Spedtatone ta abbonanento postale m gottninavplačana t gotovim Leto XXIII., St. 129_ Opravniirvo i (.fubliaaa. Pooaotien alica S. TeJefoo k. 31-22. 51-23. 51-24 ioseratoi oddelek » LJubljana. Pncctaikva afi> a S — Telefon b. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ltabljanska cesta 42 Batami ta Ljablfansko pokra ime pa poštno-čekovnem zavodu b. 17.749. a ostale kraje Italije Servtzio Conti. Con. Post. No 11-3118 LJubljana, četrtek 10. junija 1943-XX1 Cena cent. 80 IZKLJUČNO 2ASTOFSTVO Italije lo inozemstva ima CJniooe Pnbbliciri a oglase it Kt. MILANO ithtU ?tik dao Naročnina mala mi vlcl točno « »Poaedatisknn K» ttomc Lit 36.50. fos«d«l|ka oo Lit (Jtedoiitvoi (jobliana. Puconijera ulici ke*. 3. lelefoo ftev. 31-22. 51-23. 31-24. _Rokopis« ae ne m zastopati tega drugega stališča. Rusija je stopila v vojno zaradi svojih tradicionalnih ;n imperija-lističnih interesov, ki se povezujejo na načrte svetcvnorevolucijonarne ideologije kot temelja komunizma. Zaveznik; so sprejeli to pridružitev na nj';hovo stran, ker je predstavljala edino sredstvo ne le za to, da bi imeli neko bojišče, na katerem bi lahko na evropskih tleh bili Os, temveč tudi zaradi morebitne oslabitve Sovjetov, bod'si kot države, bodisi kot političnega gibanja. To je bilo razumsko povsem jasno, ako pe upoštevajo politične smernice Londona in Wa-shingtona. Pobudnica tega zopetnega zbl'žanja med »združenimi narodi« ter vneta in spretna pletilka te tenke diplomatske mreže je bila Velika Britanija in sicer s pomočjo angleško - sovjetskega zavezniškega pakta, sklenjenega dne 26. maja 1942 na "škodo Evrope. Kmalu po sklenitvi tega zavezniškega pakta in medtem, ko je vojna postajala od dne do dne hujša in nenasitno obrabna za, »združene narode«, je Rusija zelo natančno opredelila svoie ozemeljske zahteve, ki so vrgle s tira lahkoumnega ameriškega demokrata ;n povprečnega Angleža. ko so jima prikazovali kot najboljšega prijatelja onega ruskega komunista, o katerem so toliko let trd;li. da se od njega ne morejo ničesar naučiti, temveč se morajo paziti pred njim. Rusko zadržanje je potem vrglo s tira tudi angleško-ameriške načrte in je izzvalo med drugim tudi znani rusko-poljskt spor, ki je vsemu svetu odkril šibko trdnost zavezništva med Rusijo na eni ter Veliko Britan'jo in Zedinjenimi državami na drugi strani, zavezništva, k; je kazalo bolj negativne kakor pozitivne uspehe. Navzlic nad vse naklonjenemu zadržanju uradnih krogov v Londonu in Washing-tonu nasproti boljšev^kemu zavezniku in navzlic vsem uradnim zagotovilom, ki so jih odgovorni kregi izrekli v obeh prestolnicah glede boljševiškega gibanja, ki jih pa Stalin ni potrdil in ki jih je s pop:>'nim ln nedostopnim molkom ter enako nedostopno brezbrižnostjo prezrlo tudi moskovsko časopisje, so v nekaterih krogih javnega mnenja, zlasti v Ameriki, še nadalje ostal; dvomi glede primernosti in tudi glede morale tega zavezništva (pr' čemer moramo seveda upoštevati puristično miselnost Američanov). Ta spoznanja so sicer prišla nekoliko prepozno, vendar so kljub temu značilna. Lahko bi v potrdilo navedli več primerov, toda omej'11 se bomo le na nekatere najnovejše. V januarski številki revije »The Nation«, ki izhaja v Ameriki, je pisec Reinhold Niebuhr napisal članek »Rusija ln zapade, v katerem je zapisal: »Glavna ovira za uresničenje svetovnega reda v sporazumu z Rusijo je v odnosih med Rusijo in ostanki ekspanzionistične komuni- stične stranke ... Komunistična stranka je s'mbol in orodje duhovnega imperializma Rusije in celo svetovnih teženj političnega gibanja, ki ima Rusijo za temelj in ki s; očitno še želi svetovno revolucijo. Kakšno je razmerje med zahtevami ruske politike in stalnim pojavljanjem te revolu-cijoname nevarnosti proti narodom, s katerimi mora Rusija sodelovati? Sovjetsko podpiranje komunistične stranke je samo ostanek neke pretekle vere, ali pa morda jača moč Rusije v njenih odnosih do za^ padnega sveta?« Toda te ugotovitve, ki so že same po sebi značilne. ni so še vse. Niebuhr nadaljuje takole: »Ta Rusija ima mednarodno revolucionarno stranko, ki odkrito veruje, da se bo zgodovina razvijala v smeri svetovne revolucije, ta pa naj bi rešila vsa notranja in mednarodna vprašanja na temelju komunizma svetovnega obsega. Rusija je kot država prisiljena delati z?, svoj blagor v okviru zgodovinske zapletenosti, ki je v nasprotju z vsemi utopističnimi načrti za »odrešitev« sveta. Rusija predstavlja kot domovina mednarodnega komunizma nevarnost za vse države, s katerimi mora biti v zavezništvu: kako naj se reši to nasprotje ?« Ta vprašanja so resna in postavljajo problem odnosov z Rusijo v vsej svoji kruti obliki. Drug, še novejši primer pa nam daje revija »The American Mercury«, v kater; je Eugen Lyons objavil odprto pismo podpredsedniku Wallaceju, ki je prepričan zagovornik odnosov z Rusijo in v tem pogledu brez pomislekov. Lyons izpoveduje Wal-laceju, da ne deli njegovega mnenja o Rusih, »ko smatrate na primer za potrebno, da' poveličujete sovjetski režim, ko hočete izraziti svoje občudovanje za ruski odoor proti nemški invaziji. Lahko razumemo, da neki javnj funkcionar zamolči manj ugodne zadeve iz ruske zgodovine in glede ruskih metod, toda težje razumemo potrebo, da se te stvari zanikajo ali napačno prikažejo ali pa celo prikažejo tako. kakor da se zde kot »napredek« in »uspeh«, odnosno celo kot poseben tip »demokracije« za ameriške oči.« »Ena izmed skrivnosti sedanjega položaja«, nadaljuje Lyons, »je nadalje v tem da se smejo kritizirati Roosevelt, Churchill in De Gaulle, ne pa Stalin; da se sme želeti socialna revolucija v Veliki Brtaniji ali Zedinjenih državah, ne pa v Rusiji; da smejo Wllkie in Stalin in ves ameriški tisk dvigati prah z zahtevo, naj demokraciji otvorita novo bojišče, dočim je prepovedano razpravljati o vprašanju drugega bojišča proti Japonski s sibirske strani. Vsak Rus, ki je vreden spoštovanja, mora biti prizadet ob teh lahkoumnostih, kajti misliti si mora, da so drugi mnenja, da je njegova koža preveč občutljiva in njegova lojalnost glede skupne stvari »združenih narodov« pieveč lahkomiselna, da bi mogel prenesti naše upravičene kritike. Skratka, \raše čudne hvale sovjetskih političnih 'n socialnih sistemov so kaj čudna taktika, da bi si ohranili zvestobo Rusije; one so zmotne. Rus; m so tako neumni, da bi se dali pridobiti samo s prilizovanjem: oni hočejo naše tanke, ne pa naše zahvale.-r Te Lyonsove besede so jasne in odkrivajo razpoloženje javnosti in kaj ponesrečeno politično metodo. Prav to razpoloženje, ki je polno pomislekov, nezaupanja in občutljivosti, je Stalin skušal razbliniti ali zabrisati z razpustom Kominterne. Hotel je odbiti v naprej zahrbtni udarec, ki so mu ga pripravili ameriški komunisti s svojim sklepom, da izstopijo iz tretje inter-nacionale, toda ta ^klep je bil že znan ln Izredni RoniiStM* občine Kostanjevica Na temelju čl. 3. Kr. ukaza z zakonsko močjo z dne 3. maja 1941-XIX. št. 291 in v spoznanju, da je treba pristopiti k izmenjavi izrednega komisarja občine Kostanjevica g. Likarja Josipa, je Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odredil: g. Jelšnik Ludovik pok. Franca je imenovan za izrednega komisarja kestanje-viške občine v nadomestilo g. Likarja Josipa. Civilnj komisar v Novem mestu je pooblaščen, da izvrši pričujočo naredbo. Ljubljana, 7. junija 1943-XXI. Visoki komisar Emilk> Grazioli. Predavanje prof. Papaluce o Krištofu Kolumbu Predsedništvo Zavoda za italijansko kulturo javlja, da bo prihodnji petek 11. t. m. ob 19. imel prof. Vito Papaluca v vel'ki dvorani istega zavoda, Napoleonov trg 6/1., predavanje o Krištofu Kolumbu. Profesor Papaluca je že zelo znan zlasti meščanstvu po svojem predavanju o Gabrielu D'Annun-ziju in kot nastavnik za italijanski jez'k na liceju, kjer posluje že dve leti. Vstop k predavanju je vsakomur prost. d _______________ lazstava umetnosti, navdihnjene po športu Na pobudo CONI-a bo v soboto, 12. t m., v Jakopičevem paviljonu otvorjena zanimiva umetniška prireditev, in sicer prva pokrajinska razstava umetnosti, navdihnjene od športa. V zvezi s to prireditvijo so bili povabljeni umetniki, naj podajo slikovno in plastično tolmačenje športne vežbe v vrhunskem trenutku ali njenega bojevniškega izraza. Športno življenje nudi obširno polje za primere in izkustvo, kako se v barve ali v plastične oblike prenesejo športni pojavi, tako da se odkrivajo nova področja umetniški de'avnosti, istočasno pa tvorijo učinkovito propagando za šport. Na poziv prireditvenega odbora so se umetniki naše pokrajine odzvali kljub tež-kočam in novosti teme z znatno dobro voljo ter srno prepričani, da bo imela razstava tudi s stališča kakovosti odličen uspeh. Obenem z umetniško razstavo bo otvorjena tudi razstava propagandnega letaka za tujski promet, ki jo prireja pokrajinska delegacija za tujski promet. GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek, 10. jun., ob 18.30: »Stari in mladi. Premiera Red Premierski. Petek, 11. jun. ob 15.: »Kralj na Betajno-vl«. Izven. Zadnjikrat v sezoni. Znižane cene od 12 L navzdol. Sobota. 12. jun., ob 18.30: »Jesen«. Red B. Nedelja., 13. junija, ob 1830: Stari tn mladi. Izven. Cene od 20 L navzdol. * Anton Medved: »Stari ln mladi«. Igra v treh dejanjih, ki se godijo na deželi in pokažejo dramo preužitkarja in otroško ne-hvaležnost. Osebe: Jamnik kmet — Lipah, France njegov sin — Presstnik, M1 ca, njegova hči — Starčeva, Meta, hči — S'm-čičeva, šepar, zet — Gale, Tine — Verdo-nik, Alena, snaha — Gabrijelčičeva, Kra-gelj — Goriošek, Blaže, ptičar — Bratina, orožnika — Benedič;č, Blaž. Režiser: Milan Skrb'nšek. Opozarjamo na petkovo popoldansko zadnjo uprizoritev I. Cankarjeve drame: »Kralj na Betajnovi«, katere začetek bo ob 15. uri. Veljale bodo znižane cene od 12 lir navzdol. OPERA Četrtek, 10. jun., ob 18.: »Vnebovzetje B. D. M.«. Oratorij Red Četrtek. Petek. 11. jun.: Zaprto. Sobota. 12. jun., ob 18.: »Tiha voda«. Opereta Izven Cene od 28 lir navzdol. Nedelja., 13. junija, ob 17.: Thais. Izven. Cene od 28 L navzdol. * H. Sattner: »Vnebovzetje B. D. M.« Oratorij v treh delih. 1. Dormitio (Smrt), 2. Assumptio (Vnebovzetje), 3. Coronatio (Venčanje). Sodelujejo solisti, zbor tn orkester. Solisti: sopran-Heybalova, alt-Go-lobova, tenor-Lipušček, bariton-Dolničar, bas-Lupša. Dirigent: Anton Neffat; zborovodja: Rado Simoni ti. Besedilo: dr. Mihael Opeka. Nova godalna zakonodaja v baltiških državah Berlin, 9. jun. s. V generalnem okrožju Estonske, Letonske in Litve se uveljavi od 1. julija dalje nove zakone za socialno zavarovanje. Novi sistem zavarovanja bo nadomestil stari sovjetski način in se v svojem bistvu naslanja na nemško ureditev te stroke. Potres v daljavi Toledo, 8. jun. s. Tukajšnja potresna opazovalnica je zabeležila davi v prvih urah izredno močan potresni sunek, katerega epicenter je verjetno v oddaljenosti 2150 km od Toleda. Stalinov udarec ne uničuje ali omejuje njegovega pomena. Stalin je v svojem govoru ob 25 letnici ruske revolucie izjavil glede na različni naziranja Rusije in njenih kapitalističnih zaveznikov, da je »logllia dejstev silnejša kakor vsaka druga logika«, s čimer je hotel reči, da s*li logika interesov k slogi med Rusijo in njenimi zavezniki. Toda njeni zavezniki ne smatrajo za logično, da Rusija, medtem, ko ji sami dobavljajo orožje in strelivo, s Komlnterno ograža notranjo varnost posameznih držav. Zato se je Stalin odločil za razpust te ustanove. Na zgolj zakoniti osnovi bi torej mogle danes posamezne vlade, ne da bi s tem dregnile Rusije, izdati k-.kršnekoll — in tudi najbolj represivne — ukrepe proti notranjim komunističnim pokretom v njihovih državah, če pa se 3 področja zakonske umišljenostl' dvignemo na področje praktične " stvarnosti, je Stalinov ukrep brez sleherne praktične ;n konkretne vrednosti Komun zem je zamisel, ki jo lahko ln ki jo tudi moramo pobijati, ki pa v bistvu vendarle predstavlja neko miselnost, neko ideologijo s pristaši. Kominterna je Izginila, toda komunizem ostaja. Celice, ki so se osamosvojile nasproti Moskvi, bodo nadaljevale svoje delo pod vplivom Moskve. Razširjale bodo doktrino, ki je gibalno središče ne le državne, temveč tudi svetovne zamisli. Zopet se torej Stalin norčuje lz svojih zaveznikov in jih izigrava. Zopet je jasen prepad, ki deli adružene narode.« Gospodarstvo Madžarsko-itafijanski industrijski razgovori de ta teden bo pr-spela v Budimpešto delegacija Fašistične zveze industrijcev pod vodstvom veleindUstrijca Pirellija na razgovore s predstavniki madžarske industrije. Verjetno se bo razgovorov udeležil tudi predsednik Fašistične zveze industrijcev prof. Balella. O priliki tega obiska je budimpeštanski »Pester Lloyd« objavil članek, v katerem poudarja, da so se že pred vojno pokazali v Evropi prvi pričetki sodelovanja med predstavniki industrije posameznih dežel. Položaj, ki ga je ustvarila vojna, je razbil prejšnji ozki okvir in danes gre prizadevanje za tem, da se poglobi industrijsko sodelovanje med vsemi kontinentalnimi evropskimi državami, to tem bolj, ker so na eni strani pereča trenotna vprašanja vojnega gospodarstva, na drugi strani pa se deloma pojavljajo že vprašanja, ki bodo po končani vojni postala aktualna in ki bodo zahtevala tesno medsebojno sodelovanje. Zato je na dlani, da so se zastopniki italijanske in madžarske industrije že ponovno sestali, da izmenjajo misli in da iznesejo svoje poglede glede bodočh nalog. Pri italijansko-madžarskih sestankih pa ne gre samo za izmenjavo misli v gospodarskem področju, temveč so ti sestanki tudi potrebni glede na dolgoletno politično prijateljstvo med italijanskim in madžarskim narodom, ki bo prevladovalo tudi na novem sestanku. Na dnevnem redu tega sestanka so vprašanja, ki se tičejo italijansko-madžarskih gospodarskih odnošajev, zlasti pa vprašanja, ki se nanašajo na tekstilno, kemično, strojno in elektrotehnično Industrijo. Tudi problemi splošnega pomena bodo obravnavani s posebnim ozirom na povojna obnovitvena dela, pri katerih bosta sodelovali obe državi. Sestanek predstavnikov industrije bo nudil priliko tudi za razgovor o vprašanjih mednarodne delitve dela v okviru velikih povojnih obnovitvenih del, seveda kolikor ta dela posegajo v akcijski radij industrijskih podjetij obeh dežel. Pomen razgovorov pa je končno v osebnih stikih med osebnostmi ene in drage države. V tem pogledu bo Madžarski v zadoščenje, da bo lahko nudila odločilnim predstavnikom italijanske industrije priliko, da se prepriča o napredku industrializacije na Madžarskem. Inž. Smrtnik— čuk: Praktično knjigovodstvo V naši gospodarski strokovni literaturi smo dolgo občutili pomanjkanje učne knjige za knjigovodstvo, primerne tako za šolo, kakor tudi za prakso. Sedaj pa smo v kratkem presledku dobili kar dve taki knjigi. Prejšnj; mesec smo poročali o novi Sičevi knjigi, te dni pa je bila izdana v založbi »Praksi« knjiga z naslovom »Praktično knjigovodstvo v zvezi s trgovinstvom, trgovsk-m računstvom, kalkulacijo ter or-ganizac'jskiml načrti«, ki jo je napisal inž. ekon, Oskar Smrtnik s sodelovanjem komerc. Ivana čuka. Namen knjige je, knjigovodstvo in druge komercialne predmete, kakor trgovsko računstvo, trgovinstvo (pravo) in gospodarske pojme tako povezat; in prežeti s prakso, da bi iz vsega tega nastala celota, ki bi omegočila delo vsakomur začetniku ln izurjenemu, teoretiku in praktiku. Sam avtor poudarja v predgovoru, da je skušal čim bolj povezati teorijo s prakso, kajti težaven je prav prehod iz teorije v prakso. Knjiga naj pomaga zgraditi most med teoretični in prakt čnim knjigovodstvom ter nuditi čitatclju pomoč in izobrazbo na trgovskem in gospodarskem polju. Družbeno knjigovodstvo je obdelano samo v manjšem obsegu, ker ima avtor namen izdati še eno delo, posvečeno družbenim oblikam, zadružn štvu, bančnemu knjigovodstvu, anal'zi bilanc, knjigovodstvo gozdnih in kmetijskih gospodarstev ter knjigovodskim posebnostim. Praktično prikazuje avtor knjigovodstvo v številnih primerih knjigovodstva, pri čemer je obravnavana snov razdeljena tako, da je vse, kar spada h knjigovolskim knjigam, tiskano na belem papirju, tolmačenja in pojasnila so tiskana na rumenem papirju, pojasnila na knjiženje pa na rdečem papirju. Obsežene so vse računske operacije, ki se tičejo dvojnega ln ameriškega knjigovodstva, obrtnega in industrijskega knjigovodstva, nadalje so obravnavani primeri knjiženja komisionarja in komitenta, primeri enostavnega, knjigovodstva, prav tako pa je obrazloženo kartotečno papirno knjigovodstvo in v manjšem obsegu tudi družbeno lcnjigovolstvo. Knjiga se dobi v knjigarnah ln pri avtorju (inž. O. Smrtnik, Celovška 14), s prilogami obsega 250 strani ln stane broširana 68 lir, vezana pa 78 odnosno 85 lir. Gospodarske vesti — Družba Montecatinl bo zgrad la kemično tvornico na Hrvatskem. Iz Zagreba porečajo, da je zagrebška podružnica znane italijanske kemične tvrdke Monfce-catini dobila od hrvatskega ministrstva za narodno gospodarstvo dovoljenje za gradnjo velike tvornice žveplene kisline, super-fosfata in modre galice. Z ustanovitvijo te tvornice bo zlasti povečana hrvatska proizvodnja fosfornih umetnih gnojil. —- pridelek krme ln živinoreja v Italiji. Letos spomladi je kazalo, da pridelek krme spričo suhega vremena ne bo znaten ln da bo razmeroma malo krme kakor v letu 1941 in 1942. Dež, ki je padel v aprilu m v začetku maja, pa je položaj bistveno spremenil ln sedaj pričakujejo, da bo letošnja letina krme prav obilna, živinorejci so rešeni skrbi glede prehrane živine v bodoči zimi ln se lahko odločijo, da drže večje število živine. Zboljšanje položaja glede letine krme ima tudi za posledico, da kmetje neradi prodajajo živino in mnogi še dokupujejo živino, zlasti živino za pitanje. = Priče tek poslovanja ltalljansko-boigar-ske in nemško-b°lgarske kmetijske ustanove. Iz Sofije poročajo, da sta pričela poslovati nedavno ustanovljen ItalijanSko-bolgarskl zavod aa zboljšanje zemljišč in Nemško-bolgarski $avod za kmetijska raziskovanja. Z ustanovitvijo obeh zavodov bedo Bolgari deležni bogatih izkušenj ita- lijanskih in nemških strokovnjakov na področju pospeševanja kmetijstva. = OskrbovaIni predpisi v Nemčiji. Po navodil h nemške gospodarske skupine za kovinske izdelke se smejo odslej v Nemčiji izdelovati železne postelje in železno pohištvo za bolnišnice le v enotnih tipih, kar velja za vse proizvajalce od 1. septembra naprej. — Ker so sedaj tovorni avtomobili v" Nemčiji že po večini preurejeni na pogon z generatorskim plinom, je nemški državni prometni minister izdal predpise glede preureditve osebnih avtomobilov, taksijev, bolnic kili avtomobilov itd. na pogon z" generatorskim plinom. Preurejeni bodo seveda le oni osebni avtomobili, ki se iz vojno-gospodarskih razlogov nujno potrebujejo. — Po najnovejših predpisih se smejo v bodoče posode za mleko prodajati le na podlogi nakupnega dovoljenja. Ugotovitev potrebe nakupa je prepuščena glavni zvezi za gospodarstvo z mlekom, maščobo jn jajci, Mlekarne bodo po možnosti same razdeljevale te posode. = Gospodarske vesti iz Hrvatske. Za likvidacijo obveznosti, ki so nastale pred 10. aprilom 1941 iz blagovnega prometa med Hrvatsko in Madžarsko, je bil lani v jeseni sklenjen poseben sporazum, ki je bil te dni podaljšan do 14. oktobra t. L — Zagrebška delniška pivovarna in tvornica slada je imela te dni svojo 50. letno skupščino. Pri glavnici 20 milijonov kun je družba zabeležila 5.6 milijona kun čistega dobička. — Prva hrvatska štedionica je v letu 1942 zabeležila čisti dobiček 8.29 milijona kun, skupaj s prenosom iz prejšnjega leta pa znaša dobiček 10.47 miiijona kun. Po sklepu glavne skupščine bo porabljenih 3.8 milijona kun za izpiačilo 4 odstotkov dividente, 1.9 milijona kun za dotacijo rezervnemu skladu, 1.9 milijona kun za dotacijo pokojninskemu skladu, m 500.000 kun za dotacijo novemu skladu za štipendije, medtem ko bo ostanek 2 milijona kun prenešen na novi račun. — Obča kreditna banka v Zagrebu je za preteklo leto zabeležila 2.89 mlijona kun čistega dobička in znaša skupaj s prenosom iz prejšnjega leta celotni dobiček 6.6 miajo-na kun pri glavnici v višini 40 milijonov kun. — Dne 4. maja je bila v Berlinu ratificirana nemško-hrvatska pogodba o malem obmejnem prometu. Glede na izvršeno ratifikacijo se je pogodba pričela izvajati 5. junija t. 1. = Nemčija je dobavila nrvatski semensko ajdo in pr°so. Iz Zagreba, poročajo, da jc hrvatsko glavno ravnateljstvo za kmetijstvo že lani napravilo potrebne korake, da zasigura kmetom za letožnjo setev potrebne količine semenske ajie in semenskega prosa. Nedavno je to seme prispelo iz Nemčije, ki je dobavila 30 vagonov ajde in 20 vagonov prosa. Glavno ravnateljstvo je sedaj odposlalo v posamezne prede'e Hrvatske 27 vagonov ajde in 17 vagonov prosa. To seme bo razdeljeno kmetom pod pogojem, da bodo odstopili od novega priiel-ka enako količino glavnemu rarniateljstvu. Nekaj semena je glavno ravnateljstvo še rezerviralo za primer, če bi nastala potreba po semenu zaradi eventualnih elementarnih nezgod. Po objavljenih podatkih je Hrvatska v letošnjem letu uvozila iz Nemčije še naslednje količine semen: 250 vagonov semenske pšenice, 300 vagonov semenskega ječmena, 30 vagonov ovsa, 26 vagonov semena sladkorne pese poleg znatnih količin drugega semenja. = Francoski državni dolg. Po uradnih oodatkih iz Vichyja se je francoski državni dolg v teku leta 1942. knjigovodstveno povečal od 881 na 10G6 milijard frankov. Narasel je torej v enem letu za 21°/o. V teh številkah je upoštevan državni dolg pri Francoski banki, ki je v teku lanskega leta narasel od 227 na 295 miljard frankov. Kratkoročni in srednjeročni dolg se je dvignil za 31 milijard, dolgoročni do.g pa za 12.5 milijarde, medtem ko se je večni dolg zmanjšal za 19.3 milijarde. Z objavo gornjih podatkov so demantirane pretirane vesti o obsegu zadolžitve. Objava je ugodno vplivala na razpoloženje v finančnih krogih, ker so raznašali vesti, češ da je dolg narasel že na 1500 milijard frankov. = Omejitev prodaje kmetijskih nepremičnin v Srbiji. Po najnovejših predpisih sta nakup in prodaja kmetijskih nepremičnin v Srbii prepovedana, če odsvojitve predhodno ne odobri generalni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji odnosno njegov organ. = Finančni ukrepi Finske. Finski finančni minister je predložil parlamentu zakonski načrt o žigosanju bankovcev, ki ima namen doseči zmanjšanje denarnega obtoka, in drug zakonski načrt, ki naj z enakim 'namenom uvede izdajo obveznih vojnih posoj*L Španski mornariški minister v Cadizu Cadiz, 9. jun. s. španski minister za mornarico admiral Moreno je prispel sem na ogled mornariških arzenalov. V Csdizu bo počakal povratka šolske ladje sSebastian el Cano«, ki plove iz Argentine. Turška trgovinska pogajanja s Švico Ankara, 9. jun. s. Turško trgovinsko odposlanstvo, ki mu načeluje visok uradnik trgovinskega ministrstva, je odpotovalo iz Ankare v Švico, kjer bodo pogajanja za nov trgovinski sporazum. Dotrpela je po dolgi mučni bolezni naša ljubljena soproga ln draga mati, gospa Marija Kumar rojena Kragelj soproga žel. uslužbenca v pok. dne 8. t. m., previdena 8 tolažili sv. vere. Pogreb bo v četrtek, dne 10. junija ob 4. uri popoldne lz kapelice sv. Marije na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana, dne 9. junija 1943. žalujoči: LEOPOLD, soprog; MARICA, STANE, otroka — in sorodstvo ' "iTtftf:"i'. f'— -^w "i*:-1.;. • (fo^^Abštff-v i'1''. ____________ ........................................................................................................................mu.............................i Borba ©b Kubanu MEDICI MEDICI hanno avuto in Europa un'infiuenza par-ticolarmente significativa nel campo tco-nomico, politico ed artistico. Le fortune e 1'ascesa di questa grande stirpe. unica fra i grandi mercanti mondiali del rina-scimento, descrive un avvicente ed in» formatissimo articalo neH'ultimo numero di "SignaL appena usc>to. Questo ates60 numero del grande illu&trato europeo :ontiene altre interessanti mformazioni ital ane. nonche argomenti di attualita e di svago nclla parola e neH'immagine so imeli v Evropi važno gospodarsko, politično in umetniško vlogo. O usodi in razvoju tega velikega trgovskega podjetja, edinstvenega med velikimi svetovnimi podjetji preporoda opisuje zanimiv članek v zadnji številki revije ..Signal", ki je ravnokar izšla. Ista številka te velike evropske ilustracije pri* naša tudi druga zanimiva poročila poleg zabavnega kotička v besedi in sliki. "SIGNAL" In vendita ovunque a L 3.— i Naprodaj povsod po L 3.— Per informazioni, numen di saggio | Na ogled številke brezplačno Ufficio propaganda abbonamenti «Signal» Milano, via Settala 19 ieiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiii(>iiiiiiiiitiiiitiiit:ititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiittiiiitiii(iiiititiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiititi!i i Inc. Franci Urbas: Naša rodbinska in hišna imena Pečnik je bil lahko pečinar, prebivalec kje v pečeh, pečinah, kot je to tudi Pečev-nik. Mnogo imamo krajev: Mirna peč, Bela peč, Gadova peč. Krvava peč. Male peče. Podpeč, Spodnje pečke. Podpečnik. Pečnik pravijo zidanemu sedežu ob kmečki peči. ki ga sicer imenujejo zdec. zidec. zapečnik. Pečnika so zvali kurjača peči, zlasti pri raznih plavžarskih in podobnih pečeh. Kdor nosi hlebce peč k peku ali v tujo peč temu pravi pek in lastnik krušne peči, da je njegov pečnik. Pa imamo še cvetlico z imenom pečnik. Pezdir nam je zdaj še najbolj znan iz sv. pisma in pridig, da ne iščimo pezdirja v očesu bratovem, ko nam samim tiči debelo bruno v lastnemu. Bog pomagaj! Pezdir so sneti ali bolje drobir, ki odpada, kadar lan tarejo. Tedaj drobceni kosci zunanjih stebelnih oklepov pri lanu, ki obdajajo nredivna vlakna. Plaveč plavi les, splave in drugo po vodi. pa je plaveč = plavač. ki plava v vodi. Plaveč je sajavi plavžar, ki topi ali plavi rude in kovine. Plaveč je med pticami ona zvrst, ki ima noge opremljene za plavanje. Končno je plaveč lahko človek ali žival plavkaste (pšenične) barve. Menda je barva odločevala pri imenu naših Plavcev. Puc pomeni isto kakor Mrhar. človeka, ki je pospravljal mrhovino, konjederca. Menda je Pucelj v sorodu s Pucom. Peklenik je naš izraz za peklenca ali za hudiča. Ali pa ni morda peklenik slovenski izraz za pezavta, ki je peklil, mučil, natezoval ljudi, tedaj isto kakor peklivec = mučit el j. Plahuta je velika rjuha, velika plahta ali sploh velika plošča, n. pr. leda, maha. Pa so nekdaj v dobrih starih časih dejali plašljivim ženščinam. ki so plašljivo in tiho pocestovale okoli vogalov za svojim moškim plenom, prav tako plahute. Qj dobri stari časi! Zdaj So plahute kaj malo plašne, nesramno plahutariJo kar ob belem dnevu. O tempora. o moreš! Naš Plahuta je bil najbrže samo bolj plah in boječ, manj borben človek. Plevnik je plel na njivi, plevec. Pa je plevnik jama, kamor mečejo pleve, in tudi oosteljna blazina, na kateri ležimo in je napolnjena in natrpana s plevami. Drug zraz za takšno blazino je.plevnica, Padarji so bili vselej imenitni ljudje. Spisal vam bi debelo knjigo o tem važnem stanu, pa naj bi že začel pri Homeru ali ->ri mačni Suzani in obeh svetopisemskih tarcih, ki sta jo oprezavala v kopeli. Vedno se je človek rad kopal, vedno je gradil kopeli in padar je bil vedno njih pre-»otrebni spremljevalec. 2e stari Rim s vojimi zasebnimi dn javnimi kopališči, z -sem j-azkošjem in živopestrim njihovim življenjem nas preseneča. Enako nas pre-eneča, če stopamo v rožnem soju Aladi- _ ove brljivke po kopel ih Haruna el Rasi- * da, gospoda vseh pravovernih in ljubljenca Alahovega, po prostranem Bagdadu ali kje drugod na Jutrovem. Padar pa ti ni samo oskrbel prijetne kopeli ter te odrgnil in okopal. ampak je puščal kri, obvezoval rane. bril in strigel, mešal praške, maže in zdravil bolne in zdrave, Vsako mesto in mestece je imelo pri nas svojo kopel (Badstube), kjer si se znebil umazanije, skopal in si oparil bo-leče ure v vroči vodi. Padar je za male novce poskrbel zdaj za zdravilo in mažo, pa tudi za praške, kapljice, ipbeske in naveske za trdosrčno dekle, ki ni marala za svojega vnetega častilca. In naši Padarji in Badarji so potomci teh imenitnih ljudi. Puhar (Pucher) je lepo slovensko ime ter pomeni veliko vodno (mehanično) kladivo, ki je puhalo in tolklo po večjih kosdh kovnega železa, katerega so predelavah. Proj je vsak razpernični les, razpernica. Proje imajo tkalci na statvah. Pri ročnih delih imajo okogle ali četverokotne proje = šivalne okvirje (Nahrahmen), da na-pnejo tkanino pred početkom šivanja. Pavčnik, Palčnik je ime za oni del rokavice. kamor vtikamo svoj palec. Če si obvežemo ranjen palec in ga zavarujemo s posebnim tokom (žokom). ta tok imenujemo palčnik. Nekateri rokodelci si pri svojem delu zavarujejo prste, predvsem palec s kosem usnja. To krpo prav tako zovejo palčnik. Kosiš e (držaj kose) Ima nekod poseben ročnik za levo rokoi In ta ročn;k ima ime palčnik, pač zato, ker prav palec najbolj trpi in' je na.jvažneji ud pri držanju roč-nika in kosenju. Senene vile imajo svoj Po enoletnem presledku, ki je za vojni čas kaj opravičljiv, nas je Pravni razred AZU prijetno presenetil z drugim zvezkom Razpravj, ki je posvečen spominu treh velezasly£nih članov-pravnikov Akademije. Pravni razred je izgubil v 'teku poldrugega leta kar tri odlične redne člane (polovico!): dne 10. maja 1941. je umrl dr. Rado Kušej, utemeljitelj slovenske ka-nonistiene vede (cerkveno pravo). V prvem zvezku je bil še zastopan z razpravo: »Cesar Jožef II. in papeževe prvenstvene pravice.« Dne 10. oktobra 1941. mu je sledil v večnost dr. in dr. h. c. Metod Dolenc, ki je s svojimi številnimi raziskovanji in deli postavil trdne temelje slovenski pra-vnozgodovinski znanosti. Zamislil je zbirko »Pravni spomeniki slovenskega naroda«; njegovo življenjsko delo »Gorske bukve« zavzemajo prvi zvezek te za slovensko pravno zgodovino tako pomembne zbirke. Končno nas je zapustil 1. septembra 1942. dr. Gregor Krek, ki si je postavil s svojim z veliko erudicijo pisanim delom »Obligacijsko pravo« (1937) trajen in časten spomenik v slovenski pravni literaturi, da ne omenimo drugih njegovih, če ne tako številnih, pa vedno izvrstno in globoko izdelanih pravnih spisov. »Lastnina na divjačini« je morda Krekovo najbolj temeljito delo. Pok. Krek je bil tudi prvi generalni tajnik AZU. Drugi zvezek razprav obsega v celoti pet študij in sicer s področja narodnogospodarske vede, pravne orientalistike (he-titsko pravo), kazenskega prava, pravne palčnik, kakor ae zove srednji tn nekoliko krajši rogelj senenih vil. Imeli «mo pri nas dobrega, že zdavnaj pokojnega, pa včasih hudomušnega fajmo-štra gospoda Lovrenca. Pri velikonočnem izpraševanju je zastavil gospod Lovrenc staremu Ceširku težko vprašanje, kako ie razlikujejo božje osebe med seboj v sv. Trojici. Star' očanec je bil navihan in prebrisan in se je jzvll iz zagate z zvitim proti-vprašanjem: »Ce mi razločijo gospod faj-mošter razliko palčn ka od ostalih dveh rogljev mojih senen4h vil. pa vam bom mogel odgovoriti na vprašanje o sv. Trojici. Odkrhnite palčnik ali tudi le kateri drugi rogelj, tudi le en sam. pa ni več vil. Kateri rogelj' pa je važnejš\' pa vam niti za vile ne vem povedati.« Pa je bil baje gospod Lovrenc kar zadovoljen z odgovorom in je sam pojasnil težko vprašanje. Palčniki so dalje pri stopah v mlinu klinasti vzvod1, ki dvigujejo stopne pahe. Ne- Nemški vojni poročevalec Kurt Honol-ka piše: 2e tri mesece srečujemo v poročilih Hitlerjevega glavnega stana skoro vsak dan omembo kubanskega predmostja. Medtem ko je na ostalih odsekih vzhodnega bojišča izza zloma sovjetske zimske ofenzive vladal priličem mir, izvzemši krajevne spopade, je ozka fronta med Azovskim in črnim morjem prizorišče žilave, ogorčene, vedno na novo vzplamtevajoče borbe. Divizije na tem odseku so stalno izpostavljene sovražnim napadom, s katerimi je co*. vražnik skušal motiti prenvke neir "ke kavkaške armade. čemu ta napon mesece in mesece trajajočih ogorčenih borb? Za kaj gre prav za prav na Kubanu? če primerjamo to bojišče z dimenzijami vzhodnega področja, je to le kratko bojišče. Lok, ki sega od Novorosijska proti vzhodu ter se končuje pri lagunah ob Azovskem morju, meri v dolžino komaj 120 km. Toda že sam pogled na zemljevid kaže, kako velik je pomen tega ozemlja. Sovražnik se tega prav dobro zaveda. Njegov končni cilj je uničenje ali vsaj ločitev nemško-rumun-skih divizij in pridobitev kerške ožine. Boljševiki so podvzeli vse mogoče poskuse, strašili se niso nobenih žrtev, da bi se polastili imenovanega ozemlja. Ponovno so poskusili, da bi se približali lagunam s čolni cd severa ter napadli nemško rumunske postojanke za hrbtom. Poskusi so tudi pokazali, da Rusi ne štedijo pri množestvenih napadih z ok'epniki. Navzlic temu, da so imeli pri vseh teli poskusih ogromne izgube, pa niso opustili borbe na tem odseku. Š.e vedno gre za proboj fronte. Februarja meseca so skušali vdreti v pristanišče Novorosijsk z morja, potem so se skušali izkrcati na goratem in gozdnatem nabrežju predmostja — vse brez uspeha. Največ, kar se jim j«, posrečilo, je bilo to, da so se izkrcali na jugu Novorosijska ter pridobili nekaj kvadratnih kilometrov ozemlja. — Seveda pa le mimogrede, kajti ognjena toča nemških strmoglavcev je na koncu vse izkrcane oddelke pokosila in uničila. Svojega pravega cilja, cbkovitve zavezniških divizij, niso Rusi nikoli dosegli. Niti postranskih ciljev, kot je n. pr. zasedba primerne odskočnice v hrbtu nemško - ru-munskih čet niso mogli doseči. Novorosijsk je slej ko prej v rokah nemške vojske. To je negativna bilanca sovjetskih napadov v tem predelu. Kakšna pa je podoba nemško rumunske obrambe? Kubansko pred-mostje je svojevrstna strateška postojanka, ki ima v strateškem sporu med cbema nasprotnikoma različno ceno. Pridobitev večjega ali manjšega prostora v tem predelu je brez bistvenega pomena. Popolnoma brezpomembno je tudi, če se fronta na vzhodu ali zapadu skrajša za kakšen tucat kilometrov. Kajti vsak kvadratni kilometer ozemlja je vreden samo toliko, kol:kor krvi morajo preliti in kolikor orožja in oklepnikov morajo Rusi žrtvovati zato, da ga zasedejo. B stvenega pomena je samo to, da lahko razmeroma šibke nemško rumunske sile vežejo mnogo večjo sovražno premoč, katero m" rajo Rusi dovajati semkaj z drugih odsekov vzhodnega bojišča. Nemšk;m in rumunskim vojaškim oddelkom stoji cb Kubanu nasproti celih pet sovražnih armad in čeprav sovjetska armada po številu ni enaka nemški armadi, vendarle pomeni to dejstvo znatno oslabitev boljševiške celokupne filozofije v zvezi s civilistiko in končno iz trgovinske discipline. Prof. Bilimovič je zastopan z razpravo »Nekoliko dinamičnih shem gospodarskega procesa«; ta študija tvori nekako nadaljevanje razprave iz prvega zvezka o »Ekonomski tabeli Frangoisa Quesnaya«. Prof. Bilimovič je vnet pristaš matematično statistične metode v narodnogospodarski vedi; ta metoda, ki naj ugotavlja empirične gospodarske zakone na temelju skrbno zbranega statističnega gradiva, je bila klasični šoli narodnogospodarske vede docela neznana. Danes se številni nacionalni ekonomi poslužujejo za ugotovitev gospodarskih zakonov te metode, t. j. tkzv. gospodarske shema-tike, ki bo — kakor vse kaže — zrasla v posebno novo panogo gospodarske vede. Trditi smemo, da predstavlja ta metoda že prav uspešno sredstvo znanstvenega raziskavanja gospodarskih pojavov. Pisec je v tej smeri napisal že številne razprave. Omenimo naj samo obširno študijo »Nauk o konjunkturah« ZZR VIII); vprav z njo je uvedel prof. Bilimovič v našo gospodarsko literaturo to novo strujo in je prav v tej študiji novo metodo podrobneje obrazložil. Pisec podaja v svojem novem spisu v celoti skrbno sestavljenih šest shem, ki ponazarjajo, bogato, vedno menjajočo se gospodarsko dinamiko. Le ozek okvir teh vrstic ne dopušča, da bi se z zanimivimi shemami podrobneje bavili. Temeljite razprave pisca, ki so v skladu s to novo strujo narodnogospodarske vede, v neki meri zavračajo povprečni gospo- katere vrste gonilnih koles imajo posebne vrste zob palčnike Imenovane. Tudi v' rastlinstvu imamo palčnik. Kdo je dal našim Pavčnikom ln Palčni-kom ime? Paliska pravijo naši mlinarji oni moki, ki se raztrese in razprašl po mlinu, ter jo od Časa do časa skupaj zmetejo in porabijo za oblodo živini. Povirek je vsaka palica, drog, zlasti če na njem kaj nosimo. Peček je zdec, zfdec ali zapeček, na katerem sedimo ob peči, pa peček = pečka v grozdni jagodi ali v sadju. V rastlinstvu imamo tudi pečke. Pregrad pomeni leseno pregradno steno, tudi prostor, katerega pregradimo ali ogradimo. Pregrad je predelek na polici, v m'z-nici ali kje druged. Pregrad je vsaka pregradna stena v oborih, strugah. Najbrže je prebival nekdanji naš Pregrad kjer ob taki pregradi. Plužnik je izdeloval drevesa, pluge. Pa je plužnik tudi kol° Pri drevesu ali plugu. fronte. Tudi v zraku je razmerje približno podobno. Celi dve sovjetski zračni armadi sta vezani na operacije v tem odseku. V nemških vojnih poročilih se je zadnje čase često omenjalo, da so nemška borbena letala nastopila v številu po več sto letal na razmeroma majhni fronti. V aprilu se je često primerilo, da je do 1500 letal na Kubanu vzletelo proti sovražniku. Posadke strmoglavcev so se vzdign'Ie v zrak po petkrat do šestkrat na dan. To je bila pravcata leteča artilerija, ki je ne-prestno sekala vrzeli v boljševiške postojanke. Rušilna in borbena letala so nizkih poletih posegala v spejefle na zemlji. Toda tudi lovci in transportna letala so na tem odseku obilno zaposlena. Treba je nalnreč vedeti, da zavisi borbeni uspeh tukaj od dobre preskrbe s strelivom in živili. Celo ranjence je treba odvažati s te fronte s transportnimi letali. Pri tem pomagajo Nemcem zlasti dodeljena jim letalska krdela s hrvatskimi in slovaškimi piloti. Meseca aprila so se razvijale nad kubanskim predmostjem zračne bitke velikega obsega. Ker Nemci napadajo z močnimi skupinami borbenih letal, se je ponovno zgodilo, da so napadalci s svoj ml krdeli naravnost očistili nebo. V zadnjih dnevih so napadi boljševikov vzplamteli z novo silovitostjo. Te borbe so zjJo hude. Vršijo se borbe za vsako posamezno vas, da celo za vsako posamezno ped zemlje. Borba na tem ozemlju je tako žlava, da se ne da primerjati z borbami na ostalih odsekih vzhodnega bojišča. Sovražnik napade čestokrat z 80 do 100 oklepniki hkra-tu. Treba je povedati, da ga zadržujejo samo izredno krvave izgube, da ne sili še bolj naprej. Toda doslej so se vsi poskusi končali z neuspehom. V začetku aprila je izdal Stalin dnevno povelje, ki pravi, da se morajo sovjetski vojaški oddelki najpozneje do 1. maja polastiti kerške ožine. To se seveda ni zgodila in se tudi ne bo zgodilo. Kajti bojišče ob kubanskem predmostju je za boljševike pravcato obrambno boj šče za vse njihove rezerve. Opozorilo potrošnikom kuriva Dogaja se, da mnogi lzm-d potrošnikov nimajo potrebne uvidevnosti in v današnjih izrednih časih odklanjajo prevzem šentjanškega in kočevskega premoga od trgovcev s kurivom ter zahtevajo, da se j m dobavi le trboveljski prem~g, katerega je na razpolago znatno manj kakor domačega. Ker trgovci morajo prevzeti polov5 co domačega prem:ga, ako holejo dobiti ostanek trboveljskega, bi gorenji postopek v svojih posledicah onemogočil izvrševanje razdelitve prem"ga !n bi pomenil proteži-ranje en h strank na škodo potrpežljivosti drugih. Zato je Pokrajinski svet korporacij izdal odredbo z dne 4. t. m. štev. 1389, po kateri se mora vsem strankam brez izjeme, ko zahtevajo premog, najprej dobaviti polovica v šentjanškem, odnosno kočevskem premogu, kateri od obeh bo pač na razpolago ob času dobave, in se jim šele nato. ko so prevzele polovico pripadajoče jim količine premoga iz navedenih rudnikov, sme dobaviti ostanek v trboveljskem premogu. V nobenem primeru trgovci ne smejo postopati obratno in so darstveniki zaradi številnih matematičnih obrazcev: po mnenju pisca pa ti obrazci za svoje razumevanje ne zahtevajo večje matematične izobrazbe kakor tisto, ki jo podaja srednješolski učni načrt. Prof. Korošec je prispeval studijo »Podelitev hetitske pokrajine Dattašše Ulmi Tešupu«. Pisec se.že vrsto let bavi s pravno ori-entalistiko, katere ustanovite j je njegov akadem-ki učitelj in mentor dr. Pavel Koschacker, ki je inavguriral in pospeševal pisčev študij klinopisnih prav. V tujem znanstvenem svetu je znana pišče-va monografija s tega področja: Hethiti-sche Staatsvertr&ge (1931). V »Slovenskem Pravniku« (1935) je prof. Korošec objavil študijo »Položaj žene po pravu asirske pravne knjige«; 1. 1940 ravno tom: »Po sledovih najstarejšega indo-evropskega javnega prava« in v ZZR VII. »Sistemiatika prve hetitske pravne zbirke«. So to študije svoje vrste, ki so našim pravnikom nekako od rok in imajo morda le prešibke zveze z rimskim pravom. Bojim se, da se take razprave vkljub izvrstni znanstveni obdelavi manj čitajo. nego bi drugače zaslužile. Prof. M a k 1 e c o v prikazuje v skrbno dokumentirani razpravi »Personali-stično smer v sodobnem kazenskem pravu«. Za klasično šolo je bilo središče v sistemu kazenskega prava kaznivo dejanje kot tako, ne oziraje se na storilca. Moderna šola vidi središče v storilcu; »ne dejanje, marveč storilca je kaznovati« (Liszt). Prav tako pravi italijanski pena-list Enrico F e r r i: Zakonske norme se morajo prilagoditi storilcu, ne pa dejanju. Iz teh dveh tako različnih struj se je v novejši dobi izcimila srednja struja z evolucijsko tendenco: dejanje in storilca je treba skupno presojati. To razpravo bo osebno odgovorni za pravilno izvrševanje razdelitve kuriva. Nakaznice za kurivo se glasijo na premog kot tak ter'drva in ne dajejo zato strankam nikake pravice zahtevati 1 >bavo izključno trboveljskega premoga. Strankam, lci odklanjajo prevzem najmanj polovico šentjanškega premega, bodo nakaznice za kurivo razveljavljene. Trgovci s kurivom so dolžni javiti imena takih strank in številke nakaznic v svrho nadaljnjega postopka Pokrajinskemu svetu korpo acij. Opozarjamo na gorenje besedilo citirane odredbe Pokrajinskega sveta korporacij in priporočamo potrošnikom, da jo v lastnem interesu vpoštevajo čer pohitijo z naročili premoga sedaj, ko je dana priuka za takojšnjo dobavo. S&ndikat trgovcev s kurivom. Iz Hrvatske Nadškof dr. Stepinac se je vrnil iz Rima. Pretekli četrtek se je z letalom vrnil iz Rima hrvatski metropolit zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac. Nov ravnatelj državnih monopolov. Na predlog finančnega ministra je bil imenovan za upravitelja ravnateljstva državnih monopolov v Zagrebu Petar Premužič. Priprave za proslavo Antonovega. Iz vse Hrvatske prihajajo poročila, da bodo tudi letos v mestih in na deželi svečano proslavili Antonovo, ko praznuje Pogavnik svoj god. Priprave so v polnem teku. Ugledna krimska muslimana v Sarajevu. Pretekli teden sta prišla v Sarajevo ugledna muslimanska javna delavca s Krima dr. Abdulsh Zihni Sapsal in Mustafa Edi-ge Kusmal, da se seznanita z razmerami, v katerih žive hrvatski muslimani. Iz Sarajeva sta ugledna gosta o 1 potovala v Bc'garijo in nato v Rumunijo. Iz Nemčije so se vrnili častniki in pod-častnki. Preteklo soboto je prispela na zagrebški kolodvor skupina častniških in podčastniških pripravnikov, ki se je nekaj časa mudila na strokovni vojaški izobrazbi , v Nemčiji. Na kolodvoru je povratnike sprejel nadzornik hrvatskih oboroženih sil general štancer in jih pozdravil s krarjšim govorom, častniški in podčastniški pripravniki so nato lefilirali pred vrhovnim nadzornikom oboroženih sil. Stoletnica največjega zvona zagrebške stolnice. Dne 3. junija je minilo sto let, odksr je bil vlit največji zvon na Hrvatskem, ki je v zagrebški stolnici. Ob tej priliki je tudi zagrebška radijska postaja posvetila del svojega sporeda v proslavo pomembnega jubileja. V petih letih se je rodilo 881.052 otrok. Statistični cdsek glavnega ravnateljstva za. socialno skrb je objavil za razdobje z velikim užitkom prebiral tako praktik kakor tudi slušatelj, pravne fakultete; in tudi v tem je vrlina razprave. Zanimiva je razprava prof. Evg. S p e k -torskega s področja pravne filozofije s posebnim pogledom na zgodovino francoske in nemške civilistike: »Portalis in S a v i g n y«. Pisec podaja široko razpredeno paralelo med tema dvema pomembnima pravnikoma iz Napoleonske Francije in iz Nemčije prve polovice 18. stoletja. Pomembna pravnika sta različno gledala na svet in pravno življenje. Portalis (1745.—1807.) je oče Code Civile ir. slovi kot kodifikator velikega 'siss; njegovo kcdifikacijsko delo je še danes v oolni veljavi. Savigny (1778.—1861.) je bil nasprotnik zakonodaje in je celo preprečil, da bi Nemčija v prvi polovici 19. stoletja dobi a obči državljanski zakonik, ko je v svojem slovitem spisu »Von Be-rufe unserer Zeit fiir Gesetzgebung und Rechtsvvissenschaft« izrekel svarilne besede oroti enotnosti prava. Kljub temu najde pisec veliko sorodstvo med idejami obeh pravnikov, ki oba poudarjata socialni značaj pravosodstva in zavračata aorioristično teorijo v zakonodaji, da bi bil zakon edini pravni vir ln tako zakonodavec vse mogočen. P o r t a - 1 i s pripisuje običaju značaj pravnega vira in visoko ceni pravosodstvo in doktrino. ki nudita posebne razvojne možnosti pravnega reda. Vse te ideje so našle pot v Code Civil. Isto idejo zastopa S a v i g n y , pač pa nasprotuje »fabrikaciji zakonov«, zlasti pa prevzemanju tujih zakonikov. Tudi za to razpravo velja isto kar je povedano za prejšnjo: vsak praktik in slušatelj. ki si želi širšega vpogleda v pravo, bo razpravo z veseljem prebiral. Zvezek zaključuje razprava prof. dr. Milana Skerlja: »Osebne trgovinske družbe po novejših zakonih«. od leta 1935. do 1939. število rojstev. V omenjenih letih se je rodilo na Hrvatskem 881.052 zakonskih otrok in 44.675 nezakonskih otrok, če odbijemo od tega števila smrtne primere, kaže prirodni prirastek prebivalstva v petih letih 416.463. Od tega števila odpade na podeželje 405.723. na mesta z Zagrebom vred pa samo 10.740 novorojencev. Milijonska zapuščina društvu »Napredku«. Na skupščini hrvatskega kulturnega društva »Napredka« je tajnik med drugim poročal tudi o zapuščini dr. Vladimira Horvata, ki je oporočno zapustil »Napredku« In >Hrvatskemu Radiši« 15 milijonov kun. Reševalna postaja v Zagrebu je imela v maju 833 prevozov. Prevoženih je bilo 6320 kilometrov. Pri nesrečah so reševalci intervenirali 87 krat, pri hitrih obolenjih 33 krat, mrtvih je bilo prepeljanih 6 oseb, drugi prevozi pa so bili običajni. _ Kruh lz novega žita. V južnih krajih Hrvatske prinašajo kmetje v mline že letošnji ječmen, ki je precej dobro obrolil. V Zagreb je prišel cirkus. Pretekli teden je prispel v Zagreb potujoči cirkus brstov Kočka. V soboto je bila prva predstava. Deveta „Dol>ra Knjiga", ki Izide v prvi polovici meseca junija, bo roman ALBE DE CESPEDES: »NAZAJ NI POTI" (»Nessuno torna indietro«). S tem romanom sd je mlada italijanska pisateljica pridobila svetovno slavo. V nekaj letih, odkar uživa v svoji domovini priljubljenost pri občinstvu in priznanje kritike, je bila ta nenavadna knjiga prevedena v devetnajst jezikov, kar zgovorno priča, da odgovarja željam in okusu sodobnega bralca. Pestrost oseb in raznovrstnih dogodkov, ki se odigravajo v najrazličnejših okoljih, delata to knjižno novost ie na zunaj privlačno. Povsod je vidna tista redka sposobnost, da se zna avtorka omejiti na bistveno in zadeti značilno, kar povzroča, da ima čitatelj najgloblji užitek. Knjiga je od začetka do konca pisana z osvajajoč«, lahkotno, svežo virtuozno-stjo, z ostroumnim psihološkim opazovan njem in z jasnim etičnim občutjem. Roman nam odkriva ne le zanimiv pisateljski temperament, temveč tudi tisto, kar bralci zmeraj instinktivno iščejo: slikovit svet in skupino ljudi v vrtincu življenja in usode. Prof. S k e r 1 j velja in slovi kot priznan analitik v pravnem razglabljanju na temelju svojega ogromnega in globokega znanja tujih zakonodaj s področja trgovinskega in sploh državljanskega prava. Pisec se je lotil tvarine, ki je v doktrini najmanj obdelana. Obravnava skoroda vse srednjeevropske zakonodaje, pri čemur daje povsod nasvete glede lege ferenda. Vsem razpravam je dodan kratek skrajšan resimč v italijanskem jeziku. * Z Razpravami pravnega razreda naše AZU imamo slovenski pravniki kar tri stalne pravniške zbornike: »Slovenski Pravni k«. Zbornik znanstvenih razprav in Razprave. Prvi je namenjen izključno pravni praksi; S. P. vzdržuje vprav zaradi tega važno prilogo sodnih odločb v civilnih in kazenskih stvareh in v zadnjem času tudi odločbe v upravnih styareh; drugi (ZZR) naj izpriča znanstveno višino naše pravne fakultete in razprave tega zbornika so v veliki meri važne tudi za znanstveni svet. Razprave Pravnega razreda v neki vrsti ravno tako služijo v orientacijo zunanjemu znanstvenemu svetu, vendar pa s posebnim poudarkom, da mora biti poglavitna naloga v njej priobčenih razprav podrobno raziska-vanje naših domačih razmer katere koli vrste. Prav zaradi tega morajo razprave — če ne izključno, pa vsaj v večji meri — prikazovati domače pravne in gospodarske razmere v njihovem zgodovinskem razvoju, kajti vprav tako znanstveno delo spada v strogi okvir naše AZU, ki je vezana na normo Iz čl. 3. Uredbe o ustanovitvi in ureditvi AZU z dne 11. 8. 1938. Primerjaj v tej zvezi tudi začetni delovni program AZU, podan v prvem Letopisu AZU, ki je tvoril temelj za izdelavo KULTURNI PREGLED Dragi zvezde pravnih »Razprav" Kronika * Pogreb generala Bernezza. V Rimu so te dni pokopali generala Rossilona di Bernezza. Kralj in Cesar se je dal zastopati po svojem ministru dvora, med drugimi odličniki pa sta bila navzcčna tudi maršal de Bono ter podpredsednik italijanskega senata Guglielmi. * Smrt Rema Bftccija. V Rimu je umrl gr. uff. Remo Bacci, vodja Mednarodnega zavoda za poljedelstvo. V svetovni vojni je bil kot kapetan dodeljen generalu Zop-piju na Piavi. Tam si je stekel takšne zasluge, da je bil imenovan za viteza italijanske krone. Bacci je učakal 54 let ter zapušča vdovo in dva sinova v starosti 14 in 15 let. * Dopisnfde za zračno pošto. Italijanska poštna uprava je dala v promet posebne dopisnice za zračno pošto v Italiji, jposeb-no pa za promet z Egejskimi otoki. Dopisnice stanejo 60, odnosno 70 centesimov. Dopisnice po 60 centesimov so namenjene za sporočila vojakom, dopisnice po 70 c pa za korespondenco s civilisti. * Prepoved izdelovanja karamel. Uradni list od 29. maja objavlja, dekret, ki pravi, da je za naprej prepovedano izlelovanje kakršnih koli karamel. Prepoved stopi v veljavo dne 30. junija. * Popis goveje živine in drugih živaH. Minister za poljedelstvo in gozdove je izdal dekret, ki odreja, da se mora popisati govedo, ovce, koze, prašiči kakor tudi zajci in perutnina, vštevši golobe. Popis se bo izvršil po stanju o polnoči 20. julija. Natančae napotke za popis bo izdal centralni statistični urad v Rimu, odncsno pokrajinski prehranjevalni zavodi. * »Perfldna Anglija«. Milanski listi poročajo, da bo v najkrajšem času izšla iz tiska publikacija, ki jo bo izdal novinarski sidikat za Lombardijo. Naslov brošure bo »Perfidna Anglija«. Brošura bo obsegala sestavke nemškega propagandnega ministra Gobbelsa, ministra Gaetana Polverel-lija, Farinaccija, publicista Appeliusa ter mnogih drugih italijanskih publicistov. Med drugimi bo v brošuri tudi sestavek msgr. Galeaizzija, škofa v Grossettu. Vsi pisci obsojajo v svojih prispevkih Anglijo zaradi njenih barbarskih napadov. * Velik oreL V Bueri pri Ossoft je neki lovec ujel velikanskega orla. Nastavil je roparici past in žival se je vanjo ujela. Živemu orlu so izmerili krila, ki merijo v dolžino 2 m. Orel je imel gnezdo nekje v skalovju blizu Domodossole. * Prisad od vbodljaja z iglo. Pred nekaj dnevi so pripeljali v veronsko bolnišnico 41-letnega advokata Ferdinanda Barbara-nija. Mož se je zbcdel z iglo, ki je povzročila prisad, zaradi katerega je nastopila čez tri dni smrt. * Neprijetno obiranje češenj. Instalaterju Adelmu Fnagniju iz Parme je dovolila lastnica nekega vrta v mestu, da si sme nabrati češenj v njenem sadovnjaku. Mož je splezal na drevo in začel nabirati češnje, medtem pa sta prihitela hišnik in hišnica, ki jima je poverjeno nadzorstvo nad sadovnjakom, ter sta Frsgnija najpiej opsovala, nato sta se ga pa še lotila z orodjem. Ranila sta ga na glavi in nogah, tako da so ga morali z avtomobilom odpeljati v bolnišnico. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po na-redbi Visokega komisarja za Ljubljansko pckrajino od 10 aprila t. l. naprej, aoloča za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšamčna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter: surovo maslo 28 40 lire za kg; slanina so-ljena 19 lir za kg, mast 17 lii za kg. 3. Ki9, 4% vinski 6.35 tire za liter. 4. Mleko 2.50 lire za liter: kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.SO lire za dozo v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg v kockah 8 35 lire. 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehki roblanei (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 iir za stot; enotno milo, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg ULJUBLJANE u— Novi grobovi. Po kratki in mučni bolezni je za vedno zapustil svojce gostilničar in posestnik g. Mihael Majcen. Na zadnji poti bodo pokojnika spremili v četrtek ob 15. iz kapelice sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Na posledicah operacije je dne 2. junija preminila ga. Natalija Mesnjajeva, rojena Kaš-karova. Zapušča številno soiodstvo. — Po dolgem trpljenju je zatisnil svoje trudne oči bivši pol nadzornik policijskih agentov g. Franc Klinec. Zapušča ženo in drugo sorodstvo. K večnemu počitku ga bodo spremili v četrtek ob pol 16 iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Dotrpela ja po dolgi mučni bolezni soproga železniškega uslužbenca v pokoju ga. Marija Kumarjeva, rojena Kr:gljeva. Za njo žalujejo soprog, hčerka, sin in drugo sorodstvo. Pogreb bo v četrtek ob 16 iz kapelice sv. Marije na žailah k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen lep spomin, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— še nadalje spremenljivo vreme. Po ponedeljkovem deževju smo imeli v torek spet prijazen dan. Sijalo je sonce in ozračje se je spet ogrelo na 21.6° C. Kakor smo zabeležili, posvečajo naši kmetje Medardovemu godu posebno pozornost in si želijo ta dam sončnega vremena, da lepo dozori žito in da obilno rodijo vinske gorice. Prva želja glede sonca se jim je izpolnila, zdaj je treba samo še želeti, da bi se obneslo tudi vse drugo. V noči na sredo pa se je nebo spet pooblačilo. Včerajšnje jutro je bilo sicer prav toplo, saj smo zabeležili 11.9 C, vendar je barometer čez noč nekoliko padel in je nebo ostalo ves dan zamreženo. žal°igiia prijatelja deževnika. V »Jutru« smo že nekajkrat pisali o koristnosti črva deževnika. Deževnik se pojavlja po močnih nalivih na površini zemlje' in sicer v prav velikem številu. To smo lahko opaižaJi tudi pri zadnjem deževju. Svojčas so prirodoslovci imeli to za navaden pojav, o katerem se ni vredno ubijati glave. Po novejših raziskovanjih pa je bilo dognano, da je pojsv prijatelja deževnika na površini pravcata žaloigra. Premočeno kraljestvo deževnika, preavsem vlažni humus, v katerem se deževniki tako radi vzdržujejo, vsebuje le malo kisika. Zaradi tega primanjkuje deževnikom zraka., težko dihajo in se nemirno prerivajo po zemlji navzgor. Vendar se jim tak poizkus bega navadno ponesreči. Prerijejo se na površino. T« im pa jih zadene dnevna svetloba, katero le kratek čas prenašajo. Tako torej postanejo številni deževniki žrtve pomanjkanja kisika in dnevne svetlobe. u— Najpomembnejša tcčiia koncertnega sporeda Ljubljanskega komornega tria je brez dvoma Dvofakov veliki trio, ki ima naslov: Dumky. Dvorak je začel to delo v novembru 1890 in ga k:nčal v februarju naslednjega leta. »Dumka« je maloru-ska beseda in pomeni v ljudski poeziji motiv žalebnega, težkega značaja. V slovenski umetnosti sta podobni nasiv uporabila Župančič v svoji Dur.ii in Arnič v svoji Veliki simfoniji. V mračnem in otožnem značaju Dumke se mešajo ljubezenska čustva z opojem domače zemlje, njeno š;rino, s hrepenenjem, ki je bilo tako značilno za romantiko in z divjo razbrz-danestjo, kakor je lastna le elementarnim, čustveno močnim ljudstvom. Dvarakovo delo sestavlja šest Dumk,' t. j. šest različnih motivov, od katerih je vsak instrumentalno sijajno postavljen in prikazan. Dvofak se tu ni pcsiužil kake folklore, dasi ne more biti bolj »češke skladbe«, kakor je trio. Polog tega tria bomo slišali še Beethovnov trio op. 1 št. 3 in Pizzettijevo Septembrsko rapsodijo. Konccrt Ljubljanskega komornega tria bo jutri v petek 11. t. m. ob 19.30 v veliki filharmonični dvorani. Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice. u— Občinstvo opozarjamo na umetnostno razstavo znanega slikarja Bruna Vavpotiča v zgornjih prostorih Obersnelo-ve galerije na Cesti Arielle Ree. Na ogled je postavljenih 36 še nerazstavljenih akvarelov. Vavpotič je zelo uspešno obdelal najrazličnejše ljubljanske motive. Razstava je odprta vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ter bo zaključena 20. t. m. Ogled toplo priporočamo. u— Ob obletnici smrti Edvarda Škrjan-ca se bo brala maša zadušniea v četrtek 10. t. m. ob %8. zjutraj v stolnici pri glavnem oltarju. u— Dragi nastop maturantov klasične gimnazije. Občinstvu toplo priporočamo ogled antične tragedije »Kratf Oidipus«, ki jo bodo uprizorili maturanti državne klasične gimnazije v petek IL t. m. ob 10. v frančiškanski dvorani. Prva uprizoritev je žela pred razprodano hišo lep uspeh. Pokažimo, da znamo ceniti prizadevanje naše mladine ln podprimo plemeniti namen predstave, saj je čisti dobiček namenjen podpori revnih dijakov. Predprodaja vstopnic je v trgovini SfiHgoj v Frančiškanski ulici po znižanih cenah od 15 lir navzdol. u— Pokrajinska sindikata delojemalcev denarnih oz. zavarovalnih zavodov Imata redno letno skupščino danes, dne 10. junija ob 15.30 v veliki dvorani Pokrajinske delavske zveze. Eno uro po prvem sklicu se vrši skupščina ter sklepa veljavno ob udeležbi »/« članstva Članstvo je vljudno vabljeno, da se skupščine udeleži. u— Upokojenci (železničarji, poštarji, orožniki, f man carji in drugi), ki so vajeni vsaj nekoliko košnje in drugih poljskih del ter jim je postranski zaslužek potreben, naj se glede prevzema dela in drugih pogojev takoj obrnejo po informacije v pisarno žegose - Mali gospodar, Gallusovo nabrežje 33 med 8. in 12. uro. S seboj naj prinesejo svojo osebno izkaznico. ZOBOZDRAVNIK DR. ALFONZ KUNST je preselil svojo ordinacijo V BATOVO PALAČO, UL NADSTROPJE in zoper redno ordinira u— Kako obvarujemo mladi ptičji rod pred pogibeljo? Vsako leto uničijo razni zasledovalci krilatega rodu mnogo mladega zaroda. Posebno hude žaloigre se gode med ptičjim rodom sftčB junijat, ko se začno mladiči naših ptic pevk spreletavaiti Ti poleti se pogostokrat ponesrečijo in marsikateri mladenič ne doseže več svojega gnezda. Zbirati mora nove sile v kakšni živi meji, nakar vnovič poizkuša svoje letalske sposobnosti. Ob taki priliki imajo mačke obilno gostijo. Povsod jih vidite, kako zvito in zahrbtno prežijo na ptičji rod. Neusmiljeno preganjajo šibke mladiče, dokler jih ne utrudijo, nakar postanejo drobni ptički neizprosno njihov plen. Je zatorej zelo priporočljivo, da lastniki mačk zadržijo sredi junija svoje muce nekaj dni na varnem, dojtler ptičja mladina ne bo preizkušeno in svobodno meri1 a zr-ka. u—• Vpisovanje v tečaj o negi in prehrani dojenčka se bo vršilo v Higienskem zavodu — oddelku za zdravrtveno zaščito mater, dojenčkov in otrok (Dečji dom. Li-pičeva 3) vsak delavnik dopoldne. Priče-tek tečaja bo 15. junija t. 1. ob 15.30. Tečaj traja 3 tedne — 12 ur, ter je brezplačen. u— Sprejemni izpit za prvi razred gimnazije. Tekom tega tedna začno posebne inštrukcije za sprejemni izpit v I. razred gimnazije. Temeljita in vestna učna priprava iz vseh predmetov po novih predpisih. Razlaga, ponavljanje tvarine, izpraševanje in strogo nadzorstvo. Poučujejo le profesorji - strokovnjaki. Prijave se sprejemajo še ta teden, dopoldne in popoldne. Lepi šolski prostori v središču mesta: Kongresni trg št. 2, II. nadstr. Sperfrlne strokovne inštrukcije za gimnazije in meščanske šo'e. u— Sprejemni "zpit na I. moSki realni gimnaziji v Ljubljani, Prošnje za sprejemni izpit, spisan^ na kolkovanem papirju za 6 iir, bo sprejemalo ravnateljetvo v pisarn na gimnaziji za B"žlr;; adom 11. in 15. junija v uradnih urah. Pri!', ž ti je treba rojstni in krstni ii&t in izpričevalo 4. razreda ljudske šele (kdor ga še n rna, ga bo predložil naknadno). V prošnji je treba navesti, ali se učenec prijavlja za poletni rok (po 20. juliju) odi ra j?s"rskl rok v septembru. Dan izpita bo objavljen. — Ravnateljstvo. u— Starš'-! Za sprejemne izpite na gimnazijo se bodo vaši ctr:ci temeljito pripravili po novih predpisih, če jih vpišete v naše odlično uvedene inštrukcije. V tečaju, ki se začne v ponedeljek, p;učujejo samo profesorji - strokovnjaki. Z 12. junijem začnemo tečaj za malo maturo: Posebej: italijanščina, slovenščina, matematika. Enako začnemo z 12. junijem tečaj matematike za veKke maturante. Honorai nizek. Uspeh zagotovljen. Oglasite se s prijavo dopoldne od 8. do 12. in od 14. do 16. na naš naslov: Novi (Turjaški) trg 5. Inštrukcije. Ostanki velikega ameriškega bombnika, ki ga je sestrelila italijanska protiletalska obramba Z Gorenjskega Godbeni zbori Hitlerjeve mladeži z vsega Koroškega in Gorenjskega so zborovali pretekli petek in soboto v Celovcu. Prispelo je 400 mlad eni čev in deklet in sicer najboljši fanfaristi ter ostali mladi godbeniki kakor tudi prirejevalci lutkovnih predstav. Zdravniško posvetovanje v Velikovcu. Na uradnem zboru zdravnikov velikovške-gai okrožja je predaval primarij dr. Purt-scher o očesnih boleznih, primarij dr. Ran-dak o novih načinih zdravljenja spolnih bolezni, deželni zdravstveni vodja dr. Schmil-Sachsenstamm pa o najvažnejših vprašanjih zdravljenja tuberkuloze. Senator Nemške akademije v Celovcu. Preteklo nedeljo je prispel v Celovec dr. Vogler, predsednik Družbe cesarja Viljema za pospeševanje znanosti in senator Nemške akademije v Monakovem. V ponedeljek je predaval v mali glasbeni dvorani o znanosti, tehniki in gospodarstvu. Listi pravijo, da so bile s tem predavanjem prvič očitovane zveze mol Koroško znanstveno družbo v Celovcu in Nemško akademijo v Monakovem. O kulturnem življenju na vasi je govoril keročki deželni kmetijski vodja Huber urednikom koroškega tiska in članom propagandne službe. Naglasil je dvoje: gospodarska. moč koroškega ljudstva se mora dvigniti in s pcživijenjem vodke kulture mora postati življenje na deželi res spet življenja vredno. Gospodarske moči so v vojni sicer omejene, to la prosvetno delo je ravno v vejni potrebni in nujno. Obnavljati je treba stare šege in navade. Glavna noriteljica nemške kmetske kulture je gospodinja in mati. Ona mora mladino tako vzgajati in na svoje okolje tako vplivati, kakor to veleva kmečka kri. SpaSaJa štajerska Mozartova odlikevanca na Spodnjem štajerskem^ Vseučiiiška profesorja dr. Kana Pirchegger iz Gr dca in dr. Martin Wutte iz Celovca sta z nekaterimi drugimi nemškimi procesorji obiskala Spodnje šta-jorrlvo. Tako so se pripeljali p.of. Metz, predsednik kur. torija, prof. Kiebelsberg, lektor univerze v Inomostu, in dr. Pohl-Lcim, relete: graške univerzo. V Mariboru ;"m j'2 v p o 3: rr.v zapela nemška mladina, naksr ji>- jo p oz dr. vi! zvezni vodja Franc Ctelr.di." il-hvrli' se jo posabno zgo lovinar-ju dr. Piicd;:j_e ju, k je z znanstvenimi raziskavanji stujczske zgodovine p« ložil temelje za,'politično elo na Spodnjem štajerskem cd r p: d 1P41 dalje. Gostje so obiskali nel-a e.e zavede v Mariboru, grad Vuiberk, mes.o Ptuj in ljudsko šolo pri Sv. Marjeti ob Pesnici. štihevska zmaga. Pri štajerskem turnirju v Gradcu je omagal spodnještajerski šahist Hans Lesnik. Počaščen je zmagova1-ca je bilo v gr ški kavami »Pri pošti«. Novi deželni prvak se bo sredi junija udeležil jubilejnega turnirja na Dunaju, kamor pride več slovečih mojstrov. Vse štiri celjske krajevne skupine so bile pretekli teden sklicane k velikemu zborovanju v nemškem domu v Celju. Okrožni vodja Dorfmeister je opisal sedanje stanje, Sledilo je zborovanje županov celjskega okrožja ter zborovanje članov stranke iz vsega celjskega okrožja. O vseh teh zborovanjih je objavil mariborski dnevnik od preteklega torka 8. t- m obširnejše poročilo. Novi grofoOvL V Mariboru so umrli: 77-letni upokojeni železniški uradnik Martin Mastnak, 671etna železničar jeva vdova Juti jana Korenova, kovačeva hčerka Erika Haibjaničeva in 691etni upokojeni železničar Jožef Kraner. Pogreb nadueitelja Spragerja. Pretekli petek je bil v Sreiišču pokopan upokojeni šolski upravitelj Ferdinand Sprager, star 60 let. Pogrebni sprevod je bil zelo dolg. Središka godba je igrala žedostinke, poslovilne besede pa je spregovoril šolski ravnatelj Anton Kosi. Ferdinand Sprager je bil do aprila 1941 učitelj in organist v Beltincih, raaito pa je prevzel vodstvo prosvetnega ura/da v Središču. V svetovni vojni se je boril kot rezervni častnik prt 20. lovskem bataljonu, zato je bil v Središču vodja starih bojevnikov. Za mrtvo bo ogiašena Ana StOjanova, rojena 26. maja 1879 v Šmarju pri Jelšah. Prei 40 leti je zapustila dom in je z nekim brivcem iz Fiume odpotovala v Ameriko, kjer je za njo izginila sled. Ako se do 15. oktobra 1934 ne priglasi sodišču v Mariboru, bo oglašena za. mrtvo. Poroke. V Mariboru so se zadnji čas poročili Jurij Pintarič in Lojzka Ajlec, Ivan Skok in Štefka Cvetko, Avrelij Cesar in Marija Cernko, Maks Kohout in Štefka Cuš, Herbert Hvaleč in Frida Drev, Ludvik Pongrac in Lota Jahman, Jože Požar in Ida Brence, Janko Hrastnik in Štefka Lakovnik, Miha Kajzer in Marija Gašper ter dr. Valter Tubinski in Jerica Ho. ferjeva. V Račjem so se poročili: Janko Kirbiš in Rezika Kiselak, Jože Bandur in Nežka Kumrič ter Jože Kozel in Marija Sagadin. O zgodovini Spodnjega štajerskega je v torek predavaj pri ljudskem vseučilišču v Mariboru referent dr. Helmut Carsta-njen. Nova mariborska gospodinjska šola. Z» prihodnje šolsko leto so v Mariboru poleg drugih šolskih zavodov ustanovili še novo dižavno gospodinjsko šolo. Gojenke bodo lahko v tej šoli eno ali tri leta, laihko pa se tudi dve leti šolajo za šolske vrtnaric?. Gospodinjska šola ima internat za gojenke, ki pridejo z dežele. Prijave se sprejemajo vsako sredo dopoldne. Cirkus v Mariboru. Te dni je prispel v Maribor cirkus »Konrad«, ki gostuje prvič v tem mestu. Gostovanje traja od 8. do 20. junija. Svoje šotore je razpel na športnem igrišču. Nesreče. 341etna natakarica Ljudmila Burkeljcova iz Kopališke ulice v Mariboru je trpela zaradi nespečnosti. Zaivžila je nekoliko preveč uspavalnih sredstev in so jo morali prepeljati v bolnišnico. Pri trčenju s kolesom ob drugega kolesarja se je nevarno ponesrečil SOletni pomožni instalater Peter Unterlechner. Ima veliko rano na g liani. Pri športu se je ponesrečil 181etni Alojz Jurkovič iz Maribora. 521etna zasebnica Štefanija Kranjčeva pa je padla s črešnje in se polomila. Naročite se na romane DOBRE KNJIGE cit. uredbe in v katerem je slovenski okvir še bolj poudarjen. S tega stališča se nam zdi, da je večina razprav taka. da so preveč izven okvira slovenskega prava in gospodarstva; bolje bi bilo, če bi bile take razprave — vsaj po večini — uvrščene v ZZR. Vsaka publikacija ima svoj strogo zaokroženi program in se je treba po njem po možnosti ravnati. Naši akademiki iz pravnega razreda bodo v bodoče prav storili, če bodo v Razpravah bolj raziskovali naše pravne in gospodarske probleme. S stališča estetskega videza zbirk bi si dovolil dobrohotno pripombo, da zahteva pomembnost zbirke AZU večjo enotnost tiska vsaj za daljšo dobo, če ne v vseh edicijah, na vsaj v posameznem razredu. Oziri na varčnost silijo upravo AZU, da tiska svoje izdaje vedno pri najnižjem ponudniku in tako trpi enotnost zunanjega lica. Želeli bi tudi, da bi bile knjige vezane v originalne platnice; tisku in opremi naj bi se posvetila posebna pozornost in ljubezen. Dovoljiena naj nam bo še neka pripomba. Skrbno zasledujoč edicije naše pravne fakultete in sedaj tudi pravnega razreda, moramo z veseljem ugotoviti veliko aktivnost naših pravnikov v teoretičnem razglabljanju; to priča o njihovem prizadevanju, da vzdrže svojo znanstveno višino. Pogrešamo pa v neki meri drugo plat udejstvovanja, ki je bolj praktične narave, a ni zato nič manj važna, to je skrb za praktične učbenike, ki naj spodbujajo mladino k resnemu in sistematičnemu študiju. Danes niti polovica pravnih disciplin ne razpolaga z zadostnimi učbeniki I^fekatctrim disciplinam, med njimi celo najvažnejšim, kakor je n. pr. državljansko Dravo, primanjkuje vsak učbenik, pa četudi smo imeli Slovenci D o 1 i n a r -ja m Kranjca —oba civilista svetov- nega slpvesa! Drugim disciplinam primanjkujejo učbeniki deloma, le nekatere so z njimi popolnoma opremljene. ZZR in Razprav imamo sedaj dvajset. Ce bi jih bilo deset ali petnajst, zato pet ali deset več prepotrebnih učbenikov za pravniško mladino, bi dosegli ravnovesje med teorijo in prakso, ki je prav posebej v naših skromnih razmerah od sile potrebna._ Seveda navajamo te pripombe samo mimogrede in ne gredo nikakor na račun AZU, katere nai »ga vsekakor ni. da bi sestavljala in izdajala učbenike. Utegne pa tako delo spadati v delokrog pravne fakultete in drugih pravniških ustanov, ki se bodo morale v bodoče bolj smotrno baviti z vprašanjem pomožnih študijskih.knjig, da tako gradimo pravno kulturo iz temelja in na bolj široki osnovi. Zbiratelj in ljubitelj slovenske pravne knjige bo s ponosom in z notranjim veseljem uvrgtil drugi zvezek Razprav poleg 56 letnikov »Slovenskega Pravnika«, 18 letnikov »Zbornika znanstvenih razprav« in 9 Spomenic naših pravniških kongresov; vsa ta literatura je prepričevalen dokaz naše pravne kulture. 'Dr. Anton Urbane. Pred koncertom Ljubljanskega komornega tria Trojica zrelih umetnikov, violinist Albert Dermelj. čelist Cenek Šedlbauer in pianist Marijan L i p o v š e k, združenih v preizkušeni korpus »Ljubljanski komorni trio«, prireja zopet koncert. Nov program z Beethov- vafi — skrbno pripravljen in do potankosti uvežban, tako da si smemo obetati nevsakdanji umetniški užitek. To tem bolj, ker navedene tri točke niso samo dela visoke in Albert Dermelj trajne umetnostne vrednosti, marveč so tudi v nekem smislu poljudne, laže dostopne in po svoji melodičnosti vabljive skladbe, ki ne zastavljajo poslušalcu težjih problemov. Trojice, ki je združena v triu, niti ni treba predstavljati naši javnosti, saj jih vsi poznamo ne le izza prejšnjih, tako uspešnih skupnih nastopov, marveč tudi po solističnih nastopih odnosno po sodelovanju na drugih koncertih. V zvezi z njihovim koncertom v petek v veliki filharmonični dvorani smemo samo želeti, da bi prizadevanje gojiteljev naše komorne glasbe obrodilo mnogo uspeha in da bi se kemorna glasba v našem mestu, čigar muzi-kalnost vzbuja priznanje z raznih strani, udomačila ?e bO'!j ko doslej. I/, razgovora z tnim izmed članov Tria g. prof. Šedlbauerjem lahko navedemo misel, ki je vredna uvaževa-nja: Da se je v Pragi tako zelo razširilo za» nimanje za komorno glasbo, ki ima sedaj vedno mnogo hvaležne publike, gre hvala Društvu prijateljev komorne glasbe. To društvo je dolga leta smotrno organiziralo in podpiralo komorne prireditve in je izdatno pripomoglo tudi k uspehom slavnega »Češkega kvarteta«. Morda bi kazalo misliti tudi pri nas na tako orga* nizacijo. Nje delovanje bi se nedvomno ugodno občutilo v naši produktivni prav kakor v neproduktivni glasbeni tvornosti. Cenek šedlbauer Koncert prof. Dammerta V torek zvečer je koncertiral na prireditvi tukajšnjega lektorata Nemške akademije pianist prof. Udo D a m m e r t Koncertu, ki je bil prirejen v mali Fil- harmonični dvorani, so prisostvovali zastopniki oblasti, nemški generalni konzul dr. Miiller in drugi odličniki Umetnik pripada mlajši generaciji nemških pianistov. Odlikuje ga poleg mehke in zanesljive roke, ki doseza z voljnimi udari čiste zvoke, ter poleg drugih tehničnih kvalitet topel čustveni ton v interpretaciji posa-jneznih skladb. V ostalem pa je bilo opaziti, da je skušal pianist podati skladbe stilno čim bolj verno. Po Busonijevi priredbi dveh Bachovih koralov. razodevajo-čih trdno klasično linijo svoje zgradbe, je sledita Beethovnova Sonata op. 111 v c-molu, ki jo je prof. Dommert izvajal s skrbno pozornostjo izkušenega Beethovnovega interpreta. Posebno tople čustvene tone je dosegel pri dveh Schubertovih Im-promtih, ki sta neproblematična in lirično mehka že kot skladba. V počastitev 70-letnice slovečega nemškega skladatelja B$axa Regerja je izvajal koncertant tri njegove Intermezze. Posebno zanimiva in učinkovita je bila ne le kot skladba, marveč tudi kot prof. Dammertova reprodukcija pri nas male znan Lisztova fantazija o Danteju. Pianistu se je občinstvo zahvaljevalo za uro glasbenega užitka z navdušenim aplavzom. Sainte-Beuve v italijanskem prevodu. V zbirki »II sofa delle Muse« je izšla zbirka esejev znamenitega francoskega kritika 19. stoletja Sainte-Beuve z naslovom »Ritratti«. Izbor iz dela enega izmed utemeljiteljev modeme slovstvene kritike uvaja Faguetova študija o življenju in delu Sainte-Beuva. Knjiga prinaša med drugim profile Pascala, gaint-Simona* Volta ira, Friderika Velikega. Goetheja, Balzaca in Renana. t1 1 Naročite se na romane DOBRE KNJIGE Poglavje o kuščaricah Kakor vsi plazilci rastejo po mladostni dobi tudi kuščarice neverjetno počasi, dasi so požrešne kakor malo drugih živali. Po večini se hranijo z manjšimi živalmi, ki jih požirajo cele in jih kvečjemu prej čez in čez pretisnejo v ustih Majhni, ostri zobje, ki so nekoliko navzad ukrivljeni, niso primerni za trganje hrane, marveč edino za to, da plen drže. Zobje niso vrasli v čeljustnico, ampak so k njej ali nanjo samo prirasli. Ob potrebi jih kuščarice izmenjavajo. ' Mrtvih živali ne marajo. Če hočeš, da plane kuščarica na mrtvo muho. jo moraš pred njo, nataknjeno na tanko slamico, premikati ali vleči, kakor da leti ali leze. Nekatere kuščarice jedo tudi sladke plodove, pa tudi take so, ki se hranijo izključno z rastlinami. Naš kuščar ali zelenec rad pobere kako češnjo ali sladko jagodo, na Madejri pa napravlja dižejeva kuščarica (lacerta dugesi) v vinogradih mnogo škode. Na otočju Galapagos živi čez 1 m dolga povodna kuščarica ambly-rhynchus cristatus, ki se hodi past v morje, kjer pobira zgolj razne haluge. Sladke stvari imajo vse kuščarice rade, kar kaže, da imajo okus dobro razvit. Naše domače kuščarice love zlasti razne žuželke, prav rads metulje, zlasti beline, ki jim odgriznejo krila in jih potem požro z glavo naprej. Včasih je najti kje polno takih kril, znak, da tu prebivajo kuščarice. plen po-največ napadajo v skoku oprši se ob rep in pognavši se z zadnjima okončinama; v skoku rabi rep za krmilo. Kuščarice se leve; koža jim odstopa v kosih in vsa obenem kakor pri kačah. Kuščarice se rade drže svojega doma in se ne klatijo daleč na okoli. Tu poznajo vsa skrivališča, kamor pobegnejo ob nevarnosti; poznajo primerne prostore za sončenje in prostore za uspešen lov. Če se vreme pripravlja na dež, ostajajo kuščarice razen slepiča v svojih skrivališčih. Ta pa hodi baš pred dežjem rad na lov, kakor bi vedel, da prihajajo v takem času deževniki iz zemlje. Kuščarice so vobče miroljubne, bojazljive živalce, ki se boju najraje umaknejo z begom, če pa tega ne morejo, se pogumno postavijo v bran tudi najmočnejšemu nasprotniku. Večje vrste se branijo z zobmi ali s kremplji, nekatere pa z repom, ki z njim tolčejo po napadalcu. Ti repi so oboroženi s trdimi obročki ali tudi z ostrimi trni. Udarec s takim repom n. pr. 1 m dolgega egiptskega repomaha (uromastix aegyp-tius) napadalcu že prav dobro zaleže. Oborožen rep je močno mišičast, toda mišice so drugače porazdeljene kakor v neoboro-ženem. V onem se vlečejo po vsem repu, v tem pa v kratkih snopičih obdajajo rep7 na vretenca. Dasi so neoboroženi repi krhki in radi odlete, vendar služijo tudi za obrambo, toda le posredno. Če napade kaka žival kuščarico takega repa, pa naj jo zgrabi za rep ali kjer koli: rep ji odleti in se zase močno giblje. Prav verjetno in z opazovanji potrjeno je, da pade odkrh-njeni, zvijajoči se rep napadalcu v oči in da ga popade. V tem pa se nudi kuščarici prilika za pobeg. Rep se ne odlomi na katerem koli mestu, ampak le na določenih mestih. Repna vretenca takoj za stokom sestajajo namreč iz dveh delov, ki nista povezana s košče-nino. Na tem mestu se odkrne rep, ne pa morebiti med dvema vretencema. Ker so mišice v snopičih, se tudi te rade odtrgajo, ne krvave in se kmalu zacelijo. Rana zaradi odkrhnjenega repa je torej za kuščarico skoraj brez pomena. Kmalu jo preraste tanka kožica, pod ni o pa poganja nov rep, ki doraste do prejšnje dolgosti ali pa ostane nekoliko krajši. V novem repu pa ni več koščenih vretenc, ampak nadomesti jih le hrustančasta struna, narasla na ostali polovici zadnjega vretenca v repo-vem štrclju. Če novi rep odrežemo v struni, ne zraste še vnovič. Ako pa je v repo-vem ostanku še kako vretence z nakazano prelomnico in se tam rep odkrhne, se obnovi rep ponovno. Tu pa tam se najde kuščarica z dvojnim repom; taka spaka nastane, če se prvotni rep ne odtrga popolnoma, ampak samo zalomi. S poskusi so dosegli tudi že tri repe, če so narezali rep od dveh strani. Kuščarice so neme; v jezi šumno pihajo in se napihujejo; zlasti vrat širijo in razni izrastki ter nastavki se jim postrumijo. Sorodni gekoni pa se oglašajo z goltom ali čvrče s posebnimi luskami in tudi krokodili dajejo od sebe glasove. Iztrebki plazilcev, torej tudi kuščaric, sestajajo kakor ptičji iz temnega blata in belega seča, kar se oboje obenem iztreblja. Seč je skoraj čista sečna kislina, zato ga od večjih plazilcev, zlasti od velikih udavov rabijo v tvornicah za izdelavo zadevnih preparatov. Kadar gredo kuščarice po plemenu, postanejo bojevite. Samci se tepo za samice; često teče kri in odkrhnjeni repi kažejo, kje je bilo bojišče. Po kakih štirih tednih ležejo oplojene samice jajca v kak drobir, pesek ali mah; izvali jih sončna toplota ali pa tudi toplota, ki nastane pri kemijskem razkroju snovi, v kateri so. Nekatere vrste rode žive mladiče. Mnogo mladičev ne doraste; pobero jih ptiči, kače, ježi itd., pa tudi samci lastne vrste ali drugih vrst Ta ka-nibalizem so kuščarice podedovale po svojih prednikih, kajti tudi za nekatere fosilne plazilce se je ugotovilo, da so bili kanibali. Tako so pri ihtiosavri večkrat našli v okostju dorasle živali tudi okostje mladiča. Izprva so menili, da je to zgolj dokaz za živorodnost, toda različna lega manjšega okostja v večjem je nedvomno pokazala, d'a gre tudi za kanibalizem. Od vseh kuščaric, kar jih poznamo, sta strupeni samo dve vrsti istega rodu, namreč slinarki heloderma suspectum in helo-derma horrdum, ki živita na ozemlju zapadno od Kordilijer. Obe imata žlebaste strupnike in žleze strupnice. Strup umori manjše živali, človeku pa povzroči le hude bolečine. Pri nas živi razmeroma malo vrst kuščaric. V prvi vrsti omenjamo breznogega slepiča ((anguis fragilis), ki je precej pogosten po suhih tratah v ravnem svetu pa tudi v hribih do 1500 m visoko. Hrani se z jarimi polžki, deževniki in golimi gosenicami pa tudi kako kobilico si vjame, dasi ni kaj poskočen. Če dva slepiča hkrati zagrabita za črva, se podolgem vrtita in vlečeta vsaksebi, da ga tako laže razpolovita. Na lov hodi navadno v somraku. Zimo" prestane otopel v luknji, ki jo je našel ali si jo je sam z glavo izvrtal v tla. Pari se maja meseca; samici se brez usmiljenja zagrize v glavo in se združi z njo ne da bi se po kačje ovil okoli nje. Samica rodi žive mladiče, in sicer 6 do 24 aii še več. Slepič dolgo živi; v prirodopisnem muzeju v Hamburgu je dočakal 23 let Slepiču na prvo oko podoben, pa mnogo večji (1 m) je žoltoplaz ali blavor (ophisau-rus apus), ki ima kljub takemu vrstnemu imenu zadnji končini, dasi jako okrnjeni. V Rusiji, kjer so ga najprej našli, mu pravijo žoltopuzik, t. j. rumenotrebušnik, živi pa tudi v Dalmazii in Hercegovini. V nevarnosti spusti od sebe jako smrdljiv iz-' trebek. Kot zastopnika kuščaric s samo prednjimi končinami navajamo sprednjenožca (chirotes canaliculatus); živi v Mehiki in Kaliforniji; dolg je le 20 cm. Vse ostale kuščarice naših krajev imajo po dva para dobro razvitih končin in so vse prisončne živali. Največji je znani kuščar ali zelenec (lacerta viridis). Njegova bivališča so kamenita, sončna pobočja, porasla z nizkim grmičiem v vzhodnih deželah srednje in južne Evrope. Na zapadu ga zastopa do zapadne Italije prav tako lepa biserka (lacerta ocellata), ki je po hrbtni strani rjava, po trebušni rumena, v glavo pa zelena; po bokih je posuta s svetiomodrimi lisami. Vsem drugim našim kuščaricam pravi narod martinček; saj jih je res težko razločevati po vnanjosti, ker barva in risba pri eni in isti vrsti nista vedno enaki, am- pak se menjata po bivališču t dr. Tudi so samci navadno precej drugačnih barv kakor samice. Na bivšem Kranjskem živi pet vrst martinčkov in ena zvrst. — Sive kuščarice (lacerta agilis) samec je zelen ali zelenkast z rjavo progo po sredi hrbta, samica pa je siva, spodaj rumenkasta ali bela; temna hrbtna proga pri samcu ima bele, često temno obrobljene lise, pri samici pa so take podolžne vrste očes tudi ob straneh. — Živorodna kuščarica (lacerta vivipara): hrbet je rjav, na sredi in ob straneh so podolžne temnejše proge, često z raznimi pikami; trebušna stran je prav različne barve, ima pa vsaj pri samcu vedno črne pike ali lise; grlo je modro ali rožnato; samčev rep je na korenu ode-beljen. Werner, profesor dunajskega vseučilišča, je našel na Vipavskem zvrst te kuščarice, ki jo je krstil za kranjsko kuščarico (L vivipara var. carniolica). — Pozidna kuščarica (lacerta muralis) ima nad očmi med dvema vrstama lusk niz majhnih zrnc; trebušni ščitki so skoraj štirikotni in stoje v šestih vrstah; hrbet se sveti na soncu kovinskobronasto; bočno se vleče proga, sestavljena iz oglatih lis; ob trebušnem robu je vrsta modrih peg. — Nabrežna kuščarica (lacerta fiu-mana) ima kratko, strmo glavo v profilu; samec ima pikast hrbet in na oplečju modro, črno obrobljeno liso; samica je po dolgem belo črtasta. — Pri črnopikasti kuščarici (algiroides nigropunctatus) so hrbtne luske dvakrat daljše od obstranskih; hrbet je rjav, črno pikast; žival je ob bokih temnejša kakor na hrbtu; trebuh je pri nedoraslih živalih in pri samicah ze-lenkastobel, pri samcu pa lepo rdeč, grlo pa živomodro. Ta kuščarica živi kakor prejšnja južno od Nanosa- S. B. ŠPORT Lahka atletika je ca ps&a&u Ni povsod taka kakor pri nas — na lahko-atletskem področju —, kjer je bilo treba zasnovani atletski spored za kcr.ec maja in naslednje nedelje odgoditi, ker so naša tekališča v slabem stanju in se je šele nova lahkoatlet* ska zveza s krepko pobudo1 domačega CONI a lotila njihove ureditve. Stvar se je nekoliko zavlekla in tako bomo spet startali — prvo nedeljo po binkoštih. Zato pa so atleti v polnem zagonu po ostal h pokrajinah, kjer so se te dni že začela tekmovanja za prvenstvo po društvih in še kopica drugih prireditev na tekališčih. Predaleč bi zašli, če bi hoteli podrobno objavljati imena in številke stetine :n stotine atletov, ki so zadnjo nedeljo nastopili v teh mitingih, toda \saj nekatere bi radi zabeležili. predvsem zaradi tega, da bi čitatelji videli, kako mladina tudi v vojni uspešno goji to najbolj zdravo in najbolj koristno panogo med vsemi. Med petimi velikimi prireditvami, ki so jih v nedeljo organizirali na italijanskih stadionih (v Milanu, Rimu, Torinu, Viccnzi in Prau) so bili najbolj opaženi naslednji izidi: Znani sprinter Mariani je v enem predtekov na 200 m dosegel odličen čas 22.4, vendar z njim ni šel v finale, ker se je štedil za štafeto. V teku na 800 m je »stari« Lanzi še enkrat dokazal, da misli resno, saj je zaznamoval krasno znamko 1:54.4. V teku na 5000 m je bil daleč najboljši znani Bevilacqua. ki je v Torinu postavil čas 15:03.4, med ostalimi pa ae je gotovo najbolj izkazal naš ožji rojak Košir, ki je zmagal v Pratu z odličnim časom 15-30.2 V skoku v daljino se je najbolj uveljavil Pederzani z znamko 6.75 m. Med metalci so imeli majhno senzacijo, in sicer zaradi tega ker je Tosi pre« kosil Consolinija, in sicer z metom dc 40.42 m, medtem ko je slednji ostal »samo« na 48.15 m. Prav tako kakor po Italiji so zadnjo nedeljo močno oživela tudi tekališča po Spodnjem Štajerskem. kjer so v Mariboru in Celju izvedli svoja okrožna prvenstva. V Mariboru je star-talo okrog 70, v Celju na celo nad 200 tekmovalcev obojega spola. Med mariborskimi atleti so se posebno uveljavili član Železničarja Her-mann, ki je zmagal na 100 m in v skoku v daljino, dalje njegov klubski tovariš Hlebce, Id je na 5000 m bil prvi 8 časom 17:56.1, in pa še iz pred vojne znani skakalec Oroszy, član Rapida. ki je zasedel prvo mesto v skoku ob palici (3.30). V Celju č!tamo med zmago« valci dvakrat ime Gorška ki je bil prvi na 400 m s 55.7 in na 1500 m s 4:18.9. medtem ko je v skoku v tišino zmagal »star« Pleter-šek z 1.60 m. Več dobrih mest je tamkaj pripadlo tudi Kokotu. Mnogo vesti o dobrih atletskih izidih pri-kaja kljub zgodnji sezoni tudi z catalih nemških terenov, kjer sta v zadnjem^asu nasto* pila dva skakalca Scheibe in Luther. ki sta dosegla znamki 7.18 odnosno 7.14. Berg je zalučal kopje nad 60 m in tako postavil še tretji najboljši rezultat letošnje sezone. Tudi Finci so zadnji čas. brž ko so otvorili sezono, poslali v svet nekaj dobrih poročil. Med celo vrsto uspešni atletov je neki Simola v skoku v daljino dosegel znamko 7.40 m. v skoku v višino pa je Nicklen prišel na 1.85 m. Sloviti metalec kopja Nikkanen beleži letos že daljavo 66.78 m. O srednjeprogašu Sarkami vedo povedati, da je zmagal na 3000 m z 'z-boTnim časom 8:31.3. kar je obenem najboljši evropski iz'd te sezone Zelo dober čas je dosegel zadnjo nedeljo v teku na 1 uro v Berlinu neki Wober, ki je v tem času pretekel 18 535 km in je s to daljavo samo za 675 m zaostal za svetovnim rekordom nedosegljivega Finca Nurmija. * Beljaški športni klub je zadnjo nedeljo porazil enajstorico LSV iz Celovca s.4:0 in tako dokončno postal letošnji koroški prvak v nogometu. V štajerskem okrožnem prvenstvu z žogo so Celjani hudo izgubili v Rosenthalu, in sicer z 0:7, malo bolje, toda tudi brez točke v dobro, pa »o odrezali mariborski Rapidovci, ki so go* st ovali v Gradcu in prepustili tamkaj z 1:2 obe točki nasprotniku Sportklubu. Znani madžarski nogometni trener Alfred Schaffer, ki je dolga leta deloval v Nemčiji in Italiji, se bo zdaj vrn i v Budimpešto in prevzel v svoje varstvo moštvo večkratnega madžarskega prvaka Ferencvarosa. Preteklo nedeljo so imeli v Celovcu kolesarsko dirko, na kateri sc imeli precej dobro vlogo tudi nekateri štajerski vozači. Najboljši med njimi je bil Jos p Gregorič iz Slovenjega Gradca, ki je prišel na cilj na naslednje mesto za zmagovalcem, tretji pa je bil Jeseničan Milan Mrak. SLUŽBENE OBJAVE Iz urada CONIa Lahkoatletska zveza v Ljubljani Objava št. 13. Ljubljana, 8. jun. Verifikacije: Dosedaj je pri zvezi verificiranih 30 atletov, katerim so bile izdane športne dovolilnice. Pozivamo vse včlanjene klube, naj čimprej verificirajo še ostale svoje člane, ki nameravajo tekmovati v letošnji sezoni. Pravila. Zveza je založila tehnični lah-koatletski pravilnik ter še amaterski in sodniški pravilnik. Vsi pravilniki so tiskani v slovenščini na ciklostilu. Cene so naslednje: Tehnični pravilnik 15 lir; Sodniški pravilnik (Pravilnik zbora lahko-atletskih sodnikov) 5 lir; Amaterski pravilnik (po določbah I.A.A.F.5 3 lire. — Vabimo vse klube, gg. sodnike in športne funkcionarje kakor tudi atlete, da si nabavijo omenjene pravilnike, ker jim bodo pri njihovem športnem delu neobhodno potrebni, posebno tehnični pravilnik, ki vsebuje vsa mednarodna tekmovalna določila. Pravilniki se dobe v tajništvu zveza vsak dan med poslovnimi urami. V nekaj vrstah V predzadnjem kolu madžarskega nogometnega prvenstva si je vodilni klub Cse-pel priborU Se dve točki in vedi zmerom bolj sigurno z dvema točkama naskoka. Senzacija zadnje nedelje je bil poraz nekdanjega prvaka Ferencvarosa v srečanju s Szclnokom. Mednarodna nogometna tekma med Bolgarijo in Hrvatsko je določena na dan 18. t. m. (torej sredi tedna) v Sofijo. Ka| vem, kaj znam? 269. Kako se imenujejo pravi mehiški domačini ? 270. Kaj je betel? 271. Kako se Imenujejo s »strokovnim« izrazom ljudje, ki ne pripadajo nobeni, po svoji državi priznani veroizpovedi? 272. Za računarje S števili 1 do 9 je sestaviti ulomke, ki imajo vrednost 1A, % in »/«• (7329/14658 je n. pr. enako Vrednost % pa lahko dobimo tudi z drugačno sestavo ulcmka z istimi števili 1 do 9.) • • • Rešitve nalog 8. t. m.: 265. Grob Neznanega vojaka je v Parizu pod Lokom zmagoslavja na Zvezdnem trgu. 266. Skaldi so bili keltski pevci v času preseljevanja narodov. 267. Pozejdonova žena se je imenovala Amfitrita. 268. Avtobusi. Avtobusi bi prispeli vsi hkrati na sredo okroglega trga. Ferenc Kormendi: Roman ——i Zdaj je prvič ogovoril Antala Waltra z imenom oče. Pri tej besedi se je pogled starega gospoda omečil, za trenutek je še planil do Jankovega obličja, nato pa se je ustavljal drugje, nad njegovo glavo, nekje v praznem. Kasneje sta se domenila, da bodo obhajali poroko v začetku septembra, ako bo dotlej vse pripravljeno. Bila je to velika gostija. Janko je gledal na Ano, kako je'stala tam ob njem, v beli svili, z vencem mirte na glavi. Pred oltarjem, v rumenem siju plapolajočih sveč in električnih luči je Anin obraz nenadoma strahovito po-bledel in neka čudna gorečnost, neka globoka osuplost ji je spačila poteze. Janko je čutil, kako mu srce v prsih razbija; v glavo mu je stopala neka čudna, nemirna napetost. Mnogo stotin ljudi se gnete v cerkvi, mnogo sto parov oči ga zdaj opazuje. Njegov nemirni pogled je znova zablodil k Ani. Ona pa kakor da ima na obrazu bledorumeno masko zaprtih oči. Potem sta pokleknila pred oltar in oba sta sklonila glavi Ko sta po poroki med bučanjem orgel stopila iz cerkve, je medel sončni sij poznega poletja s svojimi bledimi žarki s čistega, prozornega neba obsijal Anin obraz. Janko je opazil, da so Anini bledi lasje, ki so uhajali izpod tenčice in ji padali na čelo, dobili neki lahni, rdečkasti odtenek. Od kod neki pozna ta lahno rdečkasti odtenek ? Doslej ga ni še nikoli opazil na Aninih laseh. Ali ga pozna s kake glave ali pa ga le spominja barve divjega kostanja? Pred cerkvijo je stal špalir praznično oblečenih delavskih zastopnikov, nameščencev Waltrove tovarne, za njimi množica radovednežev, čim sta se pojavila na ulici, je neko radovedno zijalo glasno zavpilo; »Brr, ti, poglej...!« Janko je okrenil glavo proti glasu, a ni mogel ugotoviti, kdo je to zaklical, a več ničesar ni slišal. Ko sta naslonjena drug na drugega šla proti vozu, je čutil, kako mu Ana stiska roko. Isti dolgi ,trdni stisk je čutil tudi kasneje, ko sta stala skupaj ob oknu železniškega vagona in sta pred odhodom vlaka mahala vsem, ki so ju pospremili. Gospa Waltrova je imela oči polne solz, na obrazu Antala Waltra se je zrcalila globoko ganjenost. Andrej je mogočno mahal s svojim klobukom. Agica se je umerjeno smehljala in jima mahala z rokavico. In že sta bila sama v oddelku. Vlak je počasi vozil mimo zunanjih kolodvorskih poslopij; v tistem trenutku se je Ana sklonila k njemu in ga poljubila. »Končno sama,« je zašepetala, »me ljubiš?« »Ljubim te,« ji je odvrnil Janko. »Ljubim te!« je ponavljal na Anino nenehno ponavljajoče se vprašanje na živahnih dunajskih ulicah, na morskem obrežju pod sinjim italijanskim nebom, v Rimu med slavnostnimi, trdimi, belimi odlomki starodavnega kamenja in v hladni senci kake cerkvice, v množici, prerivajoči se bodisi okoli poslopij na starem mostu v Florenci ali za majhno kavarniško mizo na trgu svetega Marka, v sončni pripeki, ko ga je včasi Ana naglo pogledala, ga prijela za roko ali se mu dotaknila ramena in ga tiho vprašala: »Me ljubiš?« »Ljubim te!« je odgovarjal na Anina z vzdihi prekinjena vprašanja v žgočih trenutkih njunih noči in v žgočem plamenu strasti je nekam zmedeno čutil, da s to besedo izraža najčistejšo resnico svojih čustev. »Ljubim te,« je tiho odgovarjal, ko je privrela iz Aninih ust ta vprašujoča beseda v kakem nepričako- m—humui == vanem trenutku njunih bogatih, prekrasnih dnevov, a ni si bil v svesti, da s to besedo neprestano odgovarja, da sam nikoli ne vprašuje. Pa saj mu res ni bilo treba vpraševati. Vedel je, da ga Ana ljubi, neizpremenljivo, z neskončno ljubeznijo. > Rad jo imam, je potem nekega dne sam razmišljal, ne da bi odgovarjal na vprašanje, ko je mislil na svojo ženo: tedaj je stal sam na ozkem hotelskem balkonu v Benetkah in je gledal na gondole, ki so plule po Velikem kanalu. Ana je nekaj šarila v sobi in šum njenega šarjenja se je slišal na balkon. Ljubim jo, je razmišljal Janko in prevzel ga je čisti, veliki mir. Vrnil se je v sobo, stopil je k Ani, privil jo je k sebi in jo poljubil. Te noči se je žena prebudila ob njem iz krasnih sanj, ali morda le iz blaženega polsna in mu dejala, da bosta imela otroka. Imela bova otroka? je razmišljal Janko, da, gotovo bova imela otroka. Ali bo deček ali deklica? Ali bo podoben njej ali meni? Gotovo bo to krasen otrok! je nenadoma pomislil, vitek in velik, svetlih las, krasen človek bo iz njega, srečen in bogat. Z obzirno, lahko roko je iskal Ano v temi poleg sebe. »Spi, sladka moja,« je zašepetal in pobožal Anina goreča lica. Ob dotiku hladnih prstov mu je v duhu oživel obraz, kakor slepec vidi v duhu to, kar je otipal s prsti: zdaj je zagledal Anin obraz. Za trenutek ni vedel, kaj pomeni ta čudna izprememba, potem je le čutil, da je ta obraz, ki ga je zagledal včasi v temi ali nekje " svoji notranjosti, v svoji predstavi, da je to Anin obraz in da je lep. Začutil je v prsih hladen pritisk; slišal je ženino tiho, enakomerno dihanje, ko je spet zaspala. Potem je pazljivo dvignil roko z njene glave. Strmel je v temo. Moram jo videti! se mu je zarila v glavo divja želja, moram videti ta krasni obraz! Toda podoba se ni povrnila, okrog njega je bila trda in negibna tema. Čez nekaj minut se je utrudil z napornim hotenjem, tista misel se mu je izgubila, mesto nje pa je ostala težka, zaspana omrtvelost: zaspal je. Doma ju je čakalo pripravljeno stanovanje. Vse, kar je prišlo Ani na misel v kratkem, nekajmesečnem času njune zaroke, se je izpremenilo na ukaz čarobne besede denarja v resničnost: lepota in bogastvo ju je zagrnilo v njunem domu. Janko se je spočetka sprehajal sem in tje po sobah, kakor da hodi brez telesne teže, tako kakor hodi včasi človek v spanju; niti se ni preveč čudil nenavadnim stvarem, tako kakor se ne čudi človek, ki ve, da bi bilo škoda strmeti — le še nekaj trenutkov in prebudil se bo. Za-čudo ni bilo niti potrebno, da bi se navadil na veliko izpremembo v svojem življenju: ljudje, stvari, odnosi so mu služili tako, kakor da mu vse to pripada po nekem pradavnem pravu — a v resnici se niti ni bilo čemu privaditi; čutil je, kako neverjetno je vse. Le pazi... na mah se bo s starega drevja ogromnega vrta s človeškim glasom oglasil kak čuden ptič, hiša se bo začela vrteti na kurji nogi, potem pa bo izginila, razblinila se bo v zraku... Po prvi doma prespani noči se je zgodaj prebudil; Ana je še spala, on pa je s tihim korakom šel iz spalnice, iz hiše. V pobožni jutranji tišini se je sprehajal po vrtu, gledal je na Donavo, lesketajo-čo se v bledem jesenskem soju, in na nemo mesto tam spodaj. In spet se je vrnil v vilo, tiho je hodil po molčečem, slovesno urejenem stanovanju, nato je sedel v svojo sobo. Potrta v neizmerni boli sporočam, da je po dolgem trpljenju zatisnll svoje trudne oči moj srčno ljubljeni in nepozabni soprog, brat, stric in svak, gospod KLINEC FRANC bivši podnadzornik policijskih agentov Na zadnji poti ga bomo spremili v četrtek, dne 10. junija t. I. ob %4. uri popoldne z Zal — kapele sv. Jožefa — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Medana presso Gorlzia, Lobček, dne 8. junija 1943. GLOBOKO ŽALUJOČA ŽENA EN* SORODNIKI tii. ': . '..V + Sporočamo prežalostno vest, da je dne 2. junija preminula na posledicah operacije gospa Natalija Mesnjajeva roj. Kaškarova Parastos se bo vršil v pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda danes dne 10. junija t 1. ob 11% uri. Ljubljana, dne 10. junija 1943. Žalujoče rodbine: MESNJAJEV, GRIGOROVIČ-BARSKI, KAŠKAROV in ostalo sorodstvo . . f fis M sijalo §o.ooo selnc flekatsTS zvezde silno povečajo svoje izžarevanje V novembru je nenadoma zažarela v sozvezdju ladje Argo nizko nad južnim obzorjem nova zvezda in sicer tako svetla, da tekmuje z najsvetlejšimi. Tam, kjer je zažarela, je bila prej drobna zvezdica, vidna samo z največjimi daljnogledi. Nove zvezde so zažarele na nebu že večkrat. Nobeno leto ne mine, da bi se ne pojavilo nekaj novih zvezd. Prvo zgodovinsko dokazano zvezdo je odkril grški zvezcloslovec Hipparh leta 1134 pred Kristusovim rojstvom. Pojavila se je v so-zvezdju škorpijona. Zadnja nova zvezda je bila odkrita 1936. v sozvezdju Kuščer-ja. Pri takozvanih novih zvezdah gre za nenadno močno izžarevanje že obstoječe zvezde, ki postane v nekaj dneh 50.000 krat svetlejša kakor je bila. Pri tem nastali pojavi, zlasti izpremembe v Spektru, si najlažje pojasnimo tako, da domnevamo silen porast temperature. Pritisk izžarevanja odnosno svetlobe požene v atmosfero okrog dotične zvezde njene zgornje plinske plasti. Posledica tega je, da zvezda silno zažari. Vzrok nenadnega preokreta je v notranjosti zvezde in zvez-doslovci ga še niso pojasnili. Po opazovanjih in računih zvezdoslov-cev lahko vsaka zvezda nenadoma tako silno zažari, da se pokaže človeškemu očesu kot novo nebesno telo. Povprečno bi se moralo zgoditi to z vsako zvezdo čez 10 milijard let. Naše solnce je gotovo že starejše. Teoretično bi bilo torej možno, da bi tudi solnce nenadoma tako silno zažarelo. Posledic si seveda niti misliti ne moremo. Ves solnčni sistem bi doživel strahovito katastrofo. Mislimo si samo, da bi nenadoma zažarelo na nebu 50.000 solne. Vročina, bi bila tako strašna, da bi mahoma uničila vse, kar bi dosegla. V maksimu so nove zvezde najsvetlejša nebesna telesa sploh. Zvezdoslovci pa poznajo še posebno vrsto novih zvezd, tako zvane supernovae, ki se pojavijo zelo redko, ki pa povečaju svojo svetlobo 10 milijonkrat. Tihcnska nova, ena takih zvezd, je izžarela v 23 dneh toliko energije, kakor solnoe v 100 milijonih let. Tako si lahko približno mislimo, kako ogromno je povečanje izžarevanja take zvezde. Turiifa imža mnogo morskih gob Leve jih deScasaa še tako kakor v prejšnjih stoletjih Posebna panoga turškega narodnega gospodarstva so morske gobe, ki jih Turčija že od nekdaj mnogo izvaža. V osmanskih časih je bila pa ta gospodarska panoga močno zanemarjena, šele nova narodna država jo je začela zopet sistematično gojiti. Najbolj se razvila okrog leta 1936. in v poznejših letih. Vrednost iz Turčije- izvoženih morskih gob je znašala 1. 1936. še 166.361 turških funtov, leta 1937. pa že 242.439. To je bil doslej največji izvoz morskih gob iz Turčije. Zadnje loto pred vojno je znašalo nazadovanje 16.000 turških funtov. Leta 1939. je izvozila Turčija samo še za 202.664 funtov morskih gob. Predlanskim je pa ta pa. noga ribolova skoraj povsem zastala. Nalovili so samo okrog 1.000 kg morskih gob dočim so jih nalovili v mirnem času okrog 50.0C0 kg letno. Posledica tega je bila, da je zavladala beda v obeh glavnih krajih kjer love gobe, namreč v Bodrumu in pa Marmarisu v južnoegejskem morskem področju. Zadnje čase so se pa "azmere zope' izboljšale, ker je naraslo povpraševanje po morskih gobah doma. Stare zaloge so namreč že porabljene, poleg tega se pa zopet ugodno razvija izvoz. Pred sedanjo vojno je imela Turčija samo eno družbo za prodajo morskih gob, ki je bila med vojno razpuščena. Njeni posli so prešli na državni ribolovni urad. Morske gobe love v Turčiji večinoma tako, da opremijo podjetniki ekspedicije, obstoječe navadno iz dveh ladij in 20 do 30 mož. Te ribiške ladje prevozijo večkrat do 250 morskih milj tja in nazaj. Na morju ostanejo tri do štiri mesece ln se ne ustavijo v nobenem pristanišču. Ladje so opremljene s pomožnimi motorji in imajo na krovu tudi potapljače. Ti opravljajo svoje delo bodisi v potapljaških oklepih, ali pa s posebnimi maskami. Pri kretanju jih ovira samo dihalna cev, s katero so zvezani z ladjo. Tako opremljeni ribiči lahko nalove več morskih gob kakor potapljači v svojih okornih oklepih. Na drugi strani so pa potapljači te vrste bolj izpostavljeni raznim nevarnostim morja. Poleg tega pa love v Turčiji morske gobe tudi ribiči, ki imajo v ta namen posebne lastne čolne. Način lova je ostal tak kakršen je bil v prejšnjih stoletjih. Ribiči si pomagajo bodisi z velikimi grabljami, ki jih vlečejo po morskem dnu ter potegnejo od časa do časa na krov vse, kar ostane na njih, ali pa love morske gobe na trnke. Drugi zopet ogledujejo z močnimi povečevalnimi stekli morsko dno in čim opazijo večjo morsko gobo, se poženejo za njo in jo utrgajo. Ta način lova pa zahteva veliko spretnost in vztrajnost kakor pri lovcih biserov. Tako je pa mogoče loviti morske gobe samo blizu obale. Teh ribičev seveda vojni dogodki ne ovirajo tako kakor one, ki love gobe daleč na odprtem morju. In tako je končno napočil tisti dan, ko bi si mora! kraljevič izbrati nevesto. Po vseh širokih, belih cestah, po vseh drobnih poljskih poteh in gozdnih stezah hite v stolno mesto bogato opravljene deklice ___Mnogo, premnogo jih je... Vsaka se je nališpala in nalepotičila, kolikor se je mogla, da bi bolj ugajala mlademu in lepemu kraljeviču. Spomenik padlim rumunskim junakom Ortodoksna cerkvena občina donavskega otoka Ada Kaleh je sklenila postaviti mo-numentalen hrastov križ na eni izmed utrdb starega gradu Ada Kaleh. Dela so se že pričela. Spomenik bo postavljen v spomin na junake, padle v vojni proti boljševizmu. K stroškom bo prispevala tudi mohamedanska cerkvena občina. čudna naključja čuden teden je doživel mož z imenom Grimorin iz Cousebeka 1. 1770. V soboto je dobil dovoljenje, da se lahko poroči s svojo nečakinjo, v nedeljo sta bila ženin in nevesta na oklicih v ponedeljek je bila zaroka, v torek pa poroka, v sredo je mlada žena porodila sinčka, ki je bil še istega dne krščen. Ob porodu pa je zbolela in v četrtek ji je bila podeljena zadnja popotnica, v petek je umrla, v soboto so jo pa pokopali. Fond za potovanja in izlete Bolgarski prosvetni minister je dal potrebna navodila za ustanovitev fonda v vseh šolah, namenjenega potovanjem in šolskim izletom. V ta fond se bodo stekali dohodki od koncertov, gledaliških predstav in loterij, prirejenih v ta namen, šolska mladina bo tudi sama prispevala v fond s prodajo cvetic. Tako nabrana denarna sredstva se bodo porabila za potovanje in izlete šolske mladine in učitelj-stva. Iz tega fonda pa se bodo krili tudi stroški za potovanje učiteljev na razne konference. Dal 7 al 21 giugno vengono emesse due serie di Buoni dei Tesoro quinQUf finali 5% s premi dl L« S miliardi clascuna Interessi e premi esenti da ogni imposta presente e futura PREZZO di emissione: L. 97 per ogni cento lire di capitale nominale, oltre interessi 5% dal 15 giugno fino al giorno del versa-mento; per le sottoscrizioni eseguite dal 7 al 14 giugno vengono invece corrisposti ai sottoscrittori gli interessi 5% dal giorno del versamento fino a tutto il 14 giugno detto. Le sottoscrizioni vengono eseguite solo in contanti, ma vengono accettate come contante le cedole ammesse in sottoscrizione. PREMI: ciascuna serie di L S miliardi di Buoni concorre annualmente a n. 10 premi per un ammontare complessivo di L. 10.000.000 mediante estrazioni semestrali. Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Banca dTtalia: Banca d'Italia — Cassa Depositi e Prestlti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previ-denza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per 1'Assieurazione contro gli Infortuni sul lavoro — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banco Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lonibarde — Istituto Centrale delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e di Italia — Banca Popolare di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale del-FAgricoltura — Banca Popolare di Milano — Banca Santo Spirito — Credito Varesino — Credito Commerciale Milano — Banca Bellin-zaghi, Milano — Banca Cattolica del Veneto, Vicenza — Banca dl Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Agricola Milanese — Banca Toscana — Banca Provinciale Lombarda, Bergamo — Credito Romagnolo, Bologna — Banca S. Paolo, Brescia — Societa Italiana per la Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta, Trieste — La Fondiaria, Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio del Regno, Roma; Banca Vonwiller — Credito Industriale, Venezia — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geniiniano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Societa Italiana di Credito, Milano — Banca Lariano — Credito Agrario Brese.iano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banca Gaudenzio Sella & C., Biella — Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banca Alto Milanese — Banca di Calabria — Banca Popolare Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Creniona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravena — Banca Agricola Mantovana_ Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Prestiti per Commercio e Industria. Bolzano — Banca Popolare Pesarese. Tutte le altre Banche, Banchieri, e Banche Popolari, nonehe tutti gli Agenti di Cambio rappresentati nella firma dell'atto consortile dagll Istituti e dalle Compagnia Finanziaria sopra menzionati. Od 7. do 21. junija bosta emitirani dve seriji 5% letnih zakladnih bonov s premijami vsaka po S milijard Ur Obresti in premije so oproščene sleherne sedanje in bod oče davščine EMISIJSKA CENA: 97 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg 5% obresti od 15. junija do dneva vplačila; za vpisovanja od 7. do 14. junija pripadajo vpisnikom 5% obresti od dneva vplačila do vključno 14. junija. Vpisovanje se lahko opravi samo v gotovini, toda sprejemajo se kot gotovina kuponi, dopuščeni za vpis. PREMIJE: Na vsako serijo 5 milijard lir Bonov odpade letno 10 premij v skupnem znesku 10.000.000 lir, ki se žrebajo vsakih šest mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju pod vodstvom zavoda Banca dTtalia. Banca d'Italia — Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previ-denza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per 1'Assicurazione contro gli Infortuni sul lavoro — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banco Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Istituto Centrale delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e di Italia — Banca Popolare di Novara - Banco Ambrosiano -Banca Nazionale del-1'Aericoltura — Banca Popolare di Milano — Banca Santo Spirito — Credito Varesino — Credito Commerciale Mano - Banca Bellin-zaffhi, Milano — Banca Cattolica del Veneto, Vicenza — Banca di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca^Agncola Mdanese — Banca Toscana — Banca Provinciale Lombarda, Bergamo — Credito Romagnolo, Bologna — Banca S. Paolo Brescia - Societa Italiana ner Ia Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali Trieste _ Compagnia di Assicurazioni di Milano _ Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta. Trieste — La Fondiaria, Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio del Regno, Roma; f« Banca Vonwffler — Credito Industriale. Venezia — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca ui Lecnano — Banca Unione, Milano — Societa Italiana di Credito, Milano — Banca Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco - Banca del Friuli - Banca Gaudenzio Sella Banca Agnco^ Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco - Banca A. Grasso e Figho, Tor.no - Banca Mobihare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Pnvata Finanziaria Milano Banea Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banca Alto Milanese — Banca di Calabria — Banca Popolare Luino — Banca Coooerativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Ponolar^ Raimsa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare A rutina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravena — Banca Agricola »fontovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Eisp. e Prestiti per Commercio e Prestiti per Commercio e Industria. Bolzano — Banca Popolare Pesarese. Vse ostale Banke, Bančniki, Ljudske Posojilnice kakor tudi vsi menjainični Agenti, ki so člani zgoraj omenjenih zavodov in družbe »Compagnia Finanziaria«. Drobne zanimivosti Nov potres v Nemčiji. Potresomerni aparati v VVurtembergu so v zadnjih dnevih zabeležili 50 novih potresnih sunkov težjega in lažjega značaja. Sodijo, da je bil potres tektoničnega značaja ter so se zem-ske plasti posedale v domnevni globini 10 do 30 km pod površino zemlje. Vročinski val v Španiji. Iz Madrida poročajo, da je zavladala v Španiji silna vročina. Temperature so dosegle tako visoko stopnjo, kakršne letos še niso zabeležili na španskem polotoku. Kaj vse ostane v vlaku. Iz Alessandrije poročajo, da so našli železniški miličniki v vagonih nekega praznega vlaka na ondotni postaji 20 kg sira, nad 200 jajc in 72 kg olivnega olja. Vse to blago so osta-vili potniki v vagonih, ker so videli, da ga ne bodo mogli iztihotapiti na postaji v mesto. Vojak se je oglasil po 30 mesecih. Narednik Tranquilo Bolognesi iz Belina, ki je bil dodeljen neki bojni formaciji v Itali-jansk Vzhodni Afriki, ni že od leta 1940. dal nobenega glasu od sebe. Smatrali so ga zaradi tega za pogrešanega, odnosno za mrtvega. Sedaj pa so Bolognesovi svojci prejeli pismo, katerega je pisal Tranquilo leto® 5. maja. V pismu jim sporoča, da je živ in zdrav ter se nahaja v vojnem ujetništvu. 75 milijonov vreč kave bodo uničili. Iz Amsterdama javljajo, da je izjavila brazilska delegacija na konferenci v Hot Springsu, da je Brazilija primorana uničiti 75 milijonov vreč kave zadnje letine. Inserirajte v »Jutra«! A. A LEXANDER: ROMAN »Toda če je Manhattan še živ?« je vzkliknil Wub-bels, nestrpen in vzkipljiv kakor zmerom. Nihče, kdor ga je videl, si ne bi bil mogel misliti, da je prejšnji dan pri Isacikovih dalj ko deset minut nezavesten ležal na preprogi. »Kako hočete prijeti Manhattanovega morilca, ako Manhattan živi?« »Ste trdno prepričani, da živi?« Wubbels je priznal, da na to vprašanje ne more dati zanesljivega odgovora. »Vsekako pojdem tudi jaz!« je izjavil. »Midva z Wiburjem takisto,« se je oglasila gospa Isacik. »Sicer vztrajam pri svojem naziranju, da je morilec de Wood, ali za vsak slučaj..« Wilbur seveda ni oporekal materinim besedam. Tudi Lux je rekel, da bi se rade volje udeležil izleta, in Hearn je zadovoljno prikimal, kajti Lux je bil — razen Huntingtona — edini, ki je vsaj približno poznal kraj, kjer je stala koča. »Točno ob enaindvajsetih odrinemo!« je določil in hitro odšel, opazivši, da je bila Dora sama zapustila vrt Po nekaj korakih jo je dohitel. »5n zdaj, gospodična Dora,« ji je prijazno dejal, »bi rad, da se v štiri oči pogovoriva o tem, kje bi utegnila biti skrita druga polovica Manhattanovega premoženja...« Dora se je ustrašila in izblebetala resnico. Povedala je vse, kar se ji je bilo zgodilo, in dala kape-tanu tudi naslov človeka, ki ga je sama pri sebi imenovala »plavca«. Hearn je dolgo stopal vštric nje, ne da bi izpre-govoril. »Vašo sestro moramo takoj poiskati,« je rekel nato v očitni zaskrbljenosti. »Toliko je gotovo, da v Bostonu ni... Slabo, slabo... Denar pustite za zdaj tam, kjer leži, a nikar ne govorite o njem z živo dušo. Vaše stanovanje in hišo bom dal nadzorovati ....« »Torej mislite, da Evelina ni v Bostonu?« je pre-padeno vzkliknila Dora. »Glavo bi stavil, da ne. In zastran ,plavčevega' naslova,« je z očitajočim glasom pripomnil Hearn: »res škoda je, da mi ga niste takoj naznanili! Zdaj *mi nič več ne pomaga. Hišo št. 81 na Old Cross Roadu sta včeraj dva uradnika preiskala od vrha do tal. Njen lastnik je gospod Snyder, a ta ne stanuje več tam, kjer je pred nekaj dnevi brez sledu izginil.« 29. POGLAVJE »Tu bi moralo biti,« je težko sopeč rekel Lux in si obrisal potno čelo. Drugi niso zinili besedice, ampak so čakali, da jih dohiti kapetan Hearn, ki je bil ostal nekoliko zadaj. Pri luči svetilk so ga videli, kako se je naglo vzpenjal za njimi. Zabavno ga je bilo gledati: kratke noge je imel obute v visoke nogavice iz višnjeve volne, ki si jih je bil potegnil čez kolena in jih nato z dvema velikima varnostnima zaponkama pripel na črne, belo-kockaste hlače; mršavo telo je bilo oblečeno v suknjič, ki mu je bil mnogo prevelik in do grla zapet; na glavi je imel tirolski klobuček z neogibnim gamsovim šopom, ki si ga je bil kupil pred tridesetimi leti na potovanju p^ avstrijskih Alpah. »Kaj se godi?« je sopihaje vprašal. »Gospod Hunter pravi, da bi moralo biti tu,« je odgovoril Wubbels. »A, vendar že!« Hearn si je obrisal naočnike, ki so bili nekoliko rosni, in pogledal okrog sebe. »Enkrat sem že bil tukaj, ni dolgo tega. To so imenitni kraji... posebno zadnji čas. Tudi gospod Sny-der je tu izginil.. In tu... Koliko je ura, prosim vas, gospod Isacik?« Wilbur je bil tako zahomotan, da je trajalo nekaj minut, preden je spravil uro iz telovnikovega žepa. »Polnoč je minila,« se je oglasil Huntington, ki mu je zadostoval pogled na zapestno uro. »Saj, po navadi se dogaja prav ob tem času....« je Hearn zamrmral. »Vedeti morate, da se klatijo tod strahovi ali nekaj podobnega... To pa šele, odkar je izginil gospod Snyder. Bržkone je njegov duh...« »Oh, kaj spet kvasite!« je nejevoljno vzkliknil Wubbels. »Kdo vam dandanes še verjame take neumnosti! ...« A v tem je osupnil: prav tisti mah se je bil v nočni tišini začul ničemur ne podoben glas ... prvič, drugič, tretjič, četrtič in petič, vsakikrat enako ža-loben in skrivnosten. Navzočni so se pri luči svetilk bledi in prestrašeni ozirali, kaj je. Samo Wilbur je ostal docela miren. »Duh!« je zastokal Lux. »Kako, če jih vobče ni!« je s prepričanjem siknil Wubbels. »Samo duh more tako vpiti,« je zajecljala gospa Isacik. »Nemara da je lačen,« je ravnodušno menil Wil-bur. »Vedi, da duhovi nikoli ne jedo,« ga je poučila mati. »Hranijo se samo z resnico.« Pet rezkih, zategnjenih klicev se je znova raz-leglo v noč. »Resnica je, da se nekdo prekleto norčuje iz nas!« je razjarjeno vzkliknil Wubbels. Nihče mu ni oporekal. Vsi so krčevito vlekli na uho: zaman! še tri minute... še pet, še šest... Ničesar ni bilo več slišati, vse je bilo tiho. Tedaj je počasi odnehalo ukletje, ki je vsakogar stiskalo za srce. »Kaj menite, ali poiščemo tega duha?« je vprašal Hearn; a družba je njegov predlog enodušno odbila. »Pojdimo dalje,« je odločil Huntington in krenil na levo. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Viraat — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — V« s Ljubljani