7. SEPTEMBRA
40 let protidraginjske demonstracije
Prebivalci posavskih skupnosti letos že petindvajsetič praznujejo svoj praznik -Sočasno spomin na obletnico zborovanja proti draginji
Letoa 7 septembra praznujejo krajevn« skupnosti (jubfjanskega Posavja (podroije nekdanje obfiina Ježica) že petindvajsetlfi svoj kra-jevnl praznlk. 7. seplembra 1941 so se oborozeni skojevci v Mali vasi spopadll z italijanskimi lasisti
ZZB NOV Ježica je dala leta 1955 pobudo za krajevni praznik. s po-membnlmi pnraditvaml (n prvo raz-stavo zgodovmskih dokumentov delavskega glbanja in NOB na Ježi-ci Z ustanovitviio prvih krajevnih skupnosli Po*av)e. Savlje-KleCe io Tomafievo-JarJe »o te sprejele 7 september za svoj krajevni praznlk Po zadnjonn preoblikovanju krajov-ne skupnoati Posavje v krajevne skupnosti Brinje. Stoiice. Ivana KavdiiJa. UrSke Zatter m Jeiica )e bll na pobudo sekclje madvojnih aktivistov OF krajevne konference SZDL Stožice aklenien medsabojni aporazum o sodelovanju in med druglm tudl o skupnem krBJevnom praznlku
Člani 2B NOV. bord in aklivlsth so bill pobudnikl In organlzalorjl Ohran|anj8 ravolucionamih Izročil Od leta 19S5 dalje je bllo postavlj©-nih 14 apominakih obelezij m to v krajevni skupnosti Jezica 4. Savlje-Kletie 4. Stoitce 2, TomsLevo-J&rse 3 in v UrSke Zatlsr 1 spominsko obelaz}«.
Sekcija predvojnih komunistov za bivil rajon Jalica, ki deluj« od
leta 1972 dalje. je v letu 1975 izdaia kroniko z nasfovom »Ljubljansko Posavje vljudakr revoluciji- Ob4Q-letnici ustanovitve OF stovenskega naroda pa sekclja pripravlja novo dokumentirano Izdajo knjige. ki bo zaiela zgodovinsko-kulturni oris Posavja, prve začetke delavskega gibanja v biu^i jugostaviji. nasta-nek in razvoj partijskega dela pred zadno vojno in obdob)e NO8.
Letos sovpada s krajevnim praz-nikom 40. obletmca protidraginj-ske demonsiiacije 2a nekdanjo ob-Lino Ježica. ki je bila 7 septembra 1940 pred obCinsko hiio na Jeiici. Povzemamo del izjave Zvonke Po-pit iz knjige Slovenke v NOB:
'Vseptembru 1940je organiziral Okrožni komlte KPS za Ljubljano več mnoiičnlh domonstracij proti dragin/i.
V soboto, 7. ssptembra. je bilo zborovanj« proti dragin/i pred ob-čino na Ježicl Zt pripravo zboro-vanja sta bili lavezani pariijski celi-cl ns čmučah in na Ježici. Da bi zagoloviii množično udelažbo. je imeia naia celica KP na čmučah nekaj dnt pre/ sestanek. na katemm smo se dogovohh. da pridobt vsak Čtan cehce na svojem delovnem mastu in v domačem kraju čitmeč tjudi. ki se bodo demonstracije udetažilf. V celict KP na ČrnuČah amo bili takrat sakretar Cene šlu-par, in člani Franc Ravbar, Maks
Pečar. Janez in Stane Bizjak. Rezka Dragarjava in jaz, Sklenili smo k agitaciji pritegniti tudi člane SKOJ Ti naj bi agitirali predvsem na čr-nučah Skojevci so bili takrat Jote Ravbar, Marija NagliČ in njen brat ter Bizjakovi: Dominik. Bernard in Micka. Agitadja je prav dobro uspefa. S CmuČ se je zbralo veliko Ijudi, ki so korakali v sprevodu na Jetico. Vabiti in agitirali smo še sproti in Ijudje so ae radi, nekateri tudi sami od sebe, priključevali spravodu. Vso pot do Jaiice smo kričali: -Dol z draginjof«. -Otroci so iačni, dajte nam krutta!-, -Dolz vojno!-. -Dol z zajedatci. ki živijo na naš račun!- inpodobno, Poseb-no bojevtta in glasne so bile Žen-ske, saj so kot matere na/bolj čuti-le. kako hudo /e. če ne morejo dati družini najpolrebnejšega,
ftesolucijo, ki naj bi jo demon-stranti predtozM županu. so že pre/ sestavili Cene štupar. Franc Rav-bar in Andrej Kumar. Poiskali so tudi 2eno. ki je bila pripravtjena resolucijo pogumno prebrati. Pri-glasila 50 je Lampičeva mama s Crnuč in je svojo nalogo potem lu-di kar dohro rsSila.
Tudi komunisti z Jeiice so dobro optavili svojo nalogo Prad občino se je zbrato veliko demonstrantov. pfedvsem žena L/udi je bilo toliko, da so stati tudi na glavni cesti Ljub-Ijana-Maribor. tako da/9 bilpromet za dobro uro prekinjen.
Rezka Dragar. najbolj borbena m neusfraina fovflnSica. kijB sodelo-vala v prvih vrstah pri vsah mogo-Čih akcijah, ja imala nalogo ob za-Četku demonstracij« prodreti v ob-Činsko pisarno >n preprečiti županu
Francu Severju. po domače An~ drejčkovomu Francu, da bi telefo-nirat na policijo- Zaradi gneče. kije nastala pred vrati. pa ni mogla pro~ dreli do njega m je skozi okno kri-čala nanj. ko /0 v/de/a, da ta teleto-nira.
Podobno kot na črnuiah so izvedli agitacijo čtani partije tudi na Ježici. v Pplju in v drugih krajih Ijubljanske okolice. Da niso agitira-li zaman. so dokazovale mnOŽice, ki so se proti poldnavu pomikala proti magislratu. Oblast je pred ča-som izvedeta za nameravano de~ monstracijo. Utice so bile polne po-licije. vendar je množica predrla policijske kordone in se raztila okrog magistrata. Dgmonstrantom sta govorila sekretar Okrožnega komileja KPS Tone Dotinšek in član komtleja Viktor Stopar. L/udjB so oba govornika podpirali z bor-benimi vzkiiki. Borbenost /g bila na višku-
Te demonstracije proti draginji so močno dvignile borbenost in sa-mozavesi delovnih Ijudi. nas komu-nista pa so še tesneje povozaf« z množicami. -
V isti knjigi je bila tudi znamenita resolucija z demonstracije proti draginji na Ježici.
Vsakoletne svečane seje skup-Sčin krajevnih skupnosti kaiejo. da so krajevne skupnosti med seboj delovno povezane in dosegajo iep tazvoj medaebojnth odnosov med prebivalci krajevnih skuprtosti Le-tos je skupno sejo organizirala kra-jevna skupnost Jezica.
MIHA ČERIN