Velikanska tatvina demantov v New Yorku. Kot po čarovniji je izginila velika množica demantov v vrednosti j $60.000. —o— POLICIJA PRED UGANKO. —o— Trgovec je položil demante v pre- j dal in po povratku čez tri minute jih ni bilo več. Malo preti puklansku uro včeraj so uo/naui storilci oropali tr-j go v ca i. demauti, Izaka R. Tliiese,, s št. 47. Maiden Lune v New Yorku ter na dos^daj nepojasnjen na-rin odnrsli demantov v vrednosti oil $40.000 do $50.000. Thctae je bil ravnokar prinesel dragulje iz Maiden Lane Sale Deposit Co. v svoj urad v 11. nadstropju imenovane hiše. Muli us-njati luošnjicek jc spravil v svojo pisalno mizo ter šel nato v umi-valni prostor, ki se nahaja v zunanjem hodniku poslopja. Pravi, da se je avtomatična ključavnica pisalne mize zaprla, ko je zapustil sobo. Ko je par minut pozneje prišel nazaj, ni bilo več mošnjie-ka na prejšjiem mestu, sieer pa je bilo vse drugo v sobi nedotaknjeno. Tudi na ključavnici ni bilo opaziti nikakjh znakov sile. Thiese je bil grozno prestrašen, ko je razkril tatvino. Nato pa je hitel k janitorju Williamu White ter ga. prosil, naj nikomur ne dovoli oditi iz hiši*, posebno pa ne kakemu, ki bi imel v roki usnjat i h ošn j iviik»^okiiuali_ so takoj nad-iuienerja, ki se je postavil pred glavni uhod, nakar je janitor s Theise-jem prmkal celo hišo, ne da bi našel tudi najmanjšo sled o tatovih. Medtem je bila obveščena policija, ki je takoj odposlala na lice mesta 15. detektivov. Ti so z-lastno jim pretkanost jo začeli preiskavo. Nekateri so zamišljeno ogledovali pisalno mizo, drugi okna. ker so upali, da najdejo odtise p lito v, a niso ničesar zapazili. Zasedli so nato uhode in izhode, (ločim so drugi preiskali vse sobe v poslopju, pri čemur so jim pomagali, drugi. v poslopju nahajajoči se trgovci. Ves trud je bil zastonj. NTa ukaz policijskega komisarja Dougherty j c moral Tliiese še enkrat obrazložiti, kako je bil prinesel demante domov iti kako jih je položil v pisalno mizo. V uiož-njičku se je nuhajlo .'150 prostih demantov v vrednosti $28.000 in lil na k i to v, demantnih prstanov in igel. vrednih $15.500. Za državo New York. . Albany, N. Y., 3. junija. — Go-verner Sulzer jc podpisal proračun za tekoče leto. Proračun znaša *48,168.tirJO. Lepa svota! Draga krava. Ker sc je branil neki farmer v Asheville N. C. plačati $75 odmerjenega davka za eno kravo, jc prodal rajc colo svojo $25.000 vredno farmo za $15.000. Trmoglavega farraerja stane torej do-tiena krava #10.000. Nova vojaška predloga i v francoski zbornici. Nadaljevalo se je z debato v novi i predlcgi glede triletne vojaške službe. NAZADOVANJE PORODOV. Sccijalist Thalamas, izključeni j vsenčiliski profesor, je ostro napadal predlogo. Pariz, Kraneija, .'t. junija. Da-j iiašnja seja poslaniške zbornice j in diskusija o predlogi za triletno vojaško službo sta se zelo razlikovali od burnih včerajšnih prizorov in nastopov. General Pan j«- skupno z M. Ktienne-oni francoskim vojnim ministrom, stopil v dvorano, kjer ga jc desnica burno pozdravila, dočim je ostala levica mirna ter ni delala uikakih poiskusov, da provoeira vladne komirsarje. M. 1'hantemps, ki je včeraj vodil opozicijo proti predlogi ter povzročil pravi vihar v zbornici s svojo trditvijo, da je načelnik generalnega štaba — general Fau — kriv slabe vojaške priprave Francije, je nadaljeval danes s svojim govorom ter dokončal svoja izvajanja. Njemu je sledil Joseph Rcinach, ki je govoril za predlogo. Potrebo triletne vojaške službe je utemeljeval s sta mm argumentom, da nazaduje na Francoskem število porodov. Tki d i je izjavil, da bi v slučatju mobilizacije Ruska kaj malo pomagala svoji zaveznici Franciji in sicer radi tega, kei je prepočasna v svojih vojaških pripravah. M. ThaJamas, soe-ijalist. ki je izgubil mesto vseučiliškega profesorja ker je bil napadel značaj zlitine francoske junakinje in svetnice Jeanne d'Arc, in ki jc bL pozneje izvoljen kot socijalistični poslanec, jc oponiral predlogi. Vprašanje je možno rešiti le na ta način — jo izjavil — da se zviša število porodov. Ako sc zviša sedaj službeno dobo na tri leta, st jo bo po desetih letih zvišalo na štiri leta in po zopetuih desetih letih na pet let. Nato jc bila debata zaključena. Impozanten polet. Annapolis, Md.. junija. — Kc je nadzorovala vladna komisija mornarsko akademijo, se sc vzdignili v zrak štirje vojaški zrakoplovi in prevozili pot 49 milj Navzočega jc bilo veliko število občinstva, polet sc je. izvršil z največjo točnostjo. Zborovanje stavkarjev v cerkvi. Hackensack, N. J., junija. — Ker je policija prepovedala stav-kujočim svilotkalcem zborovanje po raznih gostilniških in drugil; dvoranah mesta, jim je dalo vodstvo tuk. unitarijske cerkve cerkvene prostore na razpolago. Vendar bo pa policija pošiljala tudi v cerkve k zborovanju socialistov s-vojega zastopnika. lupili !■)! Iill__?jl—il ' II i --zis-rA-.^z . --------"urn—r-nr irrr mi—f A PROPOSED MONUMENT TO CAPTAIN SCOTT t Slika nam predstavlja osnutek goviin spremljevalcem, ki so umr- povest o kapitanu Scot tu znana spomenika, katerega nameravajo li kot žrtve znanosti v večnem sin*- iz poročil v listu. Spomenik obeta postaviti kapitanu Scot tu in nje- gu južnega tečaja, t'itateljeiw je biti kaj lepo delo. Tarifna predloga. —o- Na prosto listo pride klavna živina, pšenica in oves. Wilson se uklonil večini. Washington, D. < ., :t. junija. Po dolgi konferenci, tekom koje sta senatorja Shively in (iore protestirala proti dozdevno saiuo-lastnim poveljem predsednika VVilsona, sc je danes zvečer sklenilo. da sc postavi klavno živino, pšenico in oves na prosto listo. Senator Williams j? že preje zastopal to stališče, vendar so ga preglasili. Senator Simmons, predsednik finančnega odseka, je izjavil, da so povsem neresnične vesti, da je predsednik Wilson za povedal izpreinembo tarifne predloge. Malo preje se jc posvetoval s predsednikom in na tem posvetovanju se je skelnilo. da se postavi klavno živino in pšenico s sladkorjem vred na prosto listo. Predsednik je prišel do prepričanja, da je naziran.jc večine v finančnem odseku boljše kot ono, koje zastopajo člani pododeska tega komiteja. Posamezne izpremembe v hišni predlogi je pododsek senatorja Stone dane« izvršil ter bode izpre-menjena predloga predložena zbornici, kakor hitro dovršita tudi ostala dva pododseka svoje delo. Odsek senatorja Hoke Smith je dokončal revizijo pristojbin na bombaž, dočim sc- peča ko m i tej senatorja Williamsa z. načrtom dohodninskega davka, ki je del tarifne predloge. Vsi odseki pa bodo še tekom tega tedna oddali svoja poročila. Panamski prekop. _ v . V Regjna, Bask., 3. junija. — James Arthurs, eden inženerjev, zaposlen pri gradnji panamskega prekopa, je izjavil danes, da je prekop žc osemnajst mesecev toliko izgotovljeu, da morejo ladije voziti po njem. V slučaju, da bi bila navzočnost- atlantiškega bro-dovja v Tihem oceanu potrebna je mogoče v 24 urah spustiti toliko vode v prekop, da ga more pasirati tudi največja vojna ladi-ja. Več mesecev se že omejuje delo le na to, da se zavaruje obrežne stene. Preprečiti se hoče tudi najmanjšo. možnost, da se po otvoritvi posuje kaka stena. Obsojeo urednik. Urednik sccijalist. tednika v Pater senu spe znan krivim hujskanja k stavki. Paterson, N. J.. 3. junija. — Danes se jc zaključila preti tuk. sodiščem zanimiva razprava napram Aleksander Scottu, uredniku socialističnega tednika "The Weekly Issue ", v Patersonu. ki je glasilo zveze 1. W. W. za Passaic okraj. Sodnijska dvorana jc bila med obravnavo natlačeno polna radovednega občinst va. Scot t je priobčil pred nekaj tedni oster članek naperjen proti policiji mesta Paterson. dalje j«1 tudi prigovarjal svilotkalcem naj solidarno vstrajajo pri stavki. Obtoževali) i članek Scot ta sc je prebral glasno pred zbranimi porotniki. V tem napadu je liazival urednik sicialističnega tednika policijskega načelnika Kimsona iz Paterscna '' bossom stavkoka-zov in vrhovnim "kozakom"; policiste je pa počastil z imenom; "anarhisti s svitlimi gumbi." Posvetovanje pred porotniki jt trajalo - uri in 10 minut, nakar se je naznanilo sodnemu dvoru krivdorek z priporočilom milostne sodbe. Urednika se je tožilo vsled pospeševanja in natolcevanja k nemiru proti upravi mesta Paterson. Kazen, ki je določena za ta prestopek znaša do 15 let ječe pri trdem delu ali $2000 globe,' ali oboje. Odmerjena kazen se bo naznanila Scottu šele v petek. Splošno se .sodi, da ista ne bo znašala več nego od 3 do 5 let ječe. Urednik Scot t bo predložil ničnostno pritožbo. Nesreča na železnici. Lawrence, Mass.. 3. junija. — Na južnem kolodvoru se je zadel bostonski osebni vlak v tako-zvani "Shuttle-Train". Tri osebe so težko, več je lahko ranjenih. Vzrok nesreče je baje ta, ker strojevodja bostonskega vlaka ni videl znamenja "Stoj." * * * New Haven, Conn., 3. junija. — Včeraj se je zadel nekaj milj od tukaj tovorni vlak v osebnega. Strojevodja W. H. Rigby je bi na mestu mrtev, dva kurjača sta smrtno nevarno ranjena. Danes so spravili poškodovane \ozove raz tir in tako se promet zopet lahko vrši. V teku par dni pričnemo priob-cevati krasen roman Louis Gal-let-a: "KAPITAN SATAN", ali "Doživljaji Cyrano de Bergerac". Roman je izvanredno zanimiv ter bo gotovo zadovoljil naše cenjene čitatelje. ; Nemiri v Mehiki. j Mesto Mat a mora s padlo v roke i kcnstitucicnalistcm. Krvavi boji med nasprotniki. ^_ Brownsville, T.*x.. 3. junija. — Malo mehikansko obrežno mestece Matamoras je zajel danes ge-neral Luico Hlaue.o, pristaš kon-stitucionalne stranke z ltft><> možmi. Boj, ki sc je vršil med ustaši in vladinimi četami je bil hud, ta-ko da je padlo na obeli straneh številno mož in častnikov. Poveljnik vladinih čet major Kstabon Ramos in 4 častniki so bili ustreljeni blizu mestne elektrarne. Že | proti koncu je zbral stotniki Kscliasereta dodeljen vladini ar-' jiiadi nekaj nad 100 prostovoljcev, ki so streljali na nasprotnike raz streho mestne katedrale, a so ( se morali konečno tudi mlati. Uporniki so zatem zanetili niessto na več straneh vsled česar se je bati najhujšega, da bi isto do celega ne pogorelo Jter gasilne pomoči. Vsi inozemci, bivajoči v obleganem mestu so k sreči se pravočasno zbežali preko meje na ameriška tla. Med temi je bilo tudi dosti vojakov poražene ali vladine čete. Sodi se. da je padlo v tem boju do malega 300 mož. med temi je ubit tudi mestni župan Ka-mos in ameriški vojak Davis, ko je stal slednji blizu meje na straži. Ker je mesto Brownsville v neposredni bližini Matamorasa je bilo čuti odločno današnje streljanje povodom kapituacije označenega mesta. Iz delavskega sveta. Wilkesbarre, Pa.. 3. junija. — Posledica spora med "United Mi-\ ne "Workers" in med "Industrial j Workers of the World", je ta, da je danes tukaj zastavkalo 1000 rudarjev. * ♦ * |. Siux City, la., 3. junija. Št raj-karjem v tukajšnjih klavnicah Čuda Iv Company se je pridružilo 500 mož od Armour & Co. Obe družbi so ustavili obratovanje, ker jima primanjkuje 1500 de-• lavcev. Mesarji zahtevajo 30 centov ume plače. Tovarne je zastra-žila policija. Rak ozdravljiv. Kelmorajn, Nemčija, 3. junija. Dr. Otto Schmidt, splošnoznau specialist, je dokazal, da je rak, nalezljiva bvlezen, katero povzroča nek parasit. V včerajšnji seji medicinske družbe se je izjavi!, da se mu je po dolgem prizadevanju posrečilo iznajti usppaaio zdra- j vilo zoper raka. Člane komisije je naprosil, da naj * natančno preiščejo njegovo zdravilno metodo in i sprevideli bodo, da ima res izvan-reden uspeh. J Bolgarski kabinet. Rusija posreduje. Bolgarski kabinet je odstopil. V novem ministrstvu bodo zastopane vse stranke. —o— ODHOD IZ RODOSTE. Čc se ministrski predsedniki stilih balk, držav ne zedinijo, bo posredovala Rusija. Lcndcn, Anglija, 3. junija. — Precej pozno danes zvečer je dospela sem brzojavka, da je bolgarski kabinet odstopil. To s*> je zgodilo baje samo zaradi tega, da bi sc čimpreje sklenil mir. Dr. Danev. predsednik bolgarske delegacije na mirovni konferenci v Londonu, je dobil nalogo, da sestavi nov kabinet. Kakor poročajo, bodo v novem ministrstvu zastopane vse bolgarske politične stranke. Grki in Bolgari so sc popolnoma uedinili glede nevtralne zone. Nevtralna mejna črta je za sedaj .sev« da le se provizorična. Ministrski predsedniki štirih balkanskih držav fCmegore, Sr-oije. Grške in Holgarske) sc bodo v kratkem sestali najbrže v Solunu in ukrenili vse potrebno da se vbodoče vse sovražnosti opusti*. V slučaju,»tla bi se nikakor ne mogli zediniti, bo preložena konferenca v Petrograd, kjer bo posredovala ruska vlada. London, Anglija. 3. junija. — Neka brzojavka iz Carigrada poroča "Exchange Telegraph Company". tla je danes zapustil večji del bolgarskega vojaštva turško pristanišče Rodosto ob Marcnar-skein morju. Pcplava na Španskem. Madrid, Španija. 3. junija. — Iz baskiških provinc se poroča o velikanskih poplavah. Mejna reka Ridassoa je stopila iz struge ter je preplavila tako na španski kakor tudi na francoski strani obširno ozemlje. Železniški promet je popolnoma ustavljen. Pont sreeilo se jc tudi veliko oseb. Ogrski ministrski predsednik odstopi. Poslanca Desy-a je sodišče oprostilo, ker je Lukacs res uporabljal državni denar. —o— -VELIKE OVACIJE. Pclkovnik Redi je izvrševal svoje dele z veliko spretnostjo. Grofica Torok pobegnila. Budimpešta, Ogrsko. 3. junija. Poslanec Desy je bil obdolžil ogrskega ministrskega predsednika dr. pl. Lukacsa, da je uporabljal vladni denar v svoje privatne in volilne namene. Ministrski predsednik ga je tožil zaradi razžaljc-nja časti, in res jc bil pri prvi obravnavi obsojen na 400 kron globe. I>esy je takoj a loži 1 priziv in tako se je vršila druga obravnava, v kateri se je izkazalo, da je Lukacs res uporabljal državni denar v privatne namene. Ravnatelj Ogrske banke. Elek jc izpovedal, da je izplačal ministrskemu predsedniku 3.000.000 kron. Sodišče je De sva oprostilo, Lukacs je pa za-dobil velik madež na časti. Obe stranki sta skrajno presenečeni, oproščenemu poslancu so pa priredili velike ovacije. Takoj po obsodbi je vložil cel ogrski kabinet prošnjo za d emisij o. Dunaj, Avstrija, 3. junija. — Vojaški krogi so še vedno zelo razburjeni zaradi »pionaže, ki jo j c izvrševal polkovnik Redi s svojimi tovariši. Pravijo, da je odpiral fte taka pisma, ki niso bila n;emu namenjena in jih zopet zapečatil s pravo zločinsko spretnostjo. Ona dama, o kateri smo včeraj poročali, je po vseh večjih mestih znana lahkoživka grofica Torok, ki je takoj po samomoru Redla pobegnila v Kgipt. Kolieija na morju. London, Anglija, 2. junija. — Ko je imelo vojno brodovje vaje v bližini otoka Wighta, se je ponesreči zadela oklopnica "Irresistible" v križarko '4 Prince of Wales." Obe bojni ladji sta močno-poškodovani. Znorel vsled smehu. Milwaukee, Wis., 3. junija. — Včeraj se je mudil v nekem gledališču Julius Jeswein, ki je bil posebno nagnjen smehu. Med predstavo se je pričel Jeswein neki šali komika na odru tako smejati, da so ga morali odvesti domov; smejal-se je zatem še neprestano celih 10 ur. Zdravniki so bili mišljenja da bo vedno veseli Jeswein umrl krča, povzročenega po smehu; sedaj so ga pa oddali na. opazovalni odelek v bolnišnico, ker se je dokazalo da je znorel vsled smeha. ______ i K era j žen deček utonil. Harrisburg, pa., junija. — 12 letni Oscar Hemminger je danes utonil v reki Susquehanna ko je poskušal rešiti iz valov svojega 10 letnega tovariša. Dečka sta se kopala. Nov rekord v višinskem poletu.' Pariz, Francija, 3. junija. — Z neko damo kot pasažirjem je ustvaril danes francoski avijatik Perrion nov višinski rekord. V enokrilniku se je dvignil do višine 16.832 črevljev. i •M\ je Has, s s j J J " vožnje list- ke za svoje sorodnike, znance in i j prijatelje. Pojasnila glede cen, ikretanja pamikov in sploh vse kar potrebuje potnik, daje znana j in zanesljiva tvrdka: Fr. Sakser, 82 Cortlandt St., New York. Na vsako vprašanje se točno } odgovori« j.i Kobilice. Washington, D. C.. 3. junija. Profesorju F. M. Webstern, predsedniku entomološkega urada po-Ijedjelskega departmeuta. so danes naznanili, da se je pojavilo v Mehiki, Idaho .in Californiji velikansko število kobilic. On je prepričan. da se jih bo pojavilo še več, toda velike škode ne bodo prizadele. Urad je storil vse potrebno, da se bode kolikor je največ mogoče teh nadležnih žuželk pokončalo. Ustrelil soprogo in sebe. Delaware, O.. 3. junija. — Le-welin Johnson je ustrelil svojo soprogo ter sebe in pustil šest otrok brez pomočri na svetu. Denarje v staro domovino poiiljamo: K. $ k. $ 1.10 130.... 26.60 2.15 140.... 28.05 15---- 3.15 150________30.70 4-20 160.... 32.75 25---- 5.20 170________34.£0 30.... 6.25 180.... 36 85 35.... 7.25 190.... 38 90 40.... 8.30 200.... 40.00 45--------9 30 250.... 51,15 50.... 10.30 300.... 61.35 •»• 11.35 360.... 71.60 00.... 12.35 400 ________81.80 65.... 13 40 450.... 92.00 70--------14.40 500____102.25 75.... 15.45 600.... 122.70 80.... 16.45 700.... 113.15 «5.... 17.45 800.... 163.50 90.... 18.45 900.... 184.0C 100.... 20.45 1000.... 20*.:-0 110.... 22.50 2000.... 407.00 120--------24.65 5000____1017.00 Poštarina je vtteta pri teh bvo-> tah. Doma se nakazane rrote is* 'plačujejo popolnoma,bresviaarj* ' odbitka. Naše denarne poiOjatr« razprt« Silja na sadnje pošte e. k. poštno hranilnični urad m Dunaju t saj« krajšem Času. Denarje sam podati ]• majprf-ličneje do $50.00 t gotovini t priporočenem ali registriranem pi*. mn, reč je zaeake pa po Postal Money Order ali p« po New Yorlj Bank Draft nunc *AWim_ a Musil h* [her glas naroda of?5] I Ima 10.000naročnikov:- m f Issued every day except § —nt—ac==ir=i£7 List slovenskih delavcev 7 Ameriki. Ul Sunda>s and Holidays s- TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Qlass Matter September 21t 1903, at the Post Office at New York, N. Y. under the Act cf Congress of March 3. 1879. TELEFON mARNeT 4687 CORTLANDT, _y°- 13°- ~~ ŽTEV'^13^ NEW Y0RK' WEDNESDAY, JUNE 4, 1913. - SREDA, 4. JUNUA, 1913.__VOLUME XXI. - LETNIK XXI. | Kresni In brxl parallel (Avstro-American proge) martha mmnm riplije ▼ soboto dne 14. jonija Kaiser Franz Josef I. odpluje v soboto dne 21. junija vtžoja do Trata sum 13 daL do Trsta ali Reka - - $37.00 Cm voznih Uttkor: do UubUane - . . $38.18 do Z&groba • • $38,08 Z^P^f^; k»blne (oddelek med n. im IIL mnden) rtane roi*]* ^JBJtlry^jl.n Otroke polorica. Tm oddelek posebno Voisjo Uttke Jo dobiti pel TK. SAKSER, 81 Cortlandt St., New York. ......i ---, ^ ........ ■ _/ "GLAS NARODA" ** (Slovenic Daily.) Owned and published by the Slovenic Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President. JANKO PLEŠKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko in Can ado........................$3.00 M pol leta....................... 1.50 " leto za mesto New York.......4.00 " pol leta za mesto New York ... 2.00 " Evropo za vse leto ...........4.50 " pol leta............. 2.55 41 Četrt leta............ 1.70 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan _izvzemži nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") issued every day except Sundays and Holidays. _Subscription yearly $3.00. Advertisement on asreement Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejši\je bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York City. Telefon 46^7 Cortlandt- Diplomacijska blamaža. Vedno hrepenenje po iztoku, ali kakor so običajno rekli: der Drang nach Usten, se je po ravnokar izvršene j vojni izjalovilo. Hudo peče sedaj vse Nemce, bodisi one iz rajlia in tudi avstrijske, z avstro-ogrsko kamarilo vred so se vsi hudo blamirali. Vedno so računali Nemci na iztok, posebno politiko je v tem zavzemala Avst.ro-Ogrska, ali ker je ni znala izrabiti na'korist Slovan-»tva, je sedaj obtičala Avstrija omejena, ne more več iskati novih ozemelj na iztoku. Zelo jih boli, ker bodete sedaj Srbija in Cruagora na mejah zjedinjene, evropejska Turčija bode ostala st daj last Bolgarije, Grške, Srbije in ( rnegore, a za Avstrijo ne preostaja — nič. Vsemu temu je kriva vedno napačna avstro-ogrs>ka diplomacija. Ti diploniatje so vedno skrivaj in tudi očitno stegali roke po slovanskih pokrajinah trolinele Turčije, pri tem vedno gojili Slovanom sovražno politiko in to sovraštvo jih je izplačalo. Nemško-židovski in madjarski listi se sedaj grozno jeze, da je na Balkanu zmagala rusko-angleško-fran-eoska diplomacija, vedno hvali-sana trozveza pa je ostala na cedilu in to po zaslužku. Velika sreča za evropejske države pa je, da st; Avstrija ni podala v vojno v hrepenenju po iz-' toku, k-jr kakor kažejo poročila o ogleduhih v avstrijskem in nemškem generalnem štabu, bi bile obe države skupaj hudo te-pene. Avstrijski polkovnik Redi < hvala Bogu Nemec!) je izdal ruskemu vojnemu ministrstvu vse tajne načrte o nameravane j vojni in kako bi naj ti oddelki korakali v Rusijo, enako je izdal vse tajnosti avstrijskih trdnjav ob av-stro-ruski meji. Ogleduh Redi se je odtegnil kazni s samomorom, a vse avstro-ogrske vojne oblasti so sedaj razočarane o tem dogodku. Avstrijska mobilizacija je veljala državo ogromno svoto pol milijarde kron, a ostal je le velik politični maček. Jeza nemških židovskih listov je sedaj ostala pena na vodi. Balkan je ostal po vsej pravici last balkanskih držav. Znamenito je tudi potezanje za Balkan-Balkan-eem vodje avstrijskih socialist o v dr. Adlerja v državnem zboru in ta mož je pokazal, da goji vse drugačno soeijalno politiko, nego ehicaški talmi-socijalisti. Mož je ostal na pravem stališču ■— vsakemu svoje, naši talmi-socijalisti so pa v svojih listih pre-žvekavali spise nemških Židov; nam tudi prav, saj jim nič ne pomaga, jedna blamaža več ali manj, pa nič ne de, da le gimpelj-ne love na cvenk. Prišlo je, kar je moralo priti po naravnih pravilih: Balkan za Balkance, za diplomacijo toliko hvalisane trozveze pa: velika diplomacijska blamaža in to po za-služenju! "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR Naseljevanje io slično. Včeraj sta bili v poslaniški zbornici in v senatu vloženi dve predlogi, ki skušata rešiti sicer različne, a kljub temu sorodne si probleme. Stari reakcijonar iz Vermonta, Dillingham, je predlagal novo predlogo v svrho omejitve naseljevanja in progresivec Murdock skuša potom preiskovalne komisije dognati, kaj je vzrok temu, da nima toliko odraslih inož, ki so že zadosti časa v Združenih državah, državljanskih pravic. Našim čitateljem je znano, da je bil Dillingham že v prejšnjem kongresu boter zak^ske osnove, katero je prevzel pozneje v svojo oskrbo demokrat Burnett in ki je sigurno jadrala skozi vse pečine našega narodnega parlamenta. To takratno reakcijonar-no nakano pa je preprečil predsednik Ta ft. ki je celi ta švindel vetiral. Sedaj pa se ni bati na-sprotstva od strani predsednika, ker je Woodrow Wilson odločen nasprotnik naseljevanja ter bo z največjim veseljem zadovoljil zahtevi demokratičnega kongresa. Zato je treba, da bodo nasprotniki reakcijonarne politike, katero uvajajo sedaj Dillingham in tovariši, pravočasno na mestu ter da z energično agitacijo opozore prebivalstvo na pretečo nevarnost. Nevarnost je tem večja, ker je očividno, da so Burnett-Dilling-liam in prijatelji marsikaj proti-tirali pri svojih prejšnjih poizkusih. Takozvana klavzula o na-obrazbi manika sedaj. Glede posameznih naseljencev se ne uvaja nobenih posebnih določil, temveč, se skuša rešiti ta veliki problem čisto mehaničnim potom. V resnici čudno se nam zdi, da niso že preje prišli na to famozno idejo, da bi namreč razdelili celo deželo v kvadrate in določili, koliko sme ta ali oni kvadrat pripomoči k amerikanskt*niu narodnemu konglomeratu. Vprašajmo se, kako hoče kaka vlada ali kaka komisija v tem ali onem naselniškem ali izselniškem pristanišču reči, da je Avstriji ali Italiji ali Urški dovoljeno število že doseženo in da se sme pripustiti le gotov del onih, ki so se oglasili za potovanje? Kako hoče določiti, kateri del naj • se pripusti? S kako pravico sme tega odkloniti in onega pripustiti, seveda, da ni ne v tem ne v onem oziru kakega posebnega vzroka za odklonitev? Poizkus, da se iz tega važnega problema napravi čisto matematično nalogo, se mora ponesrečiti in posledica bi bila, da bi v kratkem prišlo še ostreje omejevanje naseljevanja, ako ne celo do popolne zabranitve. Kar se vrši sedaj. je začetek politike, ki bi morala privesti do zanikanja svobodnega preseljevanja delavstva in to je dosti vzroka, da se postavi delavstvo po robu tej nakani. Razventega pa je treba še upoštevati, da interes amerikanske-ga delavstva ne zahteva omejevanja naseljevanja, dasiravno je večina delavskih organizacij tega prepričanja. Prvič je dotok zunanjega delavstva še vedno močna gospodarska potreba, katere delavci ne morejo pregledati in tudi izpremeniti ne. Na drugi strani bi pa pomanjkanje delavcev. pač zvišalo plače, obenem pa tudi neizmerno dvignilo cene najpotrebnejših živil in drugih življenskih potrebščin. Vsled tega bi tudi višji zaslužek prav nič ne zalegel, ravno nasprotno: zvišanje cen za najpotrebnejše živ-ljenske potrebščine bi hudo zadelo ono delavstvo, ki bi tudi takrat ne bilo deležno višjih plač. Kakor so vredne obsojanja težnje Dillinghama, tako hvalevreden pa je nasvet Murdocka, naj se preiskuje vprašanje, zakaj toliko milijonov odraslih ne polaga nikake važnosti v pridobitev državljanskih pravic. Kdor je pa malo razmišljal o stvari, temu ne dela zadeva nikakih preglavic. Sitnosti in pota so. razven precejšnjih stroškov, ki odvračajo ravno najbolj inteligentne od tega, da bi si pridobili državljanske pravice. Ako morp kandidat za drugi papir trikrat izgubiti po en dan ter še odškodovati priče, potem rajše večkrat opusti to, kar je v resnici najvišja politična dolžnost vsakega odraslega. Poleg tega pa še pridejo v po-stev težka, cesto neumljiva vprašanja sodnikov, ki smatrajo za svojo privatno zabavo, ako morejo malce ponagajati kandidatom. To so glavni in temeljni vzroki zakaj se jih toliko ne briga za dr- Gospodarska vrednost Albanije za Avstrijo. Po tolikih nazorih in žrtvah, ki jili je imela avstro-ogrska monarhija za ustanovitev samostojne Albanije, bi se lahko pričakovalo, da ima to ozemlje, ki postane prej ali slej sporno jabolko med Avstro-Ogrsko in Italijo, znaten gospodarski razvoj, ali da ga bo vsaj v doglednem času imelo. Temu pa ni tako. Dežela je le malo obljudena in zlasti oni deli, ki meje avstrijsko monarhijo, ne morejo vsled goratega značaja preživljati številnejšega ljudstva. Sploh je pa popolnoma agrarno prebivalstvo brez vsakih potrebščin. tako da je bila dosedanja uvozna trgovina brez vsakega pomena. Uvažalo se je v zadnjih letih največ sladkorja, spirituoz, kave, riža in petroleja; v drugi vrsti šele tekstilni izdelki, konfekcija in nekoliko papirja in železa ; v celem torej one predmete, ki jih potrebujejo-take prekmor-ske dežele, ki niso še dolgo kolonizirane. Dežela ima poleg manjših mlinov na vodo in veter le en parni mlin, nekaj oljnih preš v južnem delu blizu Soluna in malo milarn naj primitivne j še vrste, ki varijo ovčjo mast, sicer pa nima nobenih industrijskih obratov. Tudi cest je malo in neizdelanih. Na severu vodijo 1»- ozke steze za ježo tudi do morja. Vsled pomanjkanja prometnih zvez se zgodi, da ob dobrih letinah žito na polju zguije, ob slabih pa vlada lakota. Velik del zemlje je sploh še neobdelan. Dežela izvaža izključno le naravne pridelke, zlasti poljske pridelke, jajca, kože, olje in nekaj ovčje volne. Glede prometa v glavnih tržiščih nam povedo statistični podatki iz leta UMI to-le: Skupni uvoz v Ska dni je znašal v celem <.4 milijone kron proti 4.!) milijonov v prejšnjem letu. Od tega odpade na avstro-ogrsko monarhijo 3.1, na Italijo 1.6 milijonov kron. pri čemer je pripomniti, da se je položaj Italije kot odjema-lišče vsled 'ripolitanske vojne tako poslabšal, da so italijanske ladjepl ovne družbe večinoma u-stavile promet z albanskimi pristanišči. Avstrija je imela od tega le malo dobička. Čeprav je u-deležena pri preskrbovanju ska-drskega okraja z 42 odstotki, je to vendar zelo malo. Enako je'z Dračem. pri katerem je Avstrija udeležena s 45 odstotki. Skupni uvoz te era okraja je znašal 4.4 milijone, od katerih odpadeta 2 milijona kron na Avstrijo. Čez Val on o se je uvozilo 2.9 milijonov kron, od teh 25 do 35 odstotkov iz Avstrije. Prav tako so Avstrijci udeleženi pri prometu pristanišča Preveza. Promet avstro-ogrske monarhije je v odstotkih veliko večji, ker je večji del onega blaga, ki se je pod turško zastavo uvozil čez Solun, prišel iz Avstrije. Vse je torej prav neznatno in v gospodarskem oziru ne bi bilo treba niti vinarja izdati za tako deželo, ne pa sto milijone. Vprašanje je h', ee je ta od divjih gorskih plemen obljudena, od narodnih in verskih sporov raztrgana dežela, če je to neverjetno indo-letno in neizobraženo ljudstvo sploh zmožno razvoja. Doslej so ti momenti prav tako zavirali razvoj gospodarstva kakor moderniziranje kmetijstva, pri čemur je treba resnici na ljubo povda-nti. da so se turški mogotci, ki so vladali deželo, prav malo ali mč brigali za te razmere. — Na vsak način je pomen Albanije za Avstrijo v sedanjosti in v prihodnjem desetletju le vojaški in absolutno nič gospodarski. "Slov. Trgovski Vestnik". Hvaležni lajnarji 0b pogrebu ljudskega pesnika. Na Dunaju je te dni umrl trgovec z muzikalijami Gustav Reiner ki je spisal besedilo mnogih dunajskih ljudskih pesmi, ki so zelo priljubljene in jih je povsodi slišati. Med drugim je spesnil tudi "Zadnjega lajnarja '. Dunajski lajnarji so zato ob pogrebu svojemu pesniku izkazali svojo hvaležnost na originalem način. Ob vsej dolgi poti, ki vodi od Reinerjeve-ga stanovanja do župne cerkve, so se postavili lajnarji s svojimi lajnami in ves čas, ko je šel sprevod mimo, lajnali "Zadnjega lajnarja". V Soli Učitelj: "Zanček, le priden bodi — kar se naučiš, tega ti ne more nihče vzeti!" — Zanček: '' Če se nič neučim, mi tudi ne mo- Dopisi. Pittsburgh, Pa. — Daleč naokrog med našimi rojaki je znano o pittsburškeni črnem dimu. j Še marsikdo bi se v naši naselbi-j ni naselil, če bi se ne bal gostega dima, ki za zdravje ni prav nič koristen. Toliko ga pa seveda ni. da bi klobase in šunke na pro-! stem sušili. Pa tudi v tem oziru se je v zadnjih par letih že pre- j cej zboljšalo. Te dni pa naznanja j posebna komisija, da bo do prihodnjega leta na umeten način : odpravljen še ta dim, kar ga imamo sedaj. Komisija pravi, da ga bo v Pittsburgliu 00% manj kot ga je sedaj. To je za nas naseljence posebno vesela vest, ker nismo oil malih nog navajeni na dim, ki okužuje vse ozračje. Če se bo ta namen posrečil, je upati, da bo tudi v zdravstvenem oziru veliko zboljšanje. Skoro največ dima povzročajo lokomotive brezštevilnih železniških prog, ki so preprežene po mestu kakor pajčevina. In te lokomotive bodo nadomestili z novimi brezdinini-mi lokomotivami. Tudi v t vernicah se bodo izvršile velike spremembe. Letos v jeseni meseca septembra se bo tu vršila konvencija mednarodne družb«1 za odpravo dima. Delegati bodo do-šli iz vseh delov kulturnega sveta. Mi jim želimo gotovo obilo uspeha. Če bo dim res za i>0% odpravljen, bomo v gorati Penn-j sylvaniji kakor doma na Dolenj-i skem in nikomur se ne bode potem v toliki meri tožilo po zelenih dolenjskih goricah. — Zad- j ! nje dni so dobili v Pittsburgliu' ! znatno množino radija, ki se odlikuje po redkosti in neizmerni visoki ceni. Dobili so ga le nekaj miligramov in vendar ga cenijo na *:!<)<>,000. Pa naj kdo reče, da | nismo v Pittsburgliu bogati! Pred nami ji' samo mesto Dunaj, j ki ima par miligramov več radi-; ja. Ko bi par unč radija pridobili ; naši Slovenci, bi bili mi kmalu druj^i možje. Za to imajo posebno ; priliko naši mnogoštevilni zlatar-I ji, ki vedno potujejo okrog. Po-j sebno letošnjo spomlad jih je že precej obiskalo naše mesto in o-količo, kar je dober barometer za precej dobre delavne razmere v tem času. Ce bi se komu posrečilo dobiti nekaj radija, smo prepričani, da bi nam male zlate ur-ee delil zastonj. Homo videli! Pozdrav! — J. II. Ottawa, 111. — Po tukajšnjih opekarnah se dela s polno paro. samo delo je silno težavno v tej vročini. Vroče je, vroče! Pred par dnevi je kazal toplomer v senci 06 stopinj. Marsikateri delavec je moral zapustiti pred določeno uro delo, ker ni mogel več vstrajati. Voda je slaba, Mike Cegareta pa tudi ni nič v bližino s svojim "ajskihnom", da bi se malo okrepčali, ('as si krajšamo z listom "Glas Naroda", ki je, res najboljši in vsak dan poln najraznovrstnejših novic. Pozdrav ! — Naročnik. Sheboygan, Wis. — Dela se vedno ponavadi, zaslužek je majhen in odvisen od prostora. Sem ur svetujem nikomur hoditi, ker je tukaj še mnogo ljudi brez dela. Imamo več društev, posebno slovenska godba "Orel" izredno dobro napreduje. Na tem mestu se moram zahvaliti tvrdki Franki Sakser, ki je v vseli ozirih solid-1 na in gre na roko vsakemu roja-1 ku. Ko je pred kratkim potovala moja žena iz Evrope, je imela na poti sicer nekaj neprilik, pa to ni ; krivda tvrdke Prank Sakser, I ampak družbe Romei Co. v Ka-selu. H koncu lep pozdrav vsem rojakom in rojakinjam, tebi vrli list pa že fini obilo uspeha! — Iv. j Udovič. Pert Washington, Wis. — z i delom gre še dosti dobro, samo' zaslužek je malo premajhen, no, j pa je že zadosten za pošteno življenje. imamo društvo "Luč Slovencev". spadajoče k združenju "Sloga", ki prav dobro napreduje. Vsak rojak ima lepo priliko, i da pristopi. — Dne 17. maja je umrl tulca j Jožef Čepi a k, doma iz Rečice na Sp. Štajerskem. Bo-} lelial je že dolgo časa in ni pripadal k nobenemu društvu. Rojaki so mu sicer zbrali denar, da bi odšel v staro domovino, kar je bi- i la že zdavnaj njegova najsrčnejša želja, pa ga je prehitela usoda. Star je bil šele 40 let. Denar, ki je bil namenjen za potovanje, smo porabili za pogreb, katerega se je udeležilo veliko število rojakov. Bodi mu lahka svobodna žemljica! To je zopet dokaz, kako potrebna so podporna društva. Rojaki, pristopajte! Lep j pozdrav !, — P. J, — Eveleth, Minn. — Po dolgo- f trajni zimi se je tudi tukaj pri nas pričela javljati topla spo-1 mlad. Društvo št. 130 S. N. P. J.: je razvilo 25. maja svojo zastavo. Slavnosti sta se udeležili tudi društvi ''Napredek" S. N.' P. J. j in "Ime Marije" N. II. Z. Spre-j vod je bil lep in se je vršil v naj-1 večjem redu. Ko so na pikniku | pobirali za stroške zastave, se je j nabrala lepa svota denarja. Ro- j jaki, pristopajte k društvom, ker | so za vsakega posebno tu v Ameriki neprecenljive vrednosti. Mi nimamo milijonov, kot jih imajo naši gospodarji, mi smo navezani j drug na drugega- Vrednost društva človek spozna po navadi še- j le tedaj, ko zboli, ko je prepozno. Naj bi ne bilo niti enega rojaka, ki bi ne bil organiziran. Z bratskim pozdravom vsem članom S. N. P. J. — F. Wider. Pittsburg, Kansas. — Z delom gre bolj srednje, nekatere družbe j delajo dobro, dmge zopet slabo. Ker je več rovov tudi zaprtih, ne svetujem nikomur hoditi sem. — Na društvenem polju dobro napredujemo, društev imamo celo kopico in še vedno nova ustanavljamo. — Solnce je začelo zelo pripekati in če ne bode v kratkem dežja, bodo uničeni letošnji pridelki. — Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam sirom Amerike, tebi vrli list pa želim obilo naročnikov. — Anton Divjak. Kako so Slovenci pred 36 leti obhajali balkanske zmage. —o- Ko so Rusi leta 1887. zavzeli Plevno, so Slovenci ta dogodek tudi nazunaj zelo navdušeno pozdravljali. V Ljubljani so hoteli razsvetliti, toda vlada bi bila to gotovo prepovedala in tako je ta manifestacija izostala. Pač pa se je padec Plevne dne 1-5. decembra leta 1SS7 praznoval v takratni res narodni čitalnici. Prvo napitnieo je napravil g. Potočnik, i s i sicer cesarju. Nato je dr. Zarnik napil junaški ruski armadi. Dr. Blehveis junior je istotako Rusiji napil. Jurčič je slavil Slovane sploh, Drenik ruskega cara, Hubmajer črnogoro, Kresnik Srbijo, linear Romunijo, ilr. DrČ junaške balkanske žene. "Slovenec" je objavil iz svoje iniciative oklic, naj se zažgo po celi deželi grmade. In res so 20. decembra počeli Sloveniji gorele grmade v proslavo padca Plevne. A' poljanah nad Škofjo Loko so vaščani radostno klicali: "Plevna je padla!" Pokali so možnarji, županova hiša je bila razsvetljena, jiek hribovec je s solzami v očeh dejal: "O hvala Bogu! Zdaj se nam pa ne ho treba bati turškega vraga!" VNovcm m oslu niso dogodka nazunaj praznovali, pač pa poročajo listi iz tistega leta, da Novo-meščani niso o ničemer drugem govorili kakor o zmagi pri Plevni in da je radost bila nepopisna. V Cerkljah s.-> napravili lepo slovesnost in so se govorili jako navdušeni govori, da. celo banket o priredili v sobi nekega narodnjaka, kojega ime se ne imenuje. Črnomelj je iluminiral! Pri kapeli Svetega Jožefa se je zažgal velik kres, pokali so možnarji samo uradniki niso razsvetlili hiš. Okoli kresa se zbere velika množica meščanov in kmetov. Ljudje so peli narodne pesmi. Pri g. La-voslavu Skubicu je bil transparent z napisom: "Živio Fran Jožef 1. in Aleksander II., Plevna je naša in tudi Osman paša!" Tako tudi na Štajerskem. Zanimiva reminiseenea iz onih let je tudi ta, da so lota 1878. pod vtiskombalkanskih dogotkov narodni poslanci v kranjskem deželnem zboru, to je poslanci dr. Janez Bleiweis, dr. Vošnjak, dr. Zarnik, Luka Svetec, Karol Klim, V. Pfeifer. grof Barbo, O. Detela. F. Potočnik, A. Navratil. Pakiž, La-vrenčič dr. Poklukar, Robič in A. Kobler predlagali adreso na cesarja, naj se vse slovanskedežele združijo v eno državno provno celoto. Tedanja nemčursko večina ad-rese seveda ni sprejelo. Usoda sultanove soproge. Iz Carigrada poročajo: Mnogo sočutja vzbuja posebno v nižjih slojih, usoda ene izmed žen bivšega sultana Abdula Hamida. Ta sultanova žena, mati najbolj priljubljenega sina Abdul Hamidove-ga, je živela dosedaj od penzije, ki jo je dobivala od novega reži-Že več mesecev ji pa te penzi-J^Uftiso veg jE&placeyaji. Sultanova Slovensko katoliško a-B podp, društvo ^^^ svete Barbare B =B za Zedinjene države Severne Ameriko. Sedež: FOREST CITY, Pa. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania. ODBORNIKI: Predsednik: MAHTTX G KRČMA N, Bo* 88*. Foreat City, Pa. Podpredsednik: JOSEF PETEK NE L, Box S5 WUlock, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 707. Forest City. Pa. H. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492. Foreat City, Pa. \ Blagajnik: MARTIN MUUlC. Box 657, Foreat City, Pm. NADZORNIKI: Predsednik nadzornega odbora: KAROIj ZALAR. Box 547, Foreat City. Pa !. nadzornik: ICINAC PO D V A S NI K, 4734 Hatrield Bf., Pittsburg. Pali. nadzornik: FR^NK SUNK. 60 Mill St.. lexeme. Pa. III. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, Cor. N. — Ird at.. Rock Springs, Wya POROTNI IN PRIZ1VNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: PAUL OBREGAR, Box 402, Witt. I1L L porotnik: MARTIN OBERZAN, Box 61, Mineral. Kana. II. porotnik: ANDREJ SLAK,, 771S Issler St.. Cleveland, Ohl«. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. M. SELISKAR, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, Oklo. Doplal na] se poSlIJajo L tajniku IVAN TELBAN, P. O. Boa 707 * Foreat City, Fa. Druitveno fflaailo J* "CL.AS NARODA". LEPA PRILIKA za Slovenca ali Hrvata. Na prodaj je nu-suica v vrrji slovenski naselbini, in sicer radi odhoda. Prometa ima od .r> do G tisoč dolarjev na mesec. Vi-«* pove uredništvo. (3-1G—G) Pozor prijatelji lepega Ctiva! Pri Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y., je dobiti sledeče zanimive knjigo po znižanih cenah: "Rodbina Polaneških." Roman iz življenja, spisal slavno-znani poljski pisatelj D. Sienkie-wicz. Knjiga obsega 1065 strani in ima več lepih slik. Cena s poštnino vred $2.20. "Mati." Soeijalen roman, spisal Maksim Gorkij. Ta času primeren roman je vzet iz delavskega življenja. Velja s poštnino vred SOe. "Trije rodovi." Dogodki iz nekdanjih dni. Zelo zanimiva povest ; spisal Engelbert Gang!. Velja s poštnino vred 30c. Dalje je dobiti tudi po znižani ceni pero, napoljeno s črnilom (Fountain Pen). Velja uino 25c s poštnino vred. POZOR! Dvajsetletni mladenie, izucen v trgovini mešanega blaga in sploh v vsaki stroki tega obrt a, se priporoča slovenskim trgovcem. On je Slovenec in govori tudi nemško. Prav rad bi prišel v trgovino. za ko.jo ima veselje. Pišite na: J. Vodušek, S:»2 Michigan St., Ottawa, 111. (3-4—6) SKRBITE ZA BODOČNOST. Kdor hoče, da bode imel živeti od česa na stare dni, mora že zdaj skrbeti za svojo bodočnost. Ni je lepše pr:like, kot vam jo nudiva midva. Kupi in odplačuj polagoma zemljo, pa boš kdaj na svojem. Prodajava svojo zemljo od 15 dolarjev naprej za aker. Sto dolarjev plačaš takoj, ostalo mesečno po deset dolarjev. Če si bolan ali nimaš dela, počakava. Če kupiš 40 akrov, plačava vožnjo. Prodava samo tistim, kateri pridejo sami pogledat. Jamčiva, da pridelate na vsak aker najmanj toliko čistega vsako leto, kolikor plačate za ves aker. Jz-čistite lahko nekaj akrov na teden. Do železnic in mest od eno do štirih milj. Kmetije vse na okoli. Zdrav zrak, nobenega močvirja, polno studencev. Nimava nobenih agentov in zato ne zamenjujte naju z drugimi, ki prodajajo danes tukaj, jutri tam, danes za to, jutri za drugo kompa-nijo. Ne silite v kraje, kjer gre samo živinoreja, ker za živino no potrebujete 40 akrov, kot pri nas, ampak trikrat toliko. Najboljša prilika za tiste, ki se nameravajo to pomlad naseliti. Če ne misliS letos iti gori, kupi letos, kupi takoj, pa boš že nekaj odplačal d (M drugega leta. Vedi, da delo nI stalno, da pridejo krize — pa Sej imaš svoj košček zemlje, se lahko' umakneš in v vsaki krizi napra-^ viš življenje. Piši ali pridi še danes na naslov: Krže Mladic Lftnd Co., 2616 S. Dawndale Ave., Chicago, 111. Telefon: Lawndale 7449. Začni danes, Se ho€e» kaj imeti jutri. Če pa odlašal vedno aa jutri, ne bol imel nikdar aU žena ni imela sredstev, da bi p.a- j čevala najeinšeino oil vile, in je ' morala delati dolgove. V svojem obupu je protestirala proti vladi na sledeči način: Ker je za časa starega režima stanovala v palači, ki jo je zbornica določila kot stanovanje predsednikovo, in ker je te palača zdaj popolnoma prazna, je sultanova žena vdrla s ključem, ki ga je shranjevala, ponoči s svojim sinom in dvema sužnjema v omenjeno palačo ter se tam naselila. Stražniki so jo hoteli pregnati vendar pa se ni vdala. Iliso zdaj straži policija, ki upa, da se bo sultanova žena vdala; toda ljudstvo ji vsak dan skrivoma donuša hrano. HARMONIKA NA PRODAJ! Vsled potovanja v stari kraj prodam skoro novo trivrstno in fino uglašeno harmoniko. Kranjski model. Pena $45." John TrušnOvee. 4:i Central Ave., Prooklvn, N. V. (3-4—6) RESNA PONUDBA. Slovenec se želi seznaniti s Slovenko v starosti od 17 do 24 let. Na denar se ne gleda, ker imam krasno kmetijo. Lepa bodočnost. Vse ponudbe in slike se naj pošljejo na spodnji naslov. Tajnost zagotovljena. E. B., 11 i prli ShoAV, Cardwel, Mont. Kje je moj brat ANDREJ DE-P.KVr? Doma je iz Radleka pri Rakeku. Pred dvema letoma je odšel i/, t'levelanda, O., nekam v Pennsvlvanijo. Poročati mu imam več važnosti in o smrti naše matere iz stare domovine. Zato ga prosim, da se oglasi.— Malh. Debevc, 102!) E. G2. St.. Cleveland. O. (4-6—G t Rad bi zvedel za KATARINO REBOIjJ. Doma je \/. vasi Pod-peč pri Preserju. Pred dvema mesecema je prišla i/, starega kraja. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za nje naslov, naj ga mi javi, ali se naj pa sama1 oglasi. — Andrew Kueler, 11334 Fulton St., Pullman, III. (3-4—6) t NAZNANILO IN ZAHVALA. Sorodnikom, prijateljem in znancem sirom Zedinjcnih držav ter v stari domovini naznanjam tužno vest. i la ini je umrla dne 25. maja 11)13 moja dragol ju bi jena soproga FRANČIŠKA FINC. Pogreb pokojnice se je vršil na tukajšnjem katoliškem pokopališču dne 28. maja; tako se je brala tudi v. maša zadušnica v 1uk. slovenski cerkvi. Prerano umrla zapušča tu ža-( bijočega soproga. G let starega sinčka, dva brata in dve sestri. | Priporočam jo v molitev in blagi spomin! Svetila ji večna luč! Zaeno se zahvaljujem vsem znancem in prijateljem za izkazano nam sožalje o priliki pre-1 britke izgube ljubljene nam so-1 proge in matere, ter za številno udeležbo pri pogrebu. Iivala Vam tisočera! Forest City, Pa., dne 1. junija 1913, John Fine, žalujoči soprog s sinčkom. te - "" Jugislovanska ^^^ Katol. Jednota Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik IVAN GERM, 607 Cherry Way or Box B7, Br&ddock, P«. Podpredsednik: IVAN PRIMOŽIČ, Eveleth, Minn. Box »41. Glavni tajnik: GEO. L,. BROZICH. Ely. Minn., Box 424. Pomožni tajnik: MIHAEL M RAVI NEC, Omaha, Neb., 1214 Bo. lBth St. Blagajnik: IVAN GOUS5E, Ely, Minn.. Box 106. Zaupnik: ALOJ8 VIRA N'T, Lorain, Ohio, 1700 E. Iltk St. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, Jollet, 111., 980 No. Chicago It I NADZORNIKI: ALOIS KOSTELIC. Salldo, Colo., Box 63*. MIHAEL KLOBUCHAR, Calumet. Mich.. 116 — 7th Pt. PETER SPEUAR, Kanaai City, Kan«., 422 No. 4th St. POROTNIKI: t IVAN KER55ISNIK, Burdlne, Pa., Box 15». FRANK GOUZE, Chlsholm. Minn., Box 716. MARTIN KOCHEVAR, Pueblo, Colo. 121» Eller At«. V»l dopisi naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse denarne potilJatvs pa na glavnega blagajnika Jednote. Druitveno glasilo: "GLAS NARODA". NOVICE IZ STARE DOMOVINE. nja v četrtem nadstropju ter padel dol. Izključen ni samomor. Smrtna nesreča. V tovarni li-noleja v Trstu se je pripetila dne 9. maja nesreča. Preblizu k velikemu stroju je prišel strojnik 36-letni Jos. Musič. Stroj ga je prijel. Musič je dobil udarec po glavi in ostal na mestu mrtev. Oropan. Dne 6. maja. je prima-lial v Trst kmetovalec Anton Lo-zar z Ajdovskega in je potem taval precej opit po ulicah. Kar naenkrat pa sta se mu pridružila dva neznana človeka, ki sta se po kratkem pogovoru predstavila za rojaka in ga povabila pit. Zavili so v neko zakotno krčmo, kjer sta že itak težkega moža gostila s pivom, da je kmalu zaspal. V j spanju pa sta ga okradla, in sicer sta mu vzela 12 stotakov v bankovcih in 12 kron v srebru. Lo-zar pa se je kmalu zbudil in je tekel k policiji, ki je sedaj- čisto slučajno našla oba "rojaka" in ju zaprla. Pri njima so našli še skoro ves denar. Huminacija. Dne 10. maja zvečer je bilo središče goriškega me-I sta z malimi izjemami iluminira-no v spomin, da je z milanskim ediktom cesarja Konstantina pred IG. stoletji "slavil križ Kristusov zmago nad paganstvom". kakor je bilo citati v pozivih zi iluminacijo. Zvečer je svirala pt mestu salezijanska godba. 11. lcvska bataljon v Gradišči ob Soči je proslavil dne 12. maj; na slovesen način stoletnico svo jega obstanka. Hataljon se je i proslavil na raznih bojnih poljih, \ zlasti v Italiji. Prišli so k prosla- ' vi visoki civilni in vojaški dosto-1 janstveniki. Bila je slovesna maša. banket, veselica. Svirala je vojaška godba iz Gorice. Med mašo se je pojavil nad Mercaduz-zom vojaški aeroplan iz Gorice. Samomor. V /trgovini urarja in zlatarja Aleksandra Ambrožiča v Gorici je bil zaposlen lTletni II. Jekler z Bleda na Kranjskem, j 1 Dne 12. maja zvečer se je fant v i spalni sobi Ambrožičevi ustrelil ; z revolverjem in ostal nalicu me-! sta mrtev. V rokah je držal ko-šeek papirja, na katerem je bilo zapisano: "Ustrelil sem se zaradi tega. ker sem se zameril sestri od i tiste, ki je pri Vokulatu in me ne mara več videti. Via Coronini št. 4.Jekler sj je dal dva strela, da bi bil bolj gotov smrti. Revolver je last- gospodarja. Ustrelil ' se je Jekler radi nesrečne ljubezni. Zaljubljen je bil v lTletno A-nieo Pertot, delavko v Straeie.ah. Dekle ga. kakor se vidi iz njego-1 vih besed, ni maralo; zato se je j ustrelil. Jekler baje ni bil popol-! noma normalen ter je bil zadnje I dneve zmešan, kakor se pravi: ' brez glave. Iz Kojskega. Umrl je velepo-I sest ni k Josip Stekar; dočakal je i starost 80 let. Iz Vrtojbe. Umrl je vikar E. i Štrekelj. Rojen je bil leta 1862 1 na Gorjanskem. Iz Vitovelj. Obesil se je v svojem mlinu Josip Peršič. Odkar je kupil pri Seinpasu Bolkotovo premoženje, je postajal zmeden, ker se je kesal radi te kupčije in i v dnšni zmedenosti si je končal j življenje. V Dornbergu sta se pretepala j 19letni Josip Bric in Andrej j Brankovič. Težko ranjen je Bric. i Prenesli so ga v goriško bolnico. Iz Dol. Cerovega na Brdih. se je bila raznesla vest, da je Josip Pisk umrl na poškodbah, katere bi mu bil prizadjal Josip Keber. Radi tega je šla sodna komisija v Cerovo in zdravniki so raztelesili poletnega Piska. Konstatirali sp, da je pokojni rad pil in da ga je zadela kap na srce. Pred par dnevi je bilo prišlo do prepira med Piskom in Kebrom v Moši in tudi stepla sta se bila. Ali to ni bilo v nobeni zvezi s smrtjo, dasi se je prav radi tega tepeža raznesla vest okoli, da je Keber ubil Piska. Keber je seveda \)o-polnoma razbremenjen in ga ne bodo sodno preganjali. Iz Šempasa na Vogrsko se gradi liova cesta. Podjetnik je Fran Turel iz Volčjedrage in delo lepo napreduje pod njegovim vodstvom. Dovršil je že most čez potok Turjak ]_>od Jazbinami in še lwkiililm korakov. Y»a bodeta nb- KRANJSKO. Dolenjski vinogradniki so vsled letošnjega, spomladanskega mraza po toplih dneh hudo zadeti in so kar obupani. Trumoma se selijo v Ameriko. Iz novomeškega okraja se jih je oglasilo za potne list.- že nad 400; še več pa se jih je odpravilo v Ameriko brez potnih listov. Tudi iz krškega in črnomeljskega okraja jih je mnogo odpotovalo. 60,000 kron se je potrošilo iz deželne blagajne, kakor je kon-statirala Kamila Theimer, za preuredim glavarskega stanovanja in za napravo novega pohištva v ( deželnem dvorcu takrat, ko je j nastopil mesto deželnega glavar- j ja dr. Ivan Šusteršič. Lepa svota je to in s tem denarjem bi se dala zgraditi marsikatera potrebna | cesta, za zgradbo katere prosi prebivalstvo že desetletja. Toda za napravo take ceste dežela ni-, ma denarja, pač pa ima dežela ; takoj na razpolago 60 tisoč kron za to, tla se stanovanje deželnega ! glavarja uredi po knežje, kakor to želi "deželna mati" gospa Bo-goiinla Šušteršieeva. Kaj 60.000 kron, to je za dr. Šusteršič a ba-gatela. zlasti ker ne gre iz njegovega žepa. Če bi dr. Šusteršič za preuredbo stanovanja in za novo "opravo in pohištvo moral iz svojega žepa šteti 60,000 K. potem hi si pač premislil, samo za ureditev stanovanja potrositi tako ogromno svoto. a tako si misli: Kaj meni mar, koliko stvar stane, saj ne plačam jaz, marveč kranjski davkoplačevalec, neumni kranjski kmet! Tako si misli gospod deželni glavar tir. Ivan Šusteršič ter se vozi dan za dnevom v deželnem avtomobilu na deželne stroške s svojo rodbino na sprehod. Kmet pa gara in plačuje tisočake za glavarjevo stanovanje iu za glavarjeve sprehode. Frančiškani na Viču so županu Oblaku pismeno prepovedali svetiti pri procesiji sv. Rešnjega Telesa, in sicer zato, ker je predsednik Ciril-Metodove podružnice. V pismu na župana napada viški župnik pater Campa vodstvo in družbo. Manire klerikalnega visoko-šolca. Znano je še, tla je Emil Štefanovi«*, sin novomeškega o-brtnika, svoj čas na vsak način hotel imeti ;a. Zaprli sc v Celovcu hlapca Ivana Raka. ker je zažgal poslopja svojega gospodarja Sablačana, ki je imel škode 7000 K. ROJAKOM 7 Pennsylvaniji in W. Virginiji NA ZNANJE. Rojakom v Pennsylvaniji in West Virginiji naznanjamo, da jih obišče naš novi potnik ' " ________r i • 1 _ jas. r.. . . jS^raT 5o,ooo\ ; l f KNJIŽIC \ i By[ty4ajyPopolnoma Zastonj lil 'Vsak moški b! moral ncanuikmta pisati po našo knjižico. Možjt}, J^L ki sc nameravajo ženiti — bolni možje — možje. !:i so u»lani pijan-ievanju, ponočevanju in raznim strastnim navadam — možje, ki so ^Hgt ceJauljeni. rervoziii in izvrpani — možje, ki niso zmožni za delo in VB ki ne morejo v poici meri uživati radosti življenja — ti možje bi ^HB JP morali pisati po našo brezplačno knjižico. Ta knjižica pove ko ko možje AH uničujejo svoja življenja, kako se nalezejo raznih bolezni in kako si zamorejr z,>pct pridobiti po- ^^^^ ^mm polno zdravje, moč in krepost v kratkem času in po nizki ceni. Ako ho«"ete Liti možje med rnužini, ^^^ ta knjižica vam pove, kako priti do tega. Pove vam kako oe zamorejo bolezni kakor . JP Želodcsie Teskoče, Revmatizem,Bolezni Mehurja in Ledvic, ® SS xastupljena kri ali slillls, trlper, spolna nemoč, splošna izguba moči, gubitek V^L moške kreposti, nočni gubitek, izgubljena moška sila, atrofija, striktura, organ-site bolezni, bolezni jeter in posledice razuzdanega življenja hitro In stalno ^H ozdraviti privatno doma v vaši hiši. ■jI Tisoče mož je že --adobilo perfektno ZDRAVJE, MOČ in TELESNO KREPOST potom t« HB OHk brezplačne knjižice. Zaloga znanosti j«, in vsebuje ravno tiste stvari, ki jih mora mat vsak mlad ali star, bogat ali reven, samski ah oženjen in zdrav ali bolan mož. Ne zapra. ^B vljajte denarja za razna malovredna zdravile, čitajte poprej to knjižico skozinskoz. Prihranila vam bo denar in vas poučila, kako ^adobiti POPOLNO ZDRAVJE IN MOČ. izpolnite, izre- 9K ^^^^ na kar dobite ▼ najkrajiem času to zanimi- lllllll|||l||||ll|ll|l|M||l|l ^^^ vo knjižico POPOLNOMA ZASTONJ; ■ m ^ plačamo tudi poštnino.- Mnogi ■ ZS BrCZpliKnO lOlJIZlCO g ^^ 'ca^i^fSt^ S Dr.JOS.LlSTER&CO.?flas.2001203N.nfthfl»e.Chicago,IH. | kdo naroči. Ml NIKDAR NE STO- ■ GOSPODJE—J«t trpim v*led i.oleini. rat premim. poMjite ml B ^^^^^^^^^ RIMO TEGA. Ako piietn po knji- Hi iraSo btupIaCno knjižico za male, pc&taiae pr >»Ux oh»tmo«li o npr t m nem. H ...p Poiljite nam »tir ime in H VHI^ pmIot i« dane«. ^- ' g ULICA in her. ali ......................................... ■ ^SiTlt^^fc^^^fcff MESTO........................DrSava........................# I '"•OR Kodo; Najboljša Slovensko-angleska slovnica. izmed rojakov ve za njega, t»*» i * . . _ prosim, da mi pošlje njegov Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem včc naslov, ali naj se pa sani oglasi strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 svojemu prijatelju: .John Prim- Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1. šar Hox 117, Thomas, va. R0jaki v Cleveland, O. dobe isto v podružnici Fr. Sakser __6104 St. Clair Ave., N. E. ivj*^ IR^k^p \ It^i \ - m |' n lillwmT 4 Cenjenim slovenskim in hrvatskim podpornim iu pevskim drnstvom toplo priporor-am *a obilo naročil. — V z.alopi imam vm? kar potrclujejo ^ou-porne ali pevske društva. — Vzorec pošiljam poštnine piosto : Pišite ro:iJ- Moj poštni nssiav i«: LOCK EC X, 328. __ JWM '.. i Mr. LEO ŠTRUKELJ, ki je zastopnik Slovenic Publishing Company in pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Naroda", kakor tudi druga naročila. Vedno in povsodi so šli naši rojaki na roko našemu potniku in ga lepo sprejeli, zato smo u-verjeni, da bode tudi novemu potniku na prvem potovanju tako. Rojaka našega novega potnika kar pa j topleje priporočamo. Slovenic Publishing Co. NAZNANILO. j Slovenske katoliiko podporno drufltvo SV JOŽEFA fit. 12 J. S. . J. za Pittsburg-Allegheny, Pa. In okolico ima svoja redne s«>je vsako drugo nedeljo v mesecu na G7tl uliti. Vse denarne podlljatve odsotnih Članov, naj se pošiljajo samo in edino blagajniku Frank StraUB. 1012 High 8tn Allegheny. Pa. Vsi dopisi in naznanila naj se pošiljajo prvemu tajniku. 1'redniki za leto 1913. bo sledeči: Predsednik: Dominik Strniša, 4 Rlc-! kenbach St., Allegheny, Pa. Podpredsednik: Vineenc Arch. 446 Ivong Alley, Allegheny, I'a. I. tajnik: John Simoiicieh, 831 Phi-neas St., Allegheny. Pa. II. tajnik: Nik. Pov** 1 Cr*lb It. N'uraroy Hill, Allegheny, Pa. Blagajnik- Fran StravtJ. 1011 High Bt Allegheny, Pa. Zastopnik: Vincenc Volk. Tell St. 28. Allegheny, Pa. Odborniki. Jakob Laurie, 4617 Carroll St.. Pittsburg, Pa. Anton Lokar, 25 Troy Hill Road. Allegheny, Pa. Frank PetlaJ. 119 Banner Alley. Pitt: -burg. Pa. Računska preglednika: Frank Strniša, 1 Rickenbach St., Allegheny, Pa. John Bostnar, 182 — 43 1|2 St., Pittsburg, Pa. ZastavinoSn: John Mestnak, 206 Chest-nuth St.. Allechenv. Pa. Hrank: Sakser U ^^^ Glavni urad : 82 Cortlandt St., | Podružnica: 6104 St. Clair Ave., ^^ Ss^ NEW YORK, N. Y. | CLEVELAND, O. ^^ Sfj^ Pošilja | Prodaja ^t^lf DENARJE | PAROBRODNE g ^ v staro domovino | LISTKE ^ ^ pp^, potom c. kr. poštne | za vse prekmorske r k/T/^ hranilnice na Dunaju; hitro S parobrodne družbe po izvirnih f^if v yj&jP in ceno. x cenah. -Žffi^ ii Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro K^S tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. - Podružnice - Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 - Podružnice - - jpljft, Celine, Trst, - sprejema vloge na knjižice in na te- y|3of , Spljet, Celovec. Trst, ■ - SirajeTO, Gorica, Cilje - koči račun ter jc obrestuje po čistih ^1:4 K> - Sarajeva, Gorica, Celje - in Gradsž. Kupuje] [in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. jR , ! Delniška glavnic« - Na» dopisnik za Zjedinjene države je tvrdka Rezervniiond ic. 8,000.000. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St, New York. k. 1,000.000. li » ~ Pismouk. Milan Pugelj. (Nadaljevanje.) "Ali sta se kregala?'' je vprašal Vladimir nekoliko zasmehlji-vo, kakor je najrajši govoril. "ALi je kaj narobe?" je vprašal navdušeno jurist in teta Agata je po priznani ženski skrbnosti sklenila roke: "Za božjo voljo. Anton, kaj pa sta imela ? Drugače lazi kakor senca po ulicah, zdaj pa je planil skozi vrata in bežal po stopnicah kakor vihar. Glejte, tole rokavico je izgubil!" Teta privleče iz žepa staro rokavico in sama in Vladimir in Dragotin, vsi jo ogledujejo. "Postarana rokavica!'' se smehlja Vladimir. "Mislim, da bi jo bilo treba pred eventuelno porabo razkužiti zavoljo slovniških bacilov!" Dagotin se zasmeje, teta Agata ne euje ničesar, v brata gleda, ki sedi na stolu za svojo mizo obrnjen po sobi. in živahno izprašu-je. "Oh, Anton, povej no. povej kaj sta si skočila v lase? "Saj jih nobeden nič nima!" doda Vladimir. "Sicer pa k stvari, torej kaj je bilo.'" "Norec!" brusne gospod Anton in še vedno globoko sope. "Najkrajše povedano: popoln norec. Ta slovniška čreva mi prinaša, jaz pa naj jih objavljam, pa pitam svoje čitalce hočeš nočeš z njimi. Kaj pa še, saprament. le pripravi se! Kaj misli, da je moje potrpljenje kakšna zastarana trakulja, kakšen zajček za zdrav-niške eksperimente, kaj? Ne boš. za vraga da ne! Naj te odnese satan l'* 'Pa kako je bilo?" se zanima Dragotin. "Kako je bilo?" se jezi urednik. "Takole, na: On, suhi Ščeti-nar, pride, sede, mrmlja nekaj, pa začne vleči iz žepa papirnata slovniška čreva. On: tiskaj takoj! Jaz: je že vse v tiskarni. Prepozno! On žužnja: zapostavljajo me, prezirajo, drugo rinejo naprej in tako. Jaz: daj sem. strela jasna, molči samo, pa bom takoj odnesel v tiskarno! Pri enem tako čitati. pa naletim na stavke, ki se vlečejo kakor romanje v sveto deželo. Napravim tu piko, tam podpičje, pričnem z veliko začetnico, pa ti ta suša naenkrat poskoči, kar takole na lepem ti odleti s stola kakor žoga, zgrabi rokopis in zleti skozi vrata. Znorel je, satan me hlastni če sem rekel napak!" "Nori, nori!" pravi važno Dragotin. Vladimir vso stvar vidno manj uvažuje. na zofo sede. nasloni se nazaj in posmehljava: "Pa bi mu bili natisnili!" pristavlja. "Zdajle je ravno primerna prilika ! Rekli bi bili; Na, ljuba duša. za poročno darilo ti natisnem vse, kar za ta mesec prineseš." "Saj sem hotel!" sope gospodar. 'Ali tiste stavke sem moral popraviti. Kaj je večnost proti njim?! Petelinov vzdihljaj, pro-kleto! Nočem lagati, ali čitalec umrje, pred no pride do kotica. Sape mu zmanjka, pa se zaduši. Tristo strel naj me osmodi. če ni resnica!" "Ali za boži«) voljo, Anton" toži teta, "kaj bo pa doma počel? Ali se ti nič n«- smili gospa Ana in gospodična Marica, ki je že skoro naša .' Nisi prav napravil. Anton, saj si jako prebrisan, to pot pa le nisi prave pogodil!" "Kaj pa naj bi napravil?" vprašuje jezno gospodar. "Kaj naj bi ga bil za gleženj ujel. ko je švignil skozi vrata? Kaj nisem tudi jaz profesor v pokoju, pa ne norim kakor on! Da bi mu dal satan babje pšeno zobati, strela jasna!" "K, veste kaj!" misli Vladimir, vi ste malo prehudi, on pa je malo presiten. Vsak je na svoj način star!" "Kajpada, glej ga!" se prepira gospod Anton. "Kdo pa je od-govoreu za list, ali ti. ali jaz, ali on, gospod dolgočasnež Ščetinar, to bi rad vedel! Č« je kaj narobe, pa vse po meni pade! Kdo pa je urednik, se vpraša, pa smo skupaj!" "Oh, Anton, to si pa prav narobe napravil!" potoži teta Agata. "Vidiš, gospodična Marica je nevesta našega Vladimirja, Bog ve, kako bo in sam Bog daj. da bi bilo dobro!" "Kako bo, kako bo!" ponavlja urednik in mrmra prodse. "Če misliš na tisto svatbo, no, manjka se žensk, kakor mravljincev jih ■j«, posebno še nevest, kakor egiptovskih kobilic .. "No, no!" ga opozori Vladi- mir. "Le počasi Takole čisto po vaše tudi ne pojde!" "Kaj pa ste prišli nadme?" se naenkrat razkači gospodar, vstane in je rdeč kakor puran. "Kar poberite se. odkoder ste se natepli v mojo sobo! Vsak po svojih poslih, kar naprej!" Agata in Vladimir odhajata. Dragotin pa zaostane in reče: ■ Oče, moja častna beseda, jaz se potegnem zate!" "Ti.se potegni za svoj nos. Dragotin!" odgovori urednik, prime za kljuko in zapira vrata za njim: "Izgubi se, marš!" Sapramenski krokodili, vrag in satan..." lil. Drugo jutro je napočil ravno mesec junij. Zunaj je bilo toplo in solnčno in tudi v sobo profesorja Ščetinarja je sijalo svetlo poletno solnce. Sedel je pri mizi in široka solnčna pega je ležala na njegovi nočni suknji in spreminjala njeno barvo iz rjave na* rumenkasto. Gospod profesor je bil ravnokar pozajtrkoval in pozvonil služkinji. da pride po posodo. Včeraj zvečer in danes je popolnoma sam. Slabovoljen je, svoje stvari premišlja in tudi domače družbe ne mara. Služkinja pride v sobo. pobira posodo, in ko hoče oditi, prične mečkati profesor svojo brado in se oglasi: "Prosim vas, Lenka, da bi tudi kosilo prinesli v mojo sobo. Za zdaj pa naročite moji hčerki Marici, da me obišče!" "Ali takoj?" vpraša dekla. "Kmalu!" odgovori profesor in ostane sam. Vstane izza mize m prične šetati in premišljati. V tej nočni suknji, ki je nekako ble-dorjava, obšita z zelenimi trakovi. preohlapna in predolga, se zdi njegova postava še neznatnejša in klavrnejša kakor sicer. Guba iz močnega blaga dela na hrbtu nenaravno grbo, ki ga izpreminja skoro v karikaturo. Na nogah ima rdeče in razhojene sobne opanke in peti pri obeh sta znatno izpod-viti na zunanjo stran. Na brez-lasi glavi .ima čepico, ki komaj zakriva plešo. Tako copata počasi iz kota v kot in premišlja. Včerajšnji dogodek mu ni dal miru ponoči in mu še sedaj trapi glavo in misli. V zadnjem hipu se mu je zazdelo, da so zadaj za tem dogodkom še drugi mladi ljudje, najbrž eela tropa, in vsi ti hočejo napraviti sebi prostor in izpodriniti stare. Neke vrste zarota se je sklenila proti njemu in njegovemu javnemu življenju. Potisniti se ga hoče na stran, napraviti nevažnega, popolnoma zatreti ga menda želijo. Teži ga vse to. mori, in ko stopi v sobo Marica, obstane in pogleda vanjo, kakor bi se prebudil iz sanj. Počasi stopi k njej. prime jo z obema rokama za glavo in jo poljubi na čelo kakor vedno. "Sedi!" ji veli in ji pokaže zofo v kotu. Sam prične zopet šetati gor in dol. Marica je mlada in lepa in ga ogleduje zdaj začudeno. Na zofi sedi. ne naslanja se na njeno naslonjalo s hrbtom, ampak na roke se opira na desni in levi se na lahko guga z gornjim životom od zadaj naprej. Lase ima velike in erne in na desni strani spredaj v njih rdečo rožo. Tudi na mladih in polnih prsih se neznatno giblje enaka roža. Profesor se ustavi nekako v sredi sobe, obrne se proti Marici in prične ogledavati nohte: "Jaz še nisem tega nikomur napravil", prične s svojim suhim glasom, gleda nohte leve roke in dvigne včasi oči do dekleta. "Nisem še tega pravil tvoji materi, moji ženi, in tudi nobenemu izmed svojih prijateljev še ne! Hm, hm! Stvar je po mojih mislih taka, da je bolje, če vem njene podrobno-sta samo jaz in t ihti, ki jc slučaj zakrivil. Ta tkti' jc profesor Gu-stinčič, moj prijatelj." Profesor molči, prične ogledovati natančneje nohte desne roke, ki jo zanese v ta namen čisto k obrazu, Marica postane nenadoma pozorna, pomaje naglo s stopali, ki gledajo majhni in lepi izpod pisanega krila iu zastavi vprašanje: "Kaj pa je? Kar hitro povejte!" "Reči moram", prične zopet profesor, umakne desnico od o-braza in prekriža obe roki zdaj po dhrbtom, "reči ti morem, da je nastal med nama, med menoj in gospodom Gustinčičem, odločen nesporazum. Prišla sva si v nasprotje, ki — ni moja lastnost, da bi v življenju kaj pretiraval ~ ki — to povdarjam, utegne biti za naju oba življenskega pomena. Vsaj zase vem, da se po- sledice tega nasprotja ne bodo ni- j koli izgubile iz moje notranjo- I sti." ! "S katerim Gustinčičem to, ali J z Vladi —" vpraša naglo in radovedno Marica. "Z gospodom Jožefom Gustinčičem. profesorjem v pokoju", povdarja profesor. "Ta konflikt, ki je ravnokar nastal, je tak. da ni misliti na poravnanje. Naša obitelj pa stoji ravno preti korakom, ki naj bi z njim stopila v so-rodske vezi obitelj i Gust inčičeve. Kot gospodar, kot legitimni oče tiste, ki se hoče vezati s sinom mojega protivnika. mislim, tla ini sedijo nekatere pravice!" "O", sv začudi Marica. "Kaj pa bo to .'" Profesor ji da z roko znamenje, naj molči, in govori sam dalje: "Zakonska združitev je možna le tam. kjer se ljudje medsebojno razumejo! *' "O", seže Marica v besedo. "Jaz in Vlaimir se vendar izvrstno razumeva. Torej!" (Dalje prihodnjič.) Rad bi zvedel za ALOJZIJA SE-1 VER. Doma je iz Klevč. postaj Ježica. Sedaj biva nekje v Ze- i dinjeuih državah. Prosim se-j njene rojake, če kedo ve zal njegov naslov, da ga mi javi,' ker jaz želim z njim govoriti, j Matthews Hiatus, Springhill, i N. S.. Canada. (2-4—6) j ■f Trgovec i slatnino M. POGORELO 29 E. Madison St. — Room 1112. ! Chicago, HI. Opomba: Pazite na oglas v so ! botnih številkah. E NAZNANILO. | Vsi člani društva sv. Petra št. j 21G N. II. Z. v Leadville, Colo., se i vljudno poživljajo na redno mesečno sejo dne 12. junija. Ker imamo sklepati o zelo zanimivih in važnih stvareh, upam. da se bodete v obilnem številu seje udeležili. Štefau Frankovieh, računovodja. (3-7—6) AMERIKA IN AMERIXANC1. —o— (Spisal Rev. I. M. Trunk.) Ta lična knjiga je sedaj popolnoma dokončana in tiskana v 12 zveskih ter obsega 608 strani v osmerki. V knjigi je najti mnogo zanimivosti o ameriških Slovencih in tudi poučne zgodovinske tvariue. Polna je lepih slik nanašajočih se na naš slovenski živel j v tej deželi. Vsa knjiga velja $3.60 in za vsako slovensko hišo lepotičje; za vse rojake, ki se pa vrnejo v staro domovino pa trajen spo-jmin. Da se iz knjige kaj ne izgn-bi je priporočati, da se da vezati in tako lepo ohrani, j Izdajatelj je imel zato velike j stroške pri tej knjigi, zato pa nas I ameriške Slovence neka dolžnost veže, da mu olajšamo breme ter J po knjigi sežemo. Dobiti je pri izdatelju: Rev. 1. I M. Trunku, Villach, Austria, ali I pri Rev. Alojzij Blazniku, Haver-| straw. N. J., pa tudi mi radi po-Isredujemo v to, ako se nam znesek $3.60 dopošlje. Rojaki, sezite po tej lepi in zanimivi knjigi! 1 Pozor slovenski farmerji! Vsled občne zahteve, imo tudi letos naročili večje število pravih domačih A* ^ K^A^J SICI »iS, V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in J5 cm. Kose so izdelane izfnajboljšega jekla v znani tovarni na Štajerskem. Iste se pritrdijo na kosišče z rinkcami. *- Cena 1 kose je $1.10. --9 Kedor naroči 0 kos, jih dobi po $1.00. v zalogi imamo tudi klepalno orodje iz finega jekla ; = cena garnituri je $1.00. ===== Pristne "Bergamo" brusilne kamne po 30c. kos. Pri naročitvi nam je naznaniti poleg poštne postaje tudi bližno zelezniško. Naročilu priložiti je denar ali Postal Money? Order. Slovenic Piiblish'tig Co. 82 Cortlandt Street, fr New York, N. Y. NAZNANILO. Vsem našim cenjenim naročnikom naznanjamo, da bodemo od sedaj naprej imeli cene naših pristnih domačih pijač, priob-čene od časa do časa v časopisu "Glas Naroda". Brinjevec......zaboj 12 steklenic $13.00 Tropinjevec____ " " " 12.00 Slivovka...... " " " 12.00 Cognac....... " " " 12.00 Kneipovo grenko vinu " " " 6.00 Cena na galone. Slivovka galoni $2.75 Tropinjevec " 2.75 Cognac " 2.75 Whiskey ** 2.00 Vino domače , rdeče " .50t7 Ako bi kdo izmed* rojakov rad zvedel cene drugih pijač, ktere niso tukaj priobeene, ga prosimo, da naj sepismeno na nas obrne. Pri večji naročbi znaten popust POSTREŽBA TOČNA J |j Za obila naročila ae priporočaj The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04 St Clair Ave, Cleveland, O. Hamburg-American Line. Edtna direktna proga med NEW Y0RK0M in HAMBURGOM, PHILADELPHIO in HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM oskrbljena sparniki na dva vijaka: KaUeria Aotnste Victoria, Amerika, Preudaat Grant, President Lincoln, Cleveland, Cincinnati, Pretoria, Patricia, Peuuflvania, Graf Valderfee, Prmz Otkar ia Prinz Adalbert, katerim Bledi v kratkem nov parnik na štiri vijake in turbino ' imphrator 919 Čevljev dolg, 50.000 ton, najveCji parnik na avetn. Izvrstno poslovanje. — Nizke eenc. — Dobra postrežba. Za vse podrobnosti obrnite bc na: Hamburg-Americas Line, 41-45 Broadway, New York City ali lokalne agente. Pozor, rdjakl! _ Dobil sam ta M v Washington a f.aSn I »«voje sdra- * t r ^Mjsfc^E ri,a &erU,n° V l/oVi ZaL ^^mIm ™ da I ,111T _ Ma gy TB^M aoznrartta . hlP 7*7 ^ oi^r prava In ko-I y' A/* .JS^ rtatna. JRwhl'^^lp Po dolarem Saao a* mi i« -»osrečilo la ^ najti pravo Alpentlnktu- ^a^fl^H^H^^^Hr ro In Pomado .jj^P^MK^^^^HBp^^C^iy prooi tsnada-ES® - --'- njtj In is rast Uk. __________ >vniu nI bilo, od katera moiklm ln tentirtm gosti In dolgi ladje resnično popolnoma farma te jo ln na bodo več Upadali, tor a* osiveli. Ravno tako moiklm v 6. tednih kraanl brki popolpoma araatajc. Ren maticam v rekah nogah la ktiiiiih v 8 dneh popolnoma oa-drarim.kurja očesa bradavice, potne noga Itn oaa-bUna aa popolnoma odstranijo. Da Je to raanlea Jamčim ■ »600. PlHta po cenik katerega poiUam aaatajn. _ _ JAKOB VAMClC P. O. Box 69 Cleveland, a HARMONIKE bodisi cakorSnekoll vrste Izdelujem m popravljam po najnitjih ccnah, a delo trpeino in zanesljivo. V popravo san«. sljivo vsakdo poSlje, ker sem le nad 16 let tukaj ▼ tem poslu in sedaj v.svojeir lastnem domu. V poprave k vsamero i kranjske kakor vse druge harmonike te i račud«m po dela kakoršno kdo vahteva j bres nadaljnlh vprašanj, JOHN WENZEL, 1017 E. 62ndStr.. Cleveland, O W VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA! Vsak potnik, kteri potuje skozi New York bodisi v stari kraj ali pa iz starega kraja naj obišče PRVI SLOVENSKO-HRVATSKI MOTEL AUGUST BACH, 145 Washington St., New York, Corner Cedar St. Na razpolago so vedno čiste sobe in dobra domača hrana po nizkih cenah. Zemljevid balkanskih držav , je dobiti po 15c. komad. i Slovanlc Publishing Company, 182 Cortlandt Street. New Tork mwmrnmftmn^m kAkllA.llllfcit.HUiAHH^ 1AH4AHHg^ ma^ kAi* RED STAR LINE. Plovitba med New Yorkom Li Antwerpom. Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka, t KJtOONLAND .INLAND ^^^^SBB^B^^^NPifP VADERLAND ZELLAND 13,186 ton. Kratka in udobna pot za potnike v Avatrijo, aa Ogrtko. Slovensko. Hrvatsko, in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna železniška zveza. Posebno se Se skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Tretji razred obstoji od malih kabin za 2. 4, 6 in 8 potnikov. Za nada!jne informacije, cene in vožne listke obrniti ae je na: RED STAR/LIINE. "NEW^york** %Ste^j?; 215 St CUrle. Slrrrt. IltC^rrStrMi BOSTON. MASS NEW ORLEANS. U. SAN F«ANOSoTcAL CN w W»i»iBfi.» & L. 5.11. Ut U. Jr4 Str«*, SEATTLE. WASH. CHICAGO. ILl. IIINKEAf0US%WN.- rmLADELPHfrpA. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJ-VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. COMPAGNIE GENERALE TRANSATLANTI0UE. (Francoska parobrodna družba. Direktna črta do HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA in LJUBLJANE. F>o*tnI Bkapras pat-nllcl aoi[ LA PROVENCE" /LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "FRANCE " aa dTa riiaka mIvrtIMc« wifartMf »a «adr|HU^a i tB (brl ift^^ff^tir* PoitnI pnrrtllcl soi "CHICAGO" * LA TOURANE" "ROCHANBEAU" "NIAGARA" Glavna agencija: 19 STATE STREET« NEW YORK« comer Pearl St., Chesebroafh BalUlag. Parniki odplaieio od sedaj naprej vedao ob četrtkih npridanKa iter. 57 North River b oh sobo tih pa iz pristaaisča 84 North Km, N. T. t FRANCE 5. junija 1913. f FRANCE li6. junija. *1jA PROVENCE 12. junija. *\ja SAVOJK julija 19i:j. •LrA LORRAINE 11». junija. LA PROVENCE 10. julija 1913. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: •NIAGARA otipi, s pom. št. 57. due 21. junija 1913. ob 3 popol. FLORIDE odpl. s pom. št. 84. dn.- 21. junija 1913. ob 3 popol. •CHICAGO odpl. s pom. st. 'u. 2*. junija 1913. ob 3 popoldne. fantki i zvezd« ii»m«tm1 Ima)« ptjlra Ti|«k«. Paniki i križ« iau^o p« »tiri rijaka Avstro« Ainprikan$ka crt» j preje bratje Cosullch | »aipnpravneisa !n naiceuiša parobrodna (rta /a Siivence m Hnr» t-o vi parni* na a v» vijaka to+mra* Wassik^io^^ , ^uiftrna vožnja med New Yol kom* Trstom In kdssg1 *ožml hftor h iNew toiiw mm OL dee s Vsi spodaj navedeni novi p&ro- TRSTA brodi na dva vijaka imsjo IjJUBLJANE **.*.*.'35.18 brezžični brzojav: REKE ........................................... 34.00 j ALICE' . m ZAGREBA ....................................... 35.081 MARTHA WASfflNGTON, KARLOVCA ...................................... 35.2il * 1 Za Martha Washington in Kaiser Franz Josef I. stane $3.00 ve