. m. v Železnikih ua Gorenjskem. (Legar) se širi na Slapu, Budanjah in sosednjih vaseh na Vipavskem. (Obletnico) bitke pri Jajcih v Bosni je naš domači pešpolk št. 17 praznoval v nedeljo v Celovcu; ob 5. uri zjutraj je bila budnica, ob 8. uri sv. maša, popoludne streljanje za dobitke. (Nesreča.) Opetovano se pripeti nesreče pri streljanju s topiči vsled neprevidnosti. Minulo nedeljo so streljali v Gor. Jabianici pri Litiji. Pri tej priliki je oplazilo 16 letnega Martina Smuka po obrazu, rokah in prsih, da je v pol ure umrl. Precej ranjeni so bili še trije drugi. (Nezgoda.) Včeraj opoludne je peljal tukajšnjega tovarnarja A. Drelseja hlapec iz tovarne po Lončarski stezi. Vsled deževja se na mokrih tleh spodrsne jednemu konju, da pade proti poročju, ki se ulomi in zvrne čez zid, a seboj potegne še drugega konja. Jedea konj se je ubil, drugi zlomil nogo. (Ušli) so iz deželne trtnice na Eodeljevem pri prisilni delavnici trije mladoletni prisiljenci: Janez Črne, Fr. Pesendcrfer in I. Eotbgassner. Zadnja dva so pazniki dohiteli na Fužinah, Črne jo je popihal. Društva. (Razpored veselice) dne 15. avg. t. 1. o priliki izleta „Slov. pevskega društva v Trstu" v Vipavo. 1. „Naprej", udarajo tamburaši. 2. Brajša: „Eoračnica", (posrečena društvu), moški zbor. 3. J. Bartl: .Oj planine", mešani zbor. 4. Tamburanje. 5. F. S. Vilhar : „Hrvatska Davorija", moški zbor s spremljevanjem godbe. 6. „Pozdrav", mešani zbor. 7. Tamburanje. 8. Hubad: „Narodne pesmi", a) moški zbori, b) mešani zbori. 9. Tamburanje. 10. F. S. Vilhar: „Slovenec in Hrvat", moški zbor. — Ustopnina 30 nvč. Posebni sedeži 20 nvC. Začetek točno ob 6'/» uri zvečer. (Trgovska in obrtniška zbornica.) [Dalje.] Iz tega in druzih razlogov je ureditev postala potrebna, pri tem je veljalo načelo, izraženo v resoluciji, katero je visoka poslanska zbornica sklenila dne 27. marca 1896: „C. kr. vlada se pozivlje, da dovoli prodaji mešanega blaga le prodajo živil io predmetov vsakdanje domače potrebe." Na Eranjskem samem ni prodaja mešauega blaga razširjena, paš pa imamo večje branjevce, ki so prodaji mešanega blaga podobni; v Ljubljani je zadnji čas tudi znana prodaja meSanega blaga. To pa ni ona prodaja meš&nega blaga, kakor se je razvila na Eranjskem in po druzih kronovinah na deželi. Da vidimo, da se v Ljubljani med mešanim blagom nahajajo čisto drugi predmeti, se navaja naslednje: Obrtnik je imel obrtni list za rokovičarski obrt. Eer je pa poleg rokovic prodajal tudi denarnice, ščetke, kravate, naramnice, moderce, toaletne predmete. ovratnike, manšete itd., je priglasil trgovino z mešanim blagom. Trgovec je imel obrtni list za trgovino z pozamentenjskim in modnim blagom in ker je hotel še s klobuki tržiti, priglasil je trgovino z mešanim blagem, med tem, ko je njegova firma še zmerom trgovsko sodno vpisana na trgovino s pozamentirijskim in modnim blagom itd. Iz tega je pač sprevideti, da je potrebno, da se obseg obrtne pravice posameznih trgovskih obrtov uredi. Ce se pošteva, da najrazličneji predmeti pridejo pod oznamenilom „prodaja mešanega blaga" v trgovino, se mora preveriti, da je § 38. zakona s dne 15. marca 1883, drž. zak. št. 39, dobil z zakonom z dne 4. julija 1896, drž. zak. št. 205, nujno potrebno dodatno določilo. Ce se držimo strogo na dotočilo, da sme obrt prodaje mešauega blaga obsezati le pravico za malo prodajo živil in tudi predmetov vsakdanje domače potrebe, bi smele nastati tudi v Ljubljani prodaje mešanega blaga, ki bi stopile na mesto dosedanjih večjih branjevcev. Na deželi bi se pa po mnenji odsekovem težko ukoreninila prodaja mešanega blaga, ker je trgovina z mešanim blagom močno razširjena. Predmete, o katerih govori zadruga sodnega okraja kamniškega, itak sme imeti trgovec z mešanim blagom, omenjeni zakon in predležeča naredba imata pa tudi namen doseči, da se bo bolje kakor doslej razločevalo, kaj sme imeti trgovec mešanega blaga. Odsek toraj pritrja načrtu predležeče naredbe, želi le, da naj bi v § 1, točka 1. odpala predmeta: „seno in slama", ker bi bilo pač težko to trgovino v soglasje dovesti z zakonom z dne 4. jul. 1896, št. 205, drž. zak., ki ima pred očmi malo zalogo blaga. Dalje bi bilo v § 1. točka 12. h kurivu dostaviti „razun premoga". Iz točke 29. seznama bi bilo izpustiti „navadna železna kuhinjska posoda, ker se oznamenilo malo preobče glasi in s tem predmetom tržijo trgovci z železom, na deželi trgovci z mešanim blagom in najnovejši čas tudi trgovci s kuhinjsko posodo. Zbornica se izreče v smislu tega poročila. V. Zbornični svetnik Fr. Es. Souvan poroča, da je c. kr. okrožno sodišče v Novem mestu prosilo, naj bi zbornica predlagala v Novem mestu stanujoče in za častno mesto trgovskega prisednika sposobne trgovce, ker je vsled ukaza c. kr. pravosodnega ministerstva, imenovanim trgovskim prisednikom Jos. Ogoreutzi-u, Adolf Pauserju, Iv. Nep. Surzu in Ivan Erajec-u potekla poslovna doba. Eer sta gospoda Jos. Ogoreutz in Iv. Surz umrla, predlaga zbornica naslednje gospode trgovce iz Novega mesta stavi v predlog: 2. Ivan Erajec a, 2. Adolf Pauser-ja, 3 Viktor Durini-ja, 4. Adolf Gustina, 5. Franc Seidl-a^ 6. Frane Eflssel-a. Telegrami. Dunaj, 10. avgusta. Cesar se je ob 10. ■uri dopoludne odpeljal v Išel. Išl, 9. avgusta. Cesarica se je danes dopoludne s posebnim vlakom odpeljala na južno Tirolsko. Dunaj, 10. avgusta. Cesar je potrdil od dež. zbora kranjskega sklenjeni načrt zakona glede nadzornih organov za promet z živili. Dunaj, 9. avgusta. Cesar je daroval po povodnji poškodovanim na Gor. Avstrijskem 10.000 gl., v Sleziji 3000 gl. Solnograd, 9. avgusta.* Včerajšnjega zborovanja se je vdeležilo do 1000 vdelež-nikov. V imenu slovenskih delavcev in obrtnikov pozdravil je zborovalce načelnik želez-ničarske zveze med burnim odobravanjem. Vreme je slabo, ker dežuje. Solnograd, 10. avgusta. Pri včerajšnjem posvetovanju občne sekcije je dr. Krek obširno poročal o delavskih hišah in stavbenih društvih. Zbor mu je soglasno izrekel zahvalo. Gostinčar je zagovarjal konsumna društva, krščansko šolo in varstvo delavcev. BudimpeSta, 9. avgusta. Zbornica je vsprejela § 16. iu naslednja dva paragrafa kazensko-pravdnega reda. Madrid, 9. avgusta. Naselbinski minister je včeraj zvečer prišel v Sante Agnedo ter si ogledal posameznosti napada. Canovas je smrtno zadet padel na tla ter se ranil na čelu, da je takoj zgubil zavest. Njegova soproga prihiti zraven, morilec jej zakliče: „Sedaj sem miren, maščeval sem svoje brate." Rim, 9. avgusta. Predsedstvo senata je naprosilo ministerskega predsednika Rudinija, da španjski vladi izrazi sožalje in gnev zaradi napada na Canovasa. Kodanj, 9. avgusta. Sinoči je bila po vsem Danskem grozna nevihta, ki je napravila veliko škodo. * T» brzojavka je bila oddana včeraj v Solnogradu ob 9. uri 50 minut dopoludne, mi smo jo prejeli sinoči ob 8. uri 15 minut. Op. ured. London, 9. avgusta. „Times" poročajo iz Carigrada, da je Teufik-paša z veleposlaniki izdelal nov člen gledč izpraznenja Tesalije. Ko se podpiše mirovna pogodba, plačajo Grki prvi obrok vojne odškodnine ter puste odprto pristanišče v Volu, da se morejo ukrcati turške čete. Sultan utegne ta člen pogodbe odobriti. Hennebergova svila — pristna le, ako ee naroči neposredno od moje tovarne — črna, bela in barvena, od Зб kr. do gld. 14-65 meter, — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd. (okoli 240 raznih kakovosti in 2000 raznih boj, vzorcev itd.) poitnlne in carine prosto na dom. Vzorci obratno. Dvojni pismeni porto v Švico. Tovarne za svilo G. Henneberg 25 (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curiha. 8-6 1 Umrli eo: 8. avgusta. Vencel Haderbolec, sprevodnik, 57 let, Sv. Petra nasip 66, vodenica. 8. avgusta. Uršula Šventner, prodajalka, 31 let, Sv. Petra cesta 74, nephritis. V bolnišnici: 7. avgusta. Franc Bonča, delavec, 15 let, ruptura hepatis. Tujci. 8. avgusta. Pri tflor.u: Raumann z Dunaja. — Sehmidt iz Heba. — Gasser, Gall, Neumann, Cobul, Aney iz Trsta. — Веуег iz Wels-a. — Strupi iz Domžal. — Franken iz Kranja. — Slavik iz Gradca. — Rieder, Wiedonif? iz Šmohorja. — Po-harc iz Starega Trga. — Finžgar iz Kočevja. — Coharya iz Nabrežine. — Koncilija iz Žužemberka. — Bakes iz Slov. Bistrice. — Hellmer iz Ilir. Bistrice. — Novak iz Povira, — Belik s Snežnika. — Waldhauser iz Beljaka. — Jan iz Gorij. Pri Maliču-. Klasig iz Trsta. — Lederer iz Brna. — Stern, Poseh, Kanitz, Schrott, Weiss, Halle, Allmeder, Brock, Albrieht z Dunaja. — Strohbach iz Maribora — Justič iz Opatije. — Curk iz Cerknega. — Prašnikar iz Celovca. — Baillon iz Kranja. Pri Lloydu: Szydlovski iz Breznega. — Pelilan in Endres iz Solnograda. — Vačič, Dekleva z Reke. — Rošenin» iz Maribora. — Samsa iz Zagreba. — Alvas iz Bosne. Pri Bavarskem dvoru: Tedeschi iz Trsta. — Mo-setig iz Št. Petra. — Maraž iz Gorice. — Roži, Zervani iz Trčenta Meteorologidno porodilo. a n čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v tum. "9 9 zvečer 734-6 14 2 sr. svzh. skorojasno 10 7. zjutraj 2. popol. 736-3 736 1 11 2 23-6 brezv. si. svzh. megla del. oblač. 44-6 t 524 1-1 Srednja včerajšnja temperatura 14-9°, za 4'4* pod normalom. Z žalostnim srcem javljamo vsem prijateljem in . znancem, da je umrl po dolgi in mučni bolezni, pre-jemši sv. zakramente za umirajoče, blagorodni gospod Ivan Vidmar, o. kr. gimnazijski profesor v Novem Mesta, v ponedeljek, dne 9. avgusta, ob 9. uri zjutraj v Toplicah na Dolenjskem. Truplo predragega pokojnika se prepelje v sredo, dni II. t. m., v Ljubljano ter bode pokopano z izpre-vodom iz pokopališke cerkve pri sv. Krištofu eb 6. uri zvečer v domačem grobu. Predragega rajnika priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. Žalujoči ostali. Dečka, starega 14—15 let, ki je dovršil vsaj ljudsko šolo, vsprejme kot v svoj steklarski obrt in prodajalnico 5i9 3-3 Avg. Agnola, steklar v Ljubljani na Dunajski cesti 9. Prodi, se po jako ugodnih cenah in plačilnih pogojih potom prostovoljne sodnijske dražbe Hiša je nasproti cerkve in občinske hiše, toraj jako pripravna za vsako obrt. Posestvo proda se na posamezne kose. Poleg dobrih njiv in travnikov so tudi dobro zaraščeni gozdi, v katerih je veliko lesa za sekanje. Dražba se bo vršila dni 16., po potrebi tudi 17. t. m. pri bližnejših kosih na lici mesta. Natančneje se poizve pri lastniku Ivana Drailerj-u, posestniku v Borovnici h. št. 61, sedaj delovodji drž. trtnice v Kostanjevici (Kranjsko), oziroma tudi pri c. kr. okrajni sod-niji na Vrhniki._523 2—1 Pridnega, krepkega d*čka, ki ie dovršil vsaj prvi razred srednje šole, vsprejmem takoj kot v svejo Špecerijsko prodajalnico. 518 6—5 Oabrijel Jelovšek na Vrhniki. I. kranjski laneno-oljnati flrnež . S I. kranjsko Cisto laneno olje. priporoča najceneje 59 104—85 dldotf ćCauptmann, I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nexev, lakov in kleja v Ljubljani. Severonemški Lloyd v Bremi. 491 30-4 Od vis c. kr. ministerstva vsled ukaza dnć 7. maja 1894, st. 5373 dovoljen. Brodarstvo poštnih brzoparnikov do Novi-Jorka: Iz Breme vsak torek in soboto zvečer. Iz Southamptona dotaknivši se Clierbourga vsakosredo in nedeljo lz Genove dotaknivši se Neapola via Gibraltar Brema-Južna Amerika. Do Montevideo. dva ali trikrat na mesee. Brema-Avstralija. Do Adelaide, Melbourna, Sydneja. Brema - Vzhodna Azija. Do Kitajskega. Brema - Sev. Amerika. Do Novi-Jorka. 'k Vožnja po morji čez ocean do Novi-Jorka traja 7 do 8 dnij. Najlepša in najoeneja priložnost za potovanje. Glavni zastopnik v Ljubljani : M-] «I v:ir