SLOVENSKI Naročnina za Avstroogrsko! V« leta K 2*— 1/2 leta K 4*— celo leto K 8'— za Nemčijo: „ „3— „ „6— „ «12 — ost. inozemstvo: „ fr 3*50 „ fr. 7-— „ fr. 14‘— Uredništvo in upravništvo: Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje. Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 20 vin. — Pri večkratnih objavah primeren popust. Leto III. Posamezna številka 20 vinarjev. Na naročila brez denarja se ne ozira. Naročnina za dijake in vojake 6 kron. Štev. 2. DR. VELIMIR DEŽELIC: V službi kalifa. Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Z dovoljenjem pisateljevim prevel Sta-rogorski. On pa ji, ves srečen, jame poljubljati usta in čelo in ves obraz. Jel ji je pripovedovati, kaj je vse pretrpel od onega časa, ko sta'! se prvič videla, kako je prebdel celo noč in mislil na njo. Naposled ji je omenil oTnisiji, katero mu j e'poveril Wadha el Ameri in da mora urno odpotovati. To je sicerjžalostna vest zadnjo in za njega, ali da mu [ni Wadha el Ameri naložil te misije, bi si ne drznil danes priti Mo nje. Misija hadžibova je samo pospešila-njuno srečo. On je,boječ se, da je,tako kmalu ne vidi, pospešil njun sestanek,“a.se vseeno ni nadjal, da se^mii tako posreči. in jih poljubi. Nato poljubi rob njegove halje in reče: — Ti si moj gospodar in hočem ti biti pokorna na veke. Strezinja jo dvigne k sebi. — Spomnila si se imena Alahovega. Moja vera, kakor vidim, ni tvoja vera. Bi li ti, dete moje, hotela, da sprejmeš mojo vero, da te lahko povedem v deželo svojih očetov? Ona skloni za trenutek glavo in reče, ne pomišljaje mnogo: — Sužnja sem in učili so me vero Mohamedovo, ker so me mlado odvedli iz domačije mojih očetov. Glej, na srcu svojem nosim znak, ki mi pravi, da so bili moji roditelji kristjani. Bog tvojih očetov je i moj Bog. Vzela je iz nedrij mali zlati bizantinski križec in Strezinja ga jame ogledovati. Pogled na Plovdiv na Bolgarskem. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.) Z velikim strahom je poslušala Fatima besede o razstanku. — Strezinja, za Alaha milega, kaj mi govoriš. Mili moj, komaj sva se videla in že hočeš od mene. Ne daj, Alah, da bi se za vedno razstala! Kaj naj storim brez tebe? Bilo bi bolje da se nisva videla! Ne hodi od mene, mili moj, drugače umrem od tuge. Tako je govorila Fatima in v očeh so se ji zalesketale solze. — Ne toži, dete moje. Ako se razsta-neva, ne bo to trajalo dolgo. Resnica je, ne tajim, da je z mojim potovanjem spojena tudi nevarnost, ali Bog, kateri nama je dopustil danes ta sestanek, ne dopusti, da bi se več ne našla. Veruj mi, da te povedem v grad svojega očeta, kot svojo ženo, in boš gledala slavne obali mojega Jadranskega morja. In Fatima se mu nasmehne skozi solze: — O, Alah naj dopusti, da se zgodi tako, luč oči mojih! Pisano je, kar je Alah odredil — in ona poklekne pobožno na tla — Glej, tu je, kakor se mi zdi, vdol-ben nekak napis. Ali zelo je že izbrisan. — Pokvarili so ga moji poljubi, ker ga vedno, ko sem sama, poljubljam, ker je edini jasni spomin mojih nekdanjih dni. Vse drugo so mi vzeli hudobni ljudje. — Kako si rešila ta križec? — Bila sem zelo majhna, ko so me uropali roditeljem in zato so me oddali takoj v oskrbo neki starki. A ta je bila kristjanka, ter je skrila ta križec za me, dokler nisem odrasla. — In ti ga je dala? — In mi ga je dala. — Kje je sedaj ta sužnja? — Sirota je umrla, ko sem bila stara petnajst let. — Torej ni to ta starka, ki te je poslala sem? — Ne. — Ali je dobra? — Da in ne! Zvita je in zlobna. — Ali te muči? — Ah, zakaj me vprašuješ o tem? Medtem se je Strezinja trudil, da prečita napis na križu. Naenkrat vzklikne. Ta vzklik ni! bil samo vzklik začudenja, nego tudi vzklik radosti. — Kaj je? — vzklikne Fatima. — Ta' križ? — Kaj je z njim? — vpraša radovedno Fatima. — Tu so besede, ki pričajo, da so delo mojstra, ki je izšel iz mojega naroda. — Kaj praviš? — Resnica. To so naše hrvatske črke, s kakršnimi so pisane naše svete knjige, ki sta nam jih prinesla sveti Ciril in Metod. Mislil bi, oh, ali je to mogoče — reče Strezinja in se prime za glavo. — Ne, to bi bilo preveč sreče naenkrat! — Kaj je, mili moj, govori ?! A on jo prime za roke in odgovori: — Povej mi, angel moje duše, ali se spominjaš česa iz svoje mladosti. Ali veš, iz katerega kraja so te ukradli, ali veš ime naroda, katerega hčerka si? A ona tožno zmaje z glavo, da ne ve in molči. — Ali vsaj eno besedo. — Ničesar se ne morem spomniti — odgovori žalostno. — Vidiš — reče Strezinja in spusti njene roke, ter pokaže križ. — Vidiš, na tem križu so hrvatske črke in jaz mislim, da si ti hči hrvatskoga, to jo, mojega naroda. In če je temu tako, ali ni to več, nego slučaj, da sem, evo, v tem tujem svetu moral spoznati ljubezen, in da si ti moja ljubezen — prava Hrvatica. Ali se ti ne zdi, kakor prst božji? Kdo ve, ali te danes ali jutri ne popeljem v roke tvoje drage mamice, tvojega dobrega očeta ? Kdo ♦ ve, ali ni Bog uslišal njune vroče molitve in izbral mene, nevrednega človeka, za slepo orožje svojim načrtom . . . Fatima se je globoko zamislila. Sedla je na stol in solze so rosile njeno mlado, sveže lice. — Mamico mojo ... njo mi povrneš ,.. očeta ... oh, ko bi se to zgodilo ... ko bi se to zgodilo . . . In prijela je za njegove roke in jih močila s solzami neprestano govoreča : — Oče moj! Mati moja! Strezinja je hotel nekaj reči, a ni imel več časa. V sobo plane starka. Bila je bleda in prestrašena. — Gospodar prihaja. Strezinja in Fatima planeta pokoncu. — Ne tratimo časa. Fatima se mora takoj vrniti v svoje sobe. Pazi, da gospodar ne zapazi, da si bila tu. A ti gospod, odidi, ako ti je glava draga, ve nas dobi in izve, da si se pogovarjal s Fatimo, tedaj je vse izgubljeno. — Se en poljub — Fatima objame Strezinjo. — A sedaj z Bogom! Strezinja in starka ostaneta sama. Novi naročniki lahko dobe posebne ponatise romana „V službi kalifa“ od začetka do 1. januarja 1913 s poštnino vred za 2 K10 h, tako da imajo tudi ta roman celoten. Ob koncu romana pa lahko naroče še ponatise še druzega dela do 1. januarja 1913 naprej, da si tako lahko dado ves roman „V službi kalifa“ vezat v posebno knjigo. Priporočamo ¥| Ciifivepi» h je „ajvečja. domačo tvrdko l_iU kJ!IlL0.1Cyl 5 domača tvrdka te vrste na slovanskem jugu. Kdor potrebuje uro, verižico, uhane, prstan itd., naj piše po cenik. Velik 'bogato ilustrovan cenik dobi vsakdo zastonj in poštnine prosto. Pišite po dopisnici: H. Suttner v Ljubljani 5, Mestni trg štev. 25. Nizke cene! ----------------------—---- Postrežba solidna in točna! Vse tiste p. n. naročnike, katerim je potekla naročnina in je še niso obnovili, vljudno prosimo, da to store takoj, sicer jim s prihodnjo številko ustavimo list. Nam samim je zelo neljubo, da se je izdanje našega koledarja tako zakasnelo; prosimo vse cenjene naročnike, da še nekoliko dni potrpijo. Naročniki, ki so izrezovali roman „Vburji in viharju“ iz „Tednika“ ter shranjevali pole in si jih hočejo dati vezat v knjigo, dobe lahko lep ovojni list za knjigo. Ovojni list stane 20 h in je poslati denar naprej. Vsak, kdor hoče imeti ovojni list za knjigo „V burji in viharju“, naj pošlje 20 h (lahko tudi v znamkah v pismu) vsaj do 20. t. m., da vemo koliko ovojnih listov naj natisnemo. Na pozneje došla naročila se ne moremo več ozirati. Opomnimo, da ovojni list ni neobhodno potreben, ker se dado pole tudi brez njega vezati v knjigo in je knjiga tudi brez ovojnega lista popolna. Ovojni list je potreben tistim, ki hočejo imeti lepo vezano knjigo. . Profesor Anton Bezenšek in delo njegovega življenja. »Naš človek!« Anton Bezenšek se je rodil 15. aprila 1854 na Frankolovem (Štajersko) v prijazni vasici Bukovje ob solnčnem podnožju Konjiške gore (odtod »Bakovski«). Leta 1860. je začet hoditi v šolo na Frankolovem pri učitelju Filipu Kodermanu; po IV. razredu v Celju, kjer je slovenskim učencem stari Ozvald Schelander vtepal prvo nemščino v glavo, je leta 1866. stopil v celjsko gimnazijo. Njen ravnatelj je bil takrat Jožef Premru, slovenski profesorji Anton Šantel, Mihael Žolger, Karel Glaser. Tukaj je Bezenšek dobil tudi kot odborov predsednik, je izdal o tej prireditvi in priložnosti svoje prvo delce »Spominek Besede«; pisal pa je že prej kot dijak za Janežičev »Besednik«, za Tomšičev »Vrtec« in za Trstenjakovo »Zoro«. 1876) in izdal leta 1876. učno knjigo »Nauk o hrvatskoj in slovenskoj stenografiji. Dio I.« Bezenškov! učenci iz te dobe so poznejši profesorji na univerzi: dr. Josip Silovič, dr. Rudolf Vimer, dr. Milivoj Srepel; gimnazijski profesorji dr. Grški delegati na mirovni konferenci v Londonu. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.) Zastopnik Avstrije, grof A. Mensdorf-Ponilly. (Po posebni fotografiji za|Slov. Ilustr. Tednik.) ; osnovne pojme o stenografiji od slavnega Čeha dr. G. A. Lindnerja, izpopolnil pa se je v nji pod profesorjem veronauka Ivanom Krušičem, modrim vzgojiteljem značajev. — 30. avgusta 1874 so »slovanski dijaci« obhajali v Žalcu odhodnico celjskih abiturijentov in Anton Bezenšek, V jeseni leta 1874. se poda Bezenšek v Zagreb na vseučilišče, ki se je otvorilo tistega leta; vpisal se je na filozofski fakulteti, da sluša slov. jezikoslovje, mo-droslovje in klasično filologijo. En semester 1.1876. je prebil (pravi vzor novodobnega slov. visokošolca!) na univerzi v Pragi in napravil tam _ državni izpit za učitelja stenografije. Študije je dovršil leta 1878. zopet v Zagrebu. — Glavno delo Bezenškovega življenja je ostalo pri vsem tem le jugoslovanska stenografija, t. j. prireditev Gabelsbergerjevega sistema za jugoslovanske jezike. Pač so se delali poskusi tudi že pred Bezenškom povsod tam, kjer se je začelo razvijati parlamentarno življenje; šteno-grafija in parlamentarizem sta si drugova. Kjer je sabor, se zahteva stenograf; ta zopet more živeti le od parlamenta. Pri Slovencih so v kranjskem deželnem zboru že poskušavali stenografirati Tanšek. Štempihar, Anton Supan; 1.1865. je izdelal Franc Hafner, nadučitelj v Slo-vengradcu, popolno »Slovensko stenografijo«, pa delo je ostalo nenatisnjeno in se zdaj tirani v knjižnici kralj, stenografskega zavoda v Draždanih! Na Hrvaškem je začel s stenografijo že 1. 1862. prof. Vinkovič na gimnaziji v Vinkovcih, v Zagrebu je začel razširjati svoj sestav Slovenec prof. Magdič, leta 1864. Njegova učna knjiga »Stenografija Hrvatska« je izišla 1871; tudi ste-nograiiral je prof. Magdič že v saboru. In vendar so vse to bili le bolj ali manj srečni poskusi. Z nenavadnim mladeniškim ognjem in jako praktičnimi načrti se je lotil dela Bezenšek takoj, ko je prišel v Zagreb. Celih pet let tamošnjega bivanja (1874—1879) je poučeval stenografijo na gimnaziji; tri leta je bil stenograf v saboru: sprva sam, pozneje so mu pomagali njegovi učenci Miholič, Bol-tek, Ljudevit Tomšič. Slavko Miholič je postal pozneje profesor stenografije na vseh zagrebških šolah in na vseučilišču. Obenem je Bezenšek urejeval mesečnik »Jugoslavenski Stenograf« (1876 do Plivelič, Božič; nadalje pisatelji dr. Fr. Salavari, Velimir Deželic in mnogo drugih v Zagrebu, — v Karlovcu profesor dr. Mihael Vamberger (štajerski Slovenec) in njegovi učenci Slavoj Dragič, Ferdinand Hefler. Leta 1893. je izdala Matica Slovenska temeljno knjigo »Slovenska stenografija«, po Gabelsbergerju sestavil in priredil prof. Anton Bezenšek, katero je tudi učno Konferenca veleposlanikov v Londonu: Državni tajnik in angleški minister zunanjih zadev sir Eduard Grey. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr Tednik.) ministrstvo za šole potrdilo. Leta 1892. od prof. Magdiča objavljena »Slovenska stenografija« je ostala brez upliva in po-trjenja, — Tako je zavladal Bezenškov sestav po vsem Slovenskem in Hrvaškem; rabi se v deželnem zboru kranjskem, rabi v saboru zagrebškem in deželnem zboru zaderskem, — v poslednjih dveh posname Bezenškov stenograf hrvaške in srbske govore. V kraljevini Srbiji sami se pa Bezenškov sistem še ni udomačil. Leta 1866. je Francoski zastopnik Cambon. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.) izdal v Belgradu profesor realke M. Mi-lovuk sten. učno knjigo, 1. 1870. advokat Jure Gjorgjevič svojo po sistemu Stolze, — oba brez uspeha. L. 1873. je dovršil Jovan S. Milovanovič, zdaj srbski minister, svoj prevod Gabelsbergerjevega sistema na srbski jezik in začel s poukom po šolah v Belgradu in stenografiranjem v skupštini, kar se je vse prav dobro obneslo; leta 1880. je izišla njegova učna knjiga, ki je še zdaj v rabi. — Uradno velja torej še vedno Milovanovič, v dejanju pa so se stenografi skupštine in učitelji že zelo približali Bezenšku, kar tudi kaže leta 1909. po Mladenu Spasojeviču izdana »Stenografija srpska«. Zato je pa v Bolgariji od prvih po-četkov sem obveljalo Bezenškovo delo. Leta 1878. je postala Bolgarija samostojna. V spomladi 1879 se je vršilo ustanovno zborovanje (učreditelno sobranie) v Timovem, kjer še ni bilo stenografa; na jesen t. 1. pa so ga hoteli na sobranju v Sofiji že brezpogojno imeti. Bil je poklican iz Zagreba že takrat slavni jugoslovanski stenograf Anton Bezenšek, ki se je preselil v Sofijo na jesen 1. 1879. Trdo je bilo delo v še malo discipliniranem sobranju, kjer je vsakdo govoril, kar, kakcrkoli, in koiikratkoli. Pomagali so Bezenšku stenografirati njegovi učenci Hristo Konstantinov, Lazar Sarafov, Ton-čo Marinov; zraven je poučeval stenografijo na gimnaziji in izdal učno knjigo »Blgarska stenografia«. Južna Bolgarija (Vzhodna Rumelija) je imela takrat še svoj deželni zbor (oblastno sobranie) v Plovdivu (Philippopel), kjer so si tudi želeli novih umetnikov. Ker je bilo Bezenšku zelo na tem i ležeče, da bi biia v Bolgariji uvedena le enotna stenografija, je prepustil v Sofiji I vse delo svojim učencem, sam pa odšel : v Plovdiv na jesen leta 1884., kjer pa je v sobranja stenografiral le eno leto, ker že 8. septembra 1885 je bila proklamirana združitev Južne s Severno Bolgarijo. Sobranje v Plovdivu se je torej prenehalo, a Bezenšek je ostal v Plovdivu kot profesor na tamošnji gimnaziji še 20 let, — tako se mu je omilila blagoslovljena dolina reke Marice z divnim razgledom na Rodopske planine in čez krasna rožna polja pod Šipka-Balkanom. Leta 1889. se je udeležil mednarodnega kongresa stanografov v Parizu za časa tamošnje svetovne razstave, katero je popisal v posebni knjigi »Pisma iz Pariza«. — Leta 1904. so v Plovdivu obhajali petindvajsetletnico bolgarske stenografije na jako slovesen način. »Moram reči«, mi je pisal svoje dni g. prof. iz Sofije o tem slavlju, «da so bili dnevi jubileja 25. in 26. sept. (6. in 7. okt.) t. 1. najlepši mojega življenja!« Bolgarska stenografija je popolnoma Bezenškova, vsi tamošnji istenografi so neposredno ali posredno njegovi učenci. Njegova učna knjiga je izišla leta 1900. v 4. izdaji, pa tudi nekteri njegovi učenci so napisali učne knjige ter zanesli njegovo stenografijo celo v Malo Azijo, Erze-rum in Trapezunt. Leta 1907. je izdal Bezenšek obširno delo »Ruskaja stenografija«, na podlagi boglarske nov rusKi brzopis, ki si tam nagloma pridobiva tal. — Istega leta je takorekoč zaokrožil svoje delo s »Temeljno knjigo (Stammbuch) jugoslovanske stenografije«, katero je izdala »Med- Bolgarski poslanik v Londonu M. Madžarof. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.) narodna zveza Gabelsbergerjevih stenografov« v Wolfenbüttlu na Nemškem, in jo avtorizirala za vse poznejše čase. Tako je profesor Anton Bezenšek Jugoslovane, ki jih različnost vere in pisma trga na štiri različne narode, združil v eno celoto po geslu: »Soedinenie-to tvori sila-ta!« — V slogi je moč! Prof. Bezenšek pa je tudi e d en izmed redkih srečnih ljudi, ki g 1 e dajo delo svojega življenja dokončano primeroma prav rano! Drevo, ki ga je zasadil, ne potrebuje več njegove pomoči, samo se razvija dalje! In vsa skrivnost tolikega uspeha je: Rano je začel, neumorno delal, ni sc vstrašii še tako velikih zaprek, nikdar ni izgubil vere v svojo moč! Slovenska visokošolska mladina, za njim, per aspera ad astra! Prof. Bezenšek pa ni omejil svojega delovanja le na stenografijo. Mnogoštevilni so njegovi priložnostni spisi v vseh jugoslovanskih jezikih. Za Bolgare je spi-saval šolske učne knjige, Slovencem je podaril knjigo »Bolgarija in Srbija«, ki jo je leta 1897. izdala družba sv. Mohorja v Celovcu. — Leta 18ö0. v Sofiji ustanovljeni »Slavjanski Besedi«, najstarši bolgarski čitalnici, je bil Bezenšek prvi predsednik in pet let glavni tajriik. V Plovdivu je bil 10 let predsednik »plovd. pevskega društva« (1895-1905). Tukaj se je bavil celo s čebelarijo in izdal 1. 1903. »Pčelarsko knižko«. »rokovodstvo« za bolgarske čebelarje. Za svoje čebelarske izdelke je- dobil na svetovnih razstavah v Antwerpnu (1894) in v Parizu (1900) po eno srebrno svetinjo z diplomo. Kajpada mu odlikovanj ni manjkalo. Iz Srbije ima že izza dobe Rističevega regentstva red sv. Save; leta 1890. ga je odlikovala francoska vlada s palmami Črnogorski delegati v*Londonu. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik) reda »otficier d’ academie« (častnik akademije); na plovdivski razstavi 'leta 1892. je dobil v stenogralskem oddelku zlato kolajno z državno častno diplomo, od kneza Ferdinanda pa je sprejel takrat red sv. Aleksandra. Jožica Fantova, subreta slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani, je mlada Pražanka, ki razpolaga s temperamentno igro in močnim zelo simpatičnim glasom. Do sedaj je igrala pri neki češki gledališki družbi, kjer je z velikim uspe- Abadie kotiček. Abadie, Pariz. Srbski delegati. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.) kot župan je imel dr. Weiskirchner pro-i gramatičen govor, v katerem je obljubil, storiti mnogo za mesto Dunaj. Če bo izvrši! le polovico tega, kar obljubuje si bo pridobil nevenljivih zaslug, pa dvomimo, da bo mogel le deloma izvršiti gospodarski program, ki ga je razvil, kajti čedalje • . &Jbolj prevladujejo na Dunaju strankarski ;in narodni šovinisti. Spominjamo le na i preganjanje slovanskih visokošolcev na ® Dunaju. Dr., Weiskirchner je bil svoj čas predsednik državne zbornice in za vlade Bienerta celo trgovinski minister. Mirovna pogajanja v Londonu. Od jeseni 19U5. je Bezenšek profesor na I. državni gimnaziji v Sofiji in docent na univerzi, zraven neumoren govornik, kamorkoli ga kličejo ... Toda, kako pravi češki pesnik? »Leta tähiiou vlasy fidnou Jako listi pred jeseni...« Bukovskega pa često vleče domov v lepo rojstno vas domačo ob solnčnem vznožju visoke Konjiške gore. Tam je Vseučiliščni profesor Anton Bezenšek. dal postaviti leta 1899. lično kapelico in napisati pod podobo 'i obijevo na zvoniku: »Boga vsikdar hvali; naj te vodi njegov angel po vseli potih« in, pristavimo, kmalu privede nazaj v lepo — tužno domovino, kjer zdihuje pod navalom od severa prodirajočega tisočletnega sovraga »Morituri...« umirajoči Slovenci! F. S. Šegula. hom prvič nastopila v Straussovi opereti »Netopir« v vlogi princa Orloslava. Kritika se je o nji jako laskavo izrazila in ji prorokavala lepo bodočnost. Nadalje je igrala še v mnogih igrah in doživela povsod najlepše uspehe. Na podlagi tega je bila angaževana za letošnjo sezijo kot operetna subreta ua naše gledališče in si je takoj s prvim nastopom v naslovni vlogi Suppejeve operete »Boccaccio« pridobila splošne simpatije občinstva in kritike. S svojimi riadaljnimi nastopi na našem odru, posebno pa v vlogi Kriste v Zellerjevi opereti »Ptičar«, je pokazala, da si je pridobilo naše gledališče z njo moč. na katero je lahko ponosno —ž. Novi dunajski župan dr. Weiskirchner. Po smrti dunajskega župana in voditelja nemške krščansko-socialne stranke dr. Luegerja, je bil izvoljen županom dr. Neumayer, ki pa je moral pretekli mesec odstopiti. Za njegovega naslednika je bil izvoljen dr. Weiskirchner, ki je dobil od 155 glasov 129. Pri svojem nastopu Ves svet zasleduje z veliko pozornostjo pogajanja med zastopniki Turčije in Balkanske zveze v Londonu radi sklenitve miru. Ob jednem so pa v Londonu zbrani tudi poslaniki evropskih velesil, ki se posvetujejo o Albaniji itd. Poslaniki so se že v toliko zjedinili, da dobi Srbija ob Jadranskem morju trgovinsko pristanišče in da se ustanovi samnostojna Albanija. Gre se pa še za določitev mej samostojne Albanije. Avstrija in njene zaveznice hočejo takozvano veliko Albanijo, da bi naj pripadel Skader, Prizren itd. še Albaniji, čemur se pa upravičeno upirajo ostale velesile ter zahtevajo takozvano malo Albanijo, t. j. da se proglasi za samostojno Albanijo le tisto ozemlje, kjer res prebivajo Albanci in ga Srbi ozir. Črnogorci doslej še niso zavojevali. Mirovna pogajanja med zastopniki Turčije in Balkanske zveze tudi ne napredujejo, ker Turki silno zavlačujejo. Zastopniki balkanske zveze so stavili torej sledeči ultimatum: Turčija se odpove Kreti, Egejskim otokom in preda trdnjavo Odrin. Ce noče tega se pretrgajo pogajanja in se zopet začne vojna. V pondeljek 6. t. m. je bila zopet seja in na tej so zastopniki Turčije odgovorili, da je pripravljena Turčija odstopiti Kreto, a Egejskih otokov in Odrina ne preda. Na to so zastopniki Balkanske zveze takoj prekinili, kar je Turke zelo poparilo. — Mirovna pogajanja niso pretrgana, temveč le prekinjena t. j. odložena za nedoločen čas in posredovale bodo velevlasti, kajti vsa Evropa že komaj čaka, da se sklene mir. Sedanja negotovost tlači vse kot mora in čutijo to ne le na Balkanu temveč povsod po vsej Evropi. Črtice z Balkana. Milijarder Carnegie za Balkance. Znani milijarder Carnegie je daroval 120,000.000 K v blagotvorne namene in bo sestavil poseben odbor, ki bo obresti te ustanove uporabljal za gospodarske žrtve balkanske vojne. Kako je sedaj v Odrinu? Lakota. Kakor znano, so Bulgari sklenili premirje s Turki tako, da se Odri n ne sme pieskrbeti z živežem, zato pa vlada sedaj v mestu lakota. Begunci iz Odrina pripovedujejo: Položaj v mestu je obupen. Prebivalstvo gladuje. Kruh se prodaja po dva leva (kroni) kilogram, mesa že davno ni več. Soli, sladkorja in kave je komaj za zdravila. Kužne bolezni zahtevajo silnih žrtev. Vsak dan umrje po 10 vojakov na tifusu in koleri, civilnih oseb pa še veliko več. Redka je v Odrinu hiša, ki bi ne imela smrtnih žrtev. Vodo zajemajo le iz Marice in Tundže. Kljub temu se je Šukri-paša odločil, da brani mesto do zadnje kaplje krvi in da se živ ne vda. V osvojenih krajih. Nov napredek. Dežele, ki so jih osvojili Bulgari in Srbi, prišle bodo v njih rokah do velikega napredka, zakaj oboji bodo napeli vse sile, da te kraje priklenejo nase. V bulgarskem sobranju (državnem zboru) je minister že izjavil, koliko da hoče storiti vlada za upravo novih dežel. Nastavljajo že tudi novo uradništvo pri železnicah. Prav tako Srbi. Ko so osvojili pas Albanije ob morju. Ustanovili so brž do 40 novih pošt in uvedli novo upravo v teh krajih. Velikanska katastrofa. Kake tri milje široko ozemlje ob obrežju Črnega morja se ob hipoma popolnoma izpremenilo. Ponekod se je zemlja vdrla in so se napravile velikanske razpoke. Drugod se je dno morja dvignilo Turški delegati v Londonu. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.) Še več hočejo storiti za kraje, ki jih bodo stalno obdržali. Zlasti hočejo napraviti iz mesta Skoplje drugo kulturno središče srbskega naroda. Skoplje, ki šteje do 60.000 ljudi in bo za Belgradom največje srbsko mesto, bo dobilo poleg mnogih drugih šol celo vseučišče, pravno fakuleto. NOVICE. Mednarodno pravo o vojni. Glede postopanja v vojni so voju-joče se sile vezane med seboj po določbah mednarodnega prava. Te določbe, ki so bile na konferenci v Haagu leta 1899. potrjene po skoraj vseh državah, so zelo natančne in se tikajo deloma, postopanja uasproti sovražnemu vojaštvu, deloma nasproti prebivalstvu v krajih, kjer se vrši vojna. Nasproti prebivalstvu v zasedenem ozemlju sme sovražnik prevzeti funkcije domače vlade in izvrševati upravo. Prebivalstvo mu je dolžno pokorščino, ne pa tudi — zvestobo; zato ne sme sovražnik od njega zahtevati prisego zvestobe, niti ga siliti k vojaškim opravilom proti domači vladi, na primer, da bi mu kazal pota. Vojna oblast sme od prebivalstva pobirati davke in vojne kontribucije, ali to le proti potrjenju in pod odgovornostjo vrhovn. poveljnika. Konfiscirati se pa sme samo državno premoženje. Javni zavodi, ki služijo bogoslužju, dobrodelnosti, umetnosti in vedi, so nedotakljivi. Ravno tako je nedotakljiva osebna last vsakega prebivalca, naj je vložena kjerkoli. Na denar zasebnih oseb, vložen v hranilnicah, posojilnicah itd. se ne sme seči v nobenem slučaju. ter se je pokazalo več majhnih otokov. Kakih 20 krajev je popolnoma porušenih. In celi deli dežele so se premaknili. Škoda se niti ceniti ne da, samo ona škoda, ki je nastala vsled teh velikanskih razpok se ceni na več miljonov rubljev. Koliko sne človek v vsem svojem življenju. (Glej sliko v 1. štev. na strani 11.) Neverjetno, a resnično! Francoski štatistiki so izračunali, koliko človek poje. Za podlago računu so vzeli, da človek poje razmeroma po 18 dkg mesa na dan, kar znaša na leto 55 kg in pri človeku, ki je doživel 70 let, je 4.000 kg. mesa. To je približno množina živine, kakor jo nam kaže naša slika. Jožica Fantova, subreta slov. deželnega gledališča v Ljubljani. Zastopnik Nemčije Lichnovsky. Trgovci, peki! Drože (kvas) iz odlikovane slovenske tovarne drož IV. SUBAN, Trst - Vrdela, so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši sloves. Naročajte pri narodni trvrdki, ki ------------------vam postreže po konkurenčnih cenah.---------------------- 5 c B 4 3 u B a, 3 3 5 a, c ö 0) c Ö E § S.O C81N >« 72 BS C :==N — s o >5 £ S* "*• z O d 4) D S-i d s $ ” a "a Ž =8 N ’S5- 5 cS S „ Sh >o 5 o ~ :5"S 3 - « i ™ 3 I bc : d § ; = 8 5 g'2 3 =S e. c _ 5 ti «•"" 3'ti’ š5» 2^ O p. N c3 cd e 1 ^ e = S « s v 2 s 5 £S ~ O* ti s O a, Za kratek čas. Čim preje. Grk je hotel oženiti svojega šele 13 letnega sina, a žena mu je ugovarjala češ: Počakaj še vendar par let, da pride sinko k pameti. — Tiho, žena, je odgovoril mož — čim prej tem bolje, da se oženi, kajti če pride fant k pameti prej, se potem sploh ne bo hotel oženiti. Milo za drago. V Švici je bila na letovišču obitelj s krasnima hčerkama, ki so v družbi nekega starega profesorja šle vsak Vojaška. Korporal: Zakaj ne sme vojak nikdar glave izgubiti? — Vojak: Zato ne, ker bi potlej ne imel kam čake postaviti. Ni razumel. Tvrdka Ribnik & Co. je imela v službi potovalca, ki jej je pisal pisma s slovničnimi napakami in slabo stilizirana. — Sodeč po Vaših pismih, mu odgovori nekega dne principal, pridem do zaključka, da niste Vi v gimnazijo hodili — in z drugo pošto je dobil lastnik tvrdke ta-le odgovor: Ce mislite, da bo kaj kšefta za napravit’, pa bom tudi tja pogledal.“ Novi župan na Dunaju dr. Weiskirchner. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.) dan na izprehod na neko visoko goro. Nekega dne se je pa profesor zamudil in ju je srečal, ko sta se že vračali nazaj z gore. Rekli sta mu: Nocoj pa je padel na vrh glave sneg. — Profesor pa, ki je bil razoglav ter je mislil, da se norčujeta iz njegovih belih les, je odgovoril pikro: Zato se pa vračajo krave nazaj v dolino. Res je. Profesor: Človek lahko trpi glad in žejo, a brez zraka ne more živeti ni ene minute. — Siromašen dijak v zadnji klopi vzdihne: Da, pa samo od zraka se tudi ne da živeti. Smola. L: Zakaj siti zaprt? — II.: Ker sem prenaglo vozil z becikelnom po prepovedani poti in zakaj si ti zaprt? — I. (ki je bil zaprt, ker je ukradel becikelj): Glej, to je pa res smola! Ti si zaprt, ker si prenaglo vozil, a jaz sem zaprt, ker sem prepočasi vozil in so me dohiteli. Opravičenje. Sodnik: Ali nimate nič resne volje do kakega dela, da bi bili koristen ud človeške družbe? — Toženec: Kako, če me pa vedno zapirate? Pri dolžniku: Upnik vpraša strežaja: Ali je gospod baron doma?“ — Strežaj: Ni ga! — Upnik: Znabiti ga dobim zvečer doma ? — Strežaj: Počakajte nekoliko, ga grem povprašat! Iveri. V vinu je resnica, zakaj človek, dokler pije, ne more nobene laži povedati. Kdor sam sebe ne strahuje —- ga strahujejo drugi. Slabe volje. Kaj ste pa že ves večer tako slabe volje, gospod sodnik? — Poročni prstan imam v žepu svojega telovnika. — Kaj je pa na tem? — A imam ga v žepu tistega telovnika, ki sem ga dal ženi, da ga osnaži. Ob draginji mesa. Tujec: Mesar ste, pa pravite, da že dalj časa mesa ne jeste. Zakaj ne? — Mesar: Ker je tako drago, da ga raje prodam! V šoli. Učitelj: Mihec, kaj dobivamo od ovce? — Mihec: Volno. — Učitelj: Čemu rabimo volno? — Mihec: (molči). — Učitelj (hoteč mu pomagati): No iz česa pa imaš ti suknjo? — Mihec: Iz očetovih hlač. Sokol je znamka najboljšega kavnega pridatka, ki je na prodaj v korist „Družbi sv. Cirila in Metoda“ in se izdeluje v edini jugoslovanski tovarni kavnih primesi v Ljubljani, je torej edino pristno domače blago te vrste. Zahtevajte povsod odločno in izrečno Kolinsko kavno primes z znamko Sokol! Zastonj se jezite nad trgovci in blagom, ter govorite draginja je, da si človek ne more nič več kupiti. To govorjenje ne pomaga nič, če bodete še naprej kupovali slabo blago in pri trgovcih, ki Vam drago računajo. Prihranite si le tedaj kaj, ako bodete kupovali vedno v trgovini z modnim, manufakturnim in konfekcijskim blagom I. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ul. 5. V tej trgovini kupite vsako blago od 20 do 30 odstotkov cenejše kakor drugod. Književnost. Vojna na Balkanu 1. 1912. Kakor smo že poročali izhaja v založbi „Katoliške Bukvarne1, v Ljubljani to velezanimivo z mnogimi slikami opremljeno delo. Izšel je že četrti sešitek, kateremu je pridejan natančen zemljevid balkanskih dežel. Zemljevid ima slovanska krajevna imena in sega do Ljubljane, nudi torej enoten pregled jugoslovanskih dežel in bo zelo olajšal orijentacijo. Četrti sešitek velja z zemljevidom vred 50 vin., celotna knjiga bo veljala okoli K 4'—. Listnica uredništva. V Hrastnik, Trbovlje, Trst i. dr. priobčimo, a prosimo malo potrpljenja, ker imamo sedaj zelo mnogo gradiva. OBVARUJTE Svojega, dojenčka pred predčasnim umetnim hrane-njem. Če Vas dojenje utruja ali imate malo mleka, vprašajte svojega zdravnika, če ne bi smeli jemati „GALEOGOL“. Ta vpliva ugodno na množino in kakovost mleka. Množina narase za 33 do 50°/o. Dojenčki pridobivajo redovito na teži in se izvrstno razvijajo. — Ima prijeten okus in je raztopljiv v vseh tekočinah ter zadošča ena pušica za 20 dni. .-= Cena 3 K. -- Glavna zaloga v lekarni B. Fragner, Praga III., vogal Nerudove ulice. Zaloge po lekarnah. Kjer ga ni dobiti, se pošilja po pošti franko proti vposlatvi K 3‘70 za pušico, K 6,72 za dve pušici, K 9*72 za tri pušice, K 12-— za štiri pušice. Pozor! Pozor! Pristne oljnate in suhe barve na debelo in drobno Premeri & Jančar Ljubljana Dunajska cesta štev. 20. Izborne emajlne glasure, laki, firneži, čopiči itd. Podpirajte domačo trgovino. Mazilo za lase napravi g. vAna Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Lepodvorski ul.št. 222 ali pa v trafiki pri cerkvi. V trehtednihzrastejo najlepši lasje. Steki, po 2 K in po 3K. Pošilja se tudi po pošti Izborno sredstvo za rast las. Zadostuje samo ena steklenica. !! 500 kron!! Vam plačam, če ne odpravi v treh dneh brez bolečin moje korenine uničujoče Riamazilo Vaša kurja očesa, bra-dovice in otiščaje. Cena lončku z jamstvom 1 K, Kemeny,Košice(Kaschau) I Postfach 12/44. Ogrsko. Gregor Jenko čevljarski mojster, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 43. se priporoča v izvršitev vseh v njegovo stroko spadajočih del kakor tudi popravilo galoš. Berite in strmite! ! Nezaslišano ! 600 komadov za samo 3-75 K, krasna pozlačena 36 ur natančno idoca anker ura z verižico. Garancija 3 leta, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 fini žepni robci, 1 prstan za gospode z imit. žlahtnim kamnom, 1 cevka za smodke iz morske pene, 1 eleg. broška za dame (novost), 1 krasno žepno ogledalce, 1 usnjata denarnica, 1 žepni nožič, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vse double zlato s patentnim zapiralom, 1 srčkan album za slike z 36 slikami, najlepših na svetu, 5 šaljivih predmetov, velika veselost za mlado in staro, 1 povsod potreben spisovnik za pisma, 20 pisalnih predmetov in še 500 različnih predmetov, ki so potrebni v vsaki hiši. Vse skupaj z uro, ki je sama že vredna tega denarja za 3'75 K. Pošilja se po poštnem povzetju dunajska razpošiljalnica F. Windisch, Krakov Št. W/51 NB. Za neugajajoče denar nazaj. novozidana s prostori za trgovino in gostilno, primerna tudi za vsako drugo obrt na lepem prostoru se odda v najem ali pa tud[ po dogovoru proda. Več pove Matija :: Šafarič, Radeče pri Zidanemmostu. :: = Teodor Korn s poprej Henrik Korn pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter instalater vodovodov LJUBLJANA, Poljanska cesta 8 priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoškim in tuzemskim škriljem, z asbest, eementnim škriljem (Eternit) patent Hatsehek, z izbočeno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijeka-kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Pe-prave točno In ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Kuhinjska oprema. Hišna oprava. Pozor! Pozor! ,Kavarna CENTRAL6 Ljubljana. Vsak dan KONCERT !! Vso noč odprta. !! Vsak mesec drugi umetniki. Vstop prost. Točna postrežba z najfinejšimi pijačami. Z velespoštovanjem Štefan Miholič, kavarnar. Kinematograf „Ideal“ na Franc Jožefovi cesti v Ljubljani ima jako zanimiv spored, same dobre, zelo učinkovite privlačne resne in šaljive točke. r?iiiililllll!lll|||||||||||!lll!lii!i!lll!iiiilil!i|l!iii!i]!!ll!ii!!l!i;!!!!l!l!lll!l!lll!jp ! Obvarujte se peg! | Vaše obličje i;! bo krasno, čisto in fino kakor alabaster. ili ;!| Pike, pege, izpuščaje, rdečico obličja in nosu, e-I IH sive in rumene lise in vsak neprijeten ne- Hi :H dostatek odstrani zajamčeno v 6 dneh „Via- HI :H dicca balsamin“. Steklenica K 2'50. Rationell Hi bals. milo K 1'20. Učinek je opaziti že po jij HI enkratni rabi. Hi ii] = Neprijetne dlačice =: l]i !:: z obličja in rok odstrani trajno in brez bo- jji j;: lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod- iij ;:} Ijivi „Sattygmo“. Steklenica K 2-5u jii Bujno polnost-krasno ! — oprsje = I E e doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. =ee E e Učinek zajamčen, Neštevilni zahvalni in pri- §= E e znalni dopisi zdravnikov in dam so na raz- Eee E e I olago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino E:; E e 1 repčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste- EEE E e Uenice univerzalnega sredstva Et-Admille e!e E e z navodilom 5 K. K temu posebni kremni EEE izvleček „Vladicco“. K 2'—. EEE E E Nikako izpadanje las, nikake luskine! Hi II Poarine lasna mast IH }{ ( ivlja in krepi lasne korenine tako, da se Hi E1 1 je in brki krepijo in dobivajo krasno rast. Hi Eli Uspeh zajamčen. Lonček 4 K, manjši 2 K. Hi Eli Prodaja in razpošilja edino ord. kosmetični Hi Eli laboratorij Hi lil W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752. Bj E:E EEE Eli Tisoč in tisoč priznanj in zahval. Hi :;i (Pozor na razna iz tujine priporočena slaba EEE Ü in draga sredstva.) Za uspeh naših izdelkov Üi I I se jamči. jH Z ‘>ložntkom knjig, časopisov, cenikov, letakov, koledarjev itd. oddaja po znižani ceni upravništvo „Slov. Ilustr. Tednika“. Ivan Jax in sin Ljubljana, Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in strojev za pletenje (Strickmaschinen). Brezplačen Tovarna v pouk v ve- 'Oč Linču usta- zenju. novlj. 1867. Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto. Izprašani optik FR. P. ZAJEC :: LJUBLJANA, Stari trg št. 9. :: priporoča svoj dobro urejeni optični zavod očala, ščipalca, daljnoglede, to-plomerje i. t. d. Nadalje priporoča svojo veliko zalogo švicarskih ur, zlatnine in srebrnine, gramofone od 25 K naprej tudi na mesečne obroke. Plošče vseh vrst in v vseh jezikih do K 2'50 naprej. Ceniki brezplačno. — Stampilije vseh vrst za urade, društva, trgovce itd ANTON ČERNE graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij Ljubljana, Stari trg 20 Ceniki franko. »UUIIillliiiiiiiifilii.'iii.'lllllllifllliiüllliHflllliillMl.'Hiiliiiiüiiiliiüllimilll:: II POZOR! Kdor hoče imeti POZOR! H g lepo električno razsvetljavo g II naj se oglasi pri trgovskem zastopniku H I Francu Železniku, g 1 v Ljubljani, Sodna ulica štev. 6, I. nadstr. ji H Največja in najcenejša zaloga električnih H I „Ergo Wolfram“ žarnic. Za vsa v svojo stroko spadajoča dela se priporoča I. ZAMEJEN čevljarski mojster Ljubljana, Gradišče št. 4. Zaloga izgotovljenih čevljev ter izdelovanje gorskih in telov. čevljev. Proda se, ali pa se da v najem zaradi starosti četrt ure od trga Šentjurij ob juž. žel., Štajersko, tik glavne ceste = hiša = pri kateri je gostilna, umetni mlin na valjčke, žaga in kovačnica, vse z novo moderno opremo, in sicer je vsaka obrt sama zase tako, da tvori vse gospodarstvo štiri poslopja. Vsa poslopja so v dobrem stanu in ni treba nikakega popravila. — Pogoji so: izplača se polovico takoj, polovico se pa lahko vknjiži. — Pozve se pri upravništvu tega lista. — Ceno pa za prodajo kakor za v najem pove posestnik, katerega naslov se izve pri uredništvu. Sukneno blago za moške obleke se kupi najbolje pri R. Miklauc v Ljubljani. Velika izbira. Zanesljive cene. Na zahtevo se tudi izdelovanje oblek preskrbi. Najboljši češki nakupni vir. Naročila od 5 kg naprej franko. Ceno posteljno perje! 1 kg sivega dobrega pulje-nega 2 K; boljšega 2 40 K ; prima polbelega 2 8<> K ; belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; velefinega snežnobelega, puljenega 6-40 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Zgotovljene postelje S menega nankinga, pernica 180 cm dolga, i20 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm široki, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10, 12, 14 in 16 K, zglavniee 3, 3-50 in 4 K. Pernica 200 cm dolga, 140 cm široka 13, 14 70, iZSO, 21 K, zglavnica 90 cm dolga, 70 cm široka 4 50, 5 20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, lld cm široka 12 80 in 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja, za neugajajoče se vrne denar. S. BENISCH, Dešenice 180, Češko. Natančneji cenik gratis in franko. JABOLKA proda vsako množino od 20 kg naprej po 12—26 vin. kilogram A X i» 58 E J OSET posest, v Tolstem vrhu, p. Guštanj, Kor. Iv. Ravnihar urar in trgovec z zlatnino :: in srebrnino :: Ljilljaia, St. Petra c. 44. Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim eno :: leto. :: Lastna delavnica za popravila in vsakršna nova dela. Velika eksportna zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orkestri-jonov itd. Mehanič. delavnica. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko. — Pri Batjel-u, Gorica, Stolna ulica št. 2—4.