C«k> foto 35 Än, ptri lete žafct foto 9 din- Iz«ui JogostavIJ« : H> 65 dia. hwerati aÜ oznanila se Ki ve&reiwan UpnrraiifcR» naročnfoo, toserai« in reklamadf*. Telefon iuiu'iu-b&a štev. 113
STRAŽA
K09IHSER POLITI ŽEN LIST ZA SLOVENSKO UWSftO
73, itev.
U krizah do konca.
Vladni listi prikazujejo politični položaj, kot da bi ta parlament lahko s polno paro deloval še celo leto in |ako dolgo trajal tudi današnji režim. Vladni gospodje hočejo svojo sigurnost pokazati tudi s tem, da trdijo, kako bodo v oktobru izvajali volitve v oblastne skupščine, drugače pa ožjemu krogu svojih pristašev in zaupnikov dajejo izjave, ki zvenijo strankarskim krogom zelo optimistično, javnosti pa vendar ne mo rejo prikriti, kako zrahljana in razdvojena je vladna koalicija kot taka in kako globoke so razpoke v posameznih vlacinh strankah še posebej. Ves optimizem je slepilo pristašev, da ne hi opazili vladne krize, ki se začenja v najostrejši obliki in ki se bo začetkoma imenovala samo rekonstrukcija Pašičevega kabineta. Demokrati bi radi stvar predstavili Ä 'pokazali kot navadno izmenjavo nekaterih ministrov, faktično pa pomeni ta rekonstrukcija odločitev, hoče li Pašič še naprej vladati z demokrati, ali pa brez njih. Skupaj ali narazen, koalicija ali razcep, to vprašanje pretresa radi kalske in demokratske vrste in v največji nejasnosti glede tega vprašanja se nahaja demokratski klub, ki preživlja še najtežje krize in razdore drugih nesoglasij.
Vglavnem je demokratski klub razdeljen na Pri-bičevičevo in Davidovičevo skupino. Pribičevič je pridobil nekaj radikalskib listov in politikov na' svojo stran in z njimi bi rad ostal na vladi, če bi se ti njegovi zavezniki v vsakem oziru otresli vpliva Protiča in cele vrste _drugih radikalcev, ki so že davno obsodili Pri-bičevicevo politiko ter se tudi ne bodo nikdar z njo spoprijaznili. Pribičevič bi rad izpodbil tudi Pašiča ter tako prevzel vodstvo te' strankarske združitve. Nade za to so slabe in vsi njegovi optimistični ihterview-i ne prikrijejo strahu pred zadnjo uro njegove politične moči in dosedanjega režima. Lahko je zatrjevati naivnim čitateljem policajdemokratskih listov, da razven dosedanje parlamentarne skupine ni nobene druge, ki bi «znala in mogla vršiti vse posle«, javnosti, ki zasleduje splošno politiko, pa ne more ostati prikrito in nerazumljivo vse to, kar Pašič pripoveduje svojim pristašem. Pa si če vi radikalci in policajdemokrati so si prisvojili znanje in moč za vse državne posle in če dairies Pašič z gotovostjo trdi, da bo sam vodil volitve, je več kot jasno, da vidi v svojem krogu dovolj moči za «vse posle« — brez Pribičeviča in demokratov.
Demokrati in radikalci ter njihovi pandurji imajo torej dvojne skrbi: Ali bodo res že skoraj volilve in — kar je glavno, — kdo bo vodil volilni kabinet. Pašič pravi, da ima vsa jamstva za izvedbo volitev in ker je znano, da je pri toliki svobodi kot vlada pri nas, pomembno le to, kdo volitve vodi, mora vsak uvideti, da Pribičevič nima prav nobenih nad in šans za vodstvo kake nove vladne koalicije in za portfelj ministrstva poiicije, ki je pri volitvah, izvedenih pod reakcijonar-nim režimom, iste važnosti in istega pomena z vodstvom volilnega kabineta.
£ Radikalci so z demokrati složno ustvarili skupino z monopolom vseh državnih poslov in sedaj je jasno, da hoče ta monopol obdržati Pašič sam ter ga porazdeliti med svoje najožje pristaše. To bi hotel tudi Pribičevič in jasno je, da se pred Pašičevimi radikalci lahko skrije. Z zvijačo ne pride do monopola, vsi napori so brezuspešni, oblastiželjnost radikalcev je prevelika in Pribičevič danes nima take zaslombe, da bi se radikalcem zdel vreden uvaževanja in potreben kakega kompromisa.
Za samostojni monopol vseh državnih poslov se radikalci dobro pripravljajo, dobro so se ugnezdili in če ostane pri ostavki ministra policije demokrata Marinkoviča, je gotovo, da bodo tudi na to mesto posadili svojega ‘moža. Pot am je «monopolska samouprava« vseh državnih poslov in tudi volitev gotova in radikalci se ne bodo ozirali ne na eno, ne na drugo demokratsko krilo, ne na Pribečeviča, ne na Davidoviča, češ, evo nas, mi smo grupa, ki «zna in zmore vse posle«, vi pa bodite mirni, da vam še drugih korit ne odtegnemo.
Na zahtevo radikalnega kluba se je sestavil poseben parlamentarni odbor za izplačilo vojne odškodnine ki je pričel z razpravami. Pravosodni minister meni, da bo znašala vojna odškodnina 25—-27 milijard dinarjev. — Natančne svote «temeljiti« gg. ministri seveda ne vedo. Na ta način se mnogo ložje odtrga nekaj milijonov za politične in kulturne svrhe, kake stranke! — Minister meni, da bi se izplačalo 8 do 10 milijard sodno ugotovljene odškodnine, 10 milijard preganjanim, interniranim, invalidom, vdovam in sirotam, 2 milijardi pa bi dobil «prek«. Drugi gospodje so mnenja. naj bi se zahtevalo 70 odstotkov odškodnine v naravi, 30 pa v denarju. Drugi spet so drugih misli. Poznavalci razmer pravijo, da je cela zadeva humbug, namenjena za orožje v bližajočem se volilnem boju. Obljube so znanilke volitev in iz lega primera se lepo .Vidi, kako so si radikalci osvojili primerna mesta za lepe obljube. Sploh razvija minister pravosodja ali pravde dr. Lazar Markovič veliko podjetnost in tudi drugi radikalski prvaki se pojavljajo kot resni kandidati popolnoma samostojnega državnega monopola.
Za narod je vseeno, ali je Lazo ali Svetozar, ali
Mapibop, dafe 26, junija 19a%
———mi m 'Pini ..........
imajo državni monopol radikalci ali demokrati. Eni in drugi nas gonijo v bedo in v propast, vsi sloji, vsaka ustanova v državi ima svojo Lazico ali svojega Svetozarja, kakor ima vsak sad svojega parazita, jasno je pa tudi to, da iz vseh kriz, ki jih tvori pohlepnost. in samopašnost, mora priti čimprej do konca režima.
Že zopet po bolnicah v Sloveniji!
Marca mesca letošnjega leta, ko je razsajalo največ epidemičnih bolezni, se je odločila sedanja beograjska vlada, da nam zapre naše bolnice v Sloveniji. Zdravstveni odsek za Slovenijo je že bil izdal v marcu odlok radi pomanjkanja denarnih sredstev, po katerem bi se moralo po vseh bolnicah Slovenije, ki so v državni upra vi, izdatke ter sprejem bolnikov omejiti na neobhodno potrebo. Lahko bolne in one, katerih oskrba je doma mogoča, bi se bilo moralo iz bolnic odpustiti.
V bolnicah Brežice, Murska Sobota, Ptuj, Slovenj-gradeč je bolnike tekom mesca marca odpustiti in le one sprejemati, kateri so nujno potrebni bolniške oskrbe in je njih ozdravljenje pričakovati do konca meseca marca. S 1. aprilom se označeni štirje zavodi začasno zatvorijo, in bodo za sprejem bolnikov na razpolago le bolnice v Ljubljani, v Mariboru in v Celju. A tudi v teh zavodih je sprejem omejiti le na nujne slučaje. —
Z ravnokar omenjenim blagoslovom tudi napram našim največjim revežem — bolnikom brezsrčnega cen tralizma nas je oblagodarila sedanja vlada marca t. 1.
Da se zatvoritev bolnic v Sloveniji ni izvršila že marca, je bila zasluga poslancev Jugoslovanskega kluba in narodnega socijalista Brandnerja, ki so dne 9. marca bili pri finančnem ministru dr. Kumanudiju, kjer so energično protestirali, da bi se zaprle slovenske bolnice. Minister je na te odločne besede izjavil, da bo nakazal začasno znesek 1 milijon 600.000 kron, kar je pa zadostovalo le za malo časa.
Kakor hitro so dosegli naši poslanci in narodni socijalisti ravnokar omenjeni uspeh za slovenske bolnice in preprečili njih zatvoritev, so se oglasili tudi demo-kralje ter samostojni in so si začeli prisvajati tuje uspehe ter se bahati po časopisju, kot srake s pavovim per-jem.
O demokratskih zaslugah H' prid in pomoč slovenskim bolnicam nam je le znano, da so ptujski demokrat-je na shodu 5. marca poslali v Beograd papirnato resolucijo proti zatvorilvi ptujske bolnice. Daleč za demokrati so prišepali samostojneži in so začeii po našem doseženem uspehu bombardirati pro forma in kot pesek za oči javnosti finančnega in zdravstvenega ministra, naj nam pustita bolnice. Naši demokratje in samostojni so glasovali v marcu pri vladni mizi za omejitev ter zatvoritev bolnic v Sloveniji, doma so pa potem protestirali na jeziku in papirju proti sklepom, katere je sklenila vlada, v kateri je tedaj sedel minister socijalne politike Kukovec in se še sedaj šopiri Pucelj. Torej že v marcu sta takratni minister dr. Kukovec in še sedanji minister Pucelj vedoma zanemarila dolžnost napram našim bolnicam, potem pa sta si sama diktirala po «Jutru« in «Kmetijskem listu« slavospeve glede zabrane za tvoritve bolnic. Omenjeno postopanje je pač vsej javnosti znano ter vse obsodbe vredna črna maroga demokratsko-samostojne politike. S kreditom 1 milijon 600.000 kron, katerega je nakazal finančni minister na intervencijo dr. Hohnjeca in poslanca Brandnerja upravam bolnic v Sloveniji, so izhajale te dose-daj. «Jutro« od 21. t. m. je prineslo na prvi strani pod zaglavjem «Poslanec Kukovec za naše bolnice« sledeče:
«Beograd, 20. junija. (Izv.) Poslanec dr. Kukovec je danes ponovno konferiral s pomočnikom ministra za narodno zdravje v zadevi kritičnega stanja, v katerem se nahajajo zdravstvene ustanove v Sloveniji. Zahteval je, da se bolnicam prepustijo lastni dohodki, s povišanjem katerih bi se dalo njihovo gospodarstko stanje znatno izboljšati. Pomočnik ministra je izdelal primeren predlog za finančnega ministra. Popoldne je poslanec Kukovec interveniral pri ministru Kumanudiju, ki je konečno načelno pristal na Kukovčeve zahteve ter obljubil, da bo predloge ministrstva narodnega zdravja, sestavljene na podlagi dopoldanskega dogovora, tudi izvršil«.
Dr. Kukovec je interveniral za naše bolnice dne 20. t. m. Dne 21. pa je razglasilo ravnateljstvo in upraviteljevo ljubljanskih dobrodelnih zavodov sledeče:
«Podpisani izjavljamo, da vzpričo nezadostnih dvanajstinskih kreditov za dobrodelne zavode v Ljubljani in vzpričo že dosedaj naraslih, neplačenih računov pri teh zavodili, ne moremo vzeti za nadaljni obstoj in za redno obratovanje teh zavodov nobene odgovornosti. Zato prosimo, da ministrstvo narodnega zdravja vsem zahtevam zdravstvenega odseka, ki jih je stavil za sanacijo sanitarnih zavodov v Sloveniji, nemudoma ugodi.« Alojzij Kraigher, ravnatelj in slede podpisi zdravnikov.
«Slov. Narod« od 23. junija pa je prinesel sledečo vest: «Sprejem bolnikov v bolnišnice. Uprava dobrodelnih zavodov objavlja: Vsled slabega gmotnega stanja splošne bolnišnice in blaznice v Ljubljani se sprejem bolnikov omeji izključno le na najbolj nujne stu-
fo upravnÄv© je v ee*ta iter. 5. Z wedn&frpm
govoriti vsak dan samo od 11. _____
12. ure dopoldne. Rokopisi se ne n n r ii»
Nezaprte reklamacije so poštnine prgj^, Telefon interurban štev. 113.
Letnik XIY.
čaje. Bolnike, ki niso neobhodno potrebni zavodne oskrbe, se naj takoj odpusti. Bolnike pa, ki še ostanejo v bolnišnici, naj se, kakor hitro mogoče odpravi v domačo oskrbo«.
Kar velja za Ljubljano, velja in se že izvaja tudi vr Mariboru, Ptuju, Slov. Gradcu, Brežicah in Murski ! Soboti.	v ,
lz zgorajšnjih objav je razvidno, koliko velja intervencija skoz in skoz centralističnega dr. Kukovca pri •vladi, v kateri je sedel tolikanj časa on, a sedaj njegovt politični brat dr. Žerjav ter cela vrsta policajdemokra-tov, «osvoboditeljev«.
Kaj bo pa storil v očigled zatvoritvi slovenskih bolnic Kukovcev sinko Pucelj, pa še le bomo videli, saj učenec ne bo nad mojstrom.
Treba pribiti, da se je skoval načrt za zatvoritev? slovenskih bolnic od naših vladinovcev, ko je imela vlada demokratov, radikalov in samostojnega Puclja na razpolago milijone in milijone ža kar najsvečanejšo proslavo kraljeve svatbe.
Pri zopetni sramoti zatvoritve bolnic v Sloveniji lahko trdimo: ako bi bila Slovenija avtonomna, bi sfc ne zapirale njene bolnice, ampak zidale nove in že obstoječe razširjevale, ker je pa prodana njena avtonomija po zaslugi demokratov ter samostojnih, bo prepustil centralizem naše bolnike na milost in nemilost —< smrti!
Politični položaj.
Italijanski kralj našemu kralju. Beograjsko «Vreme« javlja iz Rima: Italijanski kralj je izdal ukaz, da? iz zlata napravi še eno odličje «Colonne d’Annunciata«, s katerim sta odlikovani dosedaj samo dve osebi: italijanski in španski kralj. Tretje odličje bo italijanski kralj podelil našemu kralju v znak svojega visokega spoštovanja. Odlikovanje bo izvršil osebno v Beograda italijanski princ, ki bo ob enem imel nalog, da v imenu svojega kralja pozove našega kralja, da obišče Rim in italijansko kraljevo rodbino.
Minister policije, demokrat dr. Voj a Marinkovič je dal ostavko predsedniku svojega kluba. Kakor znana, pripada Marinkovič oni skupini med demokrati, ki bi želela še nadalje ostati v zajednici z radikalci. Temu nasprotna je skupina Ljube Davidoviča in sedaj se govori, da se hoče Marinkovič umakniti radi prehude opozicije od večine klubovih tovarišev. Na drugi strani je pa tudi jasno, da Marinkovič ne pričakuje dosti ođ radikalskega zavezništva in se za to raje sam umakne, da ne bi ga drugi odrinili. Radi ostavke se sedaj prerekajo in posvetujejo v demokratskem klubu in če se bodo tudi pobotali, da Marinkovič ostane, to ne bo za dolgo prikrilo razdorov, ki so v enem in drugem klubu in v celi vladni koaliciji.
Močna radikalna struja za razdor demokratsko-ra-dikalne koalicije. Med radikali vedno bolj raste neraz-položenje napram vladnem demokratsko-radikalnem objemu. Struja 12 radikalnih članov preti z izstopom iz stranke, ako se ne pretrga vladna vez, ki že predolgo veže demokrate in radikale.
Zopet dvanajstine. Finančni minister jje predal predsedniku skupščine predlog o dvanajstinah za mesec julij, ker se kaže, da redni državni proračun ne bo pravočasno sprejet v skupščini. Proračunska dvanajstina za julij je obsežnejša od prejšnjih.
Kandidati za državne svetnike. Kot demokratski kandidati za državne svetnike se predlagajo: dr. Ivan Paleček, dr. Tugomir Alaupovič, Niko Tadič, Rad. Jovanovič ,Ž. Arandjelovič in Nikola Sajlovič. — Slovenca seveda ni prav nobenega med njimi; vsaj dr. Žerjava ali dr. Kukovca naj bi se bili spomnili, ker sta — sol Jugoslavije.
Po svetu.
Dr. Rathenau umorjen. V soboto dopoldne je bil ustreljen nemški minister dr. Rathenau, ko se je odpeljal iz svoje vile v Grunewaldu, da bi se napotil v ministrstvo za zunanje posle. Morilcem se je posrečilo pobegniti. Dr. Rathenau je bil na mestu mrtev. O atentatorjih ni sledu.
Bolgarska vlada se je v zadevi kolektivne note Jugoslavije, Romunije in Grške obrnila na Zvezo narodov s prošnjo, naj mednarodna komisija preišče, v koliko so očitanja teh treh vlad opravičena in v koliko je današnja bolgarska vlada kriva komitsldh izgredov, ki se netijo od današnje opozicije proti bolgarski vladi in pa od tujih strani. — V bolgarskem parlamentu ali sobranju je prišlo nedavno do burnih prizorov, socijalni demokrati so se tudi glede Wrangela in njegove bande združili s poslanci meščanskih in šovinističnih strank ter začeli napadati zemljoradnike in komuniste radi postopanja z Wranglovìmi oficirji. Komunistični poslanci so se najprej v znak protesta odstranili in ker napadanja ni bilo konca, ko so se vrnili, je prišlo celo do pretepa.
Fašizem in socijalizem v Italiji. Fašisti terorizirajo
naprej po celi Italiji: skoro vsak dan je umorjen kaki
komunist ali sežgan kak delavski dom. Bolonjski fašisti so ^piagali pri vladi, ki jim je obljubila, da bo v kratkem prestavila neljubega njim dkrajnegä glavarja. Bolonjski fašizem je postal ob enem agrarizem proti delavstvu.. Socijalistični poslanci so sklenili proti resoluciji strankinega zbora, da hočejo aktivno podpirati vlado, in zahtevajo nov socijalistični kongres, ki naj razsodi o tem. Popolari (ital. ljudska stranka) pozdravlja ta korak socijalistov. Demokrati očitajo vsled tega socijalistom zvezo s popolari. Proti temu pravijo socijalisti, da se ne boje tudi zveze s popolari v nekaterih stvareh. Vlada si ne upa nastopiti s silo proti fašistom, ima pa pošteno voljo delati za zakonitost in fvobodo; zato je dobila večino pri glasovanju o zaupanju.
Anglija. Bivši vrhovni komandant zavezniške vojske maršal Henry Wilson je bil 22. t. m. sredi Londona od dveh atentatorjev-Sinfajnovcev ustreljen. Maršal Wilson je izdelal program za razoroženje irskih frank-tirerjev in to je bil menda povod tega političnega umora, ki se ostro obsoja v Angliji in celo med zmernejšimi irskimi krogi.
Haška konferenca. Po izvršenih predpripravah, ki so se začele dne 15. t. m., se sestanejo zastopniki držav dne 26, t. m. na konferenco v Haagu, kjer se ima nadaljevati nedovršeno delo genovske konference. V Haag pridejo tudi zastopniki sovjetske Rusije. Francoska vlada, po povratku svojega predsechiika Poincaréja iz Londona, je uspela izzvati izjavo tujih delegatov, da se bo konferenca takoj razšla, čim pride na površje kako nepredvideno vprašanje. To izjavo je dal belgijski delegat Van Karnebeck v imenu ostalih zastopnikov. S tem je Franciji dano jamstvo, da se ne bo ponovil kočljiv položaj iz genovske konference ob pojavu nemško-ruske pogodbe. Z ozirom na izjavo Lloyda George, da bo Nemčija prisiljena plačati polno vojno odškodnino, je napetost med Anglijo in Francijo znatno popustila. Tudi glede Orienta je v glavnem baje dosežen sporazum, dočim je grško-turški spor potisnjen v ozadje. Gre torej v prvi vrsti za vprašanja glede Rusije. Razpravljalo se bo o stvareh, o katerih ni prišlo do sklepov na genovski konferenci. Pred vsem gre tu za ruske dolgove, potem za njene potrebe posojila in končno za to, da se sovjetsko vlado prisili na priznanje zasebne lastnine. Glede teh treh vprašanj so v Haagu sestavljene tri komisije po 11 članov. Anglija, Francija, Belgija, Italija, Japan, in Mala antanta (Cehoslovaška, Jugoslavija, Poljska in Rumunija) dobijo po enega člana, drugih pet članov pa si porazdele ostale države. Kar tiče našo delegacijo na haaški konferenci, moramo z vso odločnostjo protestirati proti temu, da našo državo zastopajo samo — Srbi, kakor bi Hrvafov in Slovencev sploh ne bilo drugje kot v imenu države in k večjemu še na — luni. — Od konference pa ni pričakovati iz Haaga ničesar več kot iz Genove.
Beležke,
Zadeva princa Jurija. Vlada dopušča, da že nekoliko dni krožijo v javnosti naj fantastične j še vesti o princu Jurju brez obzira na ugled monarhije in države. Nekateri beograjski listi, zlasti «Balkan«, pišejo tako, gorostasne stvari in v takem tonu, da presega že vse meje, ker pa oblasti tega ne zaplenijo, mora biti jasno, da se vrši vse to po raznih migljajih od zgoraj. Vlada, ki je tako dolgo mirno gledala na celo kampanjo, je izdala sedaj neko obvestilo, ki zanika vse vesti o bolezni in internaciji princa Jurja. To vladno obvestilo malo izda in senzacijonelne vesti še vedno krožijo. Zadnje vesti iz Beograda pravijo, da je princ Jurij odpotoval iz Pariza ter da se nahaja v Wiesbaden, Odkoder dela izlete tudi v Berlin. V Wiesbaden-u je baje obiskal nekega znanega nemškega Specijalista za očesne bolezni.
Balkansko prostaštvo. «Balkan« zatrjuje, da se vržejo otroci navadno po stricih. S tem hoče «Balkan« raztolmačiti vse ekstravagance, ki se pripisujejo princu Juriju. Ta se je baje vrgel po drugem sinu črnogorskega kralja Nikole, princu Mirku, stricu princa Jurija in kralja Aleksandra, čudno, da se ni «vrgel« obenem po princu Danilu in Petru, saj sta tudi ona strica princu Jurija. Tega «Balkan« noče raztolmačiti. Heredetar-no obremenjenost princa Jurija pripisujejo torej princu Mirku. Res je, da je bil Mirko silno pokvarjen človek, toda hereditarnost ne prehaja na nečaka. Pri nas «pre-čanih« se v karakterizaciji pokvarjenih članov poštenih rodbin ne poslužujemo tako ogabnih zaključkov. To delikatno stvar objavljamo iz gnjeva nad postopanjem oblasti, ki ne spoštuje niti člana kraljeve hiše Ka-radžordževičev, deloma pa radi tega, ker je človek, kateremu se ne dovoljuje priložnosti za obrambo. Tako ne postopa kulturni svet niti z navadnim zločincem, kaj še le s človekom, ki je kraljev brat. Tako delajo samo nekulturni ljudje, ki se radujejo nad tujo ne srečo.
Falzifikatorji. Belgrajska «Pravda« je objavila že znano vest o bolezni princa Jurija. Njegov slučaj je prikazovala tako, kakor da je «jugoslovanski« zastopnik v Parizu zahteval, naj se Jurija radi živčne bolezni internira. Mi bi se v to zadevo dalje ne vtikali, ako ne bi v Parizu obstojal samo srbski zastopnik. Znana je tam samo «Prefecture de Police Paris a Serbie.« To je bil še dne 14. junija 1922. Vsled te označbe izdaja «Deutsche Botschaft« potne liste za Bosno «nach Serbien« (953 S-l). Evo, tako izgleda v demokratskih listih toliko naglašeno «jugoslovansko« postopanje z vsemi državljani SHS. Ali je proti princu Juriju res postopal «jugoslovanski« zastopnik?! To je za deco! Kjer Srbijancem konvenira, tam niso Srbi. Kadarkoli jim to ali ono pride prav, pa ne poznajo niti vidovdanske u-stave. Jurija je proglasil srbski poslanik za norca; on ga je dal internirati. Ta poslanik zastopa itak samo Srbijance, kakor Tiča Popovič na Dunaju.
Nove senzacije. Policajdemokratski režim si izmišlja nove nevarnosti in nove potrebe ter pretveze za ob-
last svoje «močne roke.« Ponovni pogromi nad pristaši nekdanje komunistične stranke dobivajo po vladnih listih neko tajno ozadje in režimska fantazija ustvarja raznovrstne senzacije. Tako poroča «Politika«, da so v Beogradu zaprli nekega študenta, ki je prišel iz Bolgarije ter prinesel s seboj celo vrsto zarotniških dokumentov, ki naj bi kompromitirali komuniste in druge «protidržavne« elemente v naši državi. Preiskava je tajna in obetajo se velika razkritja, pravi «Politika.« — Beograjska «Demokratija« pa ve povedati, da je v Ka-pošvar prispel del «Radičeve vojske«, oblečena v madžarsko vojaško obleko, na kapah pa jugoslovansko kokardo s črko «R« na sredi. Te vojske sta že dva bataljona sestavljena iz vojaških in drugih beguncev iz naše države, ki se držijo ob naših mejah, da lahko vsak čas na našo stran udarijo ter zanetijo revolucijo. Podrobnih senzacij je cela vrsta in vse to naj bi upravičilo postopanje današnjega režima in podaljšalo njegov obstanek. Režim se že itak poslužuje metod, ki so se v zgodovini vedno dokončale z največjim krahom, da bo neizogibni konec še povspešen, se pa k temu še prida-jejo take «senzacije«, laži in podtikanja, ki na celem svetu nimajo primere.
Preveč blamaže, pravi «Jutarnji list« rodi postopanje oblasti s tujci, ki prihajajo na zagrebški zbor. Zagrebška razstava je namreč dala priliko, da pokaže država celemu svetu svoj policijski red. Kar se do-! slej še ni dalo pokazati, to hrumi sedaj na dan v vsej : svoji okrutnosti, surovosti, desorganizaciji in korupciji. Koliko je bilo treba intervenirati in moledovati za nekaj popusta na železnici, gospodje so obljubili, postaj pa niso obvestili in ko je prišlo to v javnost, so skušali to zanikrnost ali zlobo sicer dementirati, ostalo je pa skoro pri starem. Obiskovalci zbora imajo še danes velike sitnosti na nekaterih progah, ker se noče in noče vedeti za kako «naredjenje«. Posebno se pa proslavlja policija. Maltretiranje tujcev z odvzemanjem potnih listov, z zapiranjem ter preiskovanjem ter posebno smešnim izpraševanjem je tudi posebno dobro sredstvo, da se za večno osramotimo pred ljudmi, ki doslej še niso slišali p takem postopanju. Enako se proslavljajo naši zastopniki v tujini. Prositi za vizum in potni list pri kakem konzulatu, pomeni izgubiti par tednov in sto in sto krat odgovarjati na razna vprašanja, pripraviti je treba vsa mogoča dokazila in ko se končno ka-pira kaj je razstava ali zbor ter veruje, da hoče prosilec baš tja, se izda vizum s tako kratkim rokom, da se potnik lahko komaj pripelje, s prvim vlakom pa zopet odpelje. Na meji se začne drugi del torture. Pregledajo se vizumi in pasi — kar je seveda v redu, da se pa potni listi zadržujejo na komisarijatih, da se potnike muči z zasliševanjem težjim in hujšim kot pri najtežji preiskavi, da se jih tu in tam po cele dneve zadržuje, komu naj to koristi? Ko tujci pripovedujejo o preiskavi žepov in trgovskih listin, se dobi prava slika potovanja po blagoslovljeni zemlji Jugoslavije. Seveda bodo zopet nekateri skušali to vše zanikati, kar se prav lahko stori. Samo to ne vemo, kak namen bi imeli tujci, ki prihajajo sem, da sklenejo z nami trdne zveze, govoriti o stvareh, ki ne bi bile resnične. To se vendar ne da reči, da so se vsi dogovorili, škodovati naši državi. Mesto prikrivanja naj se rajši preneha s takim policijskim postopanjem, pritožbam naj se ne da povoda in nihče se ne bo pritoževal.
Dnevne novice.
Sredina številka «Straže« izostane radi državnega praznika — Vidov dan, ki pade na sredo. Prihodnja številka «Straže« izide v petek.
Dr. Korošec ima na Petrovo, 29. junija ob 11. uri dopoldne na G o m i 1 s k e m pri podružnici v Grajski vasi okrajni shod Slovenske ljudske stranke ozir. Kmetske zveze za ves vranski in deloma celjski ter šo-štanjski okraj. Savinjska dolina, zberi se na Petrovo krog svojega voditelja.
V Središču se vrši kat. shod 16. julija t. 1. za veliko-nedeljsko dekanijo. Shod obstoji iz slovesne službe božje in zborovanja na prostem. Govorili bodo na shodu g. dr. Anton Jerovšek (kat. tisk), g. prof. Vesenjak (kršč. šola), g. prof. Mlaker (kat. organizacija) in še en poslanec. Popoldne istega dne se vrši orlovski tabor sre diškega okrožja združen z ljudsko zabavo.
Kat. shodi se vršijo v mariborskem okrožju po sledečem redu; v Središču 16. julija, v Slov. Bistrici 20. avgusta, v Dravogradu 27. avgusta, v Mariboru tudi 27. avgusta in v Ljutomeru 8. septembra. Za Ptuj se še ne ve kedaj.
Fran Maselj—Podlimbaiski. Zemeljski ostanki pis ca rodoljubnega romana «Gospod Franja«, v katerem je izlil svojo globokočutečo dušo v svobodoljubno spodbudo zasužnjenemu ljudstvu, so počivali na mrtvaškem odru v ljubljanskem Narodnem domu. Mariborska slovenska javnost se je poklonila njegovim manom na kolodvoru in klub mariborskih novinarjev je položil na njegovo krsto lep šopek. V soboto popoldan ob
4.	uri je bil veličasten pogreb domoljubnega pisca iz Narodnega doma na ljubljansko pokopališče k Sv. Krištofu. — Podlimbarski je čutil v sebi vero v bodočnost jugoslovanskega ljudstva in v tej veri je dovršil svoje življenje kot mučenik v avstrijski internaciji. Slava njegovemu spominu.
Za naše ujetnike. Poslanec Nemanič je vložil na zunanjega ministra interpelacijo, v kateri zahteva, naj se nemudoma ukrene vse potrebno za vrnitev 1600 jugoslovanskih ujetnikov, ki se nahajajo v Mezopotaniji pri gradbi neke železnice. Med ujetniki je večina Slovencev.	«
Kako se pleni v direkciji plena- V javnosti se širi-
jo vesti o strašno koruptnem gospodarstvu v direkciji plena. Razne stvari prihajajo na svetlo, četudi je komisija, ki to gospodarstvo preiskuje, na pritisk uglednih oseb ustavila javna poročila. Koliko vojnega plena* se je pokradlo in poneverilo, smo že večkrat omenili, sedaj pa navajamo še nekaj podatkov iz interpelacije zemljoradniškega poslanca M. Stajiča v tej zadevi. Po krivdi in goljufiji ljudi v direkciji plena je uničeno, razmetano in pokradeno blago, ki ga je pustila avstrijska vojska pri umiku leta 1918. Milijardne vrednosti so ostale, država in narod pa nima od vsega tega niti pare, ker so vse pobasali grabežljivci in špekulanti. Avstrijska vojska je za odvoz pripravila, ob naglem umiku pa pustila samo v Vukovaru, Smedjerevu, Novem-Sadu, Zabrežju, Zemunu in Petrovaradinu ogromne množine dragocenega blaga. Bilo je 1344 vagonov žita, premoga 850, koksa 244, raznih nld 634 in raznega orodja 250 vagonov, potem kabla 15, pohištva 32, brodarskih priprav 12, raznih strojev 8, stavbinskega materijala 252, železniškega materijala 170, raznega orodja in materijala 158, hrane 240, pijače 8, sena in slame 135, peči 18, opeke 60, pohištva 40, raznih privatnih stvari 5, komkleks vodovodnih cevi 20, vozneda materijala 42, cementa 322 in suhih sliv 94 vagonov. — Nadalje našteva poslanec to, kar smo dobili na ime vojne odškodnine iz raznih držav, tako 11.340 konj iz Nemčije, ki jih niso dobili kmetje, temveč razni špekulanti za 22,118.850 dinarjevjfbd tega pa je prišlo v državno kaso samo 7,032.660 dinarjev, ostalih 15 milijonov so pa požrle komisije pod pretvezo raznih stroškov. Enako je bilo z 17.000 glav govedi in 50.000 ovc. Narod od te živine nima nobene koristi, ima jo pa Pašičev sin Rade z domačimi in tujimi verižniki.
Diplomatski izpiti. Pred nekaj dnevi so se začeli v Beogradu izpiti za uradnike zunanjega ministrstva, ki bi radi dobili kako diplomatsko službo. Prijavilo se je 28 kandidatov, izpraševalna komisija jih je pa po določilih nekega pravilnika pustila k izpitom samo 17, druge pa potolažila s prihodnjim izpraševalnim rokom.
I — Dobimo torej tudi izprašane diplomate, dosedanji so brez izpitov dobili diplomatske službe, ker jih je ministrska žlahta nastavila, ki ostane seveda tudi sedaj, ko so izpiti uvedeni, še vedno vsemogočna.
Pravoslavna duhovščina proti centralizmu. Belgrajska «Tribuna«, pod naslovom «Cerkveni separatizem«, prinaša sledeče: Skupina duhovnikov z one strani Save je poslala peticijo arhijerejskemu saboru,
; v kateri zahteva avtonomijo tamošnje pravoslavne cer-I kve. Ker je ta zahteva popolnoma neupravičena in ze-! lo škodljiva, arhijerejski sabor je primoran, da onemogoči to za cerkev in državo škodljivo akcijo.Torej tudi Srbi so siti srbskega centralizma! Če bo šlo tako naprej, bo ves centralizem zaplankan v Belgradu, povsod naokrog pa bodo cvetele in zorele avtonomije in — republike.
Odgovor in poziv. «Jutro« je na moj članek o davku na vojne dobičke odgovorilo s tem, da me je imenovalo bivšega liberalca. Prosim gospodo, ki je tvorila v dijaških letih jedro protiliberalnih «narodnih radikalcev«, pa se je pozneje močno pomaknila na levo tee pričela prav surovo netiti kulturni boj (glej bivše «Jutro«, «Dan« in sedanjo «Domovino«) in častiti zlato tele (glej odkritja Čire Kamenaroviča!), naj mi navede: kateri liberalni politični, gospodarski ali prosvetni organizaciji sem jaz v svojem življenju pripadal, koliko članarine plačal, katere funkcije imel! Res je, da ste mi ponujali tajništva, šefredakterstva, bili pripravljeni, pogodbeno mi zajamčiti materijelno ugodno stanje in celo mandat, če podpišem vaš program; pa sem odklonil, čeravno za prihodnji mesec nisem imel niti groša v žepu. Gotovo sem ravnal tako, ker sem bil «liberalec«! Če ste pa z narodno idejo že kot dijaki «radikalci« delali liberalno ovinkarstvo. je to stvar vašega poštenja. Torej le razčistimo tudi preteklost! —*
I.	Vesenjak, prof.
Dvojna mera.. Doliča jdemokratski eksponent na banski stolici v Zagrebu Juraj Demetrovič je izdal odlok, s katerim se odpušča iz državne službe prof. dr. Fr. Jelašiča, ker je kot obč. odbornik glasoval z večino mestnega odbora, da se Zagreb ne udeleži službeno pogreba pokojnega kralja. — Istočasno in na isti način pa je glasoval tudi Jelašičev politični prijatelj prof. dr. Srkulj. Toda Demetrovič je Srkulja pozval, da se takoj javi na službo na gimnaziji v Mitroviči. — Dr. Srkulja se potiskuje v službo samo za to, da se ga iznebi iz Zagreba, kjer lahko tudi brez službe živi, dočim mora Jelašič iz službe, da se ga gmotno ubije. — Policajde-mokratoom so res vsa sredstva dobrodošla.
Primer enakopravnosti. Ljubljansko tajništvo «Svobode«, delavskega izobraževalnega in kulturnega društva,je prosilo pri prometnem ministrstvu za zni-I žanje voznine za one člane, ki se udeleže neke društvene športne prireditve na Jesenicah. Prometno mini-j strstvo tej prošnji ni ugodilo, temveč je odgovorilo té-I mu društvu, da za «ugodno rešitev ni zakonite podlage«, ker delavstvu, oziroma članom «Svobode« nihče ne brani,da postanejo tudi oni člani sokolskih društev, ter da tako pridejo do raznih olajšav. K temu pravi «Slovenec« od četrtka: «To je jako zanimivo odkritje. Sokol je navadno telovadno društvo, kakor je tudi O-; rei privatno telovadno društvo in kakor je Svoboda j privatno kulturno in športno, torej tudi telovadno dru-I štvo. Razmerje vseh teh društev do države je v bistvtt ! enako: Oblast je njihova pravila potrdila in jih priznala in potem naj v okviru svojih pravil delajo, kan hočejo. Nikakor pa nima država pravice, da eno ali drugo privatno društvo protežira. Enaka pravica za: vse!«	' .
Morala in moralni čut našega pokrajinskega namestnika Ivana Hribaja. Prava žena našega p okrajins-
Icega namestnika Milica je v sedanji draginji živela v velikem pomanjkanju. Od nje ločeni soprog g. Ivan Hribar jej je plačeval borih mesečno 1000 K. Gospa Milica Hribarjeva je tožila svojega dostojanstvenega g. soproga radi preskope mesečine ter zahtevala mesečnih 4000 K. Razprava radi zvišanja alimentacije Hribarjeve prave soproge se je vršila pred ljubljanskim sodiščem dne 21. t. m. Do obsodbe ni prišlo, ampak je sklenil pravni zastopnik g. namestnika poravnavo na mesečnih 3000 K. Gospa Milica Hribar je popustila v svoji zahtevi od 4000 na 3000 K, ker mora g. namestnik poleg nje vzdrževati še svojo — drugo ženo, rojeno Goričan — za legalizacijo neposlavnega zakona pa po nekdanjih predpisih proti nekdaj veljavni taksi pri — graški deželni vladi prekrščeno na ime Hribar.
Ali si hočete vzgojiti v Sloveniji analfabete? (Dopis sz učiteljskih krogov.) Dvanajst let hodim v šolo. Imel sem opraviti z otroci iz različnih krajev z različno nadarjenostjo in lahko trdim, da so moja opazovanja resnična in moji sklepi pravilni. Resnica, ki je ne more nikdo utajiti, je ta, da od časa, kar se vsiljuje v Ijuds-'košolske razrede cirilico, otroci več ne znajo gladko čitati, ampak mešajo črke in to celo v 4. in 5. razredu. Doma sliši otrok dan za dnem nevoljo, ki jo je povzročila pri starših in spjnh vseh odraslih vpeljava cirilice, kdo se bo potem čudil, če izgubi otrok veselje do učenja. Nadalje se množijo slučaji, da so otroci kaznovani, zaprti, ker niso znali cirilice. Doma se je otrok ne sme učiti, v šoli je ne zna in začne se potepati in najde vedno vzrok izostanka iz šole. To je en vzrok, da bomo v Sloveniji s čašom imeli precej ljudi, ki ne bodo znali ne čitati, ne pisati in tudi ne pravilno — govoriti. Sedaj pa je slavna in pametna gospoda v Ljubljani preskrbela še en pripomoček, da bomo imeli kolikor mogoče več ljudi, ki so zrastli brez šolske vzgoje, to so poletne počitnice na kmetskih ljudskih šolah. V mescih j ulij-avgust naredite obvezne počitnice, ljudstvo pa, ki je po gospodarskih razmerah prisiljeno imeti -v septembru in oktobru šolsko deco celi dan doma, jih W teh mesecih gotovo ne bo pošiljalo v šolo in tako otrok namesto dveh kar štiri mesece ne bo šel v šolo, in če k temu prištejemo še vse mogoče in nemogoče druge počitnice, pa bo več dni otrok doma, kakor v šoli. Kdo si upa pri teh dejstvih trditi, da je in bo šolska izobrazba šla naprej? Pa kaj je današnjim mogočnjakom na šolskem pouku! Cim več analfabetov in neizobražencev, tem bolje za nje, tem lažje se bo dalo ljudstvo za nos goditi.
Nova Horthyjeva odlikovanja («ordeni.«) Madžarski guverner Horthy je osnoval nova odlikovanja: križ za zasluge in kolajno, katera se bodo podeljevala tujcem ki imajo in so si pridobili zasluge za Madžarsko. Na ta način bo dobil tudi naš Pribičevič eno odlikovanje več ....
Odlikovani z redom sv. Save so: Gangl, Flere ter Helenc. — Vsemu svetu znani liberalni pedagogi.
Piscem «Avstrijske slave« se priporoča, naj se pobrigajo, da dobe vsaj red sv. Drave. Cim gibčne j ša in brez kosti je hrbtenica, tem večjo stopnjo odlikovanja Hobi.
Kako je v Bosni. Gozdar Tone Grandič je v Lužani .ustrelil dva muslimana brata Sadika in Murata Ham-■ziča, Zločinec je na svobodi in niti las mu dosedaj še mi padel z glave zaradi tega dvojnega umora. V tem okr. (Derventa) je med 30.000 Srbi komaj 350 siromašnih Turkov. Dočim Srbi smejo pred očmi javnih organov uničevati cele gozdove, je muslimanom prepovedano pobirati celo suhljad. — Tudi to spada med vzroke, zakaj so vsi muslimani za avtonomijo Bosne in proti centralizmu.
Nova razkritja na vidiku? V «Jugoslaviji« obljublja gosp. Emil Stefanovič temeljito razčiščenje zadev «Delniške tiskarne«, bivše «Kazine« itd. — Dobro bi Mio, razčistiti tudi stvar «Narodnega doma« v Ljubljani. Ce se ne bo zanimalo državno pravdništvo za mladoliberalne korifeje, se bo pa javnost. Tako raste liberalna stranka po številu svojih afer.
Ubogi orožniki. Okr. glavarstvu v Banjaluki (Bosna) vlada radikal Joca Todorovič. Kadar gre na sprehod s svojo gospo soprogo, mora orožnik voditi njihovo dete. — Orožniki, daleč sle prišli; celo do pestunje ste avanzirali! Smešno bi bilo, ko bi ne bilo — žalostno.
Smrt pri nogometni tekmi. Na Telovo se je vršila v Novem Sadu nogometna tekma med novosadskim telo vadnim klubom ter Sokolom. Tekma se je vršila na tako srdit divjaški način, da sta bila pri tej priliki dva nogometca težko ranjena ter prepeljana v bolnico. Devetnajstletnega Aleksandra Braznika so morali vsled rane operirati, a operacije i'adi slabosti ni prestal in je izdahnil na operacijski mizi.
Silna škoda od toče in ciklona v Slavoniji. Še pred kratkem je bilo po naših žitorodnih krajih tako ugodno vreme, da se' je bilo nadejati letos najboljše žetve. Zadnje dni pa nam prihajajo iz vseh krajev domovine poročila o neurju ter toči. Minulo nedeljo pred večerom pa se je u-sula toča od vasi Davora in Petrovasela pa do Broda in uničila sledeče kraje: Štivico, Kamarinco, Vrbovo, Beli-breg, Novo Kapelo, Batrino, Magičnako, Šiče, Sevce, Lu-žane, Ciglenik, Bečič, Drenovec, Ratkovico, Dragovce, Ma-tičevič, Pavlovce, Lipovec in Sušanje. Po ravnokar omenjenih selih je pobila toča vse setve popolnoma. Toča je prihrumela s tako silnim ciklonom, da je ta ruval in prelamljal po slavonskih gozdovih debele hraste. Uničeno je sadno drevje. Vse hiše, ki so bile pokrite z opeko, so brez strehe, podrtih je tudi večina gospodarskih poslopij. Toča je bila debelejša od kokošjih jajc in vsakdo, ki bi se bil upal med točo izpod strehe, bi bil ubit. Ti slavonski kraji so po tem neurju silno udarjeni in bodo brez žetve in gledajo pri malomarnosti naše vlade z velikim strahom v bodočnost.
Opozarjamo na oglas «Prve hrvatske štedionice v Zagrebu«, ki je dne 19. t, m, otvorila svojo podružnico v Mariboru, Gosposka ulica 24. Ta denarni zavod je bil ustanovljen leta 1846 in ima 40 podružnic.
Koncert vok. kvarteta «Primorje« iz Ljubljane v Rog. Slatini. — V soboto ,dne 1. julija ob 8. uri zvečer priredi priznani vokalni kvartet «Primorje« iz Ljublajne koncert v veliki dvorani Zdraviliškega doma v Rog. Slatini. Na vsporedu so izključno jugoslovanske umetne in narodne pesmi. Sodeč po sijajnem uspehu, ki ga je doseglo «Primorje« na svojem koncertu, .dne 12. t. m. v Ljubljani, bo ta prireditev, ki otvori letošnjo koncertno r ir edite v v Rog. Slatini, nudila zdraviliškim gostom izreden umetniški užitek, a privabi brezdvomno tudi mnogo zunajih izletnikov v Rog. Slatino.
Prvi nastop pevskega zbora iz Podveljke. Tukajšnji pevski zbor,- nastavljen od gospodov Zapečnik (načelnik železniške postaje) in Rustja (učitelj) nastopi javno prvič dne 2. julija v podveljčki šoli. Ob enem predstavljajo takrat dramatični prizor «Šolski nadzornik«.
Iz Maribora.
Himen. Danes je bil poročen v Št. Petru pod Sv. gorami gospod dr. A. Juvan z gospico Angelo Jug. Bilo srečno!
O balkanizmu «Taboritov«. O balkanizmu je začel razpravljati tudi «Tabor« in sicer o balkanizmu v časopisju. Potem, ko je na «mrtvo ime« — kakor bi rekli Srbi — nametal cele golide blata na osebo gospoda ravnatelja Kamenaroviča v predhodni številki, «Tabor« farizejsko zavija oči in se cinično zgraža nad «osebnim napadanjem političnih nasprotnikov«. Ko bi se «Tabor« s svojimi policaj demokratskimi tovariši držal tega načela, bi se morda dalo ž njim stvarno razpravljati o tem vprašanju. Zato pa samo mimogrede omenjamo, da političnih oseb nikakor ne moremo in ne smemo ločiti od programov in idej katerekoli stranke. Program in ideja ostaneta mrtva, če nimata svojih nosilcev in oživotvoriteljev. Še le tedaj, če se oseba z vso svojo osebnostjo založi za uresničenje programa in ideje in njima da na ta način življensko moč in sposobnost za borbo, ima protivnik pred seboj živega nasprotnika. Proti mrtvim nasprotnikom — v tem slučaju program in ideja brez živih nosilcev — se bore samo — hijene. Vzemimo primero. Stranka xy ima lahko po njenem pojmovanju dober program, kaj
pa pomaga lo, če so pa nosilci tega programa lopovi iß: i uzmoviči, katerim je program in ideja" le pretveza, da j nemoteno kradejo narodno premoženje zaradi osebnih j koristi in častihlepne ambicije. Nočemo pri tem aludirati na znane bančne transakcije na škodo raznih splošno narodnih in državnih fondov. Zato smatramo hoj proti političnim eksponentom strank ne za osebno, pač pa za načelno borbo ideje z idejo. Da pa se nas ne bo napačno razumelo, dostavljamo, da se osebe, ki nimajo izrazito strankarske funkcije v javnem življenju, ne morejo smatrati za politične osebe. Pripadnost k tej ali oni stranki oseh, če so sicer osebno poštene in v zasebnem življenju neoporečne, naravno, ne pride v poštev v politični borbi. S tatovi, goljufi in sploh z nepošten jaki pa naj se ukvarja policija in sodišče, v kolikor take osebe ne stoje v ospredju političnih bojev. To je bilo potrebno enkrat za vselej točno ugotoviti, a da se ne bodo «Tabor« in ostalo polieajdemokratsko časopisje v obrambi svojih več ali manj zloglasnih korifej posluževali te vrste umika, ko jih neoporečna dejstva škandaloznih afer v njihovih vrstah pritisnejo ob zid 1 a bi bila lepa, ko hi zapovednik sovražne vojske zaklical nasprotni armadi: «Ne streljale na moje vojake in name, ker bom to smatral za osehni boj, streljajte na idejo!« To bi sicer bila polieajdemokratska logika, vsaj glede najkočljivejših denarnih afer z Jadransko banko, toda sadu pa ne bo obrodila.
Smrtna nesreča. V soboto popoldan je padel v Studencih Anton Simonič, tretješolec mariborske gimnazije tako nesrečno iz lipe 15 metrov visoko, da je takoj mrtev obležal. Pogreb se vrši danes iz hiše žalosti na studenško pokopališče,
Ustrelil se je v Rušah znani, svoječasni član mariborskih fašistov Šarh. Vzrok samomora — strah pred roko pravice.
Vodstvo splošne bolnice v Mariboru razglaša: — Vsled slabega gmotnega stanja v Mariboru se sprejem bolnikov omeji izključno le na najbolj nujne slučaje.
Družabni večer se vrši v Gambrinovi dvorani v torek, dne 27. t. m., od 8. ure naprej.
Seja pripravljalnega odbora za kat. shod v Mariboru se vrši dne 6, jul. ob 10. uri dopoldne v tajništvu SLS v Cirilovi tiskarni. Vsi gg., ki so dobili tozadevna povabila, naj se seje sigurno udeleže.
Glasbena Matica v Mariboru je priredila javno produkcijo svojih učenk in učencev v Götzovi mali dvorani. Izvajanja so bila zelo zadovoljiva in v čast učiteljskemu osobju. Male pianistinje, violinistinje in violinisti ter solistinja so v splošnem dobro izvršili svoja prednašanja. Častitamo gg. profesorjem Druzoviču in Comelliju ter gdč. Kačerovi na lepem uspehu.
Obrtna razstava v Mariboru. Prijavni rok ze pokrajinsko obrtno razstavo v Mariboru je že sicer potekel s. 15. junijem, toda razstavni odbor še sprejema do preklica tozadevne prijave. Za razstavo predmetov iz Prekmurja bodo določena posebna zbirališča, odkoder se dobo razstavni predmeti prepeljali v Maribor. Prijave vajeniških, del je doposlati do 15. avgusta t. 1. Prijava mora vsebovati ime vajenca in mojstra, učno dobo in opis razstavnega prèdmeta. Mojstri so naprošeni, da dajo svojim vajencem toliko prostega in potrebnega gradiva, da izvrše primerno delo za razstavo. Vrtnarska razstava, ki bo priključena obrtni razstavi, bo prva te vrste v naši državi in bo pokazala visok razvoj našega vrtnarstva. Vinska razstava bo pa najboljša reklama za naša vina. Poživljajo se naši vinogradniki, da prijavijo svojo udeležbo na tej razstavi. Prijave je poslati odseku Kmetijske družbe v Mariboru.
Trgovine na Vidov dan zaprte. Trgovski gremij naznanja svojim članom, da imajo biti trgovine na Vidov dan dne 28. t. m. kot državni praznik cel dan zaprte.
Pri zadrugi krojačev in sorodnih obrtov v Mariboru se bodo vršile v mesecu juliju t. 1. skušnje vajencev in vajenk ter pomočnikov in pomočnic. Tisti, ki se hočejo udeležiti teh skušenj, naj predložijo tozadevne prijave do 1. julija zadružnemu načelništvu.
Mestno kopališče bo ta teden z ozirom na praznike v torek, dne 277 t. m. odprto in na dan praznika v sredo in četrtek zaprto. Parna kopelj ostane ves dan odprta za moške. Kadna koplej je vsem strankam dostopna.
LISTEK.
Gladiatorji.
Druga knjiga. — Anteros.
(117. nadaljevanje.)
Popolnoma mu je upadel pogum. Nenavadni dogodki so ga čisto splašili, skremžil je lice, si zaril prste v svoje dolge kodre in glasno zajokal.
»Kaj —?« je zagrmel tribun in čelo se mu je zatemnilo od jeze. »Torej je nisi pripeljal — ? — Neroda!« je pridjal mirneje in potlačil svoj srd. »Kje je — popotnik, ki sem Damasipu naročil, naj ga pripelje nocoj semkaj —?«
»Povedal ti bom resnico!« je vzkliknil Automedont, padel na kolena in poljubil rob obleke svojemu gospodarju. »Pri tempeljnu Veste, govoril bom resnico! Šel sem -i vozom odtod preko Tibera in sem čakal v temi. Jugurta ni hotel stati mirno in Damasip je nekaj prinesel na rokah — nekaj zavitega, — popotnika — in ga je položil v voz in mi je dejal, naj hitro vozim, in v naglem diru sem vozil do apijske ceste in tam sem moral kreniti v stran, ker hiše so gorele in ljudje so se pobijali na ulicah in Scipion je bil nemiren in Jugurta se je bal množice in zopet sem krenil v stran in vestalke so nas ustavile in nisem smel skozi njihov sprevod. Obstal sem torej in strašen velikan je zagrabil konje za uzde in tisoč vojakov, ne, cela legija je obstopila voz in ubili so Damasipa in potegnili so — popotnika iz voza in ga tudi ubili in Scipion je udarjal s,kopiti krog sebe in ustrašil sem se in sem vozil domov kakor hitro sem mogel — in zares, ni bila j moja krivda —!«	!
Automedont je v svojem strahu pomnožil število napadalcev in povečal nevarnost. Ni spoznal gladiatorjev in preveč je bil zmeden, da bi bil podal svojemu zapoved-niku podrobno in zvesto poročilo o dogodku.
Placid je spoznal, da ne bo mogel ničesar pametnega izvleči iz dečka. Vgriznil se je v ustnice od onemogle jeze, pa vozač je bil njegov ljubljenec in ni ga hotel kaznovati zaradi neuspeha, ki ga ni sam zakrivil .
»Da so le vsaj konji nepoškodovani!« je dejal dobrovoljno. »Pojdi, dobi si večerjo in kos kruhal Poslal bom po tebe!«
Prijetno iznenađen je pogledal Automedont svojemu gospodarju v lice. — Placidov obraz je bil smrtnobled, pa je kazal brezobzirno odločnost, ki so jo tako dobro poznali njegovi ljudje —.
In res je potreboval tribun v tistem trenutku vso svojo odločnost in razsodnost. Že med pogovorom z Autome-dontom je njegovo bistro uho ujelo topot umerjenih vojaških korakov in žvenket orožja.
Vsa kri mu je šinila k srcu. — Ali je Cezarjev ma-nipel zasedal hišo —?
Pa globoko si je oddahnil, ko je mesto centurionove orlovske čelade spoznal vitko postavo Rufusovo in njegove prijatelje, ki so spoštljivo in s plašno nezaupnostjo stopali v dvorano.	.
Dvolični Placid si je znal nadeti obraz in je znal igrati vlogo, kakor je zahteval trenutni njegov položaj. Toda topot je donela odkrita prisrčnost iz njegovega pozdrava. Gladiatorji so mu bili bolj dobrodošli, nego so si sami mislili.
»Živijo Rufus, Lutorij, Eumolpus!« je hrupno kričal. »Odlični mečevalci in vztrajni pivci! Ej, stari Hirpm, ali I ne vidim tvojih širokih pleč tamle v gneči? In Hipija je tudi tukaj, kralj arene! — Dobrodošel vsakteri izmed vas!
Večerja je pripravljena in vino se hladi tamle med cvetjem! — Še enkrat, dobrodošli!«
Osupli vsled nenavadnega sijaja in razkošja, ki so ga srečavale njihove oči, kamorkoli so pogledali, niso gladiatorji odzdravljali s preveliko zaupljivostjo in živahnostjo. Rufus je drgal Lutorija s komolcem, češ, naj on odgovori s primemo vljudnostjo, Lutorij pa je v navadni skromnosti dal znamenje naprej Eumolpu iz Ravene, sr-šastemu človeku s krivimi nogami, obilnimi mišicami in oglatim, odurnim licem. Plašno je gledal nerodni borec krog sebe in najrajši bi se bil obrnil in se pobral iz nevajene okolice.
V tem pa se je Hipija preril skozi tovariše in rešil položaj. Eumolpus pa se je nezadovoljen izmuznil v a» zadje.
Placid je plosknil v roke, — aziatski običaj, ki so ga Rimljani prevzeli v svoje razkošne domove — dva alf trije sužnji so prihiteli na njegov klic. S spoštljivim začudenjem so gledali gladiatorji njihovo bogato obleko in njihove lepo vzraščene postave — .
»Ponudite vina mojim prijateljem. Par besed« — ee je obrnil spet k svojim gostom — »moram govoriti » vašim poveljnikom, nato pa koj sedenfb k večerji!«
Pri teh besedah je povedel tribun Hipijo na stran. Sklenil je, da mu bo v teh nevarnih trenutkih rajši vse zaupal in se zanesel na vestno in neomahljivo zvestobo, ki so se je ti ljudje držali v svojih pogodbah.
»Niti trenutka ne smemo zgubiti«, je začel poln skrbi, ko sta prišla s Hipijo dovolj daleč v stran od tovarišev. »Zgodilo se je nekaj, s čimer nismo računali. — Ali misliš, da naju slišijo — ?«
Hipija se je malomarno ozrl po svoji četi. j »Pri vinu so! Ne boj se! To jih bo zamotilo do ve*
. čerje!«
j	1	(Dalje sledi.) j
Naznanilo cenienemu občinstvu!
Vsled preureditve svoje trgovine prodajam od ^danes naprej vse blago
Gospodje trgovci dobe še znaten popust, Za obilen obisk se priporoča
Martin Stadler, trgovina z mešanim blagom
Maribor, Vetrinjska ulica 2§. na dsheici
na drobno!
bdsjricij Ib tata gniti; Konzorcij «Straž«,«
Odgovorni uradni!; Međo Puieniak,
Da se zmanjša materijal za pleme se vrši v nedeljo, dne 2. julija t. 1. ob 12. uri 30 minut popoldne prostovoljna dražba materijala žrebčame ali kobilarne v Capuni (grof Jankovich). Na dražbi se bo prodalo 16 kobil, med temi 9 z žrebeti, 2 triletni, 3 dveletne, 4 enoletne žrebice, 2 triletna, 2 dveletna in 4 enoletne žrebčeki. Izdražba tisti, ki največ ponudi proti plačilu v gotovini ter 50 K za vsako uzdo.
ZvttM vlako«:
Prihod iz smeri Osijek na postaji Capuna ob 11. uri 10 minut. Prihod iz smeri Zagreb, postaja Suhopolje ob 9, uri 30 minut. Odhod proti Osijeku postaja Cabuna ob 2. uri 47 minut popoldne. Ob prihodu vlakov čakajo vozovi. Natančne sezname vsega materijala daje g. pl. Rossmanit, Radvanje, Maribor.
1 — 3t	274
Dražba v žrebfarni.
KISOVA KISUNA 80% kemično čista
ima na zalogi ter edino zastopstvo za Slovenijo
GOSPODARSKA ZVEZA, r. z. z o z. LJUBLJANA P0ÜZMCA V CELJU
.£«,9ElC«,£|'Ova ulica, 1.
Ima vedno na zalogi lepo zdravo koruzo, oves in vse mlevske izdelke, kakor tudi špecerijsko in kolonijalno blago po najnižji ceni. Kupuje dobro ohranjene balone od kis. kisline (vsebina 30—6.0 1) in plača po najvišji ceni. Dalje preskrbuje vsakovrstne poljedeljske stroje, kakor: mlatilnice, čistilnike za žito, trijerje, slamoreznice, raznovrstne pluge, preše za sadje in grozdje, dalje vsakovrstna najboljša in najzanesljivejša semena, kakor tudi umetna gnojila, katere ima vedno na zalogi centrala v Ljubljani.	3-6 27I Postrežba točna in solidna.
Zadružna gospodarska bank t
Podružnica v Mariboru.
Začasno: Koroška cesta 1/1.— Telefon 311. — Brzojavi: Gospobanka.
Centrala: Ljubljana. Podružnice : Djakavo, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura :
Interesna skupnost z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital in rezerve skupno z afiHjacijanif čez K 50,000.000’
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije.
š, ttna.

Veletrgovina z železnino
PINTER & LENORO, MARIBOR
Traverze, cement, železo vseh vrst, pločevino, štedilnike, žica, žičniki, I pumpe, razne cevi, kovanje za zgradbe in pohištvo, kuhinjsko posodo, lito. črno in pločevinasto postekleno, kakor tudi kovaško, ključavničarsko in mizarsko orodje, kose, brusne kamne in vse druge v železninsko stroko spadajoče predmete. Blagajne vseh vrst in verige domače tovarne.
Postrežba točna.	Con® solidna.
»S
Spodnještajerska ljudska posojilnica
v Mariboru, Stolna ulica štev. 6, r. z. z n. 2.
obrestuje od Novega leta naprej navadne
vloge po
„ Trajne in večje vloge pa po dogovoru.
Prva hrvatska štedionica Zagreb
podružnica Maribor, Gosposka ulica 24.
Telefon ravnatelja 317.
Telefon menjalnice 318.
Ustanovljeno 1.1846.
Delniška glavnica K 208,000.000. Rezervni zaklad K 130,000.000. Vloge K 2.500,000 000 -.
-—	~ ■■n®ai	~	m*--“■"*»
Podružnice :
Beograd, Bjelovar, Bròd n/S., Celje, Crikvenica, Čakovec, Daruvar, Delnice, Djakovo Gjurgjevac, Ilok, Karlovac, Križevci, Maribor, Mitrovica, Nova Gradiška, Gguiin, Osijek gor. grad, Pakrac, Požega, Rijeka, Senj, Sisak, Skoplje, Subotica, Sušak, Sv Ivan Zelina, Varaždin, Velika Gorica, Virovitica, Vukovar, Zagreb Ilica 117, Zemun.
Ekspoziture :
Osijek dol. grad, Vinica kod Varaždina.
Menjalnice :
Zagreb Ilica 5.
Prevzema vloge na vložne knjižice in na tekoče račune. Eskomptira menice in devize. Prevzema v inkaso tu- in inozemske menice. — Izdaja 41/2 % založnice, koje imajo oupilarno varnost in jamčevno sposobnost. Izdaja uverenja čekov in kreditna pisma ter izvršuje izplačila na podlagi akreditivóv na vsa tu- in inozemska mesta.
Izvršuje borzne naloge vestno in kulantno.
Vzdržuje zvezo z vsemi prvorazrednimi bankami v Parizu, Londonu, Zürichu, Berlinu, Dunaju, Budimpešti, Bukarešti, Pragi i. t. d. ter v
Ameriki.
BfZijjftvni nsalov: Ppažtediona.
Prodaja lesa.
Cerkveno predstojništvo na Ojstrici pri Dravogradu proda približno 600 m8 smrekovega in borovega lesa dražbenim potom. Javna dražba se vrši dne 27. junija 1.1., ob 11. uri, v občinski pisarni v Dravogradu. Prodajni m sečni pogoji, kakor tudi druga pojasnila se dobe pri podpisanem uradu in se naznanijo interesentom tudi pri licitaciji.
Cerkveno predstojništvo na Ojstrici,
dne 17. junija 1922.	2—3 270
=M VARMA=
za zvonove in kovine, poprej [i s. 18S
DENZÉLA SINOVI, MARIBOR Kopališka ulica 9, je zopet v obratu. — CERKVENE ZVONOVE. — Izdeluje surove litve v vseh kovinah in zlitvinah (bron, medenina, aluminij i.t.d.) — UMETNA LIVARNA reliefi, cerkveni svetilniki. — Vsa oprema za žgalnice, kletarstva, pivovarne, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Popravljalnica za brizgalne i. t. d. —	_ |nž. J. & H. Sfitti,