Kdini slovenski dnevnik T t 1 ami%k it h iT i n m si AjoaifljcniD arzavsn. Xzhaja vsak dan IzrzemB nedelj in praznikov. GLAS NARODA Urt elsrenelrfh delavcev v Ameriki« The only" Slovenje daBf* in the United States. Issued every day* Sundays and Ho&dayfe ihibfon pisarne: 4087 oortlawbt. ■aterei as gscend ( Haas Matter, September 21, 1908, at tke Post Odes at N< nr York, N. Y, sad** the Art ef 6em trass of Ma rek S, 1878. telefon pisarne: 4687 cortlandt. no. 128. — štev. 128. new york wednesday, june 2, 1909. — sreda 2. rožnika, 1909. volume xvll — letnik- xvil Trust na bojnem potu. Prod velikim štrajkom. united states 8teel corporation naznanja, da uvede "odprto delavnico". U(t prične dim 1. julija najmanj 10.000 delavcev • strajkom. naznanila potok lepakov. Pittsburg, Pa., 2. junija. Trust za jeklo je 6kleni! napovedati vsem delavskim unijam vojno. Včeraj so ▼ vseh tovarnah American Sheet and Tin Plate Co. potom lepakov razglasili, ds imenovana družba od 30. junija nadalje ne bode več obravnavala s delavsko organizacijo Amalgamated Ass'ti. of Iron, Steel. Sheet ft Tin Plate Workers. Imenovana družb«, je last trusta za jeklo. Do&edaj je bilo unijskim delavcem mogoče aaj po nekoliko kontrolirati delo v tovarnah, v kterih se izdeluje plošč« vi na. American Sheet and Tin Plate Co. ima 252 tovarn, v kterih dela nekaj nad 15.000 delavcev. Sedaj se dela v 202 tovarnah in od teh je 131 unijskih. dočim se v ostalih ne dela razlika med unijskimi in aeunijskimi delavci. V večini tovarn, ki so last neodvisnih tvrdk, delajo le ttnijski delavci. Vsako leto, dne L julija sklenejo delavei s svojimi delodajalci novo pogodbo za leto dni, toda letos se to ne bode zgodilo, kajti kakor rečeno trust ne pripoznava več delavskih c rganizaeij. Trust je sploh vedno nastopal sovražno proti organizacijam le delavcem, ki delajo v tovarnah za izdelovanje pločevine, ni mogel do živega, ker s^ bili večinomi. Angleži rodom iz Wales. Njihove organizacije trust ni zamogel uničiti, toda o-tlabil jo je. s tem, da je skrbel za to, da se je temu delu priučilo mnogo imenikih delavcev, kteri ne dajo Mnogo za organizacije. Najbrže bode delavska organizacija ponujeni jej boj sprejela in odredila štrajk, kteri naj se prične 1. julija. Ako pride do štrajka, potem bode najmanj 10.000 delaveev praznovalo. Središče te unije so mesta Newcastle, Sharon, Pa. in Wheeling, W. Va. Elmwood, Ind., 2. junija. V tuk. ploščami Amerioan Sheet & Tin Plate Co. so včeraj popoludne potom lepakov naznanili, da od 1. julija nadalje družba z unijo nima ničesar več opraviti. Iz delavskih krogov. Razni štrajki. predilci v montrealu, canada, so zapre teli s Strajkom, ako ne dobe večje place. Italijanski drvarji v Californiji so za pretili s strajkom. prisiljeno strajkanje. Montreal, Canada, 1. junija. Pre-dilci, ki delajo v Dominion Textile Co., so zahtevali od vodstva imenovane družbe, da se jim plača poveča za pet odstotkov. Ako družba v to zahtevo do prihodnjega četrtka ne privoli, potem bodo imenovanega dne pričeli štrajkati. Ako pride do praznovanja, bode praznovalo 1500 delavcev imenovane tovarne, ktera je jedna največjih te vr^te v Canadi. MeCloud, Cal., 1. junija. Tukaj je včeraj zborovalo nad 690 Italijanskih drvarjev, kteri so sklenili, da se prične s štrajkom. Takoj po zborovanju se je 400 drvarjev z vlakom odpeljalo v 26 milj oddaljeno postajo Bartle, kajti tam dela še mnogo drvarjev v gozdih, ktere je treba tudi pridobiti za štrajk. Vsi štrajkarji so plačali voznino in tako družbi ni bilo mogoče štrajkarjem preprečiti Razstrelba bombe v mestu New Yorku. DVA DEČKA STA NAŠLA BOMBO: JEDEN JE BIL TAKOJ UBIT, DRUGI NEVARNO POŠKODOVAN. Tudi dva druga dečka sta bila nevarno ranjena. V NORTH WOODSIDE. V Queens Boroughu v New Yorku so našli dečki, ki so se igrali pri nekej ostavljenej koči bombo, s kte-ro ?o se igrali, tako, da se je vsled tega razletela. Pri tem je bil jeden deček na licu mesta ubit, jeden smrtno in dva sta nevarno ranjena. V onej koči so preje izdelovali Italijani rakete in slične predmete, ka-korsnje rabijo Italijani pri svojih zabavah. Po raztrelbi je policija imenovano kočo natančno preiskala in je našla pri tem še dve bombi, ktere so takoj položili v vodo. Ubit je bil 15 let stari deček Harry Kaiser iz North Woodside na Long Islandn. Štirinajstletnemu dečku Geo. Jaegu je razstrelba odnesla desno oko, dočim je njegov 12 let .>tari brat zgubil pri tem desno roko in poleg tega zadobil Še grozne poškodbe na obrazu. Ranjen je bil Še jeden deček vendar pa ne tako Osem poškodovanih, ker se je konj splaiiL Sedem žensk in deklic je vrglo včeraj zvečer pri Irvingtonu, N. J., iz neke kočije. Jedna deklica je težko poškodovana. Družini John I.uta in John Busier, obe iz 218 Norfolk St., Newark, N. J., so sklenile skupno vožnjo na sprehod. V Irvingtonu so privezali možje konja k nekemu drevesu in šli v gostilno. Konj se je ustrašil pred nekim avtomobilom, se odtrgal in od be žal ter pri tem prevrnil voz, v kterem so sedele lene in deklice; 131etna Tessie Loti si je zlomila nogo in tudi za-dobila notranje poškodbe. Denarja v staro domovino ■a $ 10JS..............M . ........... 100 krt«, a 103.7» ca 1990.00 Pottarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane nota popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naia denarne pošiljat ve izplačuje e. kr. poštni hranilni urad v IX do is. ml Denarje nam poslati je najprilič-«fe «o «26.00 ▼ goOvim v aH itfMrinM po Pumstis Ptostal aH pa New York Back Drs#k 00. To* V. t. I potovanje. Vse delo v parnih žagah nevarno. in oblarnah. kakor tudi v tovarnah za izdelovanje zabojev, sedaj počiva. Šerif je najel več posebnih de-putyjev, da »tražijo delavnice in tovarne, da se tako preprečilo eventu-elni požigi. Philadelphia, Pa., 1. junija. Štrajk \>lužbencev ulične železnice v Philadelphiji postaja vedno bolj nevaren in položaj bode postal še te-žavnejši, kajti družba je nabavila vse polno skabov iz Philadelphije in raznih druzih mest. Kljub temu, da se je družbi posrečilo dobiti nekoliko skabov, je promet skrajno nereden, kajti vozi le u-alo število vozov, kteri so pa redno prazni. Ko je prebivalstvo zvedelo, da je družba dobila večje število skabov, se je pred stališči vozov takoj nabrala velika množica, ki je priredila večje demon:-tracije. Pri tem je bilo več ljudi aretovanih. Skabje so nastanjeni v raznih stališčih družbe v West Philadelphiji, kjer jih čuva veliko* število policajev in deputy-jev. V West Philadelphiji je množica napadla tudi voz ulične železnice, v kterem je sedela neka gospodična in kterega so vozili skabje. Množica je metala kamenje na voz in pri tem je bila gospodična lahko ranjena. Kasneje je množica napadla tudi nekega skabskega rnotormana, kteri se je branil s tem, da je pričel iz svojega revolverja streljati na množico. Ranil ni nikogar, kajti bil je slab strelec. Ako bode potrebno, bode mestni mayor najel 10.000 posfbnih policajev za vzdrževanje miru. Prebivalstvo je očitno na strani štrajkarjev. Dečki so se i«rrali v soseščini 8. in 10. ulice v North Woodside, kjer so tudi našli nsodepolno bombo. Nek deček je pri tem u/.gal užigalno nit. Dečki so potem stali v neposrednej bližini bombe in pričakovali raz-strelbe, dočim je nek manjši deček, ki se je bal poka, odšel nekoliko v ^tran in si tako rešil življenje. Takoj po razstrelbi je prišla na lice mesta policija, ki jc pozvala ambulance, s kterimi so ranjene dečke prepeljali v bolnico, dočim so ubitega dečka odpeljali v mrtvašni co. Najdene bombe so bile tako veli ke. kakor žoge, ktere se rabijo za igro Base-ball. Policija skuša sedaj dognati, kako so prišle bombe v imenovano ostavljeno kočo, ker je izključeno, da bi jih Italijani tam pozabili. Tekom večera je policija pri jela nekega Italijana iz Astorije, kteri je na sumu, da je v imenova-nej koči izdeloval bombe za znano organizacijo La Mano Nera. Srečna šivilja podedovala $170,000. Kittanning, Pa., 1. junija. Šivilja Mrs. Laura Engel, ki živi zunaj tukajšnjega mesta in ki se je morala več let preživljati s šivanjem, je dobila od nekega odvetnika v Cincin-natiju, O., poročilo, da je tam umrl njen stric F. L. Engel in da jej je cetavil premoženje, ki je vredno 170 tisoč dolarjev. Takoj, ko je zvedela, da je dočakala veliko srečo, je pozvala svoje prijateljice, naj jej iz-{.oslujejo cenike za avtomobile, kajti ko je bila 8e si romaj na. je vedno povdarjala, da bi bilo prvo, kar bi kupila, ako postane bogata — avtomobil. Mitchell kupil hišo v New Yorku. Spring Valley, 111., L junija. Znati? John Mitchell, prejšnji predsednik organizacije premogarjev in sedanji tajnik Civic Federacije, je danes odpotoval iz Spring Valleya v New York, kjer ostane za stalno. Nedavno si je namreč v New Yorku kupil hišo, za ktero je plačal 25,000 dolarjev. Od kje je dobil toliko denarja, se le ni dognalo, toda bil je delavski vodjo in ptedaednik velike organizacije. Bolezen jo je fnala v smrt. Vsled dolgotrajne bolezni že vsa obupana si je včeraj zvečer v hiši *t. 220 zap. 137. ulica v New Yorku končala življenje soproga trgovca in podpredsednika Bernheimer and Scbwarz Brewing Co., Charlesa Meyer, na ta način, da je vdihavala plin. Nesrečnica je bila že mrtva in brzo poklicani domači zdravnik dr. William Wolf je mogel konstatovati le smrt. Na tako tragičen način umrla 47-letna gospa je že dalj časa bolehala in je bila zadnjih pet mesecev hudo nervozna. Posebno zadnje tedne se je njeno stanje tako poslabšalo, da ji- svetoval dr. Wolf njenemu soprogu, naj jo pusti skrbno čuvati. Včeraj zvečer pa se ji je posrečilo njeno služkinjo Rebeko prevarati; pod pretvezp, da se hoče kopati, se je podala v spalno sobo,. pritrdila cev na plinovo luč, odvila ventil in vdihavala smrtonosni plin.. Čez kako uro se je služkinji čud-,uo zdelo, da njene gospe še ni iz spalne sobe. Potikala je na vrata i a ker ni dobila edgovora, jih odprla in videla svojo gospodinjo ležati mrtvo na tleh. V ustih je imela plinovo eev. Ko so soproga nesreč-uice sdvestili, se je zgrudil vsled bolesti. Še vedno mnogo ledenih gor. Halifax, N. S., 1. junija. Kakor javljajo semkaj doili brzojavi, je bil primoran parnik od Fnrness line "Aimeriana", ki je zadnjo soboto odšel iz St. John's, se ustavili na Bay of Bulls. Parnik je sadel pri počasni vožnji v veliki megli v ledeno goro in sadobil je luknjo, ki pa k sreči ni imela slabih posledic. Naseljevanje v Ganado. Mnogo naseljencev. SAMO IZ ZJED. DRŽAV SE JE V JEDNEM LETU IZSELILO 159.832 O S O B . Tudi iz drugih dežel je prišlo v Ca-nado vse polno naseljencev. MNOGO DENARJA. Winnipeg, Manitoba, 1. junija. Našelniška oblast za Manitobo in severozapadne teritorije je objavila danes svoje letno poročilo, iz ktere-ga je razvideti, koliko ljudi se je naselilo v Canadi v upravnem letu, ki se je zaključilo dne 31. marca. V tem poročilu je objavljena tozadevna statistika za vso Canado. Iz evropskih dežel se je v minolem upravnem letu naselilo manj ljudi, kakor leto popreje, kajti evropsko napeljevanje je nazadovalo za 117 tisoč 081 osob. Naseljevanje je nazadovalo vsled tega. ker je vlada izdala strožje odredbe proti naseljevanju ljudi iz Evrope. Ti zakoni pa nikakor niso delovali na naseljevanje iz Anglije in Irske. Najbolj je pa napredovalo nase Ijevanje iz Zjed. držav, kajti toliko ljudi še nikdar ni prišlo iz Zjed. držav v Canado, kakor lani. Tekom zadnjih dvanajst mesecev se je nam reč naselilo v Canadi 159.832 osob i^ Zjed. držav. Ti ljudje so prinesli v Canado premoženje v vrednosti $00.000.000 in sicer deloma v denarju. deloma v blagu. RAZSTAVA YUKON-ALASKA. Stroje je pognal predsednik Taft. Washington, 1. junija. Danes po poludne ob 3. uri se je vršila tukaj v Belej hiši zanimiva slavnost, kajti ob tem času je predsednik Taft pritisnil na iz zlata iz Alaske in Vnko-na izdelan gumb, ki je v zvezi z električno žieo. ki vodi na razstavni prostor Alaska-Yukon razstave v Seal t le. Wash. Na ta način je pred-M'dnik jH»gnal vse stroje v imenova-nej skrajno zanimivej razstavi ob 1'aeitiku. Imenovani gumb so poslali pred par dnevi predsedniku v dar iz Seattle. Seattle. Wash., 2. junija. Razstava Alaska-Yukon, ktero so včeraj odprli in ki je veljala $10,000,000, so zgradili tekom ']veh let. Skupi-nja poslopij je povsem drugačna, kakor je bila na drugi hi razstavah, oziroma kompaktno, tako 1 da obiskovalcem ni potreba hoditi od jednega poslopja do drugega po par milj, kar je čestokrat zelo neprijetno. Takoj. ko se pride skozi glavni vhod v razstavo, je opaziti na levo dvoje poslopij, "krog kterih rastejo velika črevesa. Jedno poslopje 3luži za ad-ininistracijske urade razstave, dočim je drugo poslopje takozvani avditorij, ki je krasna stavbaf Na desno sloji palača umetnosti, dočim se na-1 aja malo dalje takozvani Pav Street, kjer so razna zabavišča. V nesto je prišlo vse polno obiskovalcev, kterih število bode sedaj v po-letnej dobi redno naraščalo. Južne republike. Položaj v Peru. ZBEGANO LJUDSTVO V TiTMT ŠE VEDNO NI PREPRIČANO, DA JE ZADNJA REVOLTA KONČANA. Agitatorjev, ki so priredili zadnjo revolto, policija se vedno ni dobila. LJUDSKI SHOD. Lima, Peru, 1. junija. Včeraj popoludne so po liimi pričele zopet krožiti vznemirljive vesti, da nameravajo revolucijonarji obnoviti napad na vladi.io palačo z namenom, da bi pregnali sedanjo vlado in predsednika. Ker so bile te vesti tako verjetne, da so jim tudi oblasti verjele, je vojaštvo takoj odšlo na streho vladine palače od kjer je pri-relo slepo streljati na množico na ulicah. Trgovci so svoje prodajalnice takoj zaprli in ves promet v mestu je bil hipoma ustavljen. Končno se je pa dognalo, da o novej revolti ne more biti niti govora in da je vojaštvo zaman streljalo. Policija še vedno zaman išče znanega revolucionarnega agitatorja Nikolaja Pierola, kteri je priredil zadnjo revolto. Prebivalstvo je pri redilo včeraj velik ljudski shod. pri kterem je obsodilo zadnjo revolto. Panama, Panama, 1. junija. Včeraj popoludne ob 3. uri je bilo tukaj čutiti lahek potresni sunek, kteremu je zvečer sledil krepkejši. Potres ni napravil kake škode. Havana, Cuba, 1. junija. Tukajšnja kolonija državljanov Zjedinje-nih držav je včeraj na dostojen način proslavila praznik kinčanja grobov. Zastopniki kolonije so položili na razvaline oklopnice Maine lovo-rikin venec, r.akar so nad razvalinami razobesili zvezdino zastavo na poludrogu. Iz Avstro-Ogrske. Prijatelji Turčije. OFICIJOZNA AVSTRIJSKA IZJAVA GLEDE OTOKA KRITA; REŠITEV V SOGLASJU S PORTO. Stališče mladoturške vlade je nekoliko omajano in s tem Avstrija ni zadovoljna. TRGOVINSKE POGODBE, o Dunaj, 1. junija. V novejšem času se je mnogo poročalo o otoku Kritu, ki je svoječasno proglasil, da postane del kraljevine Grške. Vsled tega je bila avstrijska vlada baje prisiljena nekoliko pobaviti se * tem vprašanjem, kajti zatrjevalo se je, da je ona nasprotna vsemu, kar bi koristilo balkanskim prebivalcem. Vlada sedaj izjavlja, da je sklenila zavzemati stališče, da kričansko vprašanje reši v soglasju z velevlasti in da se to vprašanje ne bode rešilo potom avstrijske inostrane politike. Vsa tozadevna zatrjevanja niso resnična in njih namen po avstrijskem zatrdilu ni nič druzega, nego zasejati zopet nemire med vcle^lastmi. Zajedno pa povdarja avstrijska vlada, da se zamore kričansko vprašanje le tako, da bode ta rešitev po volji tudi porti v Carigiadu, kajti otok je še vedno last Turčije. To \prašanje se nikakor ne sme rešiti tako. da bi škodovalo sedanjej turški vladi, ki je v rokah Mladotur-kov. Avstrijska vlada bode " kratkem vložila v parlamentu predlog, vsled kterega naj jo državni zber pooblasti skleniti z balkanskimi deželami vštevši Srbijo, trgovinske pogodbe. Tozadevna pogajanja med Avstrijo in Srbijo, ktera so bila prekinjena radi zadnjega konflikta, se že nekaj časa vrše, tako da bode kmalo prišlo do sklenitve zazeljene pogodbe med obema deželama. Razne novosti iz inozemstva. NEMEC ZEPPELIN NIMA SREČE S SVOJIM ZRAKOPLOVOM; ZOPET JE IMEL SMOLO. Prvi delavski minister v Avstraliji, Thomas Price, je umri PRIJETI ČLANI CAMORRR Slovenske novice Mnogo sreče v nesreči. Baltimore, Md., 1. junija. Tesar I'd ward B. Upton je delal pri neki jako visoki stavbi v predmestju Curtis Bay, ko naenkrat zgubi ravnotežje in pade v globočino 100 čevljev globoko. Med padcem se mn je pa posrečilo, da se je vjel za neko mlado drevo in se tako rešil gotove smrti. Skoraj v istem času je prijel v dve milji oddaljenem kraju enega izmed njegovih sinov jermen, a ga ni nič poškodoval, razun obleke, ki je vsa strgana. Tudi ta se je rešil gotove smrti na jako čudežen mJ&n. Nekaj ur zatem je prišel njegov drugi sin 7. roko v stroj in mu jo poškodoval, in komaj so dobili stariii vest o tej nezgodi, ko dobijo naznanilo, da bi tretjega sina skoraj vlak povoadl. Niso bili še popolnoma pomirjeni, ko se je najmlajšega sina ultrmo lotila vročinska bolezen. Tako je bilo kljub tolik« dam MB veliko sreče rm V nedeljo 30. maja je praznovalo društvo sv. Petra št. 50 J. S. K. J. v Brooklynu svojo petletuico. V cerkvi sv. Nikolaja na 2. ulici v New Yorku je domači g župnik blagoslovi' novi društveni trak, podarjen po gospej Jakopičevej; potem je Rev. Zakrajšek služil sv. mašo tet imel primeren govor. Cerkveni zbor je iepo pel in enako slov pevsko dru-š:vo Domovina". Pied službo božjo pa je bilo čuti lepo pritrkavanje raz zvonika, ktero so oskrbeli naši vrli Gorenjca pod vodstvom g. Rie-delna. O poludne je bil banket, kte-nmu je prisostvovalo 25 osob, med temi zastopniki vseh slovenskih društev; da je bilo več govorov, ni skoraj ni potreba omenjati. Po banketa se je pričela prosta zabava s plesom. Pri zabavi se je obilo pelo in "se bilo dobre volje do rane zarje. Zamorako vprašanje zapreka. Atlanta, Ga., 1. junija. Ker se uradniki Georgijske železnice in bratovščina strojnih kurjačev ni mogla s pogoji odstranitve štrajka zjedi-niti, so sklicali na podlagi Erdman-postave sklep razsodišča. Bilo je že proti sedmi uri zvečer, ko sta delavski komisar Neill ir. predsednik meddržavne prometne komisije nerada opustila upanje, da bi se zjedinile obe stranki. Nato je pozval delavski komisar obe Btranki, naj si tekom petih dni izvolijo po jednega razsodnika. Erdman-postava zapoveduje, da, če se ta dva razsodnika ne moreta zjediniti o tretjem članu komisije, lahko tega tretjega člana izvolita Knapp in Neill. Razsodba lazsodišča je po omenjeni postavi za oba dela obvezna. Nezjedinjenju je vzrok, ker se hoče obdržati zamorce. Kurjači so sprva zahtevali odslovitev vseh črncev, kar pe je bilo kratkomalo odklonjeno. Nato so predlagali kurjači, da naj ostanejo oni zamorci, ki so sedaj v službi in tisti, ki so bili valulbeni pred 10. aprilom. Toda tudi to je bilo odklonjeno. Knrjafi so tudi zahtevali, da imajo bali ktrila prednoet pred činbri, PO TORNADU V TEXASU. Škoda je večja, kakor se je prvotno mislilo. Temple, Texas, 1. junija. V tukajšnjo bolnico so danes pripeljali nad dvanajst ranjencev iz po tornadu deloma razdejanega mesteca Zephyr. Tz imenovanega mesteca se poroča, da so v razvalinah porušenih! l.i£ našli nad trideset mrtvecev. Brownwood, Texas, 1. junija. Iz / epbyra, kjer je divjal izreden tornado, se poroča, da je tamkaj bilo ao 40 osob ubitih in da v mestecu nmajo dovolj krst za pokopan je mrtvecev. Dosedaj se je nabralo 25 tisoč dolarjev za podporo tamošnjemu prebivalstvu. Guthrie, Okla., 1. junija. Brzojavne in telefonske zveze z onimi kraji, kjer je te dni divjal tornado, so sedaj zopet popravili in tako se je zvedelo, da je bilo pri Padenu, Okla., pet ljudi ubitih. Tudi pri .Arlingtonu je zahteval tornado osem žrtev, kajti v tamošnjem kraju bivajo skoraj izključno le zamorci. Ex-podpredsednik gost japonskega cesaria. Tokio, 1. junija. Bivši podpredsednik Zjedinjenih držav, Charlee W. Fairbanks, in njegova soproga so bili včeraj sprejeti v avdijenci od japonskega cesarja in cesarice. Predstavil jih je cesarski dvojici poslanik O 'Brien. Omenjeni so bili tudi povabljeni na mali zajutrek. Avdijenci in zajutreku sta prisostvovala princ Fushimi in Arizugava, kakor tudi drugi princi cesarske hiše. Cesar je bil napram obiskovalcem jako ljubeznjiv in dobre Tjolje. Izrazil se je proti Fairbanksn, da mu je jako dobrodošel gost in da naj sporoči ameriškim prebivalcem zagotovilo trajnega prijateljstva japonskega ljudstva nasproti Zjjedi-n j enim državam. Posebno je povprašal cesar po zdravju predsednika Tafta. Fairbanks mn je odgovoril v prisrčnih besedah. Goeppingen, Nemčija, 1. junija. Znani nemški zrakoplavec Zeppelin, za kterega ie nemško časopisje že neštevilnokrat delalo reklamo, kot za jedinega zrakoplavca, ki je rešil zrakoplavski problem, nikakor nima sreče, kajti pri vsakem pojedinero poskusu s svojimi zrakoplavi. ne doseže druzega, kakor smolo. Včeraj se je v bližini tuk. me-ta dvignil in ko mu je zmanjkalo bencina za n.Je-gove motorje, je bil pri-iljen pnti zopet na zemljo. Pri tem je pa z iso silo zavozil v neko drevo in tako >e je zunanji oklop njegovega zrako-plava razbil, tako da njegov zrako-plav za dolgo časa ne bode več za rabo. Adelaide, South Australia, 1. junija. Včeraj je tukaj umrl Thomas Price, ki je bil prvi delavski minister države South Australije. Pokojnik je bil sin lesnega trgovca is Liverpoola in je prišel leta 1853 v Avstralijo. Tu je delal najpreje kot kamnosek in sicer pri gradnji vladine palače. Ka-neje je pričel s politiko in tako je bil po delavski stranki izvoljen ljudskim zastopnikom. Par let je bil tudi tajnik unije zidarjev. Marseille, Francija, 1. junija. Mornarji v francoskih lukah še vedno štrajkajo. Da se pa ne ustavi pro^ met, je vlada dala na razpolago lastnikom parni kov mornarja vojne mornarice, tako, da je danes zamo» | glo ostaviti tuk. luko deset parni-: kov. Sest parnikov je odplr.Io v Inke iztočnega Sredozemskega morja. V luki je še še-tdeset parnikov, kteri vsi so brez mornarjev in ki ne morejo vsled tega ostaviti luko. Rim, 1. junija. Tukajšnja policija je prijela več članov neapolitanske Camorre, kajti lopove je iznenadila baš, ko so bili pri tajnej seji. Podrobnosti o tem napadu še niso natančno znane. Nekteri zatrjujejo, da so camorristi priredili sejo, da bi pri njej sprejeli nekega novega člana, kteri bi moral napraviti skušnjo v bojevanju z bodalom. Zopet drugi pa trdijo, da so camorristi nameravali izvoliti nove vodje. Navzočih je bilo 40 najuglednejših camorri-stov, ktere vse so po krajšem boja aretovali. Konec preiskav v republiki Liberiji Washington, 1. junija. Ameriška komisija, ktera se že mesec dni mudi v zamorskej republiki Liberiji v A-friki, da preišče tamošnje razmere, je danes odpotovala domov, kamor pride v tretjem tednu tega mesca. Wu Ting Fang na Coney Islands. Kitajski poslanik v Washingtonn, Y/u Ting Fang, je včeraj zvečer bil v prvič na vedno veselem Coney Islandu, kamor je prišel zvečer kot gost Mr. In Mrs. Eugene Christian. Med drugimi zanimivostmi je Ws Ting Fang obiskal tudi Luna Park in nek cirkus. Sestra Eugene Debea mrtva. Terre Haute, Ind., L junija. Po dolgotrajni bolezni je včeraj umrla Fugenia Selby, 51 let stara, sestra ZLanega socialističnega vodje Eugene V. Debsa. Rojena je bila, kakor njen brat, v Terre Haute in je bivala celo življenje tukaj. Rodbina Debs je poznana pri vseh starih prebivalcih mesta in občeznano je, da so živeli vedno zdiuženi in v miru. Med stariši in otroci je vladala spodbudna ljubezen, da so imenovali prijatelji to "idilično družiusko življenje". Sneg v Leadville, Oole. Leadville, Colo., 1. junija. Tukaj je postalo zopet izredno mrslo vreme in včeraj je pričelo anešiti; zapadlo je dva palca snega. Taks postni v letu Ug^Vrofej doki š* ni m-kBar snežilo. , £ ■ f j| . ; r "GLAS NARODA" (Slovnic Dally.; Owned and published by the Blovenlo Publl«hln£ Co. (a corporation.) FRANK SAK8ER, President VICTOR VALJAVEC, 8ecreUiy. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of ButtineHH of the corporation and addresses of above officers : 8*2 Cortlandt fltieet, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Ea oelo leto velja list za Ameriko in Canado......... " pol leta......... M leto za mesto New York . . . A leta za mesto New York . . Evropo za vse leto pol leta četrt leta $3.00 1.50 4.00 2.00 4-50 2.50 1.75 «GLA8 NARODA" izhaja vsak dan iz-vzem.-i nedelj in praznikov. "OLAS NARODA" ("Voice of the People") fesued every dav, except Sundays and holidays. Sutwcription yearly $3.00. Ad v*rtlM*m*nts on n gro«m«nt. Dopisi brez podpisa in osobnoeti ee ne aitkiaejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov •rosimo, da »e nam tndi prejAnJe blvallAče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poAiljatvam naredite ta na- "OLA8 NARODA" t Cortland t St., New York City. Telefon 4687 Cortlandt. Sirenski glasovi iz Japonske. Kadar se ]>oda kak Japonec na potovanje, tega gotovo ne stori v svrho zabave. Takega potnika pošlje na tuje eventuelno njegova vlada, da ae ▼ tujini kaj nauči, kar zamore doma i prid svoje domovine porabiti, ali (•a prihaja kot neoficijelen odposlanec svoje vlade, oziroma političen agent, kteri mora, Lakor to dela angleški kralj, povsodi ustanovljati dobre trgovinske in druge odnošaje. Pri tem pa. mora vedno paziti na to, da pogleda svojim konkurentom nekoliko v njihove karte. Japonski poda dni iral Uriu spada brezdvomno k tej vrsti ljudi. Sedaj. ko potuje po Zjedinjenih državah in ko j»- povsodi ljubeznjivo sprejet, porab! \ sako, tudi najmanjšo priliko v to, da povdarja z vso A&vdušcnostjo, kako prijateljski mi-njegovo ljudstvo o ljudstvu Zjedinjenih držav. In višino njegove oavduseno&ti je pa dosegel te dni povodom nekega govora v Washing-tonu, ko je povdarjal, da pričakuje, ako pride do kake vojne, da bodo 2»edinjene države, Anglija in Japon-sk.i stale vedno jedna poleg dnige n.ipram ostalim svetovnim vlastim. Poudarjal je tudi. da je Japonska dolžna velikej republiki mnogo hvale in zabvalnosti. kajti velik del civilizacije je prišel na Japonsko iz Zjedinjenih držav, take. da vlada med obema deželama sedaj tako prijateljstvo. da je kaka vojna povsem izključena. To so lepo doneče besede, ktere pa vendar niso kaj druzega, nego le prazne besede. Ni Še dolgo temu, ko je vse japonsko časopisje na skrajno aroganten način napadalo Zjedinjene države in ki je na skrajno drzen način hujskalo Japonsko pa vojno proti Zjedinjenim državam. To hujskanje je doseglo tako veličino, da je bila japonska vlada prisiljena listom ukazati, naj s takim pisanjem prenehajo in naj izjavijo, da je Japonska zadovoljna s tem, v kar jc vlada Zjedinjeuih držav privolila. — Tedaj ni nihče v vsej Ameriki mislil na to, da so postali Tsponei na-krat miroljubni vsled tega, ker dolgujejo Zjedinjenim državam hvalo in rab valnost in vsled tega nam tudi nihče ne more zameriti, ako se sedaj t* vsa japonska zatrjevanja o prijateljstvu do Zjedinjenih držav ne moremo ogrevati. Še manj se pa za-jnoremo ogrevati za tako zvezo, ka-koršnjo je predlagal pod admiral Uriu. ko je dejal, da se bodo Zjedinjene države, Anglija in Japomaka bojevale skupaj proti ostalim vele-vlastim. Ako bi se Anglija bojevala z Nemčijo, potem bi tega seveda ne trdili, kajti znano je, da je Nemčija zaslužila, da se jej nekoliko peroti porečejo. Pred vsem pa moramo veneti. da se znajo Zjedinjene države same braniti. "Haads off!3 Newyorika skupinja socijali stične stranke je sklenila, da bode ustanovila posebne skupinje socijalističnih otrok. Tako bodo združili v posebne skupinjo vse svoje otroke, ki ao stari od devet do trinajst let, doftrm bodo v drugej skupinji soeijalčki, ki so stari od štirinajst do devetnajst let. Vsem tem otrokom bodo potem v teh skupinjah vbijali v njihove mlade glavice socijalističen evangelij in socijalističen katekizem. Družba za varstvo otrok, ktera je v našem mestu dosegla že neprecenljive zasluge, bi morala nastopiti odločno proti tej ideji in tako bi mo-lal storiti tudi vsak človek, ki ljubi otroke in ki ljubi človeštvo. Tudi ^aka mati, ki ljubi svoje otroke kot mati, bi morala nastopiti proti takim načrtom in takim idejami Čemu naj se že otroku v njegovej uežnej mladosti odvzamejo vse najlepše iluzije, — čemu naj se v mlada srca tako rano vcepljuje sovražtvo in nezadovoljnost 11 V imenu človekoljubnosti: "Hands off!" Za smrt ozdravljen. Columbus, Ohio, 31. maja. Da bi mu rešili življenje in ga potem izro-frli električnemu stolu, so sklenili zdravniki tukajšnje jetuišniee, Joe. Westu iz Daytona, ki naj bi bil 9. julija usmrten, levo nogo odrezati. K smrti obsojeni ima kostno tuberkulozo v levem kolenu. Usmrten je se odloži za toliko časa, da bode West popolnoma ozdravljen. Obsojen je, ker je umoril svojo lepo ljubico. Beli proti zamorcem. Štrajk belih kurilcev Georgijske železnice, kterega so podpirali tudi strojevodje in prebivalstvo države Georgije, ni nastal iz gospodarskih iazlogov. Iz vseh poročil, ki so prihajala iz imenovane države, je bilo namreč razvideti, da se je tamkaj štrajkalo pred vsem iz plemenskih razlogov, oziroma vsled sovražtva, ktero vlada med belimi in zamorci r-a našem jugu. Strojevodje imenovane železnice so namreč pričeli štrajkati izrecno vsled tega, ker ne marajo delati skupaj z zamorci, kteri so pri imenova-nej železnici vslužbeni. Štrajk se to-raj ni vršil vsled tega, da bi se potem njega izposlovala za kurilce in strojevodje večja plača. Mogoče je pa tudi vsled tega prišlo do štrajka, ker se beli delavci na jugu boje, da bi jim zamorci ne prevzeli dela, kajti zamorci opravljajo na jugu itak večino dela in sicer mnogo cenejše, kakor bi ga opravljali beli. Ako bi toraj železničarji dopustili, da pre-\zamejo zamorci počasi njihovo delo, potem bi bili končno tudi oni sami (beli) prisiljeni delati za manjšo plačo, kakor jo sedaj dobivajo. Vendar se pa o sedanjem štrajku kaj tacega ne more trditi. To je razvidno pred vsem že iz tega, ker so v prid belih kurilcev pričeli štrajkati tudi strojevodje, kteri se dosedaj glede solidarnosti rapram drugim delavcem še nikdar niso odlikovali. Tudi zavzetje vsega belega prebivalstva na jugu za bele štrajkarje ni razumeti tako, kakor da bi se prebivalstvo zavzemalo za delavske pravice, pač pa da simpa-tuje z belimi štrajkarji zgolj iz sovi ažtva do zamorcev. V Georgiji je 1,181,294 belili in 1 034,813 zamorcev, tako, da je tekmovanje med obema plemenoma že po številu prebivalcev utemeljeno. V New Yorku ali Massachusetts nimamo takozvanega zamorskega vprašanja, kajti tukaj so zamorci v ne-znatnej manjšini. V Georgiji je pa to vse drugače, kajti tam se gre za radvlado jednega plemena nad drugim. To je tudi vzrok, da se beli zavzemajo za bele štrajkarje, kar bi inače gotovo ne storili. DOPISI. Cleveland, Ohio. Cenjeni goepod urednik:— Vsakomur je znano, da cleveland-ski cerkveni boj še nikakor ni ponehal in za to se imamo pred vsem zahvaliti "listu" CL Amerika, ktera vedno napada sedaj to, sedaj ono faro, dočim o takozvanej "svojej fari neče in se ne upa pisati. Sicer nisem pristaš ne te ne one fare, ker dobro vem, da bi šlo vse, kar bi žrtvoval v ta namen, v žep, ki je brez dna, vendarle rad opazujem Cleveland sko cerkveno komedijo. Pri nas se je že na tisoče in tisoče darovalo za cerkve, tako, da bi tukaj lahko imeli največjo in najlepšo cerkev, kar je slovenskih v Ameriki. Da pa temu ni tako, je temu pred vsem \zrok slabo gospodarstvo. Cerkveni možje nikakor ne marajo denarja za faro, ker ga rabijo vedno le v kako drugo svrho. Tako se je mnogo darovalo za faro sv. Vida, toda cerkev je ostala vedno jednaka. Mnogo se je nabralo tudi za faro Žalostne Matere Božje, ktere sedaj sploh ni nikjer vež. Vsled tega se uprav čudimo, kako pride '-listič" CI. Amerika do tega, da še vedno piše o najbolj žalostni fari, kar jih pomni slovenska zgodovina v Ameriki. Od žalostne fare je le še tu pa tam dobiti žalostne ostanke in sicer: na 63. uli- ci je par dvoranici; dvakrat hI—hm JU*i Božja je na «2. ulici ;ettar So "pre-mufali" v Nottingham, Ohio. Ve-koliko knjig, ktere so pa vie prašne, je morda ie dobiti, in knta, ki je zbobnala to faro, je odletela is države Ohio. Kaj se je sgodilo s nabranim denarjem, tndi ni znano. Nekaj denarja je sicer še ostalo, toda pri i cm je hotel biti vsak za blagajnika — dokler je bilo kaj denarja. Ljudstvo je zahtevalo naravno, da se mu predloži račun in neki faran je pri tem prav odločno nastopil. Odbor je pa ta predlog jednostavno odbil. Vsaka fara mora polagati vsako leto obračune, le pri Žalostni Materi Božji se dosedaj kaj tacega še ni zgodilo. Iz tega zamore seveda vsakdo oklepati, da jim gre zelo težka z računi, ker inače bi se ne bali priti v javnost. Stvar mora biti grozno zavožena. Vsled tega poživljamo dotične kroge, naj v "Ameriki" objavijo natančne račune, tako, da ne bode niti jeden cent izostaL Pri tem se naj tudi pojasni, kam je zginola znana svota v znesku $900, kajti le na ta način bode ljudstvo izvedelo, ima li iara še kaj denarja ali ne in ljudstvo bode tudi vedelo, od koga mora denar tirjati. Tu se govori tudi o 20,000 kronah, ki so bile naložene na neko dekle, ktero jih ni nikdar Loliko "zaslužilo", in vsled tega bi bilo umestno, da se tudi prihod in cdhod te svote natančno pojasni od one osobe, ki je imela s tem denarjem največ opraviti, kajti kar tako se ne pride do 20,000 kron in vsaki dan se jitl tudi ne more nalagati na imena deklet. Denar je bil hitro nabran, toda še hitrejše je odromal in vsled tega: z natančnimi pojasnili na dan! Kar se pa tiče "žalostnih razmer", o kteri h piše elevelandska "cajtenšca", obstoje pa slednje le pri nji, kajti ona hodi po isti poti, kakor je hodila njena pokojna sestrica, ko je pisala, da napreduje in potem žalostno zaspala. Toraj še enkrat: z računi m pojasnili na dan, ker inače pridejo v javnost lahko take stvari, da bode Clevelandu in New Yorku od samega smeha in blamaže kar treskalo in da se bodo gotovi krogi v New Torku poskrili kakor miši, kajti razkrinkajo se lahko razna, dokaj dvomljiva "prijateljstva", čudne "narave", zgodovine parnikov in še vse kaj druzega. Za danes naj to zadostuje, a drugič kaj več. M. N. Štajbarjev. Z bombami za svobodo. Povest Is macedonakega življenja Piše Niko Nini«. (Nadaljevanje.) XVI. Do jutra se je bil Trajkovič umaknil s svojimi ljudmi preko goličave, ki je delila gozd na sredi gore v dva dela, tako, da bi mu morali Husejn-begovi ljudje slediti preko goličave. Husejn-beg bi tu ne imel nikakega pokritja, medtem ko je bil Trajkovič .-krit med grmovjem, ki je končava->, oziroma začenjalo gorenji del ozda. Husejn-beg je v svojej jezi popolnoma pozabil na vsako previdnost Unal je toraj svoje ljudi kar naprej. Čim so se prikazali na daljnjem koncu goličave, je dal Trajkovič za poved: — Metalci bomb, naprej 1 Pripravite bombe! Husejn-begovi ljudje so hiteli naprej, ne sluteči ni kake nevarnosti. Mislili so, da se je raja že nmaknila preko gore. Ko so se približali na kakih petdeset korakov gorenjemu koncu goličave, je zapovedal Trajkovič: — Prižgite bombe! Par trenotkov kasneje je zapovedal: — Vrzite bombe! Kakor da bi iz neba priletele, je padlo med ničesar sluteče Arnavte naenkrat deset bomb. Kaj je to T Arnavti so prestrašeni obstali. Zavladala je splošna tišina. La-zn, ki ni še nikdar s svojimi očmi v? del uspeha bomb, je Brce nemirno utripalo. Naenkrat se je začul strašen pok I totem drugi, tretji in tako dalje, vse to ni trajalo toliko časa, kakor smo rabili mi za to opisovanje. Veliko Arnavtov se je valjalo lastni krvi, ostali pa so se prestrašeni obrnili, ter bežali nazaj, proti daljnemu delu gozda. Tedaj je planil Trajkovič 8 svojimi ljudmi iz grmovja in udaril za Arnavti, ki so klieali v enomer: — Allah — il Allah! Trajkovičevi ljudje so neusmiljeno bili po Arnavtih s kopiti svojih pušk ter jih podili dalje. I Zvečer sta bila Husejn-beg ia Trajfefič zopet pri Onbir-kuli, kjer sta Ma začela boj prejšnji večer. Iti te je Husejn-begu šele posrečilo, da je svoje ljudi nekoliko uredil. Kar besnel je od jeze. Vendar se je slednjič uveril, da s taktiko, ki jo je sefel minoli večer, ne pride do cilja. Sklenil je radi tega, da opusti vsak ponočni napad ter dopusti svojim ljudem, da se odpočijejo. Medtem je te Husejn-begove raču-.e prekrižal Trajkovič. Ta je razdelil svoje ljudi na dva dela. Jeden oddelek bi imel vznemirjati Husejn-bega do polnoči, medtem ko bi bil drugi del počival, a o polnoči bi legel k počitku prvi oddelek, dočim bi diugi oddelek po polnoči nadaljeval delo prvega. S tem je hotel vojvoda Trajkovič doseči, da bi Husejn-begovi ljudje ne prišli do počitka, medtem ko se njegovi lastni ljudje vendar nekoliko odpočijejo, da bodo zaniogli naslednji dan stopiti po počitku osveženi v boj. Tp je bilo tudi neobhodno potrebno. Vojvoda Trajkovič in Lazo, pa udi veČina drugib njihovih ljudi niso že po tri dni in tri noči zatisnili oči. Trajkovič je bil sicer navajen, d& je le malo spal, a ipak je konečno narava vendarle zahtevala svojo pravico. Do polunoČi je vodil sam napade, ki so se vršili v malih presledkih in L'a različnih krajih, tako, da Husejn-beg s svojimi ljudmi ni mogel počivati. Po polunoči pa je legel tudi Trajkovič in zaspal za par ur, poem, ko je bil izročil poveljstvo svo jemu najboliemu podvojvodi. Ko se e zaznamoval dan, je začel boj z no-na vsej črti. Husejn-begu so do-šia po noči nova ojačenja, tako, da e lahko izpopolnil praznine, navsta-ie v njegovih četah v bojih minolega dne in dveh nočij. Tudi Trajkovič je dobil nekoliko ojaeenj. Vendar je bila Husejn-be-gova moč še vedno najmanje štirikrat tolika, r.ego moč Trajkoviča. Sicer bi bil Trajkovič lahko postavil nasproti Husejn-begu silo, ki bi se lila glede števila lahko merila s silo tega poslednjega. Ali ni imel na razpolago zadosti orožja. Kolikor ga je imel, ga je še porazdelil, tako, da daljnih ljudi, ki so se javljali pri njemu trumoma, ni mogel več oborožiti. Neoboroženih ljudi pa ni mogel ubiti; zato jih je poslal nazaj. Obdržal je samo one, o kterih je sodil, da mu bodo tudi neoboroženi dobro služili na poizvedovalni službi. Ker je Trajkovič znal, da so njegove moči dosti šibke je, nego moči Husejn-bega, je sklenil, da ostane v defenzivi. Omejil se je na to, da je branil zavzete postojanke, dokler mu je to bilo možno brez velikih izgub. Pri tem so mu b.,mbe služile jako dobro, ker je provzročil z njimi so-\ražniku velike izgube. A sedaj bombe niso več provzročale med sovražniki toliko zmešnjave, kakor prvikrat. Niso se več brigali za njih, ki so padali poleg njih, ampak drli so slepo naprej, medtem ko se je Trajkovič po malem umikal. Pri tem je ipak previdno izrabljal vsak slučaj, vsako sovražnikovo neprevidnost, ter prešel večkrat v ofenzivo, pri čemer si je priboril marsi-kako že izgubljeno postojanko. Tri dni in tri noči je že divjal boj, skoro brez prenehanja, ne da bi imela ktera vojujočih se strank zabeležiti kak uspeh, razen izgub na mrtvih ranjenih. Te izgube pa so bile vsekako na Husejn-begovi strani večje, nego na strani Trajkoviča. Ipak je Trajkovič konečno uvidel, aa se ne bode več mogel dolgo držati proti toliki premoči. Tu je dobil sporočile, da se približuje od zadej asker (redna vojska), Lakih petsto mož, pod vodstvom jednega bimbaša (majorja). Tedaj je Trajkovič zbral okoli sto najboljih svojih mož, izročil poveljstvo nad četami, ki so ostale v boju proti Hnsejnbegu, jednemu podvojvodi, ki mu je naročil, naj se drži, dokler more, prizadeva Husejn-begu kolikor možno izgub, a potem naj se umakne! Sam pa se je Trajkovič napotil s svojimi izbranimi ljudmi tnrški redni vojski nasproti. (Dalje prikodajUL) r POZDRAV. Pred odhodom v stari kraj pozdravljam iz Nev Yorka vse rojake in rojakinje Sirom Amerike, posebno « Chauncey, O., Pran Drobniča in druge. Martin Simonišek in sin. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam iz New Yorka vse Slovence in Slovenke širom Amerike, posebno v Richwoodu, W. Vs., P. in J. Škerbeca, F. Krašovica, J. Sum-rada in J. Feliča. Z Bogom! Anton SeŽan. SLOVENCI IN SLOVENKE. NAROČAJTE BE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI IN NAJCENEJ 61 8LOVENSKI DNEVNIK! gosaoski kmet. Leta 1378 je Avstrija dobila od evropskih velesil mandat, da oktqnra Bosno in Hercegovino v namen, da napravi tam red in zagotovi gospodarsko in kulturno napredovanje pro ■ oivalstva. Najvažnejše vprašanje v Bosni in a Hercegovini je agTarno vprašanje. Svet ni last kmetov, nego različnih begov, ktetim mora. kmet dajati desetino ali tretjino in jim delati tlake. Trideset je imela Avstrija časa dovolj, da bi bila rešila to vprašanje in pomagala, da bi bil kmet postal resnični lastnik obdelanega sveta. Toda Avstrija še prsta ni ganila. Genijalni slepar, minister Kallay, ki je opustošil bosanske gozde in potra-til na milijone bosanskega imetja, se namenoma ni lotil agrarnega vprašanja. Na, da bi bilo težlio, ali da bi bile kake posebne ovire; pustil je stvar nerešeno iz popolnoma narod-uopolitičnih nagibov: vedel je namreč natančno, da bodo bosanski kmetje pri takem stanju razmer počasi izkrvaveli in propadli in to je Kallay hotel doseči, to je bil njegov cilj: pavperizem, proletariziranje domačega prebivalstva, to naj bi pripravilo Bosno in Hercegovino za ma-djarsko žrelo. — Gospodarsko utrjen kmetski stan srbske narodnosti — to bi bila pač pretrda kost za madjar-aki želodec. Ker mu je stvar šla naravnim potom preveč počasno, jo je umetno pospešil. Dokler je bila Bosna pod Turčijo, je kmet dajal desetine itd. od tega, kar je resnično pridelal. Kallay je to odpravil in predpisal visoke dav-ie v denarju, ki jih je moral kmet plačevati, če je kaj pridelal ali če m nič pridelal. In ker bosanski kmet svojih pridelkov dostikrat ne more prodati, če ne živi blizu mesta, ter čploh le malokdaj vidi kaj gotovega denarja, je ta Kallayova uredba zanj i rava poguba. To je tudi vse, kar je Avstrija storila za bosansko prebivalstvo. Zdaj, ko je Avstrija okupacijo premenila v aneksijo, je skupni finančni minister Burian vzel to stvar v roke — po svoje, na način, ki je političen, financijalen in narodnogospodarski pravi evropski škandal. Povsod na svetu se je izvršila zemljiška odveza s pomočjo in posredovanjem države. Tudi v Avstriji se je to zgodilo. A tista Avstrija, ki je že pred 40 leti to zemljiško odvezo sedanjih svojih kmetov izvršila t-ama, hoče zdaj to delo prepustiti madjarskim špekulantom, ki bodo seveda skrbeli za svoj žep in bosanskega kmeta odrli. kar bo dalo. Političen škandal je to, kajti avstrijski parlament je že pred tedni slovesno protestiral proti temu, da bi se stvar dala v roke madjarski privatni banki in takratni vodja finanč-rega ministerstva se je temu protestu odločuo pridružil. In minister ski predsednik Bienerth je s tem soglašal. Sedaj pa je prišlo na dan, da je \ lada prelomila takratno svojo obljubo in dovolila, da je skupni finanč-ri minister Burian bosanske kmete vrgel madjarskim špekulantom pod Ko so v avstrijskem parlamentu radi tega prijeli ministra Bilin-skega. se jim je ta iztrgal iz krempljev ter razkril, da zadene celo ministers* vo krivda, da se je celo mini-sterstvo izreklo za Burianov načrt. Financijalen škandal je to, ker mora bosanska dežela jamčiti za eventualne izgube te pri rili gi rane in notorično oderuške banke, a če bi bosanski deželni dohodki ne zadostovali, bodo morali avstrijski davkoplačevalci seči v žep in plačali madjarskim Židom njih profit. Bilo bi preobširno, ko bi hoteli potrebno razmotrivati vse grehe te operacije". Avstrijska vlada je s svojim privoljenjem v to napravo kršila postavo, oškodovala interese države in davkoplačevalcev ter prav kar anektirane bosanske kmete prodala madjarskim oderuhom. Madjari si bodo napolnili žepe in objednem spravili na tisoče bosanskih kmetov na beraško palico. Ti kmetje so Slovani, zato jih je' treba uničiti! Ta prodaja bosanskih kmetov je evropski škandal. Kaj takega si je dovolil samo kak Izzid paša na Turškem in še to le pred lansko revolucijo. A kaj pravi k temu avstrijski parlament? Uloga, ki jo igra večina parlamenta, je naravnost sramotna in kaže, kako gnila in korumpirana je ta družba, krščanski socijalci, ki so včasih toliko zabavljali na Ma-djare, vpili o Veliki Avstriji, se prilizovali Hrvatom in Bošnjakom, ti sučejo in zvijajo vso to stvar tako, da bi jo zavlekli, da bi jo odrinili v delegacijo in s tem rešili sedanje ministerstvo. V delegacijah se seveda ne bo nikomur niti las skrivil. Tudi svobodomiselni Nemci niso nič boljši; tndi ti se pravzaprav zavse- Slovensko katoliško podp.društvo G5 sveteBarban ■M Za Zjedinjene države Severne Amerika. Sedež: Forest City, Pa. tnkorporirsno dne JI. januarja 1902 v državi PeaasytvsaflL ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Fa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, O. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa. m NADZORNIKI: MARTIN GERCMAN, predsednik, Weir, Kinats KAROL Z ALAR, L nadzornik, P. 0. Box 647, Foxes* Otf* Bi FRAN KNAFELJC, IL nadnornik, 000 Braddoek Ava* dock, Pa. FRAN SUNK, m. nadzornik, 60 IGU Street, Lasers*, P*. POROTNI IN PRIZTVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega edbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. 9. Box 06, Wfflosk, Pa* IVAN TORNlC, IL porotnik, P. O. Box 022, Forest Cttj, B Dopisi naj se pofiljsjo L tajnika: IVAN TELBAN, P. VL Forest City, Pa. majo za vlado, saj jim je le všeč, če morejo ugonobiti kar mogoče mnogo slovanskih kmetov. Še najbolj pošteno se drže socijalni demokratje in opozicijonalni Slovani, dasi se tudi niso upirali storiti tega, kar bi bilo edino umestno: predlagati obtožbo ministerstva. Škandal je nečuven in brezprime-ren. Poznamo ga sedaj v vseh po-samičnostih. samo ena stvar je nejasna: kako se je moglo zgoditi, da je Burian izdal tak privilegij in kdo je provzročil, da je Bienerthovo ministerstvo temu pritrdilo, dasi se je še pred nekaj tedni z vso odločnostjo uprlo. Kaki vplivi so bili tu me-rodajni, kdo je to provzročil, ktera moč je bila tako velika, da je izpo-s ovala tako premembo in kako, da ga v celem parlamentu ni človeka, ki bi to na glas povedal, kar se šepeta iA kulisami 1 S. N. DAROVI. Za prostovoljno požarno hrambo Ha Vel. Poljanah (Dolenjsko) so da-l ovali: Po $1.00: Ivan Tekavc, Fr. Korče, Anton Pengal, Jos. Lunder, Fr. Pir-t.at in Jakob Vahčič. 751: Jos. Zalokar. Po Mat. Pečjak, Ivan Meden, Mat. Debeljak, Celestin Bršnak, Josip Gornik, Anton Milavec, Anton Novak, Ivan Pirnat, Lovrenc Pet-Lovšek, Ivan Blatnik, Mat. Novak, Ivan Peterlin, Fran Peterlin, Josip lunder, Andrej Jarc in Blaž Ivane«. Po 25^: Ivan Jerše, Fran Rus, Roži Stanko, Louis Ivanec, Mat. Iva-nec. Leo. Šmuc, M. Se t nikar, A. Kolbezen, Fran Mervar, Ivan Blaže-vie, Ivan Eržen, Josip Černe, Primož Kogoj, Jurij Boštjan, Andrej Maček. Ivan Dolene, Karol Volč, A Zadnik in A nt. Kandare. 15BU6aJL> mm aadscrnCk, 11« — 7lk Stre*. Oafoast, POBOTBI ODBOB: Or. MARTDT J. ITBO, 7U Ycrtfc 424. Krajema druitra naj bUfovolIJo pottfatt Tea dopisa, ittee na glavnega tajnika; OBOBGB L. BBOCEOS, pe svojem tajniku In pettjatre naj poUjaje mor OOOtB. P. O. Bor 106, Elj, K—togrtftl krajevnih drašter aaj poOjeje a davnega tajnika Jsiaets. Tee pritožbe ed strani krajevnih druMev Jedaete all aaj ss peWjaje aa prsilssilnlt ■ poxetnega odbora: IVAN KER&ftNIK, Bok 1M, Burila«, Pa. Pridojeat mera jo bM veskl natančni podatki vsake gisofto je "GLAS NABODA." Drobnosti. NOVICE. V hmm&ko. Dne 17. maja se je z južnega kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Ameriko 25 Maeedoneev, 19 Hrvatov in 17 Slovencev. Umrl je v Smart nem pri Litiji posestnik in krojaški mojster Anton Tom ara v 73. leta starosti. v Vrbljenjah. Dne 17. maja ob 11. depotudne se je užgalo in pogorelo gvapodarsko poslopje posestnika ia čapana Martina Purlana v Trbljenjafe. Skoda znaša čez 10.000 kron. Is geg»4eAee je padla dne 16. maja popoldne v Latermanovem drevoredu v Ljubljani 261etna služkinja Ivanka Jakličeva ter si zlomila nad kolenom desno nogo in se tudi na glavi motmo poškodovala. Prepeljali n jo t rakinim vozom v deželno bol- Bedi krido sta bila obsojena 9. ■tja pri ekrožnem sodišču novomeškem Kate in Miha Kobe, bivša trgovca v Pr*dgradu, vsak na 4 tedne aapera. IMjačfas kasarno zgradi na Poljanski eeott v Ljubljani Marijanišče, kjer hode imele sestre nad 100 gimnsisjokih dijakov na brani. Ko bode agradba gotova, se pa prične lov aa dijake. PBHCOBSKE NOVICE ta tatvina. Nedavno so vlomili v Trotu tatovi v skupni trgovini P. Leraodo in R. Bruckner, ter odnesli prvemu ustnike in pipe iz jantarja ia morske pene v vrednosti 600 K, dragemu pa 20 srebrnih ur ktere je dobil od strank v popravilo. V morje je padel jetnik Ivan Reja, ki se j« v spremstvu dveh čuvajev podal na parnik "Adriana", da bi tam sprejel neko pošiljatev. Zdravaidka postaja ga je po prvi pomoči šepet spravila v jetnišnieo. Mlslsiljnenu denar. Pred letom sta na^a dva dečka v ulici Torren-te v Gorici v zidu denarja okoli 260 K. Ker se dosedoj ni oglasil nihče mm ta J—r~. se razdeli med ona dva daflnttivno rešene. Po več ko 9Iefcni pravdi med Riemaajei in tržaškim škofom, kterega je «a vse kri pije podpirala tudi vlada, jo sedaj to vprašanje rešeno, lticmanjes so zmagali. Začetek te afere je tičal v tem, ker tržaški škof ai hotel privoliti v zahtevo Ricmanj-eev pa ustanovitvi samostojne župnije in neodvisnosti od dolinskega čopn ika. Prej poldragim letom se je eavzel za stvar poslanec Laginja. Sedaj dobe Riemanjei svojo samostojno farpoijo, župnika si volijo sa-ad, a plačeval jim ga bo verski zar klad, eerkev, ki je popolnoma aane-ma-rjcna. jim popravi cerkveni zaklad ia škof jim je slednjič, ako tu- di s težkim srcem, dovolil vsaj deloma slovansko bogoslužje Smrt vsled padca pod bidkljem. V Ogleju je za vozil neki kolesar iz Gradaža v krčma rja J. Peteana. Ta je padel ter se pri padcu tako poškodoval, da je čez čas v velikih bolečinah umrl. Baje si je pretresel tudi možgane. Smrtna nesreča. Pri delu ob kanalu v Tržiču je udaril velik kamen delavca A. Kampusa v prsi. Kam-pus je vsled udarca umrl. Izpred sodnije v Gorici. Javnega nasilstva sta bila obtožena 34Ietni Miha Pajk iz Rudnika pri Ljubljani in 38ietni Jos. Dagarin iz Škofje Loke. Ta dva človeka sta beračila po Dornbergu. Ko ju je žandarmeri-ja prijela, sta se zoperstavljala na vse kriplje aretaciji. Pajk bo predel za to 7 mesecev v ječi, Dagarin pa mislil na Škofjo Loko 6 mesecev; tudi postila se bosta po enkrat na mesec in kadar »končata v Gorici svojo kazen, ju pošljejo v Ljubljano v prisilno delavnico. Tudi ženske zagrešajo javno nasil-stvo. V občino Fara v Purlaniji je pristojna neka tržaška lahkoživka Ofelija Planis. Iz Trsta je izgnana; pripeljali so jo v Faro, kjer so jo utaknili v hiralnico. Ofeliji se pa to ni dopadlo, zato se je postavila proti čuvajem ter jih osuvala in ozmerjala. Zato so jej rekli pri sodni j i v Gorici: Ofelija, pojdi v "klošter", pa sedi tam 8 mesecev in posti se pa na trdem leži vsak mcscc jeden krat! ŠTAJERSKE NOVICE. Ponarejene 60 kronske bankovce so zasledili na živinskem sejmu v Ehrenhausnu na Zgor. Štajerskem. Menjalca ne poznajo. Bankovci so izvrstno ponarejeni, samo za par milimetrov so manjši in nekoliko temnejši. Nesreča. Hlapec pri gostilničarju Horvatu v Rihtarovcih, Knaflič je gnal kopijeno telico domu. Žival se je med potjo nekaj splašila in sunila hlapca tako močno v želodec, da je vsled notranjih poškodb v radgonski bolnici umrl. HRVATSKE NOVIUB. Krvnikov račun. Krvnik Bally je predložil sodnemu dvoru v Osijeku svoj ra?un za obešen je cigana Radona vije viča. — Račun znaša 265 K 80 vin. Na pravoslavnem pokopališču nad Iličkim trgom v Zagrebu so našli delavci železno krsto z napisom Deitscher in letnico 1874. Mrtvec je bil še tako dobro ohranjen, da se ga je prav lahko poznalo. Krsta je bila namreč tako hermetično zaprta, da ni prišlo truplo v nobeno dotiko z zrakom in ostalo ohranjeno. Bogal lov sardel v Dalmaciji. V Rogoznici v okolišu Sibenika so ujeli ribiči 11. in 12. maja dva tisoč barigelj, 13. pa tisoč petsto barigelj sardeL Hrvatsko šolsko društvo, ki se bo imenovalo "Strooemayerjeva dražbe" snujejo v Osijeku. Drniba je silno potrebna, da se postavi v bran potnjče^ anju hrvatskih ctrok, za ktere je osnovala madžarska družba "Julijan" že 72 Sol. BALKANSKE NOVICH Za osvobojenje Egipta. V Genovi se je ustanovil skoraj sočasno z ml ado turškim odborom v Carigrada, tudi mladoegipčanski odbor, ki stavi nalog, osvoboditi Egipt angleškega vpliva. Avstrijski policijski sistem je že po vsem svetu slavno znan. Kako ta sistem gospodari v Bosni in Hercegovini, sodimo lahko po tem, da je sedaj že umrli Benjamin Kallay, prejšnji državni finančni minister in upravitelj Bosne napisal prav dobro "Zgodovino srbskega naroda". Kot načelnik bosanske vlade in uprave je pa isti Benjamin Kallay tam svojo knjigo za Bosno in Hercegovino prepovedal. To bi bilo smešno, ako bi ne bilo tako skrajno žalostno in ponižujoče, da Avstro-Ogr-ska na tak način izvršuje v Bosni in Hercegovini svojo civilizatoriČno nalogo ktero ji je izročila Evropa na berolinskam kongresu. Abdul Hamida je vse polno pre-frigancev izkoriščalo. Marsikomu so se tresle hlače, ko je krožila po listih vest, da so se spravili Mladotur-ki nad pisalno mizo prejšnjega sultana. V Parizu se je svoj čas sestavil odbor, ponudil A'bdul Hamidu, da hoče v novem listu "La vraie Turquie" zagovarjati absolutizem in propagirati ga, zakar je daroval Abdul Hamid veliko svoto, toda diuga številka ni i^la več, ker prej so že dosegli Mladoturki svoje uspehe. Seveda odbor ni poslal denarja nazaj. Nekteri so popisali haremsko življenje, dali v tisk in poslali kr-tačni odtis sultanu z dostavkom, ali daš denar, ali pa priobčimo; in Abdul Hamid je dal denar kakor tudi fotografom, ki so mu poslali intim-ae fotografije. Mnoge lepotice iz pariškega poLsveta so se pe. ponujale Abdul Hamidu, saj so vedele, kako brezskrbno se da živeti v hare- RAZNOTEBOSTL Milijarda Milijarda v zlatu bi tehtala 322.580 kg. Če to zlato potegnemo v žico, ovijemo z njo lahko eel svet. Milijarda v srebru bi tehtala 5 milijonov kg. Če bi hoteli naložiti milijaido zlata na železniške vozove, bi izrabili 64 voz, ki bi tvorili približno 400 m dolg vlak. Za milijardo srebra bi izrabili 1000 voz po 5 ton, ki bi zastavili 6 km železniške proge. Ako bi otovorili posameznemu nosaču po 10 kg zlata bi potrebovali 32 ti?oč nosačev, da bi nesi: milijardo zlata. Za milijardo srebra bi pa potrebovali 500.000 nosačev. — Ako bi polagali naše zlatnike drug poleg drugega, bi nastala 1050 km dolga črta, če bi jih pa nalagala drug vrh drugega 33.000 metrov visok stolp. Želje babic. Dne 7. maja oglasila se je v parlamentu številna deputa-cija babic iz vseh avstrijski dežel ter naprosila poslance, da se zavzamejo za splošno povzdigo babistva v smislu sledečih želj: Zapro naj se sedanji baibilki tečaji v svrho prehoda k reformirani babiški šoli. Omo-goeitev popolnejše izobrazbe babic v dveletnih tečajih. Strožja izbira učenk; uvede naj se poizkusna doba. Omejitev selitvene svobode za babice, da se jih ne bo toliko naseljevalo v mestih. Mazašk&m naj se prepove izvrševanje babiških poslov in pod-pisavanje v cerkvene knjige. Primerno naj se razdeli in omeji babiš-ke okraje v vseh avstrijskih kronovi nah, tako da. pride na eno babioo po 2000 prebivalcev, oziroma 50 porodov na leto. Izvrševanje svobodne babiške prakse je dovoliti le v slučaju dokazane potrebe. Okrajnim babicam naj se zagotovi zadostne dohodke s stalno plačo in starostno doklado; povrne naj se jim tudi potrebne izdatke za desinfekcijska sredstva. Pri sprejema babiških kandidatinj naj se zahteva strogo nravno obnašanje. Končno zahtevajo babice zavarovanje proti nezgodam, onemoglosti in starostno zavarovanje; ustanovi naj se bahaško zbornico in z njo zvezano stanovsko zadrugo. — Poslanci so obljubili, potezati se za označene želje babic. Deputacijo je sprejel tudi naučni rrinister grof Stirgb ter z gorkim o-dobravanjem vzel na znanje gori označene želje« Rekel je, da se bo za te želje toplo zavzel ne le iz ozirov na babiški stan, marveč tudi s stališča splošne blaginje. Socialnode-mokratični poslanci so obljubili v prilog izraženim željam bahie v zbornici vložiti peticijo ali staviti poseben predlog. Baronice — tatice — draguljev. V Monakovem so zaprli tri baronice, ki so kradle dragulje. Imele so navado nastaniti se v prvih hotelih, odpeljati se k draguljarjem, kjer se si prisvojile dragulje, ter se odpeljale a drugim vlakom, baronice so Zdekaner in tiŠi in Rotky. Prva je lena lastnika banke Zdekaner v Pragi, njena hči je poročena z Zeynek-om poročnikom generalnega štaba, Rotky je pa hči nekdanjega namest-niškega podpredsednika v Pragi. Otroci in učiteljica srečni. Omaha, Neb., 3L maja. Sest malih dečkov, vsi Čehi, ki so pripomogli, da so vjeli roparje, ki so oropali Union Pacific železnico pred jednim tednom, dobijo lepo nagrado. Nagrada je jako visoka, namreč $90.000. Ker pa bode dobila del nagrade tudi tuk. policija, ostane za dečke kljub temu še lepa svota $10.000 vsacega. Dečki so: John Kralik, Harrel Whi taker, John Patah, Anton Robat, John Svoboda in Frank Ku-dras. Vsi obiskujejo Brown Park šolo, ktere voditeljica je Maas Elia. Hayes. Tudi *a dobi del nagrade, ker ona je bila, ki je od f ečkov nabrane dokase sestavila, vsled česar je bilo aretovanje banditov omogočeno. Policija dobi kakih $20.000 in estanek pripade otrokom in učiteljici. KRETANJE PARNIK0V. Sledeči parniki odplojejo is NEW YORKA: AUSTRO - AMERIKANA PROGA V Trst in Boko. Laura.................. 9. junija Oceania ................ 16. junija Martha Washington .... 23. junija Argentina .............. 7. julija AHee .................. 2L julija Laura .................. 38. julija WHITE STAB PROGA V Southampton. Oceania..................0. junija Teutonic................16. jmujm Adriatic...............33. jandja Majestic................30. junija Oceanic ................7. jnlija Teutonie................ 14. julija Adriatic ................ XL jaldja Majeatie ................ 26. joiaja FRANCOSKA PROGA. V Havre. L« Pnxvenee............Bi jnoaja La Sarcie............. 17. junija La Lorraine............14. fmnj* La ProTonos............ L julija La Serroie .............. §. jolije La Tot -aioa...........16. jdija La Bretagme ............ 22. julija T.a Provenee....... . . jn-lij.. HAMBURG AMERIOAN LINE. T Hambarg. DEUTOCHLAiND........ S. jnnija President Tinsnin........ 9. jonija Cincinnati (no*vi)........12. jaaija Blueeher .............. IS. janija Amerika................IS. janija Cleveland .............. IS janija President Grant ........90. janija ■ WUU»AHR||||| L&OYD. T If. Kronprmz Wilhobn..... 9. juaija Prinz Friedr. WUkoian .... 10. jwnja Kronpriaeeesim Ceritto .. IS. jwja Priedrieh dor Oceeoe .... 17. jnaija KM■ Watt. Ki WWbaim n.......m. RED SCAB UNB. T Aatwarpea. Zealand ................ f. Kroonland..............12L Lapland................ IS. jwqa Vadexiand.............. 19. jnija Zeeland ................ S jdaja Kroonland .............. IS. jri^a Lapland ................ 17. jrffja Vnderlend .............. 24. jriija Zeeland ................ SL jniaja AMBBIOAN im PhiladsipUa ............ f. jmadjm St. Paai................IS. Jaaija New Took..............IS. jwija St. bomim .............. Ml jmij* Philadelphia ............ A j^4ja 8t Paal................ IS jaHja New Tock .............. XT. jdtija St Lonie................24. jntijo HOLLAND - AMBBIOAN UNB. New Amnterdea........ S jvija Potsdam................IS. jaaija Noordam .............. H jaaija ................ New H li In i ........IS. jtfja •9- jaMja ■ ■ 1 -T **' f*t— pj---r.V'T- ,— ROJAKI, NAB06AJTB SB NA GLAS NABODA", NAJVEČJI IN t PROŠNJA. Prosim natančnega naslova o go-spej Minci Bremeser, omožena menda Fabjan, iz Metlike. V Ameriko je prišla pred 3 leti in stanovala takrat v San Francisco, CaL Naslov naj se blagovoli poslati na : Upravni št vo Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (31-6—2-6) KJE SO? Avstro-ogrski generalni konzulat v New Yorku bi rad zvedel za na-siove sledečih ljudi: Bernaschek Jožef, Vrana; Eppich Johann, Kočevje; Eppich Josefine, Kočevje; Grgič Hi j a, Petrovoselc; Iroecho Heinrich, Hrvatska; Perak Ivan, Petrovoselc; Sostarič Georg, Rovisče; Sostarič Nikolaus, Rovisče; Vukovič Petr, kteri naj se glasijo pri konzulatu, kjer jih pričakujejo važna poročila. Austro-Hungarian Generale Consulate, New York, N. Y. (31-6—2-6) NARAVNA CALIFOfiKliSKA VINA NA PRODAJ Dobro Črno in belo vino od 15 do e eentov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Eteesling 65 centov galona. Kdor kapi manj kakor 38 galcn vtaa, mora sam posod< " Drožnik po $2. posodo plačati, po |Z5Dgaloni Sladki moh 24 mtAL $6.00. Novo vino od leta 1908 ima pesobpc aixko ceno. Pri vetjem naročila dam popast. Z poitovanjem STEPHEN JAKSE, Crockett, Contra Cesta Ca^ Cattfereio. Knajpova zdravila! Sedaj smo pripravljeni vsakovrstna naročila točno izvrševati. A-ko kašljas, ako si prehlsjen, ako imaš kake vrste katar, a-ko trpiš na kaki drugi bolezni in ti zdravniki ne morejo pomagati, ne odlašaj pisati takoj po knjižico: "Navodilo in ccaik Knajporik zdravil", ktero dobiš zastonj ako dopošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino. Knajpova iznajdba je od neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za sve trpeče človeštvo in nikaka sleparija, katerih je "dandanes mnogo na dnevnem redu. To je novi in pravi naslov: AL AUSEN1K ft CO., 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, M. T. yakaj naj peremo perilo, da postane belo, ^ nakar zadobi sivo barvo vsled slabega škroba (šterke) kakoršnega je dobiti raztresenega po groeerifah? Argo je najboljši škrob za vsakovrstno perilo in se rabi pri pranju z vročo in mrzlo vodo. Kupujte prave Argo zavoje, 5 eentov. Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO ktero je varjeno i> najboljšega importiranega češkega hmela. Kad) naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi « si svoje družine, svojih prijateljev in drugih. pivo je najbolj priljubljeno ter sc dobi v vseL oo jsin gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Qc«. Travnikar-ju 6102 St. Clalr »^ (■ kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPAQ CLEVELAND, O« i f i1 Josip Russ, THOMAS, W. VA. t- sovina z mešanim blagom, Saloon in Grocerqa. Pri meni vsakdo dobi kar želi in to po najnižji ceni. Pridite in prepričali se bodete. Notary Public. Izvršujem točno i n pravilno vsa v notarski posel spa dajoča dela. SVOJI K SVOJIM! Gosp- Jos. Russ je nad zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo ! — "Glas Naroda". Avstro -Amerikanska črta [preje bratje Cosulieh] NajpripravnejSa in najcemisa parobrodna Črta za Slavence in Hrvate. ^ Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko. Cene voznih listov iz New Torka za III. razred so fet TBSTA............................................#33.00 ^ LJUBLJANE..................................... 33.60 BBKE.............................................. 33.00 ZAGREBA......................................... 34JM KABLOVCA...................................... 9U26 SSlt!<»«> ■iika panika. TBSTA aH BBKE......................M6.00, <0.00 i 60.00 PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St, New YcrL Vsi spodaj navcdsn>novi parobro-41 na dva vijaka imajo bras-lUhii brsojav: / ALICE, LAUBA, MARTHA WASHTNGTOH ARGBNTDTA. Y niwft Majn in janija te bo- > - / Spisal Karol May. ČETRTA KNJIGA. V balkanskih soteskah. (Nadaljevanje.) k ta dva reveža sedita na klopi in iz njih suhih obrazov jim sije ia. lakota. Kljub najboljši volji se ne moreta premagati, da ne bi glodala jedočih. Milo se mi stori, in vstanem in grem ven. prostor za pripravno nočišče, kterega tndi kmalu najdem. Z posejano nebo mi daje dovolj svetlobe. Na višini za hišo za-pun geedič, proti kteremu se napotim. Za nočišče najdem jako pripraven prester. Mehka in košata trava in okolu drevje. Pod visoko plantano sspsaias nekaj Četverooglatega, temnega. Stopim bližje in opazim — grob. Pri aglavju je zasajen lesen križ. Ali je mogoče ta grob v kaki stiki z žalovanjem naših najnovejših znancev 1 K njih prostovoljno naloženemu postu t Gotovo. Moje sočustvo se pomnoži, toda vzamem si naprej, da ne bodem vpraševal. Ni dobro, Če se krvaveče rane poveča, kakor tudi ne, aaeeljene odpirati. Napotim, se nazaj k hiši in srečam medpotoma o peka rja, ki je šel gotovo gledati, kam sem odšel. "Oospod, odšel si," mi pravi. "Ali se mogoče jeziš name tM "Ne. Zakaj naj bi se jezil t" "Ker nisem hotel sprejeti tvojih darov. Ti prideš od zgoraj. Ali m videl grobi" 'Da.' ain-ti&i važnega "T njem je pokopana moja hčer. Rad bi te nekaj jako vpraSaL Ali smem t" "Da. Čas imam." "Prosim te, pojdi tja, kjer so konji. Ni treba, da bi kedo drugi slišal, kar ti hočem povedati." Odideva k pašniku in se tam vsedemo na mehko travo. Bele po dolgem času izpregovori: "Ko si se odstranil, smo govorili o tebi. Slišal sem, da si pisatelj in pišeš knjige, da si se učil vse učenosti in da ga ni vprašanja, kterega bi ne mogel rešiti." Tu je zopet mali hadži enkrat pošteno lagal! Seveda, Čim boljše mene opisuje, tem večja čast pade tudi na njega. Zato odgovorim: "To ni res. Samo jedna učenost je; drugih pa ne poznam." "In ktera je tat" "Ta se nahaja v poveljih svetega pisma: želite si samo božje kraljestvo. Vse drugo pride samo zraven." "V tem imaš prav. Ali poznaš sveto pismo ia njega zapovedi?" "Bral in iskal sem v njem, ker vsebuje večno življenje; toda duh človeka je preslab, da bi zmagoval nebeško luč. Cestokrat sem po eele tedne rarmišljeval jedno samo besedo svetega pisma in pri tem spoznal, da ravnam predrzno. Potem sem bral s srcem in sem takoj pruvo zašel." "6 srcem t Če bi mogel tako brati! Ali si našel v svetem pismu, kaj govori o smrti in večnem življenju T" "Da." "Ali veruješ na življenje po smrtif" . "Če bi ne imel te vere, bi bilo bolje, da ne bi bil na svetu. Vera na večno zveličanje že poveličuje na tem svetu." "Potem živi duh po ^mrti naprej?" "Prav gotovo." "In je peklenski ogenj?" "Da." "Mi pravimo, da ga ni. Ali so strahovi?" "Ne." "O, če bi mogel to verjeti. Toda so duše, ki ne najdejo miru in okolu strašijo. Radi tega sem nesrečen in se postim s svojo ženo. Upamo, da jo mogoče lahko tako rešimo.'' "Jo? Koga s tem misliš?" "To, na ktere grobu Bi bil. Mojo hčer." "Če prav čujem, praviš, da straži?" "Da." "Nesrečnež! Kdo je bil tako hudoben, da je očetu natrobil, da njegova hčer straši?" "Vem gotovo." "Ali si jo mogoče videl?" • "Jaz ne, pač pa drugi." "Ne verjemi jim!" "Toda slišal sem jo." 0 "Ali noriš! In v kaki podobi se je pokazala?" "Kot netopir,'' odgovori prav tiho in približa usta mojemu ušesu. "O tem se ne sme govoriti, vsaj glasno ne. Strašno mi je hudo. Ker sem stiial, da si velik učenjak, sem si mislil, da bi mi ti povedal kako sredstvo, da bi zadobila umrla hčer mir in pokoj." "Ni ga učenjaka, ki bi ti povedal sredstvo, kakoršno zahtevaš. Veruj trdno, da ni strahov in pomagano ti je." "Tega ne morem in ne morem. Saj sem vendar sam slišal! In ravno ob času njene smrtne ure." ^ "Kdaj je to?" "Dve uri pred polnočjo. Takrat prišumi po zraku in potrka na okno." "Kot uetopir? In potrka?" "Tega ne vem. Jaz sem jo samo slišal, ne pa videl. Toda drugi so jo videli in sedaj leži njen zaročenec na smrt bolan in mora umreti." Tu te mi nekaj posveti Vprašam ga: "Ali mogoče meniš, da je vampir?" ' "Da, to je!" 4 "Moj Bog! To je še strašneje, kakor sem si mislil!" "Ni res? Umrem od žalosti!" "Da, umri od žalosti! Toda od žalosti, da si tako strašno neumen. Razumeš?" To je trdo; toda vsako zdravilo nima sladkega okusa Sedi zraven mene in joče. Praznovtrje je v onih krajih tako globoko vkoreninjeno, da se mora rabiti močna sredstva, 2e se ga hoče iatzebstL Siear pa hočem ostati tukaj samo nekaj ur in toraj nimam easa k dolgemu razpravljanju. "Gospod, pričako\al sem od tebe tolažbe, ne pa tako sramotenje!" "Ne sramotim te, ampak jezi me tvoje praznoverje. Pojdi k tvojemu popa in vprašaj ga. Povedal ti bode, kak greh je, da verjameš, da je tvoja hčer vampir." "O, saj sem bil pri njemu!" ,, "No, in kaj je rekel?" ^ "Isto kakor Vlaatanu, ki je bil tudi pri njaan." \ "Kdo je to Vlastan?" "Nekdanji moj nsjboljši prijatelj, sedaj pa največji sovražnik. Njegov sin je bil zaročenec moje hčere. In sedaj vstaja iz groba in mu sesa kri is življenja, da polagoma boleha in mora umreti." "Hm! Torej on je bil pri popu! In kaj mu je ta rekel?" "Priznal je, da je moja hčer vampir." "Nemogoče! Ali je umrla brez spovedi in obhajila? Govori se, da je pri vampirjih vedno tako." "Žal, da je res. Pop stanuje daleč od tukaj in ni mogel priti. In v Tekiriika jo nisem smel pokopati — vsled koz." "Ali je troja hčer umrla na tej bolezni?" "Da. Takrat je tukaj raaujala ta kužna bolezen. Moji hčeri ni bilo dobro in glava jo je bolela. Sla je k Vlastenu, da bi njega ženo, ki ji naj hi postala taiSa in ki je imela koas, stregla. Kmehi Je sopst priBal je mrslieo in gotovo ae ji je kaj pripetilo, ker je bila jako pre-zakaj, tega nisem mogel zvedeti. Ko se ji je bledlo, je vedno pripovedovala, da mors sin Vlastan a, njen zaročenec, umreti. Nato je ia ja kmalu umrla, koda ie pred smrtjo Je govorila, da moča umetL Sedaj je vampir in ga usmrti, Se ne uporabimo ktero nam Je ----------1 -" v "Kako sredstvo je tof" "Odpreti se mora grob in ji porinili oster kol, ki je nametan a mastjo osem dni pred velikonočjo zaklanega prefiia, skozi srce." "Strašno, strašno! In ti verjameš, da to sredstvo pomsga?" "Da. Toda nočem dovoliti. Pop lahko pride in čnje pri bolniku;, potem ma ne more noben strah nič. Ce se to godi dvanajst noči zaporedoma, potem ne pride več in je rešena. Če se jo pa v grobu prehode, pripade hudiču. Baje je strašno, kako vampir kriči in prosi, kadar se ga natakne. To se zgodi o polnoči, ker telo vampirjev ne segnije. Leži v grobu tako go rak in rudeČ, kakor živ. Ker pa nočem pustiti grob hčere odpreti, je postal Vlastan moj smrtni sovražnik." "Kaj pa je ta mož?" vprašam. "Opekar, a dela strešne opeke, medtem, ko jaz samo navadne. Oba sva iz Drenova in sva prišla semkaj, ter vzela v najem ilovnate jame. On je bil premožen in jaz sem reven, toda ni bil ponosen in njegov sin naj bi postal moj zet. Sedaj pa je vsega konec." "Ali stanuje daleč od tukaj?" "Četrt ure ob potoku navzgor." (Dalje prihodnjič.) MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA PREŠERNOVE ULICE ŠT. 3 Gompapnie Generale Tiansatlaniip. [Francoska parobrodna družba«] Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Poštni parni ki so: na dva vijaka............ "La Provence" * I .a Suvoie" "La Lorraine" "La Touraine" "La Bretagne" "La Gascogne" 12.000 " ..................10.000 " ....................... 8.000 " ........................ 8.000 " .. 14,200 ton, 30.000 konjskih mofi ..12,(i00 " 25 000 " '« 25 000 •» " 12 000 " " 0 000 " »« 9.000 " " Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK corner Pearl Street, Cbesebrough Building. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ari ^opoludne iz pristanišča štev. 42 North River, ob Morton St., N. Y.: "LA LORRAINE •LA PROVENCE •LA SAVOIE •LA LORRAINE •LA PROVENCE S. junija 1000. If. junija 1900. 17. junija 1990 S4. junija 1990 L julija 1*00 •LA SAVOIE •LA TOURAINE La Bretagne •LA LORRAINE •LA TOURAINE t. julija 1M0 lft. julija 1900 22. jahja 1909 20. julija 1900. 5. avgusta 1900. POSEBNA PLOVTTBA. Parnik CHICAGO na dva vijaka odpluje dne ft. junija oo $. Samo n. ii} IIL razred. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dr* vijaka. M- W. Kozminski, generalni agent za zapad, 71 Dearborn St., Chicago, 111. ^ ž/fittfavnt, t/ne 30. aprila 1909. V poj as ni lo. Naši ameriški rojaki pošiljajo denar v staro domovino največ po Frank Sakserju v Novem Yorku, nekateri pa to store sami ali naravnost po pošti. Kdor poši lja denar ( vloge) v Mestno hrani Inico ljubljansko s posredovanjem Franka Sakserja, dobi v kakih 25 dneh uložno knjižico, ker se poslovanje med Frankom Sakserjem in Mestno hranilnico ljublj ansko j ako točno izvršuj e. Kdor pa pošilja sam denar, zavleče se stvar večkrat za več mesecev, in sicer zato, ker stranka zajedno ne obvešča hranilnice, kaj naj se stori s pos lanim zneskom, al i pa svoj nas lov tako ne točno naz nani , da se j i ne more knj iži ca pos lat i. Gospod Frank Sakser j e naš zaupni k v Združenih državah že več let, jez nami v z vezi in zato je naj bo lje, da s e amer i šk i rojaki naravnost do nj ega obračaj o. On gotovo vsakomur točno, hitro in zanesljivo ustreže. V Ljubljani, dne 30. aprila 1909. Mes tna hrani lni ca ljubljanska. NAZNANILO. Kdor želi imeti računski »akljnžsl Mestne hranilnice ljubljanske sa 1 1908, naj nam nasnani svoj naslov Prank Sakser Oo., 82 Cortlandt St., New York, N. T Bratom Slovencem in Hrvatom ! Zvišanje obrestne mere. ! Hranilne vloge skepom leta 1907 3,165.025*00[kro n . Varnostni zakladi sklepom 1907. čez 114 tisoč kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron. NAZNANILO. Glavna posojilnica reglstr. zadruga z neom. zavezo t LJUBLJANI, Kongresni trg it 15. obrestuje od 1. januarjja 1908. hranilne vloge po 3 01 4 L POZOR ROJAKI! Novolsnajdeno garantirano mašila ti pleiaste in eolobradce, od katerega v,l tednih lepi lasje, brki in braaa pope) noma zrastejo 1 I(evmatixcra ali trganj v nogah, rokah in kri 2d Vam pe fiolnoma odstranim. Potne noge kut e ofieu, bradovlce in oiebllao V v S dneh popolnoma odstranim, da' ? to resnica se IamCi $600. Upralalt« t P JAKOB VAICIC, P. O. Box 69, CLEVELAND, O naznanjam, da imam na prodaj izvrstna, dobra in naravna bela vina. Cena belemu je 40e in črnemu pa 35e galona, s posodo ml Manjših naročil od 60 galon ne sprejmem. Z naročilom se peflje polovica denarja naprej in droga polovica se plača pri sprejema vina. Yaak naročnik vožnino sam plača. Prosim, da vsaki naročnik pošlje naslov kam naj vino poffljem. Za večja naročila kakor Car load, se sa eeuo smenimo. O S E o S j 0 o •p 1 N 4 takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren-nega davka, tako da dobi uložnik od 100 K. čistih K. 4-75. Po 4y^ % naložen denar se za oelo leto preje podvoji nego po % in za S leta preje nego naložen po 4%. » itojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno in varno naložit-naj ga pošlje v našo posojilnico. Pofiiljatve sa Zjed. države posreduje tvrdka FR. SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York. Upravni svet. ! Zvišanje obrestne mere. ! N << i 0 s 1 »» o 5 o HARMONIKE ooaisl kskorSnekoli vrste izdelujem 1» popravljam po nainfijlh cenah, a del« trpežno in saneslilvo. V popravo zs aesljivo vsakdo pofiljc, ker ztm ie asi 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek via* mem kranjske kakor vse drage harmo* nlke te računam po delu kakorino k*< sahteva brci nadalinlh uoraSac'. JOHN WENZEL. 1017 E. 62nd Str.. Cleveland, C. Brezplačno SI lida 100 sloven, rorihirjjjp. V svrho kolonizacije oddamoi 100"lotov prvim j 100 rodbinam, ktere nam* pošljejo .svoja prava jmena in naslove ter svoto $5 v svrhu pokritja prepisa. Ti loti so prosti in Cisti ter vredi vsak po 1100.00 ▼ sedanjem času. Oddamo jih, ker želimo, da bi se na njih nastanili dobri Slovenci, kteri bi lahko delali v bližnjih tovarnah. Tekom jednega leta bodo omenjeni loti vredni $1000.00. Mi tudi preskrbimo potrebni denar za gradnjo hiie. Skrbelo se bod tudi za slovensko cerkev. Loti se nahajajo v East Asbury Parku, N^ J. _ Ne opustite lepe prilike. M Poiljite money order za $5.00 danes in mi Vam polijemo listine.? Pišite: PRINCE REALTY^CO., —-- Nassau Street, New York City. Za pevce !! V zalogi imamo lepe vezane e Pesmarice Glazbene Matice za itiri molke glasove. V tej pesmarici so priljubljen« slovenske pesmi s sekiricami (reda-mi) v par ti turi za vsak pevski zbor. kvartet aH oktet. Veljajo *LA0 a pošto vred. SLOVENIO PUBLISHING 00„ Hew Točk. Za obila naročila se priporoča posestnik vinogradov Frank Stefanich, Box 81, FRESNO, C AL R F. No. 7 82 Cortland St, Pozor! Slovenci Pozor ^salonV Zmode rnlm kogljlščom Sveže pivo v sodičkih in buteljkah tL druge raznovrstne pijače ter ungate smodke. Potniki dobe pri meni Seda* prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izboru«« Vsem Slovencem in drugin^SlovaMft se toplo priporoča Martin Pot o kar tt4 Sa. Center Ave, Chicago. mm* važno sa slovenske fasmzbjsi Vsled zahteve nekterih rojakov na ro&h smo zopet v Ljubljani več j* Itevilo pravih domačih kos, ktere imamo sedaj 1 dolge po 70 ia 86 em. Na rsspolago itn smo tudi prists* domače traa&m frssina (mM ter klepalne orodje. Ker je bilo letos vpraianje po ten blagu tako veliko, ds niamo ssmsgi ixvriiti vseh naročil, svetajeaM vaan onim, da se le sedaj preskrbe s teši orodjem sa prihodnje p si > t je. fflsds ssn pafite aa: ZA KADILCE! Prodaiam cigaretni tobak poeftame prosto po sledečih cenah : Mittelietner Tnr-kiseher 26 h (drajcener) po 13 ei. Feiner Hercegovina 34 h. (npcener) po 17ct Posebne cene ss prodajalce. Zaloga a ve t rii. boraie. in bere. tobaka. A. Logar, 26 E. 119. St., New York. sa Yerfc, V. T Kdor želi čuvati avoj denar, kadav potuje preko New Torka, naj aa zanesljivo obrne na j e d i n o alovensko-h rvatako gostilno, kjer dobi vsak čas najhol^o poetieibo Domača hrana in čiste sobe so sojskna vedno na razpolago. Dobi ee vedno dobra pijača ter vsakovretni avstrijski mhseee-govacki tobak. Svoji k svojim t Ant. Plačko, 137 WasMitioi St., I NEW YORK, IS. V. . Podružnice - Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 - Podružnice - Spljet, Celovec sprejema vlogo nas knjižico in na te- M I Ol leo&t račun ter je obrestuje po člatlh4 3 |o Kupuje In prodaja vse vrste vrednostnih pepiijev po dnevnem kuna. Nsi zastopnik xa Zjediqeae držav« Je tvrdka PRANK SAKSBR CO., Cortlandt Street, New York. Spljet, Celovec In Trst - in Trst - Delniška glavnica -K 3,000.000, - • Rezervni fond • K. 300.000. • t