46. Številka. Ljubljana, četrtek 26. februarja. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Uhaja vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman z« avstro-ogerske dežele za celo leto 1« gl., za pol lota 8 K\. «h četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za celo leto 13 gld., za ittši h>ta I gld. BO kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko ved, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Sol .h in aa dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. M> kr., po poŠti prejenmn za četrt leta 3 gold. — Za oznanila au plačuje od četmstopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, B kr., če se dvakritt, M 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — U red n i St vo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej liiSi St. 3 .gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. administrativno stvari, je v „Narodmj tiskarni- v Kolmanovej hiSi. Imajo li Nemci pravico zabavljati na Ruse? Vsled strahovitega, v kratkem času tretjega poskusanja na ruskega carja življenje, vsled groznega dinamitnega „vzriva" v zimnej carskej palači, nemške novine ne ved6, kako bi bolj grdo napsovali se na ruski narod, da je iz sebe rodil nnihiliste", te ruske posebne socijalne demokrate in strašne vladarjemoritelje, ki ne unij o para na svetu. Pa ravno Nemci bi imeli najmenj psovati, kajti zalega nihilistov v Rusiji je prav zu prav „nemške kulture" delo, nij domače rusko, ampak iz Nemčije preceplj eno in v Rusiji še bolj zdivjalo. Ondan so namreč ujeli neko tolpo nihilistov, ki so baš tiskali svoj uporni list in načelnik teh zarotnikov se je imenoval D e u t s c h! To ime se pač ne glasi rusko, rekel bi, ali ka-li? In te dni so v Parizu zasledili moža, ki je predzadnji napad na carjevo življenje izvršil Ba moskovskoj železnici in ta mož se imenuje spet prav trdo nemško H ur t man! Kdo bo tajil, da se II ur trna n ne glasi pošteno germansko ? In tretjič,.katere knjige so evangelij nihilistov V One nemške ali iz nemščine preložene liuehnerjeve knjige, kakor „Kraft und Stori'*4 itd., ki pridigujejo goli materijali-zem in zasmehujejo ves idealizem in vso vero na kaj višjega in tako stvarjajo neko polovičarsko znanje, ki človeku duševno nekaj vzame, ali mu namesto vzetega ničesa ne da, niti ne kakega razumljenega lilozotičnega sistema, pa tako uezadovoljneže v državi dela. S kratka: nihilizem je prav za prav import iz Nemčije V Rusijo. Sa| namreč vendar vemo iz samih nem- Besedica o sekti starčevičijanskej. Nigdar v svojem življenji nijsein jel tako dobrega ričeta, kakor sem ga jel v — reštu. Starčevič, proiok. Slavni možje in nekateri državniki imajo navado, da radi povedo katero in izustijo moder izrek, ki izrazu je v malo besedij veliko misel. Poznamo jih precej tudi mi tacih izrekov, n. pr. onega o pritiskanji na steno, da moramo čakati, da bode uže bolje in še več enakih, a tudi prorok hrvatskih nihilistov, ali kakor bi se po domače moglo reči, hrvatskih „ni-^tarij", je povedal eno v tolažbo svojim vernim, ko je bil prišel pred nekaterimi leti iz županijske kvadrature po trimesečnej kontumaciji zopet na svetlo. ških in iz ruskih knjig, da so celo ob svojem času sloveči nemški pisatelji kakor Kl in-g e r, M u s a u s, S e u m e in dr. sli v Rusijo da so — v Nemčiji doma stradavši — tam kruha našli, a poleg tega so, v Rusiji na jevši se, z nemško nehvaležnostjo na Ruse zabavljali in psovali. 0 Klingerji se bere, da je imel navado govoriti: „die Menschen und auch die Russen". Torej Ruse nij ta vrli Nemec niti kot č 1 o v e k e smatral, a p 1 a č o za hrano svojo je iz ruske kase rad vlekel! Prav tako sg je obnašal, kakor se še zdaj nekateri Nemci, ki mej druge narode pridejo kruha iskat. In potomci tacih ljudij kakor tudi oni, ki so se od tacih importiranih materijalistov morale učili, štejejo zdaj k jako malej a silovitej kasti nihilističke sekte, ki pa hvala Bogu nikakor nij tako velika kot nemška socijalno-demokratična. Rusko „Novoje Vremja" je uže pri ondanšnjem moskovskem napadu na carja — ki se bode najbrž po Nemci Ha rt. manu zvalo — odgovarjalo nemškim novinam, da se v Nemčiji po številkah volilcev v mestih konstatirati da, da je uže skoro 40 % nemškega prebivalstva socijalno-demokratično, a ruskih nihilistov niti pol procenta nij. Iz teh obzirov torej bi Nemci uže smeli nekoliko bolj molčljivi biti nasproti Rusiji. Ali zastonj je od Nemcev kaj tacega pričakovati. Kakor so namreč oni privatni Nemci v Rusiji gostoljubnost z nehvaležnostjo plačevali, tako se nemški narod zdaj v svojej celoti politično še bolj nehvaležnega kaže. Da so leta 1870 in 187 1 Nemci na Francoskem zmagali, imajo se samo Rusom zahvaliti, ki so jim hrbet varovali pred Avstrijo uže mobi-lizujočo in potlej pred Italijani. Pruski „olle Vilem" je tačas tudi izpred Pariza ruskemu carju telegrafiral: „Nemčija ne bodeni- Ta izrek prerokov sem gori postavil na čelu svojemu denašnjemu spisu, no, predno pišem dalje, prosim svoje spoštovane čitatelje za malo potrpljenja. (Tukaj se naj skašlja, kdor me misli slediti do konca.) Takrat, moji dragi poslušalci, ko se je naš prorok delektiral z ričetom, ter je dobival menažo iz Hinterhoterove kuhinje, iu ko je stanoval v oinnibusu zagrebškega sodbenega stola, takrat, pravim, se nij ravno dobro godilo hrvatskej nihilistiškej sekti, ker je bila čisto brez glave, denes se jej pač dobro godi, ker ima glavo v Jaški, a jezik jej uže seže od Jaška do Sušaka, kraj niagjarske Reke. Glavo ima tedaj sekta, jezik tudi strašno dolg, kakor sem vam povedal, desne roke pač nema več, ker so jo amputirali pri Rakovci. — Skoraj sem pozabil povedati, da ima sekta prav dobre noge v Zagrebu. Ker se nij treba bati regularne pluske od koli pozabila, kaj se ima vašemu veličanstvu zahvaliti." — Nemčija pa ne le, da je vse pozabila uže na berlinskem kongresu, nego tudi zdaj, v tem hipu, ko je Rusija dobila znotraj z atentatom na carja občutljiv udarec, izkazuje liismarkov oficijalen organ „Norddeutsche Allg. Ztg." nemško hvaležnost s tem, da na Rusijo in zlasti na nje zaslužnega vojnega ministra Mi ljuti na ščuje. „Nordd. Allg." Ztg." namreč dne 23. febr. piše, da ruska brambena utrjevanja pri Kovnem, Bialemstoku in Orodnem pome-njajo bodoč napad na Nemčijo, da je ruski minister Miljutin pospeševatelj ruskih planov zoper Nemčijo, da čaka le kedaj bodo Fran-cozje s pripravami gotovi. Uzroka nemški list nema za to sumnjičenje nobenega, ali svojo nemško hvaležnost mora Rusom izkazovati in prilika se Nemcem zdi dobra. Politični razgled. \ot naiij«» dežele. V Ljubljani 25. februarja. Državni zbor je zavrgel predlog L i e n b a c h e r j e v glede odpravljenja državnopravnih funkcijonarjev in prešel na posvetovanje o vladnej predlogi glede oproščenja davkov pri novih ali prezidanih zgradbah. Vlada je za to, da se take zgradbe oproste davka samo za 12 let. Obrlskl odsek državnega zbora je v svojej zadnjej seji v ponedeljek nadaljeval posvetovanje o obrtskega zakona Členu III. ki določuje skrb za zdravje in življenje delavskih pomagačev, in členu IV. o dolžnosti poroštva obrtskih podjetnikov. Ustavaki so hoteli, da bi se ta dva člena iz zakona popolnem izpustila, a prešlo se je potem vsejedno k špecijalnej debati. TrffovKlti miiii*f<>r baron Korb je povabil klub desne stranke, naj izvoli dva zaupna moža, ki bosta pomagala ministerstvu pri sklepanji trgovsko-politične pogodbe s pru- človeka z amputirano desno roko, se tudi mi nič ne bojimo, ampak hrabro poglejmo, kakšna je ta brzonoga sekta brez desne roke, z debelo in trdo glavo pa dolgim jezikom, ki precej smrdi po j udih, in se zove „Sloboda". Ko je še sekta imela glavo in desno roko, ter jej še jezik nij bil zrasel na Sušaku, je šlo vse bolj tiho, samo enkrat je bilo čuti zamolkel vrisk pri Rakovci prigodom operacije, potlej je pa zopet vse potihnilo. Desna roka, po imenu Evgen Kvaternik, je kot viee-kralj velike Hrvatske skupaj z generalnim štabom žalostno smrt storil pri Rakovci, in zavoljo tega se je bil tudi prorok preplašil malo pa ričet je jel in bil je mir nekaj časa v deželi. Pozneje, ko se je rana bila zacelila, je začel jezik rasti sekti, in sedaj ga ima, kakor sem vam užc povedal, takega, ki se vsak teden po trikrat stegne ter poliže „Kranjce", Naznanilo. Mlada dekle, ki ima v nekem lepem kraji, kjer e aodnija i ti okrajno glavarstvo, hišo, gostilno in »varno, pri katcrvj hiši je tudi nek 'j grunta, se žeti omožiti s poštenim človekom do 40 let starim, ki ima najmanje 1300 gld. denarja, in jo za gostilno izurjen. Ponudbe s fotografijami naj bo pošiljajo opravništvu „Slovenskega Naroda" pod besedo: ..Ljubezen •■. (60—2) i1 salonsk premog in (44—115. drva ena po iiii|iM/j< i «-«-ui pri A. Debevcl, rimska cesta (Gradišče) 19. Oznanilo. Pri farnej cerkvi v ogatcl i 'erkovskej vasi) se bo itn ftfnvn mu t' >UMlltW stffhe 20, marca t. 1. dopolnilne ob 10. uri po dražbi oddala. Osnovni načrt, mera, prcvdarek troškov in stavbeni pogoji so v tarovži v ('erkovskej vasi na pregled razpoloženi. Kedof to delo želi prevzeti, je povabljen zgonj imenovani dan k dražbi priti. Logatec, dne 21. svečana 1880. (65-i; Stavbeni odbor. Naprošeni smo, da ta telegram objavimo zavolj njega posebne važnosti. Vlada francoska je ukazala popolnoma razrušiti in podreti tuilerijsko palačo v Parizu, zato ao francoske oblasti odpovedale vse prostore v tej palači nahajajoče se največje trgovin.« sveta. Ker se morajo prostori v določenem kratkem času izprazniti, in bi se izgubila kavcija 4CO.O00 frankov, ako bi se ne izpraznili do določenega obroka, zato je direkcija to trgovine, pod vodstvom gospoda Olivera v. d. S., g as.»vitega trg >vca iz Amsterdama, v jednej glavnej skupščini ukazala, da se vso blago za majhen del prodajalskih troškov poduri, ker je nemogoče tolike zaloge blaga v tako kratkem času v Parizu razprodati; zato je bilo vse blago v jednakiii delih razposlano na Avstrijsko, Nemško in Angleško. Omenjamo se enkrat: T7"se "tolsto dobi se zsustoanj samo za maj lir no odškodovanje prodajalskih troškov. Vodstvo prosi, naj čestito čitajoče občinstvo to vrlo ugodno prodajalsko naznanilo popolnoma uporabi in naj se samo z jedno naročim za poskus preveri, kako reelno, solidno in neverjetno po ceni je to blago, katero se je dobilo iz vseh krajev sveta. V dokaz, tla jc vse strogo solidno, nuj sluzi nuznuuilo, du viemciuo brea ugovoru nuzuj vsuk komati, ki komu • li i j po vseci, l«-r du ga zuiueninio s drugim. To se javno obvezujemo. Zaloga ceMega Mag a &a Jivstro-OgersKo. EOCO žepnih ur na valjar od najfinejega francoskega doublo-zlata, na minuto regulirane, preje gld. 14, zdaj samo gld. 4.95. Vrlo eleganten komad. Da dobro grudo, jamči se ■■ let. 2325 ur na sidro s 15 rubinov, izvrstno na sekunuo rei asirane prm bele, prej gld. 5, zdaj samo gld. 1. Zajemalke za smetano prej gld. 3, zdaj samo 5(» novč. 5000 parov svečnikov za aobo od britanija srebrnega oks.da, ostanejo pod jamstvom zmirom beli, elegantno gotiške oblike, prej gld. 5, zdaj jeden par samo g.d. 1.15. Strašno v ceno. 6000 škatljic za sladkor s posrebrenim krovom in podstavkom, od britanija-srebra, komad samo g d. 1. II, 3570 sukenj za gospe od klobnčevine, kraatio z bar i em.i! dvojmui plissejum, vrle praktična obleka in neprecenljiva, prej gld. ".5o zdaj sum • '-'.So. 4780 zimskih ženskih rut iz čisto ovčje volne, v iiajiiut .jaiii uii.jauiuib boj-th, rdeče, sivo, modro, rjavo, vijol.čno itd. jeduobarveuo, komad gld. 1.25 3000 »rajo za gospode od najboljšega platnenega š.riing.t, _iadka ali facoii-prsa, prej gld 4 50, zd.J samo gld 1.50. Prsa so gladka Četiristr k«. 5250 srajc za gospe z bogatim, krasnim svaj-caismui V««I au.ui podstavkom, prej gld. ti, zdaj bauio gld. 1.5u. Obdarovano zaradi izvrstne kvsliteti 6000 nočnih korsetov za gospe, s krasnim čudo v u mi w/. j,m j i in po vsej dolžini, prej gld. 7, zdaj samo g d. 1.60, od teškegt bar-honta tudi samo gid. 1.50. Krasen komad za vsako goino. 34~i0 ženskih hlač, s plisojem in vezljanjem, ali od priuia-oli ffona ali teškega barhanta, prej gid. 4.50, zdaj samo gld. 1.50. Tudi za gospode. 10.000 tuo. fran. batistnlh žepnih rut z barvenim. robov* kojib barva so v pranji ne izgubi, vse obrob jeno. tucat samo gld. 1. 6000 tuoatov svilenih žepnih rut, od najtežje iy ■ j i - k»- svile, vsak aouiad dr ge barve, prej gid. 1 .i, zdaj tucat samo gld. 3 95. Rabi se jih lei. i. i i udi kot rutu za okolo vratu. 600.1 pravih angleških potnih pledov iz Lniid itia, najtežje in najb .jse delo, res neobhodno potrebno za hišo, družino in potovanje in oblačilo, komad samo gld. 5, prej pet rat več. 5450 namiznih garnitur, sestoječa jedna iz 12 damasi. sorvijeiov in lednega velikega mi/.nega pregrinjala, vso s cvetlicami pre-prežouo, prej gld. 7, zdaj vse skupaj samo gld. 2.H5. res potrebno vsakej hiš'. 2450 tuoatov amerikanskih svilenih no-govio, prijetna notia, tudi mej zimskimi nogavicami, sesajo pot, prej gid. 8, zdaj vseh 12 parov skup-j samo gld. 2 90, neobhodno za vsacega potrebno. 1400 tuoatov amerikanskih svilenih no-govio, najzdia.ejša nosa, ker hl.idi nogo in vsesa na prijeten način pot, prej 12 parov gld. 12, zdaj 3 pari samo gld. 1.30. Tega še ni j tin.i 2385 kožuhastih pletenih jopic za gospodu in gospč, jeuino sredstvo zoper prelilajenje; kdor ljubi svoje zdravje, naj si vsak naroči to čudovito srajco. Jeden komad gld. 1.25. 8000 pip od najfineje umetno morake pene, s ki.t.i m m okovom od pravega kitajskega srebra, komad samo g.d. 1.35, prepotrobno za vsakega, kdor kadi. Prokupci 10 % po-pustka. 2000 briljantnih prstanov. Ponarejeno mam-ijivi* uuio, DuVerjetuu krasnega ognja, v doublo-zlatu, prej gld 10, zdaj samo gld. 2, vso v finem baržunastem etui-ji. 20L0 parov briljantnih uhanov. Ponar. v pi .i\ eni 13 uh i.eiu srebrn z dvema kamo-iioma katerih ne moro nobeden dragotinar sveta od pravih razločiti, prej gld. 12, zdaj jeden par v finem baržunastem etui-ji samo gld. 2.50 1600 briljantnih medaljonov, ponarejeno od doiiu.c-zlaia, p.»sejam z najlepšimi ponarejenimi bnljanti, od pravog i zlata se no more razločiti, prej gl 9, zdaj samo gl. 8.50, Krasen omad. 1200 briljantnih naročnikov, tako kakor pravi, iiobeUon dragoimar svetli jih no moro od pravih razi. črti, posejani s pona-rujeuiuiMnijanti, proj gid. lb, zdaj samo gld. 8. Čudo bijouterijako. 1750 briljantnih broiev, ponar. v najfinejšem srebrnem pouar. obrobko, z več nego 20 ponar. kauieuov, prej gld. 12, zdaj samo gld. 2. 0. (595—4) Naslov: II a ii |» i-S »cd i li on internat ionalcr Waaren. Jkm F 3T & & S S F ItathentItniin\tfttsse », f/egeniiln'i' tlem et'xhisvhiiliit'hi'n M'ttlais, If'##sJAr. Lidato.j m urednik Makso Armič. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne". — (Slovansko podporno društvo v Trstu) začne svoje društveno leto za vplačevanje od družbenine. V ta namen se vabijo vsi udje v nedeljo 2!). t. m. ob 4. uri popolu-dne v društveno dvorano via roroneo pri Zlatem orlu, ker se bode v spomin začetka društva vršila zabava. Sodeloval bode tržaški pevski zbor pod vodstvom g. S. Itarteljna. V društvenoj dvorani podpornega društva v Trstu se bode podučevalo odslej za naprej v petji vsak vtorek in četrtek zvečer. Vsak domač pevec je povabljen kakor prjatelji petja, da se vdeleži petja, ker se bode tako vstanovil društveni pevski zbor, ki bode s časoma imel svojo sokolovo opravo. Naj se pevci kolikor mogoče zjedinijo v ta namen in pristopijo k zboru. — (Surovost.) Od Save se nam piše: Fantje iz Spodnjih Tirnic so v nedeljo dne 15. svečana 1.1. ob 71/« uri na večer napadli ter pretepli in ne malo poškodovali slugo c. kr. okrajnega glavarstva v Ljubljani I'., ki se je vračal od službenega opravila iz Medvod proti Tacnu. Imenovani je oženjen, oče štirih otrok, mirnega značaja, ter obče pod imenom „rihtni hlapec" znana osoba, ki gotovo nij nikdar še katerega onih fantov razžalil, da bi se potem vsled tega na njim maščevali. Na poti proti Tacnu zastavijo fantje P. pot, ter ga niti na njegovo prošnjo, da se mu mudi, dalje ne puste; hipoma zamahne jeden izmej njih z odprtim nožem večkrat po P. glavi, tako, da mu klobuk z glave zbije in se mu kri pocedi. P zdaj, pustivši klobuk svoj, gologlav zbeži, ter 86 po stranskem poti priplazi do bližnje gostilne. Tu vidi skozi okno, da uže trije izmej njegovih napadalcev — poznal je vse fante po imenu — pri mizi sede; Btopi tedaj notri, za-kliče vina, ter prijazno poprosi fante, da naj bodo pametni, ter naj mu klobuk nazaj dade. Fantje ničcsa vedeti nehčejo, ter ga naposled poprimejo in pretepati začno, in le navzočnim dvem starim možem in pa oštirju ima se P. zahvaliti, da ga nijso še bolj zdelali. Ves pobit in krvav dospel je P. ob 2. popolunoči v Ljubljano. Kakor Čujemo, je P. baje precej drugo jutro od zdravnika se preiskati pustil, ter vse slavnem c. kr. glavarstvu v Ljubljani naznanil. Primerna kazen bode krivcem, ki našemu kraju le sramoto delajo, dobro godila. — (Mačka gaje rešila.) Iz Žiganje vasi, sodnijskega okraja tržiškega na Gorenjskem, se poroča, da je šel tamošnji voznik Andrej IIranic v sosednjo vas k prijatelju po mačko, katero mu jo je ta obljubil. I [ranic dobi mačka, spravi ga v žakelj, ter odrine „Udri, miri in der atadt, Slavoarhoiu štrik za vrat!" Preje, nego li boste v i ovijali „Slavosrbom" Strik za vrat, preje, pravim, ga boste dobili »ami okolo svojega vratu, ali harem boste se do sitega najeli ričeta iz llinterhoberovc kuhinje, in videli boste, da nij tako dober in okusen, kakor prorok pravi da je, ker „prorok" vaš je cinikar prve vrste, a vi .ste s i ro te neuke, za blagor domovine vnete, katere prorok in njegova svojat,, ki ndma duše, le zlorabi za svoje namene. Oe se Mažuraničevej vladi sine kaj očitati, je to, kaje taista le predolgo dremala in nij opazila črva, kateri Bpodjeda najlepše ko renine na narodnem drevesu hrvatskem] To so besede mojega dennšnjjga članka, katere končaje, ne vem reči, nego: Sunt pueri pueri, pueri pucrila tracUiit 8,308.189 gld. 48 kr. proti domu. Mej potom pa se je ogrel s kozarcem vina, ki je pa vsakako moral biti precej velik, ker se ga je potem na potu lotil spanec, ter se je zavalil v sneg, kjer bi bil gotovo zmrznil. A mački je postalo dolgčas, jela je na vse kriplje kričati in je res toliko časa kričala v žaklji, da je privabila ljudi v hosto, ki so potem našli na pol zmrznenega Urama v snegu. Nesli so ga v vas in v sobo, kjer jc mož kmalu zopet okreval. Pravi se, da ima lT ni nič mačko zdaj še rajši nego jo je imel preje, ko jo je v žaklji domov nesel. Hranilnica Kranjska. V velike j dvorani realke se je vršil 23. t. m. 59. občni zbor hranilničnega društva, pri katerem je predsednik gospod Aleksander Dreo objavil resultate računskega sklepa zu leto 1879, ki se smejo prav ugodni imenovati. Splošno premoženje, ki ga hranilnica oskrbuje, pomnožilo se je za jeden milijon 74.777 gold. 48 kr., ter znaša koncem leta 1870: goldinarjev štirinajst milijonov 817.292 gl. 18 kr.; posamezno: vknjižena dolžna pisma s pupilarno gotovostjo posojila na državna dolžna pisma, zlato in srebro..... posojilo zastavljavnici posojilo na menjice vrednost državnih, deželnih in bankinih dolžnih pisem s pupilarno gotovostjo posojilo kreditnemu društvu ..... kavcije uradnikov . fond za penzije . . vrednost lastnih hiš in zemljiškega posestva računsko imetje v vadi-jih i. t. d. ... inventar ..... gotovina v blagajnici Zaštavljavnica, zavod ustanovljen po hranilnici v korist revnejšemu ljudstvu in da se to varuje proti oderuštvu, ima tudi letos izgube 2157 gld. 87 kr., katero plača hranilnica iz rezervnega zaklada. Kreditno društvd izpolnjevalo je svoj namen, ter podpiralo kupčijo in obrtništvo s kapitalom posojenim za male obresti; udeležba je bila živahna. V očigled mnogim okol.ščinam in razmeram sedanjega časa sprejela se je v račun vrednost državnih in bankinih dolžnih pisem, ki so hranilnična lastnina, .......i;o pod Inirtoiii ki je bil koncem lanskega leta. ker so kursi nestanovitni in tudi hranilnice volja nij, skazovati se z velikanskimi letnimi dohodki in visokim rezervnim zakladom. K ljubu temu se je rezervni zaklad zvišal, ter znaša sedaj jeden milijon 2 17.592 gld. 81 kr. Ilianilnično društvo je dovolilo, da se iz tega zaklada tudi letos izplača v občno koristne in dobrodejne namene 0020 gl. sledeče: TukajSnjemu ubožnemu zavodu . 2500 gld. Za obleko, podarjeno otrokom v Čitalnici ob božiči.....200 „ Za božičnico v tukajšnjem zavodu za otroke........ 200 „ Za podporo potrebnim učencem: na gimnaziji v Ljubljani . . . 200 „ na gimnaziji v Kočevji . . . 100 „ na gimnaziji v Novem mestu . 100 „ 191.808 n 77 104.000 n — 350.GOO n 4,723.382 n 94 171.721 n 72 15.770 n — 60.000 n — 524.G74 n 57 3.038 n 1 2.000 n — 35G.7G8 n 69 na realki v Ljubljani .... na učiteljskem izobraževališČi . v 1. mestnej ljudskej šoli . . v 2. mestnej ljudskej šoli . . Za učn» sredstva na kranjskih ljudskih šolah: i) Narodnoj šoli..... b) „Scliulptenig-u" .... /. i šolske stvari ubogim deklicam: v tukajšnje) Uršulinskej šoli v Uršul, šoli v &koijej Loki Kvangeljskej šoli...... Podpora učencem na ljudskej šoli v Novem mestu..... Podpora učencem na tukajšnjej pod- kovskej šoli....... Podpora učenkam tukajšnje dekliške šole....... Podpora učencem v šoli na mahu Podpora učiteljskim kiuididutiiijam in učenkam na vadnici . . . Dekliškej šoli v Kočevji . . . Višjim razredom meščanske šole v Krškem........ (ilasbenej šoli Hlharmoničnega društva ......... „(ilasbenej Matici"..... Za vzdrža vanje tukajšnjega otroškega zavoda...... Tukajšnjemu podpornemu društvu za bolne ........ V blagajno tukajšnje požarne straže Za vzdrževanje tukajšnje Klizabetne bolnice za otroke..... Podpora potrebnim bolnikom, ki so odpuščeni iz tukajšnje deželne bolnice........ Za kosilo ubogim vseučiliščnikom s Kranjskega v (Sradci . . . Za delavsko bolnišno invalidno blagajno ......... Podpora tukajšnjemu gledišču za leto 1870/80 ...... Delavskemu izobraževalnemu društvu ......... Tukajšnjemu katol. rokodelskemu društvu........ Društvu sv. Vincencija za podporo tukajšnje hiralnice..... Podpora tuk. asilu za dečke . . Vincencij-konierenci pri sv. Jakopu Društvu kranjskih zdravnikov za Loschnerjevo ustanovo za vdove in sirote zdravnikov .... Za nadaljevanje izkopavanj poganskih gomil v najdenih pokopališčih na Kranjskem .... Sirotinskej hiši za deklice . . . Strudujorim na Dolenjskem in Notranjskem ....... Skupaj 200 gld. 100 „ 150 B 260 . 150 150 200 150 200 1O0 100 100 50 100 50 100 200 50 200 100 r>oo 220 200 100 100 450 50 50 200 200 100 200 200 100 1000 0020 gld. Etažne vesti. * (B lazu a mati.) V Plznu je živel gospodar Simon Rak prijateljski se svojo soprogo in brez skrbi. V soboto pa je njegova soproga, ko njega nij bilo doma, umorila svoja dva najmlajša otroka, Hotnega Venclja in 2V2 lota starega Tončka. Mati jima je vratove prerezala. Uhoščeku so ljudje našli popolnem napravljena, ležala pa sta na obrazih. Poleg njiju je ležala britva, s katero jima je mati vratova prerezala. Hitro so poklicali očeti, ki pa se je v sobo stopivši nezavestno na tla Zgrudil, tako se je bil revež prestrašil. Pozneje so šli iskat mater, in našli so jo pod streho — obešeno. Najstarša deklica Kakova je potem pripovedovala, da je mati hotela tudi sko Nemčijo. Desna stranka je izvolila slovenskega državnega poslanca dr. P o k 1 u k a r j a in barona Hippolitija. V budgetnej debati pcMtanskofra sabora je nadalje S zeli neusmiljeno bičal zda-njo ogersko vlado in s številkami dokazal neizogibni denarstveni propad Ogerske. Nad po lovico vseh državnih dohodkov se mora obračati za plačevanje obrestij državnega dolg;i. Od 17"» milijonov goldinarjev dohodka, porablja Ogerska za vse svoje notranje stvari samo 18 milijonov, dejal je Szell. Njegov govor je bil posebno obrnen zoper ministra Tiszo, da bi odstopil od vlade. Iz Sarajeva se piše, da so pri Plov-Ijah streljali na avstrijsko patroljo, vendar ranili nijso nobenega. Štiri mmastnike so ujeli in proti njim se je pričela preiskava. Vntiiil«' dri:»Me. „P. C." poroča iz < V« in pa. da hoče CrnA gora, ker je evropska diplomacija tako malomarna v črnogorsko turškem mejnem vprašanji, katerega nehče mirnim potom rešiti, sama reševati to vprašanje, a pri tem da bodo izpustila iz vida vse ozirc, na katere je zdaj zmirom mislila. A vojna, ki se bodo potem na spomlad pričela, bode se tako raztegnila in na tako stran, da bode tudi evropski mir v velikej opasnosti. — Črna gora je namreč svoje vojake proč pozvala od (Juzinja, tam gospodujejo zdaj Albanci, Muktar paša pa skrbi za to, da jim ničesa ne manjka. Iz Soluna se poroča 22. t. m.: Blizu Soluna je naseljen kot najemnik bivši angleški polkovnik Synge; temu je izročil nedavno angleški poslanik v Carigradu, Lay-ard, podporo, da jo razdeli mej begunce, a roparji so ga prijeli, ter zahtevajo zdaj zanj odkupščino. Angleški konzul v Solunu in turške oblasti so vse storile, da bi Svngeja rešile, morsko obal pa st.ražita dva angleška parnika v solunskem zalivu. Tudi turška vlada je ukazala guvernerju v Solunu, da z angleškim konzulom združeno postopa v tej stvari. FrnncoMkl senat je izvolil senatorjem za celo življenje urednika časopisa „Journal des Debats". Potem pa je pričel posvetovanje o glasovitem Ferrvjevem členu VII. naučnega zakona. Vladi francoskej je poslala ruska vlada vsa pisma, ki dokazujejo zločinstvo v Parizu prijetega Ilartmanna, da je on vodil moskovski napad na ruskega carja. Zdaj bode francoska vlada zločinca Rusiji izročila. Dopisi. Iz Š«»nf -Vi«la nad Ljubljano 24. febr. [Izv. dop.] Naj mi bode dovoljeno ob kratkem omeniti veselice, katero je napravila naša Čitalnica pustno nedeljo. Občinstva se je kakor navadno o veselicah prav obilno zbralo. Začelo se je s tombolo, katerej je sledilo petje naših domačih pevcev. Peli so nekaj pesnic v občno zadovoljnost, sicer pa ta večer nij bil petju namenjen, ampak le bolj veselo igri „Nemški ne znajo". Tu pa moramo reči, da naši diletantje nijso najzadnji, ampak gotovo mej prvimi. Nijso pri poslušalci vzbujali samo smeha, tudi vso pazljivost občinstva so nase potegnili. Le en glas je bil; tako dobro igrane igre še nijsmo pri nas videli. Hvala tednj našim domačim fantom in dekletam, ki so nam letošnji predpust dve igri brez vsake pomoči od drugod napravili, naj še n\ naprej ostanejo zvesti našej čitalnici in nam prihodnji zimski čas zopet priredijo par prijetnih večerov v čitalnici s petjem in igrami, katere gotovo občinstvo še veliko bolj zanimajo, kakor pa le samo petje brez iger. Veliko je čitalnic po mestih, ki pa še po jedne vesele igre nijso spravili letošnji predpust na oder. Naša Čitalnica je pa v priprostej vasi — a je napravila dve. Naj bode tedaj to drugim mrzlakom po mestih v spodbudo, da ne ročem v izgled. Iz Iiožkcg-a potoka 21. febr. (Izv. dop.] Mi nijsmo ravno častilakomni, pa kadar gre za našo čast, dolžni smo se za njo pognati, a ne mirno gledati kako. se drugi z našimi deli po svetu bahajo. V vašem velecenjenem listu štev. 40 je dopis iz Sodražice, da so za pust nekaj dobili, kar je ves trg kvišku spravilo, namreč medvedko črez 70 kg. težko. Stvar je pa ta: Grajski logar g. J. Avstelj je medveda zasledil v našem revirji in takoj naznanil g. J. Šegi v Sodražico, naj pride s svojimi lovci 7. t. m. da se z našimi združijo in toliko bolj gotovo svoj namen dosežemo. Res pride on s svojimi, in naši pod vodstvom neutrudnega lovca g. Adolfa Lunačka, kjer se ravno na meji združimo. Kmalu potem se prikaže kosmata gozdna pošast v našem lovu in gre črez mejo v sodražko. Naša hrabra lovca Janez Mikolič iz Travnika in logar J. Avstelj streljala sta po njej in tudi do smrti ubila mlado medvedko Črez 70 kg. težko. Čast v tem obziru tem, kateri so tukaj z imenom navedeni, kar naši sosedje Sodražani storiti nijso mogli. Upamo tudi, da bodeta omenjena lovca ki uže dolgo časa medveda zasledujeta, postavno plačo dobila. Iz Trsta 22. febr. [Izv. dop.) Včeraj se je vršila volitev v IV. razredu. Voljen je bil en poslanec v mestni in deželni zbor. Lahon-ska stranka se svojim društvom „Progrcsso" je zmagala. Vendar od poldruzega tisoča vo-lilcev udeležilo se jih je komaj 8 četrtine in izvoljen je bil dr. Raichich Tankredi s 393 glasovi. Politično društvo „Kdinost" bi morda zmagalo, ako bi se bilo prej na bojišče spustilo. Ono je pa le svojim volilcem odsvetovalo, kakor sem izvedel iz gotovega vira, da naj se Slovenci ne udeleže volitve, da se bo s tem pokazalo, kako malo glasov je progresova stranka vkup zbobnala z vso svojo močjo. (To je najslabša taktika, slabša nego volit iti in pasti. Ur.) Oklopnica ,,Tasano" je prijadrala v tržaško luko, čuje se, da bode prišlo še več naših vojnih ladij v tržaški zaliv, morda je to znamenje časa? „Slovansko podporno društvo" namerava, kakor mi je en odbornik pravil, prvo soboto po velikej noči zopet napraviti v gledišči eno predstavo in koncert. Saj pa uže tudi vse povprašuje : kedaj bo zopet kaj slovenskega v teatru ? V Trstu se da mnogo napraviti, le delati je treba, pa gre vse z občudovanjem. Včeraj je imelo polit, društvo „ Edinost" svoj občni zbor v dvorani tržaške čitalnice. Udeležba je bila še precejšnja akoravno je bilo slabo vreme. Urednik „ Edinosti" g. Dolinar ima stati 2. marca pred tukajšnjo porotno sodnijo, toži ga Jurij Bonin, znani učitelj v Kojanu. Domače stvari. — (Iz Idrije) se v „Laib. Tagbl." piše, da je tam prišlo uže do upora delavcev in da je sodnija tri zaprla, ki bodo tudi iz službe odpuščeni. To 8e spet naklada bivšemu županu v Črevije. Mi pa smo prepričani, da je krivda drugje, da je tudr ministrov odgovor na interpelacijo, poročan od gg. Onderke in Lipolda — recimo malo — g. ministru preiskava nj a vreden. Naj se vendur od strani vlade pošlje politično in birokrat no nepris transka komisija na preiskava nje! Totlej pride Čista pravda na dan. — (Iz Celja) se nam piše: Ces. kr. namestnik baron Ktlbeck je prišel denes v Celje, ter šel v tukajšnjo gimnazijo, da jo inspirira. Je morda to znamenje naših novejših pri-borb — ali se bode ravnatelju kaj reklo, da nij zatirati „windische lausbuben" ali kali, ne vemo. — (Preiskavanj e po hiši.) „Triest. Ztg." poroča iz Ljubljane, da je tukajšnja policija na višji ukaz preiskala prostore „Delavskega izobraževalnega društva", je-li morebiti v kakej zvezi sč socijalisti. „Pemce" in pa „Slavosrbe". — Vol ima oster jezik, se veli, ali na volovskom jeziku nij še nič ostrine napram ostrini na jeziku, kateri je zrastel ništarijskej sekti na Sušaku in kateri Čisto brez pameti lomače po svetu okolo, ter oblizne v enem mahu Avstrijo, Stross-majerja, Mažurani ca, M razo v i ća, kranjske profesorje in Slavosrbe. Prej je tudi Rusija imela mnogo prestati in pretrpeti, sedaj se pa jezik ne dotiče več Rusije, ker je glava rekla, da bi i Rusija utegnila stopiti s časom pod voliko-hrvatskega kralja „in spe". Hrvatska narodna vlada se nij dosti zmenila za početje starega „puera" v Jaški ter njegovih učencev, ampak zadnji čas se je vendar ganila, ker so jej mladi „pueri" le preveč Hge kazali pod nos. Posledek tega je bil, da so trinajst mladih revolucijonarcev starčevičijanskih spokali iz šole. Veliko krika in vika v taboru starčevičijanskem! Pa še nij konec; na svršetku prvega kursa| je dobilo na zagrebškej velikej gimnaziji 23(5 dijakov „kljuko" Vsled te velike nesreče za sekto (bil je to moralen Rakovac) je glava še ob ono malo pameti prišla, kar je je bojda imela preje, in sedaj so vsemu temu krivi „kranjski" profesorji na gimnaziji, in ninče drugi, nego ti fer damani in prokleti Kranjci z ravnateljem vred, kateri je pravi landsman Premrlov. Jaz podpisani, ki se pa ne bom podpisal materijalno, ampak samo moralno napram uredniku „Slovenskoga Naroda", mislim tako-le: Ko bi se bili dečki količkaj naučili od svojih pravili učiteljev, se ne bi bilo zgodilo, kar se je, ali učili so se in naučili dosti rečij od svojega pse v do-učitelja in proroka, a od svojih učiteljev se nijso naučili Čisto nič, in „hine illae lacrimae!" 1 Vsak Starčevičganec je gospod eo ipso, če je rojen Hrvat, kdor nij Hrvat pravi veliko-hrvatski, je „Slavosrb" in njemu — „štrik za vrat!" Uboge reve mladeniške, kaj boste vi rušili avstrijsko cesarstvo in stvarili veliko hrvatsko kraljevino od Tirolov do Bolgarije! Učite se rajši za življenje kaj poštenega in sklanjajte doma pri toploj peči „mensa inensae", a pustite pri miru Strossinajerja, Kranjce in Slavosrbe, kateri vsi vam želijo le dobro, pa celo Avstrijo lehko pustite pri miru, ker vi, uboge nule, jej ne boste nič škodili s svojim jezikom, a druzega orožja nemate, ker ste ga vrgli od sebe uže pri Rakove!! „Ideja, katero pridiguje prorok, je vzvišena!" govorijo zapeljivci neukoj mladeži, in mladež hrvatska res misli, da bode iztrebila kedaj iz zemljevida Avstrijo, Slovence in S r b e, če popeva po noči pijana po zagrebških ulicah starčevičijausko himno s pobalinskim dovtipom refrain: