11. številka. Ljubljana, v ponedeljek 14 jannvarja. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan «ve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., aa jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., za č>trt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". U prav niš t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V LJubljani 14. jauuvarja. Naše Luihacherice „officiosus" ima v zadnji čas izredno pridno pero. Kmalu ne bode dneva, da ne bi polemizoval zdaj s tem, zdaj z onim časnikom. Tudi mi smo čestokrat deležni te časti, a do sedaj ni se nam zdelo niti potrebno niti umestno, odgovarjati na razna razpeljavanja in ugovarjanju, ker bo bila vt'( iiioin i pisana v to svrho: ut aliquid dix'sse videatur. Drugače pa je z officiosusa uvodnim člankom v zadnjej, sobotnej številki našega uradnega lista. Poročali h m o nedavno, da je mestni zbor Ljubljanski v svojej zadnjej seji ukrenil, zahtevati od c. kr. deželne vlade, naj slovenske uloge tudi slovenski rešuje. Povod temu ukrepu bil je nerašk odlok na mestnega zbora slovensko ulogo. Ker smo omenjeni ukrep tiskali z debelimi, ali kakor piše officiosus, z lapidarnimi črkami, po množili smo njegovo itak že precejšnjo nervoznost tako silno, da nam je vender jedenkrat razkril tajnost, kdaj se nam je nadejati ravnopravnosti v uradih. „OfficioBUs" namreč pravi, da je sedanja vlada avstrijska 8 sodelovanjem kranjske deželne vlade dole v Kranjskej tako uredila, da bode mladina, ki je poklicana kdaj delovati v javnem življenji, te šole končala s polnim znanjem nemškega iu slovenskega jezika, da se bode tedaj o svojem času lahko posluževala teh jezikov v vsakoršnem uradu. Sedanje »radništvo pa nema toliko znanja slovenščine, da bi se je posluževalo pravilno in s sigurnostjo. Po tej izjavi officiosus" ae da natanko prera-Čuniti, kdaj bode naš je/.ik v uradih ravnopraven. Nič prej, nego bode sedanja še učeča se mladina dovršila razna učilišča in studije in zavzele vsa uradniška mesta, da bodo od najzadnjega do najvišjega uradnika vsi slovenščine popolnem zmožni. Tedaj začne se ravnopravnost! To bode, ako ničesar vmes ne pride, v kacih 40—50 letih. Kdor bode takrat še živ, preveril se bode lahko na svoje oči. Sedanji uradniki pa lahko svobodno še dalje pisarijo po svojih nemških Bschimmel-nihu, ker slovenski ne znajo in se jim po navedenej izjavi tudi tega jezika učiti ni trebu. Saj je le narod zaradi uradnikov, ne pa obratno. Priznati moramo, da take izjave nesmo pričakovali, najmanj pa pod grofa Taaffe-ja vlado, ki je vender zdaj pa zdaj tudi ravnopravnost imela v ustih, a nam sedaj po našem „officiosusu" mesto ravnopravnosti ponuja dvomljivo nakaznico na negotovo, oddaljeno bodočnost ter je glede naših teženj in /.uliti-vanj na istem stališči, kakor „Laibacher WochenblattB & Co., kajti preverjeni smo, da bi tako izjavo podpisal makari g. Dežman sam in bi ga pri tem početji vest nikakor hudo ne pekla. Kako se pa s to izjavo strinja vsakdanja praksa? Čemu morajo prosilci za izpraznene službe dokazovati svojo zmožnost slovenskega jezika v govoru in pisavi? Čemu so razne jezikovne naredbe, čemu §. 19. drž. osnovnih zakonov, mari je to le vse samo — pesek v oči? Ugovor, da uradniki slovenski ne znajo, da je tedaj slovensko uradovanje nemožno, je star, že več nego obrabljen „circulus vitiosus", v katerem se sučemo že dolgo vrsto let, ofliciosusu gre dvomljiva slava, da ga je po vzgledu naših nemškutarjev še jedenkra pogrel, zaradi česar mu nihče izvirnosti očital ne bode, pač pa lahkomiselnost, kajti lahkomiselno je, pisati kaj jednacega mej svet, in to v uradnem dnevniku. Saj bi baš „officiosus" moral znati, da je zna-nje slovenščine za uradnike na Slovenskem pogoj. S tem, da trdi, da tega jezika neso zmožni, odreka jim kar na ravnost postavno sposobnost za službo. In ko bi tudi bili nezmožni, se li mari zaradi tega ne smejo učiti. Nihče ni učen z nebes padel, z nekoliko dobre volje možno je vse, in dobio se spo minjamo, da se je v letih 1867 — 1870 več slovenski uradovalo, nego dan danes, ker je takrat tudi v višjih krogih bilo več dobre volje in odločnosti, nego jo je sedaj, ko pišemo „sprav-ljivosti" prvo leto. Z omenjeno izjavo storil je „officiosus" sedanjej vladi slabo uslugo, kajti možno je le dvoje: Da je vlada res tacega mnenja, kakor piše „officiosus". V tem slučaji morajo naši poslanci postaviti se odločno po robu in čuvati naše interese. V nasprotnem slučaji pa, če je „officiosusa" izjava le prazna, nepodprta fraza, je po nepotrebnem razburjal javno mnenje in pisal nekaj k čemer ni bil pooblaščen. Oba slučaja jednako kočljiva! LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. (Dalje.) Občudujmo koristuo iznajdbo dalekopisa, ki radovednosti človeški tako naglo ustreza. Kar se je zgodilo v raznih glavnih mestih in tržiščih obširne Evrope, zvemo že čez par ur — ne ravno mi v Ljubljani, ampak naši rojaki v Trstu; še dalje čez par ur že te najnovejše novice raznašajo časopisi mej ljudstvo. Pri naših Slovenskih, še kaj skromnih časopisnih razmerah se to ne more goditi, ker si doslej še ne moremo nakladati velikih stroškov. Zato pa našemu časopisju — „Slovencu" ali „SlovenBkemu Narodu" — posebno ustreza, kdor mu brzojavlja važno dogodke. Vsak razumnik precej vidi, da so telegrami le dnevnikom potrebni in primerni. List, ki bi izhajal v tednu le po jedenkrat, dvakrat ali trikrat, ne bode kmalu prinašal telegramov, ker so zanj skoro brez vsega pomena, brez koristi, če jih ne dobi ravno zadnji trenutek pred tiskom. Razumnik čita telegrame z veliko previdnostjo iu nez au pn ost j o, nekaj zato, ker pozna prej omenjeno zavisnost dalekopisuih kovačnic, a že telegram sam mora mu vzbujuti previdnost. Ker je bizojavljeuje še zmirom tako drago, brzoja-vijo se povsodi najkrajše vesti. Čitatelj, sprejemnik telegrama mora vse dostaviti iu dopolniti, kar je počiljavec opustil ali izpustil. Ne glede na dvoumnost in nerazumnost posamičnih telegramov, dobivajo časopisi po gostem nepričakovane telegrame, ki se nikakor ne skladajo s prejšnjimi, zuunimi dogodki; nikdo jih ne razume, vse se jim čudi, ker došli so kot strela iz jasnega neba. Obširno poročilo pa takemu telegramu sledi časih mnogo dni pozneje. Časopisni čitatelj izvedel je po telegramu dogodek, ter se poslej malo briga za njegove posa-mičnosti; navadno poslej dosta ne misli na to, kako se je dogodek jel vršiti, kako se je vršil. Po telegramu naznanjeni dovršeni dogodek — fait uecompli — se tako močno vtisne njegovemu duhu, da stvari nikakor dosta ne premišljuje iu da je, kar se po gostem godi, celo napačno presojuje. Nekaj zaradi tega je prej omenjeni kitajski list v Šang-haiu Čemu pa je pri tej priliki officiosus posegnil po Ljubljanskega magistrata uradnikih, čemu je vmes vplel Miklošiča, nam nikakor ni umevno. Ljubljanski magistrat, kakor naše uredovanje ga prav malo briga, ker jedno, kakor drugo ne spada v njegovo področje in ker mi še nikdar nesmo ugibali, kaj bi rekel Jakob Griram, prečitavši našega officiosusa izjave in polemike. Čemu skakati na stranske pote in pri vsakej priliki govoriti „de omnibus rebus et quibusdam aliisu, saj je že s prvim delom famozne izjave preveč povedanega, toliko, da če nas še tolikrat naš uradni list opominja na potrpežljivost češ: — potrpežljivih je bodočnost — se njegovemu opominu vender ne bodemo pokorili, kajti potrpežljivost v tem slučaji bil bi naroden greh. Mi ne bodemo čakali ravnopravnosti čez 40>—50 let, mi jo hočemo sedaj, mi jo zahtevamo čim prej tem bolje po jasnih določbah zakonov in po našem naravnem pravu. Saj menda tudi „officiosus" ne živi v bodočnosti, temveč se raduje le sed anjosti. O debati v ogerskej gosposkej zbornici. V soboto je večina gosposke zbornice v Budimpešti zopet zavrgla predlogo mešanih zakonov mej zidovi in kristijani. Večina ni bila ravno velika, pa vender bila je večina. Tej odločitvi se je velika važnost pripisovala v Ogerskej pa tudi drugod, gotovo veliko večja, nego je jt.dna dvajsetorica mešanih zakonov zasluži, katera se jih bode morda sklenila, mnogo več jih tako ne bo, ker niti židje niti kristijani ravno ne hrepene po njih. Zato se vsakemu uriva misel, da je tu šlo za vse kaj dru-zega. In res je to. Šlo je zato, da bi se liberalizem podkopal na Ogerskem, da bi se spodkopala Tiszina vlada, ali se bode to posrečilo, pokazala bode bodočnost. Za nas Avstrijce pa ima to glasovanje še nek drug pomen, ki je za nas mnogo važnejši nego predloga sama, to je, da se je glasovanja udeležilo več avstrijskih kavalirjev. Ko smo prvič slišali to vest, da se več avstrijskih kavalirjev poganja zato, da bi bili poklicani v ogerako gosposko zbornico, se je nam tako neverjetno zdelo, da smo jo naravnost zunikali, pa tudi drugi listi tega neso mogli verjeti, še le, ko je iz Pešte prišlo poročilo, da je verifi-kacijski odsek že odobril več teh zahtev, smo ver- bil oni dan obsodil iznajdbo električnega telegrama. Kolikokrat sleparija in zvijača premagati za nekaj Jasa najpoštenejše namere ter se šopiriti z hipnim uspehom, z nenadno zmago nad odkritosrčnim in pravičnim delovanjem. To sleparijo in zvijačo, nji nenadno zmago pospešuje dalekopisna poslanica, ker molči o namerah in izvrševanju dogodka, ter s svojim kratkim poročilom podpira sleparskega zmagatelja. Svet je že tak, da po dogodku sklepa, da se je dotično vprašanje prav po poštenem potu pravilno, pametno in končno rešilo. Sleparija in laž se rinete v javno muenje, pravica in resuica pa se umikate in trpite. Po prvem utisu presojujemo vsako stvar, in to moč prvega utiša ima zmeraj za se dalekopisna poslanica. Ta prvi u ti s se le redkoraa poravnuje iu izbrisuje po pozneje sledečih obširniših obravnavah in razpravah. Javna sodba se je izrekla po došli brzojavni poslanici, javno mnenje se je po njej ustanovilo, ua neko stran obrnilo ter pot pokazalo vsemu uadaljnemu razmišljevanju. Čitatelje spominjam le na dotične telegrame o dohodu španj-skega kralja v Pariz, ali da navedem izgled iz ravno minolih dni, ua telegrame v raznih časopis.h jeli. Pa mislili smo se vedno, da se bodo ti gospodje premislili, predno store odločni korak. Po naših mislih je to faktično toliko opravičeno, kakor da bi kuk Avstrijec šel glasovat v Rim ali Berolin v višjo zbornico, kar se ve da ni mogoče, če tudi bo temu umešanju avstrijskih kavalirjev formalno ni dalo ničesar ugovarjati. V soboto so pa res glasovali avstrijski kava-lirji proti predlogi v zbornici, koliko jih je bilo, o tem bo poročila različna, nekateri listi pravijo, da 11, drugi 7, nek dunajski list jih pa po imeni,i ua-šteje 17. Katero število je pravo, še ne vemo, a to za nas ni toliko važno, kakor faktum sam. Dva avstrijska kavalirja Erviu Sehonborn in Štefan Starkenberg sta pa glasovala za predlogo, kar je toliko pomenljivo, da neso le konservativci, ampak tudi liberalci šli v Budimpešto, tedaj se utikali v zadeve druge polovice. Ta faktum pa zamore imeti za Avstrijo slabe nasledke. Kajti z isto pravico smejo se Ogri mešati v naše zadeve, kakor mi v njihove. Res, da se sicer ni treba bati, da bi prišli ogerski kavalirji v avstrijsko gosposko zbornico; da se to ne zgodi, je že po zakonih skrbljeno. Ali veljavni možje, kakeršni so Andrassy in Tisza, bodo Že našli kak pot mešati se v naše zadeve. Gotovo je še nekaterim dobro znano, da se imamo Madjar-jem zahvaliti mnogo, da je padlo ministerstvo Ho-henvvartovo. Komu bi utikunje Ogrov v naše državnu zadeve škodovalo, ni težko uganiti, gotovo avtono mistom, ker so ravno njih kolegi največ proti Ogrom zagrešili. Pa tudi ogerske kroge slabo osvetljuje ta re zultat. Vsakemu je znano, kako ponosni so bili ogerki magnati, pa tudi dubovšina na samostojnost ogerske države. A zdaj je pa ta ponos, to rodoljubje moralo že jako pasti, da ogerski magnati obeh strank moledujejo za pomoč v Avstriji, tedaj sami škodujejo samostalnosti in neodvisnosti Ogerske. To je pa gotovo slabo znamenje za Ogre in ogersko državo. Ali bode odstopil Tisza se še ne ve. Kakor bi posneli iz pisave P. L. ne bode, a bode še jeden-krat poskusil prodreti s svojim načrtom. Po ustavnih običajih drugih držav, zlasti Anglije, tudi gosposka zbornica nema te moči, da bi vrgla minister stvo. A malo drugače je na Ogerskem. Ogerska vlada nema nikakeršnega sredstva, da bi pridobila večino v gosposkej zbornici, kakor drugod, kjer se menuje kar nekaj novih članov. Ogerska vlada pa more samo imenovati nove velike župane, ki so pa že vsi razen jednega glasovali za vlado. Iz tega je razvidno, da je ta rezultat bil Tiszi jako nepovoljen. Tudi na reformo gosposke zbornice ni več misliti ker je ravno tako lahko preprečijo elementi, ki bi prišli iz Avstrije. Tak prihod bode tem ložji in obilnejši, ker zdaj je pot že uglajen in ne bode več onih pomislikov kakor prvikrat. Tudi ni dvombe, da se bodo ogerski konservativni magnati zopet obrnili v Avstrijo. Oni, katerim je bilo toliko zato, da se zavrže predloga o mešamh zakonih, da so zdaj prosili avstrijske kavalirje pomoči, se tudi pri reformi gosposke zbornice ne bodo obotavljat', obrniti se zopet na nje, ker sicer bi utegnil kedaj še civilni zakon biti vzprejet, oni pa, ki nasprotujejo Tiszi ali liberalizmu sploh bo bodo še manj pomi-šljevali. Na drugej strani pa TiBzi ne kaže odsto- o novej knjigi Curcia: „11 Vaticano regio, tarlo euperstite della chiesa cattolica". Agenzia Štefani je prav v sin.slu italijanskega ministerstva raznašala rečene telegrame zlasti v francoske in nemške liste. Cerkvene liste je kar pretresla mrzlica, ki jih je še huje vila, ker je že naslov novej knjigi res zbadljiv — „tarlou = kukec, škodljivi mrčes v naših gozdih. Sledeča, obširna poročila o knjigi ee že neso glasila tako hudo — in sedaj knjiga sama zanima vsakega mislečega izobraženega katoličana, ko hitro mu ni naglaven greh razpravljati izgubljeno posvetno oblast svetega očeta v Rima. Utis knjige bil je določen po prvih brzojavnih poslanicah, nekaj dni pozneje sledečega poročila Že ni prijavil vsak časopis, in mnogo Čitateljev se vsled prvega utiša za nje še zmenilo ni. Njih sodba o knjigi je bila in je ostala določena po brzojavni poslanici. Ker se čitatelj dosta ne meni za sledeča pojasnila in obširne obravnave, temveč se da voditi le po kratkih telegramih, mora tudi razvitek denašnjega časa le površno opazovati ter razvitek dandenašnje zgodovine le površno presojati. Čitatelj se še spominja obravnav v zadnjih avstrijsko-ogerskib delegacijah. Grof Kalno k y je govoril o razmerah Avstrije piti, ko ima večino poslaniške zbornice za seboj, in tudi v gusposkej zbornici bi mu ne manjkalj dosti, ali pa nič do večine, ko bi glasovali samo Ogri. — Brez dvojbe bode to glasovanje imelo to posledico, da bodo konservativci dobili več poguma, in bodo napeli vse sile, du podro sedanjo vlado tudi v spodujej zbornici, se jim li to posreči, se še ne ve. Pa tudi antisemitizem bode dobil nove hrane, in Tiszi se bode težko posrečilo ga zatreti, ako vse to prevdarimo, pridemo do sklepa, da bode vse-kako to glasovanje imelo slabe posledice za Ogersko. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 12. januvarja Čehi neso zadovoljni z najnovejšim imenovanjem nekaterih novih členov gosposke zbornice. Pol. pravi, da Čehi neso mnogo pričakovali od tega imenovanja, ker so že dovolj streznili, od kar so zapustili pasivno politiko; pa vendar jih je neprjetno dirnulo. Vidi se, da se grof Taafle nalašč izogiblje narodnih Čehov. Ugovor, da je Kanda član gosposke zbornice je ničev. Randa je naslednik Palackega, katerega je sam Schmerliag poklical v zbornico. Z imenovanjem Rande se je le jedna znanstvena kapaciteta nadomestila z drugo, čehi imajo dovolj dostojnih mož na polji znanosti in obrtnosti, ter mej duhovščino, kateri bi se bili lahko poklicali v go sposko zbornico. To imenovanje bo gotovo, precej ohladilo simpatije je Čehov do sedanje vlade. Podobno pišejo tudi drugi listi. Poljaki tudi neso zadovoljni s tem imenovanjem. Trgovinski minister je zaukazal, da se hitro izvrše volitve v p raž ko kupčijsko zbornico po starem volilnem redu. Policijsko ravnateljsko v Serajevem se je razpustilo, njega agende razdeljene so mej druge urade. V u a nje države. Nek dopisnik iz Belegagrada piše v N. A. Z., da se bode nova srbska skupščina sklicala samo v kratko zasedanje, ker je sedanja že redila skoraj vsa dela. Ko bode dovolila budget in obravnala davkarsko reformo pa nekaj mauj važnih stvari, pa se bode poslala domov. Kristič pa ne misli odsto piti, ko bi mu tudi nova skupščina odrekla budget; temveč zbornično zasedanje se bode potem takoj zaključilo, in izdal posebni kraljevi ukaz za pobiranje davkov po budgetu prejšnjega leta. Srbska vlada stoji nad strankami, zato ne bo odstopila na željo kake stranke, a le kadar jo odpusti kralj. — Novo ministerstvo misli tedaj nadaljevati nasilstva prejšnjega. Težko, da bi to peljajo do dobrega konca. Vidi se, da skušnja srbskih vladnih mož še ni izučila. V Belemgradu bode v kratkem jako zauim-Ijiva sodnijska obravnava. Bivši ministri Ivan Ristić, Radivoj Milojkovič in Alimpić Vasiljević tožijo na-prednjaški list „Videlo" zaradi žaljenja patrijotične časti, ker je ta list prinesel lažujivo vest, ki se je potem raztresla po vseh evropskih novinah, da jih je ruski poslanik Persijani ob zadnjem ustanku k sebi poklical ter jih pogovarjal, da naj ne podpihujejo ustanka, ker bi Rusiji zdaj bili vsaki nemiri jako nepovoljui. Ti trije bili so razžaljeni, ker jih list stavi v jedno vrsto z navadnimi rovarji. — Dne 10. t. m. umrl je v Odesi ruski general Fadejev, ki je bil znan panslavist, posebno njegova knjižura „Vostočoij voprosu napravila . je mnogo hrupa na zapadu pisana je jako sovražno zoper Avstrijo. Njegovo geslo je bilo: Pot v Carigrad pelje čez Dunaj. Ruski minister notranjih zadev misli predlagati ministerskemu komitetu, da naj se poostri obsedno stanje, in generalnim gubernatorjem da večjo proti inostranskim državam —govoril je tudi o razmerji mej Avstrijo in mogočno Rusijo. O tem so telegrami švigali na vse strani. Moji prijatelji — celo oni pri tihi maši — so iz kratkih, iz prekratkih telegramov sklepali, da se bode nenadoma, nemudoma začela vojska mej Avstrijo in Rusijo, — grof Kalnokv jo je očitno napovedal, Zaman sem jim ugovarjal, da se vojska tako hitro in brez vsega uzroka ne začenja, da počakajmo brzo-pisnega (stenografičnega) poročila ali zapisnika mi -ni3tiovega govora, potem bodemo še le sodili, ali je Kalnokv res Rusom napovedal vojsko. Pozneje so se prepričali o resnici mojih besed, če prav se neso mogli popolnem iznebiti prvega utiša, katerega je brzojavna poslanica na nje napravila. Umirila so jih še le Kulnokyjeva nova pojasnila. Po vsem t-^m bode vsak čitatelj, nadejam se, znal presoditi, koliko velikauskega upliva imajo prej omenjene pisarne za brzojavne poslanice. Njih kratka i poročila zanimajo vsakega, vsak je čita, vsak je ohrani v spominu, saj pač vsak čitatelj časopisov hoče izvedeti in vedeti najnovejše dogodke. Oue od raznih vlad in držav, pa tudi od razuih strank — zlasti od nevestnih borsijancev zavisne kovačnice oblast, zlasti naj se pooblaste, da smejo vsakega, ki se jim sumljiv zdi, takoj poslati v prognanstvo. Zločinci proti državi naj se pa izroče vojaškim sodiščem. — V Moskvi zaprli so 37 vseačiliških dijakov, ki so bili baje v zvezi z napadom na Sudej-kina, tako se namreč od tam poroča dunajskim listom. — Kr. Z. piše, da ve iz gotovega vira, da carja neso bili napah nihilisti, a je bil na lovi le po nesreči poškodovan. — Car se je preselil v Pe-trograd in nastanil se v Aničkovem dvorci. — Ruski poslanik v Londonu baron Mahrenheim bil je poklican v Mootreuxe k ministru uuanjih zadev pl. Gersu. Zagotavlja se, da to nema nikake zveze'z egiptovskim vprašanjem. Giers se je ves čas, ko je bival v Montreux, jaio zanimiva! za državne dela, vsak dan je poslal dve šifrirani depeši v Petrograd. Predsednik francoske kamore Briason je 12. t. m. s posebnim nagovorom pozdravil zbornico, in poudarjal, da je dolžnost parlamenta varovati sedanjo generacijo pred britkimi skušnjami proteklosti in voditi jo skoz vse sedanje« težave. Priporočal je spravijivost in spoštovanje do vseh mnenj. Pri letošnjih volitvah predsednika francoske kamore se je videlo, da se stranke že pripravljajo za novo volitev predsednika republike, Če tudi čas Grevy-jevega vladanja poteče še le čez pol drugo leto. Kot kandidati za to mesto imenujejo se zdaj Frevcinet, Ferry iu Brisson. Prvi je jako priljubljen sedanjemu predsedniku Grevyju, sicer je pa zgubil mnogo zaupanja a svojo neodločnostjo v egiptovskej politiki proti Angliji. Brisson bil bi najsposobnejši izmej njih, kajti on je veren republikanec sicer pa ne preveč strankarski, kar je vedno kazal, od kar je predsednik kamni i; pa proti njemu hudo ruje sedanji mi-nisterski predseduik Ferry. — Po oficjalnih poročilih zgubili so Francozi pri vzetji Saigono 334 mož, ne pa 2000, kakor so poročali angleški listi. Kitajci so baje zapustili Hong-Hoe in združili se v Bac-Ningbu, kjer se mislijo postaviti v bran. Bac-Ningh je dobro utrjen, kakor poroča „Impendant de Saigoo,u dobro preskrbljen s Krupovimi topovi in živežem, ter branilo ga bode 15.000 dobro izurjenih vojakov. Vendar francozki admiral Coubet ne bode čakal podkrepljenja, temveč misli poprej napasti Bac-Ningb. — Anglija baje Bkuša pregovoriti Kitajce, da naj priznajo fakta in ne zavirajo Francozov v Tonkingu. Egiptovsko ministerstvo je baje odstopilo zato, ker je Baring zahteval, da mora ministerstvo ubogati, kar zapovedo Angleži, to pa nasprotuje mi-nisterBkej odgovornosti. Nubar paša je neki prevzel sestavo novega kabineta samo s tem pogojem, da Anglija odstopi od zahtevanja, da m izprazni Sudan. Baring je to dovolil s tem pogojem, da se ne pošljejo več nove vojske tja. — Iz Kajire je že odposlano povelje, kakor javljajo najnovejša poročila, popustiti Chartum, zabiti topove in vse zaloge smodnika pometati v vodo. Najbrž se mislijo Egipčani pri Massuahu in Suakinu združiti svoje čete in tam se v bran postaviti proti daljšemu Mahdijemu prodiranju v Egipet. — Fraocozje se baje ne mislijo mešati v egiptovske zadeve, dokler ustava ne prestopi mej Sudana. — V Vatikauu se neki prizadevajo, da bi odvrnili vsako turško utikanje v Egipet, rajši bi baje videli celo vojno posredovanje Italije. V Sudanu je katoliški vikarijat za srednjo Afriko, drugi vikarijat je pa v Abesiniji. Ta dva bi pa bila v nevarnosti, ko.bi Turčija jela posegati vmes. Dopisi. Iz Gorice 12. januvarja. [Izv. dop.] Nerazumljiva nam je tukaj opazka „Slovenskega Naroda", da je bil radi dopisa iz Gorice o semeniških razmerah zaplenjen. Še men j pa razumljivo, da je „ Slovenskemu Narodu", „Zvonu" in nKresuu zabranjen pot v semenišče, Čuda 1 čuda! brzojavnih poslanic ž njimi delajo javno mnenje, pačijo naravno ljudsko mnenje ter o kakem imenitnem vprašanji za se pridobe narod, predno je ta začel spoznavati in trezno presojevati dotično stvar. K »/.umni čitatelj brzojavnih poslanic se ne bode dal premotiti, češ one kovačnice so nepristranske, češ vodijo jih le kupčijski oziri, ker dajo poslanice časopisom raznoličuih, popolnem nasprotnih si strank. Ti velikanski zavodi nikjer ne trpe pri gleda ter bi najrajši prepovedali, da nobeden zasebnik nema pošiljati brzojavnih poročil. Kedar jim primanjkuje gradiva, posnemajo najbolj plitve državno-zborake govore in časnopisne članke ter jih pošiljajo iz središča v razna mesta. Čitatelj se gotovo še spominja, kolikokrat se je že jedrnata ,,1'oli-t i k • v Pragi jezila nad takim počenjanjem c. kr. Correspondenzbureau a. Drugokrat pa je naš lačen-berger pristransko in plitvo posnel važen, prevažen člunek „Slovenskoga Naroda" ter ga je brzojavu v ustavoverske časopise v Beči. Po teh pristranskih in plitvih, popolnem napačnih posnetkih so oni Beški časopisi delali nam Slo vencem sovružno javno mnenje mej Nemci ter po gostem iz njih snovali velikanske članke, sovražne napade na stiskani V Gorici imamo c. kr. kmetijsko družbo, o kateri pa nafti slovenski posestniki in kmetje malo ali nič M vedo. Letoina tega društva znaša 4 gld., kar je nezaslišano in jedina v Avstriji v taki visokosti. Obravnave vršijo se jedino le v laškem jeziku, katerega dve dobri tretjini prebivalcev na Goriškem ne razume. Osrednji odbor je sedaj tako sestavljen, da ima skoro same laške zastopnike, mej temi več Goriških odvetnikov. Koliko more tako društvo kmetijstvu koristiti, posebno pa slovenskem kmetom, si vsak lahko misli. Ni Čuda za tega delj, da je mej goriškimi Slovenci postala občna nevolja radi tega društva, da so začeli Slovenci resno zahtevati, naj ae društvo tako prenaredi, da bo deželi in kmetu res koristno. Politično društvo „Sloga" je vsled tega bilo primorano, zadevo prerešetati ter pomoči iskati. V prihodnji seji, ki bo 17. januvarja ob 11. uri zjutraj, obravnavala se bo tudi ta zadeva. Ako smo v Bplošnem mnenji našega ljudstva dobro poučeni, vzprejel se bo najhitreje v tej zadevi predlog, da se slavno ministerstvo napros', naj blagovoli upeljati takozvani deželni kulturni svet po vzgledu družin dežel, n. pr. Tirolske, Češke, itd. Prav za prav bo „Sloga" prosila ministerstvo, naj predloži deželnemu goriškemu zboru načrt postave za upeljavo kulturnega sveta, ker se taka družba more upeljati le po posebni deželni postavi. Ako slavno m nisterstvo prošnjo društva „Sloge" usliši, koristilo bo s tem mnogo deželi. Še nekaj pikantnega. V deželni hiši v Gorici obravnavale so se različne prošnje za državno podporo, da bi se popravile in dozidale nekatere prav potrebne cestne proge. Prošnje so bile tudi iz Gorice odposlane, radovedni smo pričakovali, kako bo m -nisterstvu prošnje rešilo. A na jedenkrat poizvemo, da je dovolilo slavno ministerstvo le za Kobaridski Kot na osebno prošnjo našega državnega poslanca dr. Tonklija 3000 gld. za napravo ceste, ki pelje od državne ceste proti Brginju. Dotične prošnje tedaj neso prišle na Dunaj in so po potu zmrznile. Tedaj le po osebni prošnji viteza dr. Tonklija posrečilo se je, da je došla podpora okraju, kjer vsled pičlih pridelkov potreba že na vrata trka. „Iz tega spoznamo" opazuje zadnja „Soča" v dopisu iz Kobaridskega Kota, „da ne bo še konec sveta: Se tudi nam jedno solnce zaide in n m skrije svoj prijazni (?) obraz, izide nam drugo jutro pa drugo še lepše in prijetnejše solnčice, ki nas ne peče, ampak le prijetno ogreva za narod in večno pravico." Voila tout! Iz Dolenjcvasl pri Ribnici 12. januvarja. [Izviren (lop. j 9. tega meseca se je tukaj vršila lepa svečanost. Prišel je gospod župnik Josip Jaklič in nastopil svojo novo faro. Bil je lepo vzprejet. Ob poludne je šel občinski odbor njemu do stare cerkve naproti, tam ga je župan na čelu občinskega odbora Bprejel. Ob Vi 3- uri popoludue je streljanje z možnarji in zvonenje vznanovalo, da pride nov gospod župnik. Na konci vasi pri slavoloku, kateri je bil kaj lepo napravljen z napisi na jednej strani: „Dobro došli 1" na drugej strani: „Pozdrav preča-stitemu gospodu župniku!4 se je zbrala šolska mladež, ognjegasno društvo z godbo in velikanska muo-žica ljudi Nagovorila je gospod žnpnika gospodičina Pauserjeva z ginljivimi besedami, ter mu podala lep šopek. Prav ginjen se blagi gospod zahvalil za lepi sprejem, ter potem stopal po vasi proti cerkvi naš narod. Taki sovražni telegrami so se kovali in se še kujejo ter pošiljajo v Graške in zlasti Dunajske novine; vedno pritrjujejo, da so resnični posnetki merodajnih člankov slovenskih časopisov, ter našim političnim kolovodjem podtikajo Bog ve kake zločine in zločinske namere na državno u-stavo in na nje branitelje — ustavoverske Nemce in nein-škutarje. Prav na take zvijačneže in njih sleparske telegrame mislil je glasoviti Fouche z „les paro-les sont faile, pour cacher nos penees." In taka sleparija se je kot čista resnica, kot goli dogodki urinila v merodajne Dunajske in druge nemške novino ter po teh v javno mnenje — nam Slovencem v največjo škodo. Sledečih obširnih in jasnih člankov slovenskih časopisov poslej mej Nemci za nemške novine nikdo ne prestavlja, nikdo ne čita, da bi se po njih napačno, ponarejeno javno mnenje popravilo, da bi se laž strastnega ali pa lačnega pošiljatelja telegrama odkrila in resnica v pravej svitlobi pokazt.ln. Pa dosta, dosta o telegramih in njih imenitnosti za časopisje. (Dalje prib.) pozdravljen od množice ljudstva, ki je iz bljižnih vasi skupaj prišla. Pred njim je stopala šolska mladež z gosp, učiteljem, za njim občinski odbor, godba in vrlo ognjegaano društvo. Po hišjb je bilo razobešenih veliko lepih narodnih zastav. Tudi iz zvonika vihrale so zastave. Vzprejem novega župnika bil je zares lep in preserčen in vstal nam bode v veselem spominu. Domače stvari. — (Odlikovanje.) Mej onimi, ki so povodom električne razstave na Dunaji bili odlikovani, je tudi naš rojak in pisatelj slovenski g. dr. Josip Štefan. Dobil je red železne krone tretje vrste. — (Pokojni M. Herman) imenoval je v svojej oporoki svojega dolgoletnega prijatelja g. Ž i-teka, c. kr. profesorja v Ljubnem svojim glavnim dedičem. — (Ljutomerski narodnjaki) nabrali bo 12 gld. katero so poalali uredništvu „Miru" na razpolaganje. — (Umrla) je včeraj gospa Emilija Baum-ga r t n e r-T rp i nc, veleposestoica v Ljubljani, še le 34 let stara. — Včeraj umrl je tudi g. Josip Derbič, c. kr. vladni avetnik itd. bivši c. kr. okrajni glavar v Kranj i. — (Himen.) Gosp. dr. Jurij. Hrašovec, odvetniški kandidat v Ljubljani, sin pozuatega rodoljuba, g. Fr. Hrašovca, c. kr. okr. sodnika v Špi-talu na Koroškem, ima danes v Gelji poroko z go-spico Lino Petri če k-ovo, hčerjo znane domoljubne rodbine v Celji. — (Z Notranjskega) nam piše prijatelj, ki je obrn'1 bil svoje pero „na adreso Edinosti" v 2. številki našega lista: „Moja dobrohoteča kritika o »Edinosti", ali bolje o gospodih, ki so slučajno zadnje čase pri sicer potrebnem in za svoj poklic vsega priporočila vrednem glasilu Slovencev Primorskih, vzbudila je odpor, ki sicer ni ovrgel nobene mojih trditev, ali je vender pokazal, da gospodje od „Edinosti", ki se s takimi dopisi umiti hote, ne mislijo se baš v grajanej zadevi poboljšati. Dokler mi pa vsaj svoje volje, poboljšati se in začeti pisati stvarno, dosledno, značajno, ne pojavijo, zastonj bi tudi bilo nadaljevati polemiko, ki bi vsaj od moje strani imela jedini smoter, ne samo rezati po narodnih ranah, nego tudi zdraviti jih. Tega se pa od Tržaške strani nadejati ni, zlasti sedaj, ko nam gospodje pri „Edinosti" mislijo imponirati in strašiti nas — veste s kom? — z „Ljudskim Glasom!" Torej nekoliko bolj resno in spodobno, gospoda moja! Istinič". — (Plesna zabava) preteklo soboto v Ljubljanskoj Čitalnici bila je jako zabavna in elegantna. Plesalo je 26 parov. — (Gosp. Kadiluik) prinesel je včeraj s Šmarne gore prav lep šopek divjih cvetlic. — (Narodna biblioteka,) katero izda-vata brata Jovanovič v Pančevi, prinaša v svojem 74. zvezku povest „Stara slika, pripovestka Janka Krsni k a. Prevod sa slovenačkoga." Ta narodna biblioteka podobua je K raj če vej, posamičen zvezek stane 16 kr. — (Iz Ptuja) se nam piše: Naše Haloze so po leti zelo prijazne, po zimi pa zuujo tudi nevarne biti, kar svedoči sledeči dogodjaji. Pretečeni Četrtek peljal je kmet v Gruškovji polovnjak vina s parom volov. Ali ker je bila pot ledena, zdrzne se voz iz tira ter se zvrne v strahoviti jarek, ter potegne trdi naprežena vola kakor tudi voznika s siboj. Polovnjak je razpočil, jeden volov ostal je na mestu mrtev, drugi vol je tudi v kratkom poginil, ubogi voznik pa je do smrti razmesarjen in kakor čujem, ni nade, da bi okreval. Piscu teh vrstic se domneva, da se za sploh za pota v Halozah nekaj premalo stori. — (Iz gornje Radgone) dne 9. prosenca t. 1. pile: Danes je poslopje gospoda Janeza Slana, v katerem tukajšnji knjigovodja gospod Karol Ne-govotič stanuje, pogorelo. — Posestnik trpi veliko, knjigovodja sicer manjšo, za ujiga tem bolj občutljivo škodo. — (Tržaški Sokol.) Podpisanomu je čast pozvati V. G. na društvene zabave u salonu „Monte Verde". I. Velik ples dne 26. januara 1884. II. Plesna krabuljna zabava dne 26. februara 1884. orkestar pod osobnim ravnanjem prof. Piccoli. Početak u 9. satih. Umoljava se, da gg. člauovi dodju u Sokolskom, a ostala gospoda u črnom odielu. Za uvođenje gostovah neka se gg. članovi obrate na Odbor u družtvenom lokalu (via Goroneo N. 23) u obično doba, ili na g. Jakoba Klemene, via S. An ■ tonio N. 1., g. Ivana ValeuČiča, via Nuova N. 89. ' Odbor »Tržaškega Sokola". — (Poboj.) Zadnji četrtek zvečer so na Bu-tanjevem pri Šent-Joštu trije bratje pobili hlapca jednega do smrti, druzega pa do velike škode. Zločince so postavili pod ključ pri Vrhniškem sodniku. — (Včerajšnja predstava) profesorja Wunninga in Slovenca Zupana v steklenem salonu Ljubljanske Čitalnice ni bila tako obiskana, kakor bi zaslužila omenjena „čarovnika". Prištevata se bhko umetnikom prve vrste. Vde točke programa so zanimive in videli smo marsikaj novega. Priredila bodeta baje še jedno predstavo in uporno, da bode boljše obiskana. Mislimo, da bi bilo tudi tu na mestu, domačina podpirati. —r. — (Razpisani učiteljski službi.) Na jednorazreduici z Hotiči pri Litiji je razpisana služba učitelja. Pluča 400 gld. in stanovanje. Na jednoraz-rednici v Žaljni služba uč telja s 1. dnem marca. Plača 400 gld. in stanovanje. Prošnje do konca t. m. na okr. šolski svet v Litiji. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 14. januvarja. Današnji oficijalni bulletin o bolezni cesarjevičinje Štefanije slove: Osepnice (varicelle) so v najlaliiiejšej obliki. Mrzlica je že prenehala. Splošen počutek ne-premenjen. Zaradi tega se bulletini ne bodo več objavljali. — Jozefino Eder so danes deli v zapor. Praga 14. januvarja. Pri dopolnilni državnozborski volitvi izmej veleposestva udeležili so se samo konservativci. Izvoljeni so: baron Dobrenski, Hugo Salm, rittmeister Dressler. Razne vesti. * (Strašen umor) prigodil se je v četrtek na Dunaji v menjalnici Henrika Eiserta. Ko je ob petih popoludne Eisert bil sam v svojej menjalnici, in je ravnokar prižgal luč in zagrnil okni, stopita dva moža v sobo, tretji pa je ostal v durih. Jeden je vprašal v dunajskem narečji, ako ou more menjati rublje. Na pritrdilni odgovor posegel je v žep, vrgel Eisertu pesek v oči in udaril ga s sekiro. Eisert je tekel skoz zadnjo sobo na dvorišče, ropar tekel je za njim in udaril ga še trikrat s sekiro, jedenkrat ga pa sunil z nožem. Drugi morilec tekel je v stranski kabinet, kjer je GOletna učiteljica Ka-rolina Baier učila dva Eisertova dečka. Kopar je razdrobil jednemu dečku črepinjo in zavrtel mu je tilnik, da je takoj se zgrudil mrtev. Drugi deček je pa dobil več težkih udarcev. Potem sta se vrnila roparja v menjalnico in izpraznila odprto blagajnico. Nazadnje sta zbežala morilca, ljudje so ju zasledovali, a odtegnila sta se jim. Oče in sin sta taao težko ranjena, da ni misliti, da bi okrevala. Dva zločinca so že prijeli, tretjem so na sledu. Kaj poreko k temu oni židovski listi, ki kriče o surovosti, če se kje na Kranjskem fantje stepo, ali če napadejo koga hajduki kje na slovausuein jugu. * (Kraljevič doktorjem promoviran.) Na gradu Nvmphenburžkem bila je 2. t. m. promocija kraljeviča Ludovika Ferdinanda Bavarskega časluim doktorjem zdravilstva. Na jednoglasni sklep vseučilišča podala je deputacija pod vodstvom Petten kofer-ja kraljeviču dotično diplomo za njegovo izvrstno disertacijo o „anatomiji jezika". Iz nagovora Pettenkofer-ja moramo posebno naslednje besede poudarjati: „To delo bo uzbujalo začudenje. Znanost ne daje nikake prednosti rojstvu; strokovnjaki trdijo, da bi Vaše delo, ko bi bilo tudi brezimno izšlo, zelo visoko priznanje. Zato se je skazala kraljeviču največja čast, katero more d«ti fakulteta". Kraljevič Ludovk je poleg Karola Feodora drugi „doktorJ v kraljevej rodovini. Rojen je 1859. ieta v Madridu in je polkovnik a ia suite drugega polka težke Konjice in soprog infmtiuje Marije dela Paz, s katero se je poročil prošlo leto v Madridu. * (Pajki ribolovci.) Prof«or B>rg v Buenos-Avres, zasledil je, kakor Kosinos poroča, pajka, kateri se sem ter tja bavi z ribištvom. Na plitvih mestih mej skalami naprede dvekrilno ali lijaku podobno mnežo, v katero uganja po vodi plavajoče ribam podobue žabje ličinke iu jih tako lovi. Da to dobro razume, kažejo mnoge v mreži viseče kože takih ličink. * (Divje živali v Rusiji). K»kor „Selski Vjestniku poroča bavi se v Permskej gtitverniji 6".000 lovcev z lovom iu pobijanjem zveri. V pro-lem letu so uoiii 2G5 medvedov, 575 volkov, 300 risov, 130 losov, 650 lisic, 1150 kun, 1700 iioruieliii >v, 129 O00 veveric 39.000 aajeov, 129.000 parov jirebic, 27.000 druge leteče divjadi. One z* ubite živali so bile sledeče: medved je veljal 3 — 12, volu 2 — 5 ris 4 — 12, lisica in kuna 2 — 7 ru!>'jev, veverica 6 — 35, par jarebc 12 — 50, iu par druge perutnine 20 — 150 kopek. Največ Ubitih zveri proda se v Moskvo in Kazan nekaj se jih pa tudi doma poje. Tufcl: dne 13. januvarja. Pri Nloiia: Ladstntter z Dunaja. — P.irraaun iz Gradca. — VVatzen iz Celja. Pri Mniioi: Deataeber, SchOttnei z Dunaja.— \\Yn-ger is Trata. Pri jii#.ii«-iu kolodvoru Gor up iz Gortee. Miiller iz Prago. Meteorologično porodilo. O 0»8 OpU-,3 i rovanja Stanje haroaaetr i v min. Temperatura Ve (rovi Mo Urina v III.u. S —1 Drva trda, 4 kv. metre . _ mehka, , . . gld. kr. 7 96 6 20 4 71 2 92 5 4 5 20 5 40 9 — 9 — 9 50 2 86 _ 94 _ 86 _ 60 _ 74 — 85 — 3 — 8 — 60 — 56 — 54 — 38 — 48 — 18 2 16 1 96 7 — 4 50 X3^x 2^.3.5 sle o. borza. dnć 14. januvarja t. 1. (Izvirno tole>;rafi6no poročilo.) Papirna renta Srebrna rent« 5*'( marčna renta........ Akcije narodne banke.......843 Kreditne akcije...... London . ..... ... Napol. ........... C. kr. cekini....... ■ • Nemške marke ..... 4% državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1964. 100 gld. 4*/, avstr. zlata renta, davka prosta. . &•/» štajerske zemljišč, od.ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/, . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/.'1 0 llllti zaBt- list' • Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Budolfove srečke .... 10 _ 79 gld. 50 fer. 80 25 100 35 94 t 15 it 843 • — ■ 302 30 n 121 ■ 10 9 »i 60 V, » 5 n 71 59 TI 35 • 122 50 n 168 n 75 n 100 ■ 50 n 120 n 90 n 88 85 % 86 n 40 n 104 n — R 115 n — ■ 119 r* 75 D 104 75 n 104 rt 75 n 170 * 25 4 20 — m S tužuim srcem naznanjamo, dn je naša pre ljuba hčerka Pelicita danes zjutraj 'L na 1« P3 kratkej a inučnej bolezni, v šestem letu, svojo mlado dušico izdihnila. Za blag spomin se prosi. V Ljubljani, dne 14. januvarja 188-?. Fran Tlclralj, mest. učitelj. (35 Pelicita Kokalj. Zahvala. Nij mi mogoče vsakemu posameznemu ae zahvaliti za mnogobrojne dokaze sočutja o bolezni, amrti in pri pogrebu mojega ljubljenega sina Maksa Miculinic-a, zatorej storim to tem potu iu izrekam prisrčno zahvalo prečastitej duhovščini, vsiin dragim prijateljem in znancem, posebno pa darovateljem toliko krasnih vencev s trakovi gg. noailcem vencev in gg. natakarjem, kateri so bili tako prijazni da so svetili, kakor sploh vsem kateri so »e tako mnogoštevilno pogreba udeležili v svojem in v imenu vse svoje družine. V Ljubljani, dne 13 januvarja 1884. Anton Miculinić, (96) gostilničar. Št. 7847 de 1883. (18—2) Natečaj. Na deželni vino- in s djerejski Soli na Slapu poleg Vipave bode 1. maja leta 1884. izpraznjeno rmsto pristava kot 2. učitelji proti obojestranski poletni odpovedi — z P trio plačo 800 gld. in s prostim (naturalnim) stanovalcem, — kdor bi bil neoženjen. — Njegove dolžnosti so: poučevanje v uaravoznunstvu, v splošnem kmetijstva, v zemlje merstvu, knjigovodstvu, potem kontrola pri blagajnici in v gospodarstvu, računsko zapisovanje in sploh pisarniška opravila. Prositelji za to službo naj svojo zmožnost dokažejo z absolutoriji kakega višjega kmetijskega učuega zavoda ali a spiičali o sposobnosti za poučevanje v naravoznanstven h in kmetijskih strokah in s spričevali o službovanji v teh strokah. Dokazati imajo tudi svojo htarost, avstrijsko državljanstvo in popolno zmožnost slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Prošnje naj se pošljejo do konca fVl>ru\ irja I. 1994. podpisanemu deželnemu odboru. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 6. januvarja 1884. Deželni glavar: Thurn. Gospoclicine pozor! O ženil bi ae rad takoj mlad posestnik v lepem kraju na Kranjskem, 24 let star, prijetne poBtave in i l**pim nezadolženim posestvom, z deklico, staro 18 ilu -11 lat — Zahteva se: 1. Nekoliko izobraženosti, 2. veselje do gospodinjstva v gostilni, 8 piijetno zu-nanjoat, in 4. naj ima deklica dote jedno tretjino toliko, kolikor imam jaz premoženja, tedaj od 3000 do 5000 gld. v gotovini, katera svota se bo na prvo meato zavarovala. Piaraa, ako je mogoče » fotografijo, naj ae pošiljajo z naalovom ,,<>