KUPUJTE ipjne bonde! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v iem listu so uspešni UNITED. •TATE»^ XAR ONDS SUmpS XXVin._; EQUALITY neodvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki KUPUJTE vojne bonde! The Oldest Slovene Daily in Ohio ★ Best Advertising Medium VICTORY BUY WAR lONOS STAMPS LETO xxvin. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) JULY 30, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 176 Senat odobril svetovni carter z 89 glasovi proti 2 i NOVI UDARCI fADAJO NA Mponsko ^eriski in britski ® bombardirali cen-»p'i industrije; ^ ® ^0 bombardiran ! julija. — Ameri- i ladje so VI ^0 m bombardirale japon- ■J Hamamatsu, kjer se llUn . cpnf^v. ^______ Za dobro mestno vlado je treba, da jutri glasujete za župana Burka stri,-"-. japonske indu- Dttirai ^^^5' 'medtem ko je ad- li< hka g-, naznanil, da je ve- niltov'-^ ^'^eriskih superbomb- Prt udarila Tokio. obeh i 11 ^biU napadih so Japon-I OpaznihT" "^j^^anj 196 ladij in 283 letal. ■ Nei(QX i ^ovje • ^°Sočno japonsko bro-i ^oje samo še senca i P^'aktig^ sile in je za vse InJ ^aljevar^ nesposobna na-W borbo. V napadu na i , bazo Kure je bilo •® i ''kih ^lajmanj sedem ve- J . % ladij. d '^^Ponsko P: "> pravi A,.„4.. v pravi Avstralija :: 29. juiya Evatt • ■ zunanji minister •Jijsifj ^ ^^Gl v Melbournu ra-kdei y katerem je na- ^®®bovan0 v ulti-' ^^.terega je naslovila konferenca v Pots- J® ^ svojem govoru izja ^0 Janriv, katere se je da- bnK./,7Cem, mnn«, kot '«mčijo. e 4 obsojen NA UMORA if bolj mili in iwX pa so bili pogoji župan Thomas A. Burke je pred sedmimi meseci nastopil svoj urad kot naslednik gov. Frank J. Lauscheta. S svojim delom od tedaj je preko vsakega dvoma dokazal svojo poštenost, vestnost in sposobnost. Najboljši dokaz temu je dejstvo, da ni šel v boj proti njemu niti eden kandidat prvovrstnega kalibra. Organizirano delav- stvo ga je stoprocentno odobrilo; zanj so se že pred tednom dni izrekle unija CIO, v soboto pa ga je odobrila tudi unija A. F. L. Baš v dejstvo, da nihče ne oporeka, da je Burke najboljši od vseh treh kandidatov, pa tiči nevarnost, da se njegovo nominacijo smatra za samo ob sebi umevno in da mnogo volilfcev, ki bi drugače šli volit, jutri ne bo oddalo svojega glasu zanj. To je edini up, ki ga ima njegova opozicija. Mi apeliramo na naše slovenske državljane in državljanke, da pod nobenun pogojem ne zanemarijo svoje volilne dolžnosti. Ako hočete, da bo Cleveland še nadalje imel dobro in pošteno mestno vlado, morate iti jutri na volišče. Cleveland ne sme nazaj, temveč naprej. Cleveland potrebuje župana Bruka. Torej vsi in vse na volišče! Volilne koče bodo odprte do 7:30 ure zvečer. Volite zgodaj in volite sigurno! Naznanilo svobodnih volitev v Jugoslaviji BELGKAD, 28. julija. — Prvi podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj je nocoj naznanil, da se bodo v Jugoslaviji vr-šile svobodife volitve, ki bodo dokazale, kako tesno je povezano ljudstvo Jugoslavije z Narodno osvobodilno fronto. Vesti z bojišč STANLEY PETRICH Mr. in Mrs. Frank Petrich, 19715 Mohawk Ave., sta bila obveščena od vojnega depart-benta, da se od 22. junija pogreša njih edinega sina Stanley, ki je bil dodeljen B-29 letalu kot topničar. Pogreša se ga na misiji nad Japonsko. Preko morja se nahaja nad leto dni. Poleg staršev ima v Euclidu tudi ženo Mildred. GOV. LAUSCHE BO DANES V CLEVELANDU ZA ŽUPANA BURKA Gov. Fank J. Lausčhe je v soboto naznanil v Columbusu, da bo danes prišel v Cleveland, da osebno podpre kampanjo svojega naslednika župana Thomas A. Burka in zasigura njegovo nominacijo pri jutrišnjih primarnih volitvah. Kakor se je zvedelo, je gover-ner z županom v soboto govoril po telefonu in ga zagotovil, da bo danes dospel v mesto.-Obiskal bo Burka v mestni hiši, potem pa bo šel z njim na turo in nastopil na vseh zaključnih kampanjskih shodih. Med drugim bo govoril na shodu, ki se bo vršil nocoj v SND na St. Clair Ave. Governerjev osebni tajnik Johrf E. Lokar je prišel v Cleveland že pretekli teden in posvetil ves svoj čas Burkovi kampanji. Amerilca je prva velilta dežela, Itatera je dala pečat odobritve zgodovinskemu paktu za mir WASHINGTON, 28. julija — Senatna zbornica je danes po komaj šestdnevni debati brez vsakega pridržka odobrila carter Združenih narodov, na podlagi katerega se ima organizirati ustroj, posedajoč oboroženo silo, ki bo skrbel za bodoči mir sveta. ^ LETALCA 28. julija. -obsn,- Vislicah je bil da-firj, 42-letni nemški ka- C Ji v^^kega . ..^^elili nekega ^ avijatika, ki se je 6^ J ^fa. gp ^Sensburga s pada-zemljo iz poško- Ji , Wair^^ombnika. i je sodila vojaška ^ jih -jp ^ podlagi informacij, bli^j "^jue komisija za :a ^p^, Predno bo pra-jjitf"; Miti gg_ °^očen, ga mora po- if h-P^ŽenA 8. Patton. a K i'da pri obravnavi 6 %a, dq ^erikanca ustrelil, u; t >. IviW rok, Ipi'& dr letaw P^ sta rekli. Pa H eno roko, z Clei"; alskg X j® nosil padalo in JAPONSKI POSLANIK V TURČIJI USTRELIL SEBE IN SVOJO ŽENO 'ANKARA, 27 julija. Internirani japonski poslanik v Turčiji, 50 letni Šin-Ici-Šiba, je danes ob 5. uri zjutraj vstal in oddal dva strela na svojo spečo ženo, potem pa si je nastavil revolver v usta in poslal kroglo skozi glavo. Poslanik je bil na mestu mrtev; medtem ko je njegova žena umrla čez šest ur v bolnišnici. V pismu, katerega je poslanik naslovil na japonskega am- V BOLNIŠNICI V vestni bolnišnici se nahaja Joseph Cergol, brat poznane Mrs. Jennie Hrvatin. Prijatelji ga lahko obiščejo v torek in četrtek od 7. do 8. ure zvečer in v 'soboto ter nedeljo od 2.30 do 3:30 ure popoldne. Želimo mu skorajšnje okrevanje! basadorja Šo-Kurihara, ki je tudi interniran v Turčiji, je poslanik zapisal: "NaJaponsko se bom vrnil preje kot vi.' Napisal je tudi oporoko, v kateri je zapustil vse svoje imetje trem sinovom na Japonskem, "ako so se živi." Dne 20. julija je družina Mr. in Mrs. Joe in Anna Pičel j, 18701 Muskoka Ave., prejela žalostno sporočilo od vojnega departmenta, da se je njih sin Cpl. Joseph Pičel j dne 26. junija smrtno ponesrečil pri popravljanju mosta nekje v Nemčiji. Dodeljen je bil inženirskemu oddelku ter se je nahajal preko morja od 6. aprila 1944. Manj prošenj za delo Zvezni uposlovalni urad naznanja, da je število prošenj za delo pretekli teden padlo na 294, kar je manj kot kdaj prej tekom zadnjih par mesecev. Nesreča v vodi V soboto popoldne je utonil v jezeru na Shaker Heights 39-letni Philip J. Parrell, ko je eden izmed dveh dečkov, ki sta se nahajala z njim v čolnu, skočil v vodo, nakar ^e je čoln prevrnil. Oba dečka sta splavala na varno, oče enega izmed njiju se je držal čolna, dokler ni prišla pomoč, dočim je Parell začel plavati proti bregu, toda je že po par udarcih izginil pod vodo. Vesti iz življenja ameriških Slovencev Willard, Wis. — Tukaj sta v enem'tednu umrla dva rojaka. Matt Ramovsh je umrl 6. julija v 72. letu starosti, Martin Kla-rich pa 11. julija, v starosti 71 let. Oba sta umrla radi srčne bolezni. Semkaj sta prišla kot pionirja in napravila lepe farme. Windham, Mont.—Dne 18. julija je tukaj umrl Anton Bartol, star 64 let in v Ameriki od leta 1901. Umrl je za poškodbami, ki jih je dobil pri delu. Tukaj zapušča sestro, v Detroitu, Mich., pa več nečakov in nečakinj. Armadni bombnik treščil v Empire State nebotičnik; najmanj trinajst oseb ubitih ,10 I* , I 2 zgraZ P'^icelo s polno V-? fli* ""=«0% poslop. ■ se ]e pred Napreduje se novega poslop- .. «ko RO/ trg^^° nahajala Gr- bi**lCkZ"^ s pdWkvMa, Nesreča se je zgodila v gosti megli; največ žrtev je bilo med osobjem katoliške dobrodelne organizacije NEW YORK, 28. julija — Danes (v soboto) ob 9.49 dopoldne je treščil v 79. nadstropje nebotičnika Empire State Building armadni bombnik B-25 in spremenil vrhnja nadstropja najvišje stavbe na svetu v plamtečo bakljo. To je' prva nesreča te vrste, ki se je kdaj zgodila ter je zahtevala najmanj 13 človeških življenj, kadar pa se razišče ruševine v zadetem delu 1,248 čevljev visokega nebotičnika, utegne število žrtev narasti preko 15. I ^ova zgrad- W ° poslopje z ličnim # Pro urejenim zno- A t SMk Gotova ■ cim bo M ^žine ^®bištvo'i' ' # dom 7 T"® rtf' I rta Ps. Ra . ^ na St. Clair Trne mrtvi so clani posadke* ' , ,.v , ^, . mudili v nebotičniku po oprav- bombnika, ki le bil na poletu iz , ^ . ' •* ^ kih. Trije mrtvi so bili potegnje- ni iz dveh elevatorjev, ki sta treščila iz 80. nadstropja v pritličje, medtem ko je bil tretji elevator, ki je padel v pritličje, slučajno prazen. občinstvo, ,KUP iCl 4 ^^Žmv -♦o.Jturjij , .y J ^ coiK Pohištva, po- Sloy "v^g^^^oodske trgo- %a ^rank'j. Grdina. Y ^ čas ]e na uslu- :6^;, ne Bedforda, Mass., v Newark, N. J. Dva od teh sta bila podpolkovnik William F, Smith, star 27 let, iz Watertown, Mass., in sanžent Christopher S. Dimitro-vich, star 31 let, doma iz Granite City, 111. Ime tretjega člana posadke do nocoj še ni bilo ugotovljeno. Elevatorji padli iz 80. ni^stropja v pritličje Ostale žrtve katastrofe, ki se je primerila, ko je nad New Yorkom visel gost plašč megle, so bili ljudje, ki so bili zaposleni Nesreča bi bila brez dvoma zahtevala mnogo več žrtev, da se ni pripetila na soboto, ko je mnogo pisarn v nebotičniku zaprtih. Letalo se je očjividno izgubilo v megli, ko je treščilo v nebotičnik. To se da sklepati iz dejstva, da je pilot malo pred zadetjem skušal potom radija dobiti navo-V pisarnah ali ki so se slučajno dila od opazovalca postaje na La Giiardia zrakoplovskem polju v New Yorku. Tri eksplozije stresle ozračje Manhattana Letalo je treščilo v poslopje na severni strani in sledile so tri eksplozije, ki so stresle ozračje Manhattana daleč na okrog in zavile šest nadstropij poslopja v plamene, ki so kakih 40 minut nekontrolirano divjali, medtem ko je od spodaj opazovalo prizor na tisoče ljudi. Na cesto so deževali kosi stekla in cementa. Močan sunek letala je zdrobil vse, kar mu je prišlo na pot. Del letala je prišel ven na južnem krilu poslopja in treščil na streho 12-nadstropnega Waldorf poslopja na 33. cesti. Prvi repor-terji, ki so prodrli preko 69 nadstropja, so našli del letala, ki se je zapičil ob stran poslopja. Kakih 20 čevljev od okna, ki je bil najbliže točki, kjer je letalo treščilo v poslopje, je ležal eden od dveh motorjev in kos propelerja. Drug kos propelerja se je zaril v zid. Osobje katoliške dobrodelne ustanove glavile žrtve Največje razdejanje je tresk bombnika v nebotičnik po vzročil v modernistično opremljenem uradu katoliške dobro- delne ustanove National Catholic Welfare Council. Tam je,nesreča zahtevala tudi največ žrtev. V uradu, ki je sedaj sama ena velika z vodo poplavljena ruševina, je bilo zaposlenih 20 oseb, in skoro čudež je, da je sploh kdo izmed njih ostal živ. Med kosi sežganih trupel, ki počivajo na eni izmed miz, sta glavi dveh deklet. Nekdo je prinesel v pisarno v velikem škr-niclju iz rjavega papirja kos trupla, ki je bil najden na para-petu sedmega nadstropja. V pisarni, ki je bila spremenjena v začasno mrtvašnico, so se nahajali nocoj razmesarjeni in ožgani kosi 11 trupel. Armada preiskuje, kako je prišlo do katastrofe Prva civilna žrtev, ki je bila identificirana, je bil nocoj 35-letni Paul Bearing, bivši časnikar iz Buffalo, N. Y., ki je bil zaposlen v uradu katoliške dobrodelne organizacije. Armadne oblasti so podvzele korake, da se dožene, kako je prišlo do nesreče. Brig. Gen. Charles O. Kane je nocoj izjavil, da kolikor je mogoče za enkrat ugotoviti, katastrofa ni bila posledica kakega mehaničnega defekta v letalu samem. Zgodovinsko glasovanje se je vršilo ob nabito polni galeriji poslušalcev, ki so čuli, ko je 89 senatorjev glasno" in razločno glasovalo za čarter, ki sloni predvsem na principu združene akcije od strani Zed. držav. Velike Britanije, Rusije, Francije in Kitajske. Mišljenje Zed. držav v 25 letih se temeljito spremenilo V ostrem nasprotju z usodo, katero je po prvi svetovni vojni zadel v senatu Zed. držav pakt Lige narodov, čigar sprejem je pred 25 leti zaman urgiral Woo-drow Wilson, sta danes glasovala proti čarter ju Združenih narodov samo dva senatorja — republikanca Langer iz North Dakote in Shipstead iz Minne-sote. Senator Hiram Johnson, republikanec iz Californije, je tvoril skupino, ki je vodila neizprosen boj proti Ligi narodov, in ki je tudi sedaj n'asprotoval čarterju Združenih narodov in glasoval proti njemu v odseku, je bil odsoten. Nahaja se bolan v mornariški bolnišnici. Ko se je vršilo glasovanje, so bili odsotni tudi štirje drugi senatorji, in sicer demokrat Bailey iz Nort Caroline, demokrat Glass iz Virginije, republikanec Reed iz Kansasa in republikanec Thomas iz Idajo. Johnso-nov glas je bil oddan proti odobritvi Carterja, toda po sistemu glasovanja, ki velja za slučaj odsotnosti več senatorjev, je bil vzporejen z glasom senator ja Reeda, ki je volil za čarter, vsled česar Johnsonov glas ni štel. Poslušalci so sprejem Carterja sprejeli molče Ko je sena;tor McKellar, ki je predsedoval zbornici, naznanil izid glasovanja, je bilo na galeriji popolnoma tiho. Med poslušalci, ki so napolnili vse sedeže in natrpali tudi vsa stojišča ob strani galerije je bilo mnogo mož in žensk v uniformah. Tik pred glasovanjem je vstal Langer, ki je čakal na dramatični trenotek, in naznanil, da bo glasoval proti čarterju. Rekel je, da po njegovi,sodbi čarter vsebuje polno nevarnosti za Zed. države in ameriško ljudstvo. ' Za čarter glasovalo 63 demokratov in 35 republikancev Sledil mu je njegov republikanski kolega iz North Dakote, senator Young, ki je vstal in naznanil, da bo volil za čarter. Rekel je, da se ne strinja z Langerjem, ki je argumentiral, da bi senat ne smel glasovati, dokler se ne vrnejo vojaki iz vojne. Shipstead, ki je pred par dnevi obširno kritiziral organizacijo in čarter Združenih narodov, ni danes podal nobene izjave. Za čarter je glasovalo 53 demokratov in 35 republikancev, in v prilog čarterju je od- Novi grobovi PFC. FRED VIDMAR V soboto zjutraj je preminil v Crile vojaški bolnišnici Pfc. Fred Vidmar, star 30 let. Stanoval je na 15301 Daniel Ave. Rojen je bil v Clevelandu in je bil član društva Modem Crusaders št. 45 SDZ. Pred vpokli-com k vojakom pred 17 meseci je bil uslužben pri John Sevec, ki vodi grocerijo in mesnico na Parkgrove Ave. Svojo bazično treningo je dobil v Camp Claiborne, La., nakar je bil poslan v Camp Miles Standish, Mass., kjer je zbolel in bil poslan v bolnišnico. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Molly, rojeno Šiška, hčerko Diana, očeta Franka, brata JFranka in sestro Mrs. Ann Schwartz. Pogreb se bo vršil v sredo ob 9:30 uri zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzetje in nato na pokopališče sv. Pavla. FRANK LACH Kot smo v soboto poročali, je preminil v Glenville bolnišnici poznani Frank Lach, p. d. Pin-tar, ki je vodil trgovino z mesom in grocerijo na 637 E. 185 St. Preje je vodil trgovino na vogalu E. 222 St. in Ivan Ave. Star je bil 59 let in je zadnjih 25 let prebil v trgovini. Doma je bil iz vasi Studenec pri Blokah, odkoder je prišel v Ameriko leta 1913. Bil je član društva Blejsko jezero št. 27 SDZ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojena Marolt, sina Franka, dve hčeri Agnes in Mrs. Mary Kle-menčič, vnuka Dennis, brata Jacka, v stari domovini pa brata Jerneja in sestro Ivano Pre- bil ter mnogo sorodnikov. Pogreb se bo vršil v sredo ob 8:30 uri zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzetje in nato na Calvary poko-•pališče. * * * FRANK KOZLEVČAR Včeraj zjutraj je umrl na svojem domu Frank Kozlevčar, p. d. Mandkov Francel, stanujoč na 1439 Larchmont Rd, Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St. Podrobnosti bomo poročali jutri. POGREB Pogreb pokojnega Josepha Marna se bo vršil v torek ob 8:30 uri zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478^ E. 152 St., v cerkev sv. Jeromi-ja in nato na Calvary pokopališče. dal svoj glas tudi progresivni senator La Follette iz Wisconsi-na, čigar pokojni oče je svoj čas vodil boj proti vstopu Amerike v Ligo narodov. To pomeni, da je čarter dobil mnogo več glasov kot pa je potrebno dve-tretinjsko večino. GTRAN Ž ENAKOPRAVNOST 30, julija, # [So. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by TBX AHEBICAIf jTOGOSLAV PBINTINO AND PUBLISHING CO. 6231 ST. OLAIB AVENUE — HENDERSON 6311-13 Issued Every Day Except Sunday: and Holiday# BUBSORIPTION RATEf-^CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town; (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)___ Por Half Year — (Za pol leta)_______ Por 3 Month« — (Za • mesece)________ 40.60 . 3.30 . 3.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po po6ti V Clevelandu, Kanadi in MeblU): For One Year — (Za celo leto) - Por kail Year — (Za pol leta)-- For 9 Month« — (Za • meeec«) .— jrao _ 4.60 _ IJS For Europe, South ^erlcm and Other Foreign Countrlei: (Za Evropo, Jutoo Ameriko In druge Inozemake driave): For One Yea; — (Za oelo leto)--, .h,.................i—WOO for Halt Year — (Za pd leta) -------------------!------------------160 entered am Second Clasa Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Pot Nove Jugoslavije IV. Upor v Srbiji leta 1941 so v krvi zadušile nemške divizije — s pomočjo izdajstva Draže Mihajloviča. Združene velikosrbske klike, od Ne&ic'a do emigrantskih vlad, so napravile vse, kar so mogle, da bi narod do kraja demo-ralizirale in da bi z demagogijo in nasiljem zadušile njegovo težnjo, da bi se dvignil proti okupatorju. Nikjer ni bil sovražnikov pritisk tako silovit kot v Srbiji in nikjer niso izdajalci tako enodušno podprli okupatorski teror, kot so to storili izdajalci okoli Nediča, Mihajloviča in emigrantskih vlad. Ta dejstva so v veliki meri zadržala množični razvoj narodno osvobodilnega gibanja v Srbiji. V fiosni in Črni gori se je narodno osvobodilno gibanje — po prvih ofenzivah — ponovno dvignilo in postalo se udarnejše in na znotraj močnejše, v Srbiji pa se je ta proces razvijal težje in počasneje, dokler leta 1944 ni pričel znova rasti in zavzemati vse večji razmah. Na Hrvaškem se je narodno osvobodilnemu gibanju od samega začetka pridružila večina strank in demokratskih vrhov srbskega naroda, dočim je proces diferencijaci-je v vrhovih hrvaških političnih (Strank šel mnogo počasneje. Toda gibanju so se posebno v zadnjem letu pridružili najvidnejši demokratsko razpoloženi ljudje iz vrhov HSS, ki je bila v preteklosti brezdvomno največja stranka na Hrvaškem. Drugi del ljudi iz vodstva HSS pa je prešel na pot sodelovanja z okupatorji in ustaši. Ti dve dejstvi imata svoje začetne vzroke še v razvoju HSS v bivši Jugoslaviji. HSS je nekaj časa nedvomno igrala demokratsko, progresivno vlogo, toda v poslednjih letih bivše Jugoslavije je vse bolj postajala orožje reakcije. HSS je nastala in se razvijala kot kmečka stranka, toda v zadnjih letih je v njeni politiki vse bolj prihajal do izraza del najrealccionarnejših krogov hrvaškega naroda. Samo tako se mora pojasniti reakcionarni sporazum Mačka s Cvetkovičem v letu 1939, nato protidemokratska linija Mačkove politike po njegovem prihodu na oblast, ter dejstvo, da je Maček z nekaterimi svojimi ljudmi bil naj-odločnejši pobornik pristopa k "trojnemu paktu" itd. Politika Mačkove grupe po okupaciji je prav tako v zvezi z zgodovino stranke. To je bila politika navidezne pasivnosti proti okupatorju, hkrati pa dejanske borbe proti razvijanju odpora proti okupatorju in ustašem, bila je ves čas podpora Ustašev in okupatorjev. Toda množice HSS niso hotele slediti takšni Mačkovi liniji; vse bolj so prehajale na pozicijo narodno osvobodilne borbe. Skupaj z njimi so prehajali tudi mnogi u^edni prvaki HSS. Tudi ti so na osvobojenem ozemlju Hrvaške ustvarili center, ki je ostal zvest osnovnim demokratskim idejam in težnjam hrvaškega kmečkega gibanja tako, kot sta jih formulirala brata Radiča. Za tem centrom stoji danes velika večina pristašev HSS. Na ta način je na Hrvaškem ustvarjena močna Narodno osvobodilna fronta, kar je nedvomno največ doprineslo k širokemu razmahu narodno osvobodilne borbe na Hrvaškem. Proces razvoja narodno osvobodilne borbe v Sloveniji je šel zopet po drugi poti. Tukaj je bilo že 10 dni po zlomu Jugoslavije na politični konferenci skoro vseh političnih sti-ank in skupin, razen vodstva dveh strank, ki sta bili nositeljici diktatur (JRZ in JNS), — postavljena enotnost vodstva Osvobodilne fronte slovenskega naroda, t. j. parodno osvobodilne borbe v Sloveniji. Dosežena enotnost je paralizirala skoro leto in pol vsakršno aktivnost izdajalskih vrhov bivše JRZ in JNS, ki sta se mogli pojaviti kot "odkrita okupatorjeva pomagača šele po veliki okupatorski ofenzivi na koncu leta 1942. Toda svojih političnih pozicij v narodu nista mogli več obnoviti. V Makedoniji, kjer so vsakršno politično življenje desetletja dušili razni zatiralci, se je sedaj prvič po nacionalnih uporih v začetku tega stoletja oblikovalo resnično narodno vodstvo iz najbolj borbenih in najbolj svobodoljubnih elementov makedonskega naroda. Elementarna sila makedonskega osvobodilnega gibanja je tako -močna in zdru- žujoča, da ne dovoljuje, da bi se peščica prodanih izdajalcev makedonskega naroda, kot so Vanča Mihailov, Ckat-rov, Kitinčev in drugi, uveljavili kot politični faktor v Makedoniji. V začetku je vse to gibanje narodov Jugoslavije vezal v enotno borbeno fronto Vrhovni štav NOVJ. To je bilo ne samo vojaško, temveč tudi politično središče in splošno jugoslovansko vodstvo. V novembru leta 1942 so se na prvem zasedanju AVNOJ-a vsa ta gibanja povezala. Takrat so bili položeni temelji enotne narodno osvobodilne fronte vseh naših narodov. Na drugem zasedanju AVNOJ-a so se z Nacionalnim komitetom in Predsedništvom AVNOJ-a formirali ne samo vrhovni organi narodne oblasti na osvobojenem ozemlju, temveč tudi resnično široko narodno vodstvo enotne osvobodilne fronte jugoslovanskih narodov. » » » Narodno osvobodilni pokret je prevzel kot osnovno obliko svoje oborožene borbe — partizanski način bojevanja, razvijajoč ga prav iz začetka iz malih grupic naprej. Razume se, da se je mogla takšna linija izvajati samo v stalni borbi proti omahljivcem, ki so se bali partizanske oblike boja. Mnogi "modri" ljudje te vrste so se držali "pravila," da more biti partizanski boj samo važen spremljevalec aktivnosti regularne nacionalne vojske, toda ta ne more biti glavno orožje narodnega upora. Govorili so, da je nepravilno spravljanje ljudi iz mest. Češ, da ostanejo mesta "center borbe." Dokazovali so, da more partizanski način bojevanja uspeti samo v zaostalih deželah, ki so brez cest. Toda vse te argumente je razgalilo dejstvo, da se je partizanski boj razvil enako v vseh deželah Jugoslavije — od brezcestnega Sandžaka in Bosne do zelo prometne Slovenije. v taborišču strahot Sledeče pismo je pisal iz Nemčije poročnik Arthur Peternel, član društva št. 386 SNPJ, Library, Pa. "Dragi kolegi: Včeraj sem prisostvoval najstrašnejšim prizorom, ki se jih more človek predstavljati. torij, kjer so se morali sleči in nato je prišla na vrsto vroča pršna vodna kopel. Po kopeli so jih porinili v posebno stanico, kjer so jih zadušili. Trupla so pozneje sežgali, pepel pa spravili v posebne lonce in jih baje prodajali sorodnikom žrtev. Naše čete so očividno zavzele to taborišče, ko so bili krvniki na delu. V eni izmed stanic so našli sto in sto golih trupel. Bili so tako strašni, da bi niko li kaj takega ne mogel verjeti, Nametana so bila drugo vrh če jim ne bi bil sam priča. Ce- drugega, kakor oskubljene ko- lo sedaj se še vedno čudim in sprašujem, jeli mogoče kaj tako groznega v današnjem civiliziranem svetu. Obiskal sem nemško koncentracijsko taborišče Dachu, o katerem ste najbrže čitali v časopisih. Želim opisati, kar sem videl, tako, da boste vedeli, da kar je pisalo časopisje, je živa resnica in ne propaganda. Ko sem se bhžal mestu Dachau, si nisem predstavljal, da bom videl tako strašne grozote. Bil je mrzel spomladanski dan, dež, sneg, sodra, vmes so se pa prikazovali solnčni žarki. Sadno drevje je bilo v cvetu, katero je bilo videti tresoče se od mraza. Ko sem prišel na konec mesta, je vodila pot pararelno z železniškim tirom. Na tiru je stal vlak in ko sem pogledal v voz, sem videl človeška trupla. Železniški vozovi polni trupel. Žrtve so očitno pomrle od lakote, kajti bile so samo kost in koža odraslih mož. Nobeden ni bil debelejši kakor moje roke, Potem smo dospeli do ograjenega prostora, ki je zavzemal več akrov zemlje-in vstopili smo notri. Notri so bili zaprti ujetniki vseh narodnosti, približno 45 tisoč oseb. Stanovali so v umazanih barakih, okoli katerih je bila napeljana električna žica zato, da ni mogel nihče pobegniti. Oblečeni so bili v jetniške črtaste uniforme. Stražili so jih tudi velikanski psi, kateri so bili trenirani tako, da so takoj napadli ujetnika v črtasti uniformi, ako se je predrznil pobegniti. Povedali so mi, da je vsaki dan pomrlo od 30 do 40 ujetnikov vsled pomanjkanja hrane in ran, katere so jim prizadejali kruti stražniki. Mrliče so enostavno zmetali na kupe, pozneje pa odpeljali stran. Najbolj strašna stvar pa je bil krematorii. Nemci so izvajali sistematični program masnega morjenja, ki so ga mogli zasnovati le hudičevi možgani. Ujetnike so pripeljali v krema- koši, ki jih mesar razstavi v izložbenem oknu. Ta trupla so bila malo poprej prinešena iz plinske Staniče in so bila pripravljena, da jih zažgejo v krema-toriju. Na nekem drugem prostoru pa je bilo na kup zmetanih vse križem več sto trupel. Ta trupla so bila najbrž žrtve, ki so pomrle v taborišču in so sedaj imela priti na vrsto, da jih krvniki zažgejo. ' Neki ujetnik me je informiral, da so trupla, ki sem jih videl na tiru v vlaku, trupla ujetnikov, ki so jih peljali iz nekega drugega koncentracijskega taborišča. Ko pa so krvniki zvedeli, da se bližajo naše čete, so ustavili vlak in pobegnili. Pogled na trupla je razodeval, da je bilo nekaj še živih, toda bili so precej sestradani in oslabeli, da bi se mogli upreti krvnikom. V krematoriju so bila vsa trupla' moškega spola, v vlaku pa ste bile dve ženski. Sodeč po truplih teh žensk, se jim ni nič bolje godilo kot moškim. Žrtve so bile najbrže po večini Židi, kajti blizu železniškega tira je našel moj saržent židovsko sve-topismo. V .bližini krematorija so bila vešala, na katerih so bili obešeni nekateri ujetniki. Za vešali pa je bila močna cementi-rana stena, ob kateri so bili mnogi ustreljeni. To taborišče je vršilo svoje krvavo delo zadnjih 12 let. Vse gnusno delo so mogli vršiti jetniki sami. Nekega francoskega ujetnika sem vprašal, kako so mogli pr-3stajati in Izvrševati to gnusno delo, on pa je odgovoril, da je sestradan človek pripravljen vršiti vse, samo da dobi hrane. Po vsem prostoru je ;ne-znosno smrdelo, tako smrdelo, da bi se mi nekajkrat skoraj želodec prevrnil. Večkrat poprej sem bil priča smrti, toda v te?m taborišču je bila smrt drugačna. Ni bila samio smrt, temveč umor, pobijanje ljudi na debelo. Sedaj se dobro zavedam, da vse trpljenje in druge neugodnosti, skozi katere sem moral iti v tej vojni, ne bodo zaman, ako bomo uničik in izločili nacizem iz človeške družbe. Eden izmed naših vojakov je bil pred časom zaprt v tem taborišču. Danes je obiskal taborišče in našel svoj rekord, našel je tudi svojega bratranca, ki je star 27 let, ki pa zgleda kakor 60 let. Mož ni poznal svojega bratranca, kajti ne more se nobene stvari sponmiti. Pozpeje smo se vstavili v nekem mestecu, ki je oddaljeno več milj od taborišča strahot. Infel sem priliko pogovarjati se z nemškimi civilisti, med njimi tudi z dekletom, ki je bila stara približno 20 let. Govorila je iz-horno angleščino. Povedala mi je, da ji je bilo znano, kje se je nahajalo taborišče, vedela pa ni kaj se je dogajalo v njem. Vzkliknila je veselo, ko smo prišli in s tem zadali konec nacizmu. Res čudno, da vsi Nemci zdaj trdijo, da niso bili nacisti, tem več so bili prisiljeni ubogati naciste in jim služiti. Opazil sem, da je dotično dekle nosilo prstan, zato sem jo vprašal, kje je njen mož. Odgovorila mi je da ni omožena, a da bi rada dobila moža. Nato sem jo vprašal, s kom bi se rada možila, kar je dejala: "S kakšnim ameriškim vojakom, da bi me odpeljal v Ameriko." Odgovoril sem ji, da se ameriški vojak ne bi niti hotel pogovarjati z njo v družbi, kaj šele, da bi jo oženil, Nikakor ni mogla razumeti, zakaj ne, kajti ona ni odgovorna za dejanja, ki so jih izvršili nacisti. Da, ljudje, kot zgoraj omenjeno dekle, so prav tako krivi kot nacisti ker so dopustili, da so Hitler in njegovi gangsterji zasužnjili nemški narod. To pismo sem naipisal z namenom, da boste doma spoznali, kakšne strahote so počenjali nacisti. Ljudje, ki so krivi teh groznih zločinov in strahot, niso ljudje, ampak hujši kot zverine. Stresem se ob misli, kaj bi bilo, če bi nacisti zavladali svetu. Hitler je mrtev (?), Musso-linija so obesili; krvava drama se bliža koncu. Vojne bo morda že konec, ko boš sprejel to pismo. Upajmo tako. pozabite, ker je škoda časa tratiti. Primarne volitve niso nič manj, če ne bolj važne kakor pa glavne. Če nima dober kandidat prilike biti izvoljen pri primarnih volitvah, potem za glavne volitve odpade in ne more na glasovnico. Na glasovnici za glavne volitve, ki se vrše dfu-gi torek v novembru, bodo le ona dva, ki bosta sedaj prejela največ glasov, neglede ali sta oba demokrata ali repubhkanca. Zakaj moramo jutri voliti? 1. Ker hočemo, da se na župansko mesto vrne mož, ki ga je za to mesto odbral naš rojak in sedanji governer Frank J. Lausche. 2. Ker je sedanji župan mož zmožnosti, mož dela in visoke izobrazbe in mož, ki v svojem srcu čuti tvoje in moje potrebe in stoji za pravicami malega in delovnega človeka. 3. Je mož, ki hoče davčno malega posestnika razbremeniti in pritisniti na bogatejši sloj, da od svojega dobička več plačajo. 4. Ker hočemo imeti v naši vardi rešpektivno zastopstvo, človeka, ki zna inteligentno vprašati in zahtevati in zastopnika, ki ve kaj so postave in kako se postave delajo. 5. Hočemo vojnega veterana, kateri ve kako je težka vojaška suknja in še bolj pa, kako se je težko vrniti na svoj dom brez cilja in upanja na zaslužek. 6. Hočemo mestnega zastopnika takega, o katerem vemo, da bo dano besedo držal in pravilno svetoval ali pomagal, kadar bomo pri njemu pomoči iskali. In če hočemo temu tako, gla-sujmo jutri: TOM BURKE for Mayor JOHN J. PRINCE for Council Za izvolitev teh dveh toplo priporočajo slovenski in hrvatski demokratje 32. varde. med svojimi preskuševali nasadi v bivšem mestu Koi katerega je sovjetska vlada mu v čast preimenovala v čurinsk. Ivan Mičurin se j® v svojih otroških letih zan'' za rastlinstvo. Po dovršeni si nji šoli v Rjazanu je moral' ^oj delo, da se je vzdrževal. slen je bil kot električar na ^ mali železniški postaji, tod'Mje svojem prostem času se P-" ukvarjal z izboljšanjem sadn In stva. že leta 1888 jč produc^vz, tri nove vrste jabolk in boljšanih vrst drugih Pozneje je pustil delo pri i niči in se popolnoma po®* rastlinstvu. Ost V prvi vrsti je Mičurin ^ s križanjem različnih vrst™ jiti sadje, ki bi uspev^" ^ ^ ostrem podnebju srednje i" verne Rusije. To se mu J® mnogem trudu in poskusu ■fall v v*** AAA K/ V J dosti primerih posrečilo. jil je 24 vrst vinske trte, ki va in katere grozdje doZ" J® krajih, kjer je nekoč rasla divja vinska trta z drobniO'i^° užitnim grozdjem. vzgojil več novih vrst j®™ • črešenj, sliv in malin. Za go je jemal divje, trpežne r**, ne domačih krajev, katG^. s plemenitimi križal rastlinami istih vrst. Za časa carske vlade n' Min i( ^ fc . • nikake pomoči od oblastii ^ sovjetska vlada je takoj " , četka upoštevala velik ]jjj boljšanega sadjarstva in ^ ga koristnega rastlinstv^ mu je dala na razpolago j i sveta, delavcev in drugih j trebnih sredstev za njego^® ^ lo. Posledica njegovega de , da ima danes Rusija g''"^ Pozdravlja te tvoj Art." Urednikova Prijazen opomin Jutri zjutraj se bodo otvori-le volilne koče in zbirali bomo kandidate, ki bodo, tekmovali pri novemberskih volitvah. Volili bomo kandidata za župana in volili kandidata za mestnega zastopnika. Ona dva, ki dobita največ glasov sedaj pri primarnih volitvah bosta v novembru uvrščena na glasovnico med katerimi so županski in vardni kandidatje. Sedanje primarne volitve so nadstrankarske in vsak voli tako, kakor sam hoče brez, da bi povedal h kateri stranki pripa da. Razume se, da voliti sme samo za enega, ker v nasprotnem slučaju je glasovnica neveljavna. Kdor hoče biti gotov, da bo prav volil naj na glasovnici poišče "For Mayor" ime Tom Burke in pred njim napravi križ. Ko bo ta križ napravljen na pravem mestu, naj na glasovnici, kjer je zapisano "For Council" poišče ime: John tf. Prince-in pred njim napravi križ in glasovnica bo pravilno in, kompletno izpolnjena. Na vse drugo JUTR5 BODO PRIMARNE VOLITVE Veliko važnih stvari je treba narediti širom mesta, in tu v naši 32. vardi je prihodnja velika izboljšava, ki je potrebna, je raztegnitcv Lake Shore bulevarda od Gordon Parka do mestnih meja. Za ta projekt sem jaz delal nekaj časa, toda sedaj zgleda, kot da je cela stvar pozabljerka. Ta cesta je prva np, listi za povojna dela, toda če ne l?o 32. varda imela nekoga, ki bo na delu vsako minuto, ne bo narejena, kajti potreba bo mnogo boja in poriva-nja, da se bo z delom pričelo in skončalo. Ta cesta bi prebivalcem prihranila 15 minut časa pri vožnji iz in v mesto. Če ne bo councilman na delu, da se jo zgradi, potem je ne bo. Ako bom jaz izvoljen, se bora boril toliko časa, da se bo to cesto zgradilo, kajti ni za pričakovati, da jo bo Miklavž postavil, če se ga prosi.' Anton Vehovec. sadje in druge sadeže, vajo daleč v hladne in ne&^ ljubne kraje. Koristi od^^ imajo mnogi milijoni gj prebivalstva, pa. tudi ^' v raznih drugih deželah Evrope in Amerike. delo nadaljujejo znastven'^^ so se učili pri njem. Rusija ceni dobro delo s ( odličnega sina Mičurina, f & ceni Amerika^ slična svojega Burbanka. Njuni spomeniki v milijonskih i , *oli pa so povečani in izboljš^^' dukti narave. PARTIZANSKA Moja pesem ni le moja f = to je boj vseh nas! Moja pesem ni le moja r L to je krik vseh nas! ; ■ Biti mlad v teh težkih to se pravi: ; brez mladosti biti mlad, zreti starega sveta skrivati premnogo nad, to se pravi, biti mlad •' Počastitev uspehov znanstvenika Dne 7. junija 1945 se je vsa Sovjetska Rusija spomnila enega svojih velikih sinov in odličnih dobrotnikov človeštva, Ivana Mičurina, ob desetletnici njegove smrti. Ta odlični Slovan ni bil kak slaven vojskovodja ali državnik, ampak rastlinoslovec, oziroma vrtnar in sadjar, ki je dal svoji rodni Rusiji in ostalemu svetu nad 300 novih, oziroma izboljšanih rastlinskih vrst. V tem oziru je Mičurin deloval na podoben način kot pokojni ameriški rastlinski čarovnilc Luther Burbank. Ivan Mičurin je bil rojen leta 1855 in je zaključil svoje človeštvu koristno delo 7. junija 1935 Pa je vendar sreča biti biti mlad in poln nad! seznam ^ , S KOM MORETE POM^O^ ZMAGI ^ MAŠČOBE IN MASTNI ^Cl Prodajte vaSemu nicss KOVINSKI ODPAD* Povprašajte v vaši mestni SHRANITE STAKE Pokličite PB, 6100 za KOSITRNE SKATL^^^^ — Operite Jih — Strite Jih — Shranite Jih — Oddajte jih na pristojna mesta za P * Pobiranje v Clevel*'' j' na vzliodnl strani prvo nedeljo v mes^ na zapadnl strani- ^ tretjo nedeljo v tnes \CR_^S£A 1945 ENAKOPRAVNOST smm 3 Dušica Rožamarija (SVETNICA IN NJEN NOREC) Agnes Gunther Poslovenil Boris Rihteršič poj (Nadaljevanje) zdrami se vendar! Ta šla t ^ zdravnikova ® bom vzel straža "Ali morajo siromaki zmerom sami ležati in trpeti?" "Nekaterim preberem kakšno M ^Gl po stopnicah jstfezmisei divji in mračni dej* ® bilo v ga ;ovi zbudili js^'fartova^® ganilo. Ali mar ni '"ofici Tf„ oijg g , JO boš videl, ti bo 31» ■ se bo spet pozdravi- ? Harro Marti je mučil, in vendar "^Jem nekaj takšnega, seboj h reč, če si tega zelo žele, viso- Peklenska maščeval-gl(U%a v nekakšnega odme-vjJ rav, bi Mart imel je Hbeznj Se if na svetu človek, J® plazil za njuni, z orožen nameril znjim na ojjtpahopg?^^'^® srce? Okrutno in V4 ginil, potem pa je i ga bila zemlja iZOii fojeg„ se celo še veseli Ne, 8% ^ iiCifJtto v človeka ni. ni Ije bi mogel živeti, latc'^o. je vsilila to -''&r m je po hiši in ni- ya strpeti, kakor bi gt( ^^kovaf^ Martova čarovnija In Dugnanj. ]• soba je zaklenjen i''f.^^2Veza?\^" JE KOČE IN GLASUJTE PRIlVr^F FOR COUNCIL JT J\l.i H 32nd WARD TOPLO PRIPOROČA v IZVOLITEV ŽUPANOM THOMAS A. Campaign Committee 32nd Ward STRAN 3 ENAKOPRAVNOST 30. julij«. Pomladni sen ROMAN IZ ŽIVLJENJA ★ Q Priredil I. H. M gm Etail«IIIIOTII«rillBIIII«llll«llll«IIIBIIIIBIIIIBIIIWrlll«llll«lllimill»llll»IIIWIIII«llll«IIIIWIII«lllllllll«lll|»|ll|»l4= (Nadaljevanje) — Tudi morate! Je vse dobro in lepo; ni pa dovolj. Preizkušati, preizkušati in premisliti — ne slepomišiti in tipati! Pa ijaj bo za danes dovolj. Z zaljubljenimi ljudmi ni mogoče govoriti. — V ostalem pa vam svetujem, da ne pozabite na svoje stare znance, dobre prijatelje in zveste sosede, sebi na ljubo, dragi Wolf! Še to-le: Lepa Ela pogosto vpraša za vas; ni dobro te družine tako zanemarjati. Kdo ve, ako teh ljudi ne boste še kdaj potrebovali. Zaradi tega še ni treba, da bi kdo slutil, da vas vežejo nežne zvezi. Da, še nekaj, danes zvečer se bo stari potrudil v kazino; nikdo ne sme manjkati! Samo, da veste! Pa servus! — S tem odide. Napol jezen, napol gin jen ga je Wolf poslušal. Pa vseeno je dober fant. Zdaj pa mora takoj pisati Mariji, kajti zvečer ne more biti kje drugje, ako bo stari prišel v častniško družbo, in posebno še mora iti, kar ga njegov predstojnik nad vse čisla. Ko je oddal pismo — Marija ga je našla zvečer, ko je prišla iz trgovine, — je šel počasi na promenado. Tam sreča Gabri-elo Ulrihovo, ki je bila zelo elegantno in okusno oblečena. Mislil je na nasvet svojega prijatelja, zato obstane in jo pozdravi. Bila je nad vse prikupljive zunanjosti, za svojih enoindvaj-set let skoro prebujna. Svetli, plavi las je, so kaj ljubko pristo-jali sveži, rožnato zdravi barvi obraza. Njene svetle modre oči so imele' nek poseben hladen, brezbrižen pogled. Gospodična UIrihova je bila to, kar jo splošno imenujemo lepo dekle, brez kake posebne zanimivosti. Wolfu je bila kar odurna; zakaj, sam ni vedel. Mogoče zato, ker mu je tako očitno kazala svojo naklonjenost, kar mu je bilo zelo neprijetno. — Zelo redko vas je videti, — gospod pl. Wolf, — pravi Gabrijela hladno, — pravzaprav sem jezna na vas. — Potem me pa nikdo ne more potolažiti, milostljiva gospi-ca. — Tega ne verjamem. Saj še pri zadnji zabavi v kazini niste opazili, da sem huda na vas. Ali vam gospod pl. Stranski, kateremu sem potožila, ni povedal? — Stranski? Da, da, seveda! — odvrne) Wolf. Sploh pa ni niti vedel, kaj je na stvari. Bilo mu je tudi) vseeno, samo da ni zamudil časa, videti Marijo. Toda Gabrijele se ni mogel otresti. Zadrževala ga je s svojim govorjenjem; kajti bila je prepo-nosna na to, imeti ob svoji strani lepega Wolf a, kot pa da bi ga kar tako pustila iti. Zato ga prosi, naj jo še nekoliko spremi. — Gospodje itak nimajo pred jedjo ničesar važnega opraviti, — Hote ali nehote, moral je ž njo in skušala ga je živahno zabavati. — Papa mi je včeraj kupil novega jahalnega konja, lepega šarsa. Liza mi ni več ugajala. Sem je prodala gospej pl. Mlinarjev!. — Ali se niste težko ločili od nje? Liza je bila dobra, pri jaz-' na žival. Ali mi niste nekoč rekli, da mama slabo ravna s svojo živino? — E, da, kadar ima svoje muhe; tedaj ji je vseeno, kaj in koga pretepa. Njena služkinja more o tem mnogo povedati. Kako je enkrat grdo pretepla svojega psička: Živalica je zato tudi poginila, — Ali se vam tedaj ta meh- jevoljna. — Ali tudi veste, go-1 vem. Mislim, da ste bili vi! ka Liza prav nič ne smili, ako pride v oskrbo taki ženski? — Ravno tako govorite, kot bi to bil človek, gospod pl. Wolf. Žival, prosim, kaj je žival! — Da,/ zares, gospod poročnik, ali ste bili pred kratkim v cirkusu, ko je umetnik na žični vrvi padel na tla? Gospod pl. Kolba mi je povedal; bil je zraven. — Škoda, ravno oni večer nisem utegnila iti. Rada bi bila videla. Pri tem ima človek kaj izpre-membe in mu gre na živce. \— Gospica Ulrih, mož zapusti ženo in pet majhnih otrok — kaj naj se zgodi z družino? — odgovori Wolf s poudarkom. Gabrijela samo skomizgne z rameni. — Zakaj pa se ženi in ima družino? Takim ljudem tega ni treba! Zakaj pa je umetnik, da pleše po železni vrvi? Vedno mora misliti na to, da ga zadene nesreča. Saj bi bil lahko postal rokodelec, ali kaj drugega. Papa ji je poslal tristo mark. Pa tega ni bilo treba, kajti žena lahko dela. Wolf je bil ves iz sebe nad tako brezsrčnostjo. Najrajši bi ji bil povedal, kar je mislil, toda je molčal. Skrivaj jo pogleda ob strani. Najbrže se ni niti zavedala utiša svojih besed. To je bilo vse tako samo ob sebi um-Ijivo. — Pričakujem, da greste z menoj po očeta; obljubila sem mu, da pridem ponj. Veselilo ga bo, ker vas ima tako rad, — ga prosi z priliznjenim pogledom. — Zelo ste ljubeznjivi, milostljiva gospica. Vendar pa si ne morem privoščiti tega veselja, ■da bi pozdravil vašega gospoda očeta, ker v resnici nimam časa. — Saj vem, to vedno pravijo gospodje — nikdar niso v zadregi z izgovorom, — pravi ne- spod pl. Wolf, da je poročnik Brener zelo ljubosumen na vas? — Na mene, zakaj? — vpraša Wolf presenečen. — Da, rekel je, da ga preveč zanemarjam in sicer zaradi vas in vi tega sploh ne zaslužite, — Milostljiva gospica — v resnici — vem — preveč časti. — Bil je kot na šivankah. Vsak trenutek je morala priti Marija in bi ga videla, da se izpreha-ja z Gabrijelo, o, kaj bi si mislila! In res, že od daleč jo vidi prihajati naprej — zdaj, zdaj ga je morala zagledati. Veselje zažari na njenem obrazu, ko ga zagleda, toda njeno lice se takoj stemni, ko ga vidi v družbi dame. Oba korakata mimo nje — Marija pozdravi Gabrijelo, ki ji pozdrav komaj odvrne z majhnim priklonom. — Vi poznate to damo? vpraša naglo Wolf. — Dama? — pravi Gabrijela nekoliko zaničljivo. — Dama Modistinja je v trgovini gospe Gundetove. Posebno je izvežba-na v nakitu klobukov, ima zelo dober okus in vedno zahtevam, da mi ona streže. To je vse najino poznanje. In ljudje potem še mislijo, ako jih srečamo, da jih moramo pozdraviti. — Ne bi bil mislil, da je kaka prodajalka, — pravi Wolf, samo da je imel kaj reči. — Res, jako lepa je. To tudi moške vedno zapelje.' Na ulici in v trgovini izgleda popolnoma ponižna in elegantna, pa vendar ni mnogo, vredna. Mnogo se sliši o njej. Sploh pa je nemogoče da jo tudi vi poznate, gospod Wolf? — pripomni poizvedujoče. — Ali niste govorili ž njo v gledališču pri "Ciganskem baro- Taka dekleta imajo veliko sr- ce! Vroče postane Wolfu, ko sliši tako govoriti o njegovi Mariji. Toda premaga se, ko zapazi Gabrijelin osupli obraz. Ta bi morala najmanj o tem slutiti da. — — Presenečen sem, — pravi Wolf in se sili smejati, — da se vi, milostljiva gospica, tako zelo zanimate za življenje uboge modistinje. — Toda, gospod pl. Wolf, to ]e ravno zanimivo, da človek kaj takega ve. Saj vsakdo rad pogleda za zastor in bi rad iz onega kroga kaj vedel — to mora biti zelo prijetno. iPoroč-nik Brener mnogokrat spusti kako opazko — — In kakšno? — O, tega ne povem. Obljubila sem mu, da molčim — samo nekaj; tiha voda globoko dere, — se smeje škodoželjno Gabrijela. — Ne razumem vas, gospica, kajti govorite v zagonetkah, — odvrne hladno. — Zal mi je, da se moram sedaj posloviti. — škoda, — pravi Gabrijela in obstane. — Toda, kaj ne, saj pridete zopet — kmalu — saj morate o mojem konju izreči svojo sodbo — in zelo lepo ime bi rada imela zanj — ali mi ne morete pomagati? — V tem trenutku se ne morem spomniti nobenega primernega imena, še manj pa za konja, ki je last dame. Malo bom pomislil in vam bom ime pismeno sporočil. — Prosim, — zakliče veselo. — Pridite vendar jutri k nam na zajtrk, prosim. — Ako bom mogel zaradi svoje službe. Ne vem še; imam mnogo opravila, — odgovori Wolf zamišljen. — Samo napravite, da bo mogoče. Poročnik Brener pride prav pogosto. — Bom videl! Za vsak slučaj pozdravite gospoda očeta. — Na svidenje milostljiva gospica! -Naglo poljubi njeno ponudeno roko, nato pa hitrih korakov odide. (Dalje prihodnjič) Oglašajte v Enakopravnosti V BLAG SPOMIN druge obletnice smrti naše prelj ubij ene in nikdar pozabljene soproge in matere r Johanne Doliak ki je V Bogu mirno za vedno zaspala 30. julija 1943 Dve leli je že minilo, kar zapustila naš si dom, toda v sredi našega srca Tvoj spomin živi ljubeč. Draga soproga in ljubljena mati. Danes spomini na Te hite, počivaj v miru, blaga duša in večna luč Ti sveti naj I Žalujoči ostali: JOHN DOLJAK, soprog JOHN, FRANK, RUDOLPH, JOSEPH in CPL. ANTHONY, sinovi MARY, poročena Primosch, in JEAN, hčeri Zet, sinahe, dva vnuka in ena vnukinja Cleveland, Ohio, 30. julija 1945. Champion Service Man's Family nu"? — Zelo se motite, milostljiva, — pravi Wolf hladno in komaj je premagoval zadrego. Ali je mogoče tedaj kdo opazil, ko je samo mimogrede v gledališču pozdravil Marijo ? — Potem je gotovo moral biti kdo drugi, — odvrne Gabrijela brezbrižno. — Ta oseba je bila gotova in častnik je tudi bil, s katerim je govorila, to I - 1*^ I Prve obletnice nenadne izgube našega prelj ubije-nega in nikdar pozabljenega sina in brata Pfc. Martin F. Kuhar Svoje mlado življenje je izgubil v borbi za svobodo celega sveta, dne 30. julija 1944, v bitki v Burmi na Kitajskem. Srčno ljubljeni sin in brat, umrl si za svobodo sveta in sedaj počivaš v tuji zemlji, a duša Tvoja vrh neba uživa večno rajsko srečo, v objemu večnega Boga K nam pa žalost se je naselila ki nas ne bo nikoli več zapustila, pri nas preje ne bo veselja, dokler se skupaj s Teboj ne snidemo! Žalujoči ostali: MARTIN in VIDA KUHAR, starši; ELEANOR, sestra; WALTER, brat. Cleveland, O., 30. julija, 1945. Za delavce Za delavce THE TELEPHONE CO. POTREŠUJ! ŽENSKE ZA HIŠNE SLUŽABNICE ZA POSLOPJA V DOWNTOWN ZA VES DAN ALI DELNI ČAS Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 d' Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva— Employment Office, 700 Prospect Ave., soba od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah The Ohio Bell Telephone ^ Mali oglasi PIVO v ZABOJIH VEČ VRST EMERY'S BAR 961 Addison Rd. Pfc. Wilbert L. Fleury of Port Huron, Mich., father of 13 children, 11 of which are shown in photograph with their moftier, tops record of Cpl. Chester J. Barrett, formerly called the "Champion Dad of the Armed Forces." j Two of the children were visiting relatives when this photograph was made. V blag spomin CVETLICE ZA VSE SLUČAJE Venci, šopki, corsages itd. DELL BRAMLEY FLORAL SHOPPE 1264 East 71st Street nasproti cerkve sv. Franšička HEnderson 0750 NOVA IZDAJA Angleško-slovenski besednjak (English-Slovene Dictionary) Sestavil Dr. F. J. Kern Cena $5.00 Dobi se v uradu ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Vc J B J za kuhinjsko pomoč * oiroški kempi v od sedaj pa do praznika. Dobra Zglasite se v CAMP WISE 13512 Kinsman Rd.^^in — Mali OHIJSKO $2.50. gal.—Prve EMERY'S,, 961 Addison ^ Odprto do 2.30 Izreden nok% 2 krasni hiši, vsaka za žino; na novo barvanji 8 sobami; nahajajoči s® seli Ave., od E. 68 St. Ave. Nenavaden nakup $8900. Požurite se in B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih 35l^J ZA CEMENTNA DELA kot pločnike in driveways pokličite JOHN ZUPANČIČ 18220 Marcella Rd. KE. 4993 OGLAŠAJTE V kajti ta posebnost ne dolgo. Pokličite GL Stanovanje s® ki i 3 ali 4 sobe za zakonsK ^ otrok. Okrog E. ^ Collinwoodu. Če avgusta. Sporočite^ " j Neff Rd. ali pa pokliči^ "ENAKOPRAVNOSTI" WWRETHE FUEt GC^ sčistit se% Uii, ša postf^. boljše nez m dJ f, A PLANT manufactoring air> plaaes in New England burna 800,000 galTons of fuel oil m month. WAR BONDS sčiščen ^ P" jSčg cuumU-' |pa $4 do $6 , k National HeaftbiJ Postrežba široi® FAirmount ---^ KUPUJTE VOJU^ O&cial Navy Photo Help for Australians. U. S. Amphibious units that War Bonds helped to equip put these Aussies ashore to drive the Nips from Tarakan, Borneo, 17. S. Treasury Department m