ZAČELI Z JAVNIMI DELI
Javna dela so pri nas relativno nov pojem. Najprej nam ob njem pride
na misel znameniti Rooseveltov New Deal, ki je bil, kot nam je kasneje
pokazala zgodovina, učinkovit odgovor na vsesplošni gospodarski
padec v Združenih državah Amerike konec dvajsetih in v začetku
tridesetih let tega stoletja. Spremljala ga je prav lako znamenita
prohibicija, ki se je sprevrgla v cvetoč posel.
Njegov poglavitni namen je bil vspodbuditi ponoven vzpon
gospodarstva in njegovo uravnoteženje. Zato ni čudno, da so tudi pri
nas pomislili nanj, da bi nekoliko skrajšali vrste nezaposlenih in omilili
že dalj časa trajajočo socialno krizo. Težko bi bilo že zdaj trditi. da se je
zamisel o javnih delih - prišla je z ministrstva za delo - prijela tudi na
naših tleh. Toda prvi začetni in skromni koraki so narejeni. Razumljivo
je, da jih spremlja kopica ležav, ki so na cni strani odsev naše ne preveč
dobre družbene organiziranosti in na drugi pomanjkanja tovrstnih
izkušenj. Ena od občin, kjer s<» se kar pogumno lotili akcije, je tudi
naša.
Začetna šestnajsterica
Občinski izvršni svet se je na poziv. naj občine pripravijo programe javnih del. takoj odzval s šestimi programi. Dva od njih že potekata. preostali pa so še v pripravi. Glede na to. da se občina že nekaj časa ubada s težavami pri vzdrževanju lokalnih makadam-skih cest. ki jih občani - še posebej iz odročnih vasi in zaselkov - vsak dan čutijo na svojo koži. je najprej stekel temu namenjen program del. Tako si skupina od dvanajstih do šestnajst (nezaposlenih) delavcev že od konca julija letos služi sicer skromen in zača-sen kruh z delom na teh cestah. Pred-vsem čistijo jarke in jaške. sekajo ra-zraslo grmovje in tudi krpajo najbolj razrite dele cest proti Prežganju. Jan-čam in Lipoglavu. Ko smo jih skupaj s predsednikom in nekaterimi dru-gimi funkcionarji izvršnega sveta obi-skali na delovišču. so nam povedali. da v glavnem nimajo pritožb. Je pa res, da niso vsi enako zadovoljni. To je treba tudi razumeti, saj biti nezapo-slen v današnjih časih hude draginje ni ravno razlog za zadovoljstvo. Se-veda jih je predvsem zanimalo. koliko bodo zaslužili. Nckaj čez pet tisoča-kov. Organizirano imajo prehrano med delom. prevoz na delo. zavaro-
vanje in teče jim delovna doba. Malo ali veliko? Kakor za koga: pravi ce-starji denimo zaslužijo vsaj tri tisoč dinarjev več. ggveda ni vse v denarju. priznavajo. A vsaj za mesec. dva sta
odpravljena negotovost in pritisk, ki sta stalna spremljevalca nezaposlenih. Pa tudi spoznanje, da delajo nekaj koristnega, da neposredno pomagajo Ijudetn iz teh krajev. nekaj pomeni. Morda mestnega asfaltnega življenja navajanemu človeku takšno delo ne pomeni ničesar. toda ljudem, ki se morajo po teh cestah vsak dan voziti na delo in po drugih nujnih opravkih ter pri tem nikoli ne vedo. ali bodo po prvem večjem nalivu sploh še pre-vozne, pomeni veliko več.
Kaj bo pokazal račun
Trajnejša rešitev življenjskih pro-blemov nezaposlenih to delo seveda ni. razen morda za tiste. ki jim do upokojitve ne manjka dosti. pa tako nekako po kapljicah zbirajo manjka-joče mesece. V tem konkretnem pri-meru se vsaj za nekatere izmed njih kaže še ena možnost. Občinski funk-cionarji so se namreč na lastne oči prepričali, da so pritožbe ljudi iz tch krajev še kako upravičene. In ker na vidiku ni denarja za »dokončno reši-tev«.. to je asfaltiranje teh cest. so na hitro izračunali. da bi se občini izpla-čalo zaposliti nekaj stalnih cestarjev. ki bi kot v dobrih starih časih. ko je bil cestar še spoštovanja vreden po-klic. skrbeli vsak za svoj odsek ceste. Makadamske ceste pač zahtevajo stalno vzdrževanje. sicer luknje posta-nejo tako številne in globoke. da je nujen večji cestarski poseg. kar se-veda pomeni tudi veliko denarja. Da je tako. je pokazala velika razlika med delom ceste. za katerega stalno skrbi cestar in preostalimi deli. kate-rih se cestno podjetje loteva občasno. Če se bo račun izšel. bodo ljudje za isti denar imeli dobre ceste. nekaj zdaj nezaposlenih pa zaposlitev.
Dohrodošle izkužnje
Programi so pravzaprav prvi pionir-ski poskusi organiziranja javnih del in
z njim ni bilo malo težav. Poleg tega, da se nanje gleda s precejšnjim neza-upanjem - kot na vsako novost - je bilo treba potegniti kar nekaj niti in jih speljati v skupno središče - v ko-mite za družbene dejavnosti. Pri orga-niziranju namreč sodeluje precej insti-tucij in podjetij - od zavoda za zapo-slovanje in različnih občinskih služb do društev in podjetij. ki program izvajajo ter dela nadzorujejo. Nekaj dvomov je dodal tudi ta prvi cestni program. ki je zaradi narave del (te-žaško fizično delo) že na samem za-četku dobil prizvok nekakšnega prisil-nega dela. Kasneje se je izkazalo, da so bili strahovi odveč. Del zaslug za to gre gotovo prvemu izvajalcu, Cest-nemu podjetju. ki je za vodenje in nadzor nad delom izbral ljudi, ki so bili kos včasih tudi občutljivim medse-bojnim odnosom.
Te prve izkušnje seveda s pridom uporabljajo tudi pri pripravljanju pre-ostalih programov. Eden od njih - po-pis, ocenitev in kategorizacija stano-vanj v družbeni lasti - že poteka. Tra-
jal bo dva meseca, opravili pa ga bodo štirje delavcr. Prvega oktobra naj bi začeli izvajati program osnovne nega in oskrbe starejših občanov; tudi pri tem bodo sodelovali Stirje delavci. trajal   naj   bi   najmanj   tri   mesece.
Morda je znak za to, da se je stvar vsaj za silo organizacijsko utekla. tudi program, ki ni bil predviden, pa kljub temu že teče. Gre za ureditev šport-nih igrišč in igral fužinskega vrtca. V organizaciji Centra za socialno delo igrišča ureja skupina gojencev Za-voda za usposabljanje Janez Levec.
V pripravi sta še dva projekta - čiš-čenje rečnih bregov Ljubljanice, Gru-barjevega kanala in Besnice ter seka-nje posušenih kostanjev. New Deal to gotovo ni. je pa eden od poskusov reševanja vedno težjega sodalnega položaja, da bi javna dela lahko pri-pomogla k odpravljanju posledic go-spodarske krize. kot so v tridesetih, pa bo država morala storiti veliko več.
J. Poglajen