Letnik XVII.	Celovec, petek, 16. marec 1962	Štev. 11 (1035]
Malo obetajoč začetek
razorožitvcne konference v Ženevi
Ko so se v sredo vsedli za zeleno mizo v Ženevi zunanji ministri in drugi visoki predstavniki 17 držav (biti bi jih moralo 18, toda Francija očitno ne čuti potrebe po sodelovanju), da v smislu sklepa Generalne skupščine OZN do junija pripravijo poročilo o vprašanju razorožitve, je svetovna javnost začetek sedanje razorožitvene konference sprejela precej skeptično. Splošno prevladuje v svetu mnenje, da je ta začetek zelo malo obetajoč, zlasti še zato, ker so predvsem velesile, od katerih je v posebni meri odvisno, kako se bodo razvijala pogajanja in kdaj bo prišlo do kakšnega konkretnega rezultata, že pred začetkom konference postavljale v ospredje samo tiste probleme, ki pot do sporazuma ovirajo, popolnoma pa so pustile ob strani vprašanja, pri katerih bi morda le bilo možno napraviti vsaj majhen korak naprej — seveda, če bi poleg vsega drugega našli tudi še malo dobre volje in iskrene pripravljenosti za iskanje skupne govorice.
Začetek sedanje razorožitvene konference v Ženevi stoji torej v znamenju poudarjanja tistega, kar razdvaja, namesto da bi se omejili na to, kar združuje. Pri tem pa je treba ugotoviti, da sporazum v vprašanju razorožitve še nikdar ni bil tako potreben, kot je ravno v današnjem času, ko se o ničemer drugem ne govori toliko kot o miru, hkrati pa se za nobeno drugo stvar ne troši toliko denarja kot za orožje. Če pogledamo državne proračune za tekojče leto, že na prvi pogled vidimo, da so bili tako na Zahodu kot tudi na Vzhodu občutno povečani izdatki za obrambo, to je za vojaške namene, za oboroževanje: kajti Zahod »se boji« Vzhoda in Vzhod Zahoda. Ne na eni ne na drugi strani pa nočejo uvideti, da mrzlična oboroževalna tekma vzroke za tak »strah« le še veča in množi, namesto da bi jih zmanjševali in sploh odpravljali.
Ta nevarni razvoj je postavil človeštvo pred alternativo, ali išče in tudi najde pot do sporazuma o razorožitvi, ali pa se izpostavi stalni nevarnosti oboroženega spopada, ki bi nujno pomenil največjo katastrofo za ves svet. Vprašanje razorožitve se danes postavlja kot vprašanje življenja ali smrti in tukaj leži na pristojnih činiteljih velikanska odgovornost za bodočnost človeškega rodu, odgovornost in dolžnost, da se z vsemi močmi prizadevajo za dosego sporazuma in v korist tega sporazuma pustijo ob strani vse prestižne sebičnosti.
Toda, ali se odgovorni državniki te dolžnosti tudi res zavedajoč
Ob svojem prihodu v Ženevo so posamezni ministri izjavili, da »bodo napravili vse, kar morejo, za uspeh sestanka«, ker se strinjajo, da je problem razorožitve naivečji problem človeštva v tem trenutku in da ne bi smeli Zanemariti ničesar, kar bi ga lahko pomagalo premakniti z mrtve točke, na kateri že tako dolgo stoji. Sovjetski zunanji minister Gr omiko je še posebej izrazil upanje, da bo ženevska konferenca s potrebno pozornostjo Proučila in se lotila vprašanja razorožitve, katerega pomena za človeštvo skoraj ni mogoče preceniti. »Ne smemo izgubljati časa in moramo mobilizirati vse sile — je dejal Gro-miko — da bi ustavili pospešeno oborožitveno tekmo in odvrnili hudo nevarnost atomske vojne. Sovjetska vlada je prepričana, da bo Mspeh dosežen, če bodo vse države, predvsem Velesile, posvetile isto pozornost razorožitvi, kakor delajo to takrat, kadar gre za proizvodnjo uničevalnih orožij.« Zato bo sovjetska delegacija po zagotovitvi Gromika sto-r‘la vse, da bi konferenca dosegla pozitivne
rezultate.
Tako ena stran. In druga?
Tna izmed zahodnih velesil — Francija — n.a konferenci sploh ni udeležena, ker smatra, a. * odbor 18 držav ni sposoben pomagati Pft reševanju problema svetovne razorožitve«. ,° je za stališče Zahoda prav tako značilno °t izjava generalnega sekretarja NATO Stik-ezja, ki je dejal, da je rešitev razorožitve-ncga vprašanja odvisna samo od Sovjetske Zveze odnosno od njenega pristanka na spo-Taz.um o razorožitvi.
Ob začetku razorožitvene konference je vse-,“kor treba ugotoviti, da problema razoro-ltve s takimi enostranskimi stališči ne bo mo-g°ce rešiti, kajti ta rešitev ni odvisna le od d}e ali druge strani, odvisna je od dobre vo-,e vseh. Le v kolikor bo prevladalo to spo-. anje, je iz Ženeve pričakovati tudi pozi-t,Vn' rezultate.
V dneh spomina na nacistično zrušitev avstrijske samostojnosti:
Sta mir in demokracija v Avstriji res zagotovljena
da ni treba posebnih zakonskih določil proti sovražnikom republike?
•	V teh dneh smo se spominjali dogodkov pred 24 leti, ko je nacistična Nemčija
•	13. marca 1938 s pomočjo nacističnih elementov v Avstriji zrušila avstrijsko samo-
•	stojnost. Po vsej državi so bile spominske prireditve, vodilni državniki so imeli
•	posebne govore in so se pokloniii spominu žrtev, ki so bile doprinešene za osvo-
•	boditev in zopetno vzpostavitev neodvisne Avstrije. Ministrski svet je tega dne ob-
•	ravnaval osnutek zakona „v zaščito notranjega miru" (ki naj bi Avstrijo zavaroval
•	pred ponovitvijo katastrofe, kot jo je doživela pred 24 leti), ki pa ga je 'dVP od-
•	klonila.
Vicekancler dr. Pittermann je imel ob obletnici »anšlusa« govor po radiu, kjer je poudaril, da je sodelovanje osnova države in demokracije. Zato bi morali biti budni tudi proti tistim, ki to sodelovanje navidezno dobrohotno kritizirajo, hkrati pa poskušajo dati temu sodelovanju drugačno politično obliko, posebno takrat, če prihajajo taki nasveti pretežno od ljudi, ki danes demokracijo sicer izrabljajo kot dobrodošlo možnost za širjenje svojih nazorov, vendar takrat, ko se je bilo treba boriti proti nasilju, n:česar niso napravili za zopetno vzpostavitev demokratičnega državnega reda.
Ko je ministrski svet obravnaval osnutek zakona »v zaščito notranjega miru«, ki vsebuje posebna določila proti sovražnikom republike in demokracije ter proti netilcem
V zvezi z avstrijskim načrtom, da doseže povezavo z EWG, problem nevtralnosti Avstrije ni le aktualno notranjepolitično vprašanje, marveč sega tudi na področja zunanje politike. Prva je bila Sovjetska zveza, ki je kot sopodpisnica avstrijske državne pogodbe opozorila avstrijsko vlado na posledice, ki bi jih imela vključitev Avstrije v EWG za avstrijsko nevtralnost. Pred nedavnim se je s podobnim opozorilom zglasil na Dunaju tudi predstavnik Češkoslovaške in je zdaj na tozadevno noto odgovoril zunanji minister dr. Kreisky, ki je med drugim poudaril, da avstrijska vlada
rasne, verske in narodnostne mržnje, so DVP-jevski člani vlade osnutek zavrnili, češ da mir in demokracija v Avstriji njkakor nista tako ogrožena, da bi bilo treba takoj sklepati posebne zakone; poleg tega pa že dosedanja zakonska določila v polni meri zadostujejo za učinkovito ukrepanje proti sovražnikom republike. Socialistični minister pravosodja dr. Broda, ki je osnutek predložil, je po zavrnitvi s strani DVP izrazil obžalovanje zaradi take odločitve in poudaril: Zaščita notranjega miru ni stvar ene same stranke, marveč zadeva vseh Avstrijcev. To je spoznanje, ki je posebno ob spominskem dnevu, kot je 13. marec, živo v vsakem političnem taboru, ki se priznava k svobodni, demokratični in neodvisni Avstriji. —
Stališče DVP v zvezi s tem zakonom je
pri svojih prizadevanjih za asociacijo Avstrije z EWG v polni meri upošteva status nevtralnosti. V avstrijskem odgovoru je rečeno, da zavzema Avstrija glede tega vprašanja enako stališče kot Švica in Švedska (ki sta prav tako nevtralni državi —• op. ured.) in da je v zahtevi avstrijske vlade po vzpostavitvi stikov z EWG bilo izrecno naglašeno, da se lahko razgovar-jajo samo o „gospodarskem dogovoru", ker je Avstrija trdno odločena, ohraniti svoj nevtralni politični status in svoje dobrososedske odnose.
vsekakor značilno. Posebno obeležje pa mu daje še dejstvo, da se je to zgodilo prav na dan obletnice velenemškega pohoda proti Avstriji, ko smo 24 let po »anšlusu« in 17 let po zopetni vzpostavitvi svobodne in demokratične Avstrije že spet tako daleč, da se ponovno širi nacistična nevarnost ter ogroža notranji mir republike. Vsako omalovaževanje te nevarnosti je skrajno neodgovorno,
----—--------------------v
Zveza koroških partizanov
vabi na
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v nedeljo, dne 25. marca ob 9.30 uri
v Delavski zbornici, dvorana 4/1
Glavni odbor
V	J
kakor je nestvarno trditi, da že obstoječi zakoni v polni meri zadostujejo. Če bi bilo to res,
® potem se ne bi mogla nemoteno širiti nacistična miselnost,
•	potem se ne bi mogli dogajati atentati na parlament in spomenik republike,
*	petem se ne bi mogla vrstiti najrazličnejša nacistična izzivanja,
® potem se ne bi moglo nekaznovano ščuvati na rasno, veisko in narodnostno mržnjo,
® potem ne bi moeif> prwir do zločinskih atentatov na grobišča, ustanove in pripadnike Židov ali koroških Slovencev...
lij Toda vse to se dogaja in cela vrsta ; | neznanih storilcev« ter nepojasnjenih atentatov opozarja, da še nikakor ni bilo : I storjeno vse v »zaščito notranjega miru«. I Na to je treba ponovno opozoriti zlasti ,1 v dneh, ko se spominjamo za Avstrijo ■ usodnih dogodkov pred 24 leti.
Avstrijska nevtralnost in EWG
Vprašanje slovenskega jezika pred Komisijo za človečanske pravice
Kakor smo že zadnjič poročali, je vložil Franc Izop, pd. Leben iz Gorinčič pri Št. Jakobu v Rožu pritožbo na Komisijo za človečanske pravice pri Evropskem svetu^ v Strassbourghu. Pritožitelj je svojo pritožbo utemeljeval, da sta bila s tem, da mu je bila s strani rožeškega sodišča zavrnjena v slovenščini spisana tožba, kršena člena 6 in 14 Konvencije o človečanskih pravicah v zvezi s členom 7 državne pogodbe, členom 66 sen-žermenske pogodbe in členom 19 državnega temeljnega zakona.
Čeprav je pritožba naperjena v prvi vrsti proti dejstvu, da je sodišče Izopu onemogočilo govoriti pred sodiščem in ga sploh ni hotelo slišati, kar nasprotuje členu 6 omenjene konvencije, je šlo posredno tudi za vprašanje možnosti uporabljanja slovenskega jezika pred sodišči tudi. izven območja tako imenovanega manjšinskega sodnijskega zakona, ker je Izop trdil, da gre pri zavrnitvi v slovenščini spisane tožbe tudi za kršitev člena 14 konvencije, ki prepoveduje delati razlike med državljani zaradi rase, veroizpovedi, narodnosti itd.
Že v pripravljalnem postopku pred obravnavo je Komisija na osnovi predloženih dokumentov prišla do zaključka, da gre pri ro-žeškem sodnem okraju za dvojezičen okraj, v katerem je slovenska manjšina močno naseljena, čeprav je avstrijska vlada v svojih protiizjavah z dne 13. 7. 1961 in 11. 9. 1961 hotela dokazati, da v rožeškem okraju sploh ne živijo Slovenci marveč v prvi vrsti »Sorbi« ali »Vendi».
Tako se je visoka komisija na ustni razpravi dne 7. t. m. zanimala le še za odločbo Vrhovnega sodišča z dne 26. 5. 1959, ki pravi, da je § 3 člena 7 državne pogodbe brez nadaljnje izvedbene zakonodaje neposredno izvršen, nadalje za avstrijsko izvedbeno zakonodajo v zvezi z določili člena 66 senžer-menske pogodbe in končno za gotove kazen-sko-procesualne predpise. Vsa ta vprašanja je
pred Komisijo, ki so jo sestavljali pod predsedstvom zastopnika Švedske zastopniki nadaljnjih 12 držav: Norveške, Danske, Islandije, Irske, Velike Britanije, Nizozemske, Belgije, Luksemburške, Nemčije, Avstrije, Italije in Turčije, v brilantnem pledojeju izčrpno pojasnil zastopnik pritožitelja Izopa dr. Anton Andorfer z Dunaja, nakar je dobil besedo zastopnik tožene republike Avstrije vodja oddelka za mednarodno pravo v zunanjem ministrstvu dr. Kirchschlager. Le-ta je poskušal dokazati, da je treba pritožbo zavrniti iz formalnih vzrokov, ker členov 6 in 14 Kon-
Širokogrudna amnestija v Jugoslaviji:
vencije na ta primer sploh ni mogoče aplicirati. Ne da bi kakorkoli priznal pravice člana manjšine do uporabe materinega jezika, je iznašal, da pritožitelj na tem procesu sploh ni zainteresiran, marveč da je to le delo pisarne dr. Miler, v kateri dela tudi znan zastopnik koroške slovenske manjšine dr. Franci Zwitter, ki je tudi vložil tožbo Izopa v slovenskem jeziku in zastopal ostala dva slovenska tožitelja v isti zadevi pred sodiščem v Rožeku in je namenoma vložil tožbo tako pozno, da je potem ni bilo mogoče več (Nadaljevanje na 8. strani)
Človek in njegova svoboda
sta v svobodni domovini največji vrednoti
Zvezna ljudska skupščina FLR Jugoslavije je pred dnevi sprejela zakon o amnestiji, ki bo zajela okoli 150.000 ljudi, predvsem osebe, ki kot emigranti žive Izven domovine, pa niso zagrešile hudih vojnih ali drugih velikih zločinov. Ekspoze o tem zakonu je imel podpredsednik zvezne vlade Rankcvič, ki je med drugim naglasil:
Amnestije bodo deležni storilci nekaterih kaznivih dejanj, storjenih med drugo svetovno vojno in okupacijo. Amnestija bo zajela ljudi, ki so se pregrešil) zoper Jugoslavijo in njeno ljudstvo ter njegov boj za svobodo in neodvisnost dežele, ki pa niso bili neposredni izvrševalci in organizatorji hudih vojnih zločinov, niti organizatorji in pobudniki dejavnosti proti današnji Jugoslaviji In njeni ustavni socialistični družbeni in državni ureditvi. Amnestije bodo deležni tudi storilci nekaterih dejanj proti javnemu redu in nedovoljenega prehoda čez državne meje, ljudje, ki se niso odzvali pozivu na vojaško službo itd.
Ne bodo pa amnestije deležni neposredni izvrševalci in organizatorji hudih vojnih zločinov in ubojev, organizatorji in pobudniki dejavnosti iz tujine, ki še zdaj aktivno delajo proti ustavni ureditvi FLRJ. Prav tako tudi ne „volksdojčerji" in tisti pripadniki narodnih manjšin, ki so v drugi svetovni vojni sodelovali v sovražnikovih vojaških formacijah ter političnih in drugih organizacijah. Nadalje amnestije ne bodo deležni storilci kaznivih dejanj vohunstva, organiziranja in pošiljanja na ozemlje FLRJ oboroženih skupin ali posameznikov, storilci nasilja proti predstavnikom ljudske oblasti kakor tudi storilci dejanj vojnega zločina genocida.
„Naše vodilo je bilo pri tem — je poudaril Rankovič — da sta človek in njegova svoboda v svobodni domovini največji vrednoti. Takšno naše stališče sloni na zaupanju, ki ga ima socializem do človeka."

Dolgo pričakovana zboljšanja v kmetijskem nezgodnem zavarovanju
Le v redko kateri poklicni skupini se pripeti toliko delovnih nezgod, kokor v kmetijstvu in gozdarstvu. Zato so dosedanja določila Splošnega zakona o socialnem zavarovanju (ASVG), ki so predvidevala, da so kmetje in njihovi družinski člani šele v 3. mesecu po delovni nezgodi deležni povračila stroškov zdravljenja od zavoda za nezgodno zavarovanje v kmetijstvu in gozdarstvu, povzročala celo vrsto težav, nepotrebnih zopletljajev in sporov med poškodovanci in zavodom, še več pa upravičenega negodovanja med kmečkim prebivalstvom. Z 9. novelo k ASVG je bilo to določilo spremenjeno.
Čemu tako silite v EWG?
V naši državi je skupina ljudi, ki bi Avstrijo raje danes videla v objemu EWG kakor jutri. Da bi za to svojo več kot prozorno, v zadnjih 50 letih pravzaprav že tretjič ponavljajočo se željo »anšlusa* našla prijem-Ijivo opravičilo, trdi, da je asociacija Avstrije v EWG življenjske važnosti za obstoj domačega kmetijstva, ki je v zunanji trgovini takorekoč popolnoma odvisno od Nemčije in — Italije. Tedne in mesece že sledimo po zborovanjih, po časopisih in po radiu, jadikovanju in zaskrbljenosti, kam bo šlo naše kmečko prebivalstvo s »čredami opitanih bikov in volov* in z »gorami masla in sira*, če se ne podvržemo brezpogojno diktatu, ki ga postavlja EWG.
Toda laž ima kratke noge. Krive preroke v FPO in iz vrst Bauernbunda postavlja na laž Zahodna Nemčija sama, ko objavlja letošnje kontingente mesa, ki ga bo uvozila. V tem sporočilu je po AIZ povedano v bistvu to-le:
Zahodna Nemčija bo letos uvozila 147.000 ton govejega mesa. Države EWG ga ji bodo po pogodbah dobavile 56.600 ton, države EFTA pa 63.800 ton. Ostale količine bodo dobavile prekooceanske dežele ter Jugoslavija in Madžarska. Na kontingentu EFTA je Avstrija udeležena z 2.500 tonami. Večjega kontigenta ji zahodnonemška vlada ni dodelila ali pa se naša država zanj ni potrudila.
Prašiče bo po vezanih pogodbah Zahodna Nemčija uvažala le še do 30. junija t. I. Po tem datumu bo uvoz prašičev v Zahodno Nemčijo urejen po novih določilih. Do 30. junija pa bo uvozila 30.000 ton zaklanih prašičev. To količino bodo dobavile: EWG
8.000	ton, EFTA 13.000 ton ter Vzhodna Nemčija in Poljska skupno 11.000 ton. Od držav EFTA sta kot dobaviteljici navedeni Danska in Švedska. Od Avstrije Zahodna Nemčija klavnih prašičev ne bo kupila. Letošnje viške bosta zaenkrat do
7.000	komadov odkupili Češkoslovaška in Švica.
Za primerjavo z gornjim avstrijskim deležem na letošnjem nemškem uvozu govejega mesa, ki znaša komaj 1,7 °/o nemškega uvoza, še številke avstrijskega izvoza klavne živine v zadnjih 2 letih: Predlanskim smo izvozili 49.566 glav goveje klavne živine, lani pa 50.892. Od teh količin je šlo 1960 v Zahodno Nemčijo 7 #/o, lani, ko je Italija zaprla uvoz avstrijske klavne živine, pa 57 °/o. Kdaj bo Italija spet dovolila uvoz avstrijske živine, še ni jasno. V Zahodno Nemčijo pa bomo smeli izvoziti le še 2.500 ton mesa.
Govoriti ob takih številkah o življenjski važnosti nemškega in italijanskega trga za avstrijsko klavno živino je več kot pretirano, je zlonamerno zavajanje ljudstva v neresnico in laž. Laž je toliko večja, ker o tej življenjski važnosti govorijo vedno spet ljudje, ki se imenujejo agrarne in kmečke zastopnike.
Nemški in italijanski trg avstrijskega kmetijstva ne bosta rešila pred »gorami mesa, masla in sira*, ki rojijo po nekaterih glavah, ki jih pa zaenkrat še ni, kajti kolikor mi izvažamo. toliko tudi uvažamo meso, maslo in sir. Ne Nemčija, še manj pa'Italija nista in ne bosta svojega pomanjkanja na tem blagu krili na ljubo nekaterih pristašev »anšlusa* v naši državi, kupovali bosta tam, kjer imajo boljše blago in ugodnejše ponudbe. Če bodo ponudbe z vzhoda ugodnejše, pa bosta kupovali tam v še večji meri kot doslej.
Zato je vsako enostransko klečeplazenje in siljenje v EWG odurno, posebej še zato, ker je s tem na kocki naša nevtralnost. Avstrija nima dobrih prijateljev le v EWG, temveč jih ima povsod okoli sebe, če bo znala biti z njimi korektna in prijateljsko razpoložena.
Sedaj je stvar zavoda za socialno zavarovanje v kmetijstvu in gozdarstvu, da določi mere za povračilo stroškov zdravljenja v primeru delovnih nezgod kmetovalcev in njihovih družinskih članov. Na podlagi tozadevnega pooblastila, ki ga daje 9. novela k ASVG, je zavod za socialno zavarovanje v kmetijstvu in gozdarstvu že sklenil potrebna določila in mere za povračilo stroškov zdravljenja v primeru, da poškodovanec ni v zdravniški oskrbi nezgodnih bolnišnic ali postaj.
Pogoj upravičenosti poškodovanega do povračila stroškov zdravljenja po delovni nezgodi je, da si je poškodovani pravočasno oskrbel tako zdravljenje, ki je pripravno za čimprejšnjo in čim naglejšo ozdravitev. Če je ta pogoj izpolnil, je zavod pripravljen nositi stroške zdravljenja od dneva nezgode naprej in sicer po naslednjih merah:
•	V primeru zdravljenja poškodovanega v bolnišnici splošnega značaja plača zavod stroške zdravljenja za tretji razred. Če pa se poškodovani zdravi v nezgodni bolnišnici ali na nezgodni postaji, potem obračunata zavoda stroške zdravljenja brez poškodovanca med seboj.
•	Če poškodovanca zdravi zdravnik na
V reškem pristanišču zaključujejo gradnjo velikanskega žitnega silosa. 2e samo to, da je visok nad 60 metrov in da bo lahko sprejel 3.000 vagonov žita, pove, da gre pri tem za gradnjo enega največjih objektov pristanišča. To pa, da bo silos tehnično tako urejen, da bodo žito z ladij vskladiščevali mehaničnim potom in da bodo tudi lahko mehaničnim potom natovarjali ladje in vagone, pove, da gre pri gradnji hkrati za pomemben akt modernizacijskega programa reškega pri" stanišča.
Veliki žitni silos na Reki bo najmodernejši v Sredozemlju. Ko bo dograjen in ko bo pričel obratovati — to bo začetkom poletja — bo mogoče vskladiščenje žita iz 30.000-tonskega tramperja izvršiti v 36 urah, medtem potrebujejo sedaj za to opravilo 6 do 7 dni. Druga prednost silosa bo, da bo lahko sprejel vsebino treh ladij hkrati. To bo pospešilo manipulacijo v pristanišču, ker ne bo več treba čakati vagonov, kar je doslej v mnogočem zaviralo delo. Silosne naprave bodo opravljale tudi dela, ki so posredno povezana s pretovarjanjem žita. Tako bodo žito tehtale, čistile, presevale, desinfekcirale in pakirale v vreče. S silosom bo postala Reka na sredozemskem trgu tranzitno pristanišče za žito.
Vse ogromne in delikatne naprave silosa izdeluje po švicarskih navodilih domača industrija. Silos gradi zagrebško gradbeno podjetje »Tehnika«, električno opremo bo dala tovarna »Rade Končar« v Zagrebu, ostalo opremo pa mariborska »Metalna«.
. . . nova tovarna stekla v Novem mestu . . .
Letos pomladi bodo pričeli v Bršljinu pri Novem mestu graditi tovarno stekla. Za tovarno, ki bo pričela obratovat' poleti 1964, je dalo potrebno iniciativo podjetje »Kre-
domu, plača zavod zdravljenje po tarifi, ki je slična tarifi honorarjev, ki jih plačuje zavod za bolniško zavarovanje državnih uslužbencev. Nasproti dosedanjemu pomeni novo določilo vidno zboljšanje v korist poškodovanega.
• Zavod povrne poškodovanemu tudi vozne stroške za 2. razred osebnega vlaka, za avtobus ali pa za vozilo Rdečega križa, če je prevoz poškodovanega potreben.
Razumljivo pa je, da je stvar poškodovanega, da se briga za povračilo teh stroškov. Zato mora on som ali eden njegovih sorodnikov čimprej obvestiti zavod o nezgodi, kar pomeni, da mara pri svoji občini čimprej Izpolniti modri formular za prijavo delovne nezgode. Ta formular mora potrditi tudi občina. Na podlagi te prijave zavod preveri, če gre res za delovno nezgodo. Če nezgodo prizna kot delovno nezgodo, obvesti poškodovanega, naj v določenem času za povračilo stroškov zdravljenja predloži račune zdravnika, bolnišnice, lekarne za zdravila in račune prevoza. Po predložitvi računov in po pre-verjenju njihove pravilnosti, zavod stroške v mejah svojih tarif povrne.
men« v Novem mestu, ki bo proizvajalo osnovno surovino za steklo, Na njegovo pobudo je 80 odstotkov komun vstopilo kot soinvestitorji tega pomembnega industrijskega objekta.
Načrte za tovarno izdelujejo na Poljskem. Poljska bo tudi dobavila potrebno strojno opremo in prevzela poizkusno obratovanje. Kakor pravijo, bo letna kapaciteta tovarne znašala 4 milijone kvadratnih metrov ravnega stekla, s čemer bodo v glavnem krite slovenske potrebe po steklu. Istočasno z gradnjo tovarne bodo v Bršljinu tudi že pričeli graditi stanovanja za bodoči kolektiv tovarne.
... in še domača kamena sol
V rudniku Tušinj pri Tuzli v Bosni bo letos okoli 1. maja pričel obratovati prvi rudnik za pridobivanje kamene soli. Pripravljalna dela za pridobivanje kamene soli v tem kraju so trajala 12 let, ker je prodirajoča voda pridobivanje soli v začetku skoraj onemogočila. Sele koncem preteklega leta so potom metode zmrzovanja preprečili vdiranje vode, s čemer je bilo omogočeno nadaljnje vrtanje za soljo.
Rudnik bo do konca zgrajen šele leta 1965. Potem bo dajal letno kakih 600.000 ton kamene soli. Letos pa pričakujejo, da bodo pridobili okoli 5.000 ton te soli. Zalogo soli na tem področju cenijo strokovnjaki na 300 milijonov ton, vendar pričakujejo, da bodo nadaljnja raziskovanja odkrila še mnogo večja nahajališča soli.
Sol danes ni več le neobhodna začimba v prehrani, marveč je hkrati osnovna surovina za pridobivanje plastičnih mas, iz katerih je mogoče izdelati več kot 90 različnih predmetov. S predvideno proizvodnjo bo rudnik v Tušinju povsem lahko zadovoljil domačo industrijo plastičnih mas s potrebno osnovno surovino soljo.
Večni politikum mleko:
Ali proizvodno ceno mleka res ni mogoče povišati?
Ko so pred por ledni stavkali delavci dunajskih mlekarn, da dosežejo zboljšanje svojih plaž, se je v Celovcu takoj znašlo nekaj gospodov, ki sicer pravijo, da producirajo mleko po 1,60 šil. in s svojo „ koroško trdo govorico" zahtevalo, da je treba povečati tudi proizvodno ceno mleka od 1.90 na 2.50 šil.
Ta zahteva je dala pristojnim dunajskim agrarnim krogom povod, da so „ko-roško trdo’ zahtevo kratkomalo in zelo ostro odbili. Kakor poroča agrarna tiskovna služba AIZ, dunajski krogi koroško zahtevo odklanjajo, ker so na podlagi kalkulacij strokovnjakov ugotovili, da bi v tem primeru stal liter konzumnega mleka med 3.30 in 3.84 šil., kilogram masla 50.40 do 60.20 šil. in kilogram sira 40.70 do 48 šil., kar odgovarja podražitvi za 40 do 80 °/o. V sporočilu je namreč med drugim namignjeno, da bi potem odpadla tudi sedanja državna subvencija 50 grošev na kg mlekarni oddanega mleka.
Taka podražitev pa bi bila v škodo tudi kmetovalcev. Ne le, da bi povzročila spet val zahtev po višjih mezdah in cenah, marveč bi tudi nujno sprožila nazadovanje konzuma mleka in mlečnih izdelkov. Na eksport masla naša država v tem primeru ne bi mogla več računati.
Tako daleč sporočilo v AIZ. Utemeljitev odklona podražitve mleka je precej razumljiva in je za njo prav gotovo vedel tudi g. drž. posl. Gruber kot predsednik odbora za mlekarstvo pri konferenci prezidentov kmetijskih zbornic. Zakaj tega koroškim prenapetežem ni pravočasno povedal! Ali se jih morda res boji in je klonil pred njihovo „trdo govorico" ali pa je tudi sam zapleten v tisto čudno igro, ki jo odklanjata tako kmet kakor delavec!
Gospodarske novice iz Jugoslavije
Na Reki silos za 30.000 ton žita . . .
LONDON. — Skupina mladih naprednih Članov Konservativne stranke je zahtevala v posebni spomenici, naj Britanija opusti atomsko oboroževanje in se zavzame za splošni sporazum o zmanjšanju atomske oborožitve Amerike in Sovjetske zveze. Po mnenju skupine mladih konservativcev bi s tem, da bi sprejeli v spomenici navedene predloge, preprečili, da bi dobile atomsko orožje tudi države, ki ga doslej ie nimajo. Kakor znano, se za atomsko oborožitev najbolj zavzema Zahodna Nemčija.
BRUSELJ. — Belgijsko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da živi zdaj v Kongu 25.500 Belgijcev, od tega samo v Katangi 10.500. Te Številke vsebuje poročilo, ki ga je ministrstvo predložilo parlamentu.
KAIRO. — Na povabilo ministra za kulturo je prispel v ZAR jugoslovanski književnik in Nobelov nagrajenec Ivo Andrič, ki bo med svojim dvotedenskim bivanjem obiskal več kulturnih in znanstvenih ustanov, ogledal pa si bo tudi spomenike stare egiptovske kulture v Tebah in Luksorju.
VARŠAVA. — Predsednik poljske vlade Cyrankie-wicz je izjavil, da je Poljska vedno za politiko zbli-žanja z Zvezno republiko Nemčijo, da pa .ni moč navezati nobenih diplomatskih stikov s to državo, dokler ne prizna meje na Odri in Nisi”.
MOSKVA. — Vodilni sovjetski list Jzvestija” je pred nedavnim pisal, da .nobeni manevri ne morejo preprečiti mirne ureditve nemškega vprašanja, vsako odlašanje pa bo samo povečalo nevarnost atomske vojne”. List je izrazil mnenje, da se zelo slepijo tisti, ki mislijo, da je moč sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo odlašati v nedogled.
MEXICO CITY. — Na zasedanju svetovnega židovskega kongresa v Mežico Cityju, ki so se ga udeležili predstavniki te organizacije iz držav Karibskega področja in Srednje Amerike, so poudarili, da Interpol (mednarodna policijska organizacija — op. ured.) ne preganja nacističnih zločincev, tako da se medsebojno povezujejo in obnavljajo svojo zloglasno dejavnost.
KAIRO. — Na konferenci afriških držav v Casablanci, ki so se je udeležile Gana, Gvineja, Maroko, Mali, Združena arabska republika in Alžirija, so sklenili, da bodo te države v medsebojni izmenjavi znižale carine za 25 odstotkov.
BEOGRAD. — Letošnja .štafeta mladosti”, ki bo ponesla pozdrave milijonov Jugoslovanov predsedniku republike Titu ob njegovem 70. rojstnem dnevu, bo krenila na pot 7. aprila. Mladinci, študentje, učenci, člani delovnih kolektivov, pripadniki armade in drugi državljani jo bodo ponesli skozi kakih 350 mest vseh republik in jo 25. maja v Beogradu izročili predsedniku Titu. Nosilci štafete bodo prehodili 700 km dolgo pot. Na Dan mladosti bodo po vsej Jugoslaviji prireditve kulturnega in športnega značaja.
RIM. — V italijanskem parlamentu so teden dni razpravljali o programski deklaraciji nove vlade levega centra pod predsedstvom Fanfanija, končno pa je bila deklaracija sprejeta z malenkostno večino glasov. Proti vladi in njenemu programu so se izrekli liberalci, monarhisti in neofašisti, Ncnnijevi socialisti pa so se glasovanja vzdržali, in tako omogočili potrditev vlade.
LONDON. — Trgovinski predstavniki Velike Britanije in Sovjetske zveze so se sporazumeli o trgovini med obema državama. V smislu tega sporazuma bo blagovna izmenjava v letošnjem letu nekoliko večja kot lani. Velika Britanija bo kupila v Sovjetski zvezi potrošnega blaga za 3,270.000 funtov šter-lingov, sovjetski nakupi v Veliki Britaniji pa bodo dosegli vsoto 2,975.000 funtov šterlingov.
BONN. — .Afera Kroll”, ki je že dalj časa razburjala duhove v Zahodni Nemčiji, je našla konec s .salomonsko rešitvijo”: zahodnonemški veleposlanik v Sovjetski zvezi, ki je za nekatere kroge preveč samostojno vodil politiko v Moskvi, bo odpoklican, vendar se bo za nekaj časa Še vrnil v Moskvo. Po dokončnem odpoklicu se bo vrnil v Bonn kot svetovalec za vzhodna vprašanja. V Bonnu prevladuje mnenje, da gre pri tem za izrecno politično afero, v kateri se odražajo omahovanja v vladnih krogih glede tega, kako bi bilo treba najbolje nastopati napram Vzhodu v sedanjem za Bonn neugodnem času.
WASHINGTON. — Ameriška agencija za aeronavtiko in vesolje (NASA) je objavila, da bodo spomladi z oporišča v Cape Canavcralu izstrelili prvi britanski satelit, ki bo krožil okoli Zemlje. Izstrelitev satelita bo izvedena v okviru ameriško-britanskega sporazuma o sodelovanju na področju aeronavtike.
DUNAJ. — Tiskovna služba Avstrijske sindikalne zveze je objavila, da število članstva v avstrijskih sindikatih še vedno narašča. V preteklem le'u se I« ponovno zvišalo za okroglo 17.000 članov, ko s® avstrijski sindikati šteli skupno 1,518.004 člane. Med temi je bilo 71,5 °/. moških in 28,5 •/. žensk.
NEW YORK. — Znani avstrijski pravnik prof. dr. Ermacora jo bil imenovan za predsednika Komisij0 za človečanske pravice Organizacije združenih na* rodov.
BEOGRAD. — Na novem beograjskem letališču Pr* Surčinu, ki bo 1. aprila izročeno prometu, se končujejo zadnja dela. Letališče bo razpolagalo s 3 km dolgim betonskim vzletiščem, ki ga bo ponoči osvetljevalo nad tisoč reflektorjev, in bo opremljeno 1 najmoderne Šimi instrumenti za .slepe” polete. Ho vzletišču, ki |e tako postavljeno, da vetrovi sploh n« bodo ovirali letal, se bo vsako uro lahko spustil0 45 letal.
e s a £ >* a @ 15 b
v-e/cvc/rvo«
Nekaj marginalij ob »Mladju” 4
literarnem glasilu mladih, Celovec 1962
Ne bom se dotikal idejno-vsebinskih osnov v prispevkih zadnje številke ,Mladja*, opozoril bi rad v prvi vrsti na formalno-estetsko .obdelovanje* literarnih snovi, na .gradbeni material*, na jezik — in sicer enega izmed prispevkov, kar se mi zdi za mladjevce mnogo bolj usodno. Začel in nehal bom pri tem enem prispevku: Boro Kostanek — .perspektive z ljudmi*, pač zato, ker je Kostanek v proznem delu te revije hkrati pionir in težak .mladja*.
Brez dvoma je Boro Kostanek nadarjen mladjevec, nisem pa prepričan, da to svojo nadarjenost zmeraj dobro uporablja. Začel je pisati svojo posebno slovenščino, ni mu do .navadne* slovnice, ne do pravopisa. Posebno poglavje so njegove .novotvorbe*.
»Nihava* je napaka, kajti beseda ,niha* je že iterativna, torej nič ne .nihava*, ker je to nelogično. Isto velja seveda za »ponihavanje*. >Broj* je srbsko. »Od zgodaj zjutraj* preprosto diši po nemščini in mora biti ,od zgodnjega jutra*. »Pustim se nihati* ni slovensko (dati, predati se — pustiti!), »podam se* za ,sich begeben* ni slovensko, ,poda se* klobuk, pa tudi sovražnik ,se poda*. Povodna dekl:ca se ne more »odvijati* iz globeli Drave, ,odvija* se vijak. »Sokolada* je v slovenščini ,čokolada*. Kostanekove ,novotvorbe* se dajo razdeliti v dve skupini: v take, ki so še zabavne in primerne, in v take, ki so preprosto nemogoče: »brezodmorno« ponihavanje je pač čista afektacija, nepotrebna beseda, »se zaščitno otočiti* je nemogoča fraza, ker je zelo nabrekla, ker hoče dosti povedati, pove pa zelo mz\o.»Prebleščen* greh je možen v nemščini, prav tako »podomila*, »posmislila*. »Se pocestiti«, »se pokolodvoriti« so v tej vrsti še nedolžne, vendar se mi zdi, da so primerne samo za humoristične efekte. »Na podstrešjih duše« se mi zdi posrečena fraza, »ko je dan še tešč« zanimiva domislica, lepo povedano in originalno.
Kostanekov stil je stil nemškega ekspresionizma v hudo idealistični obliki: »Svoj hrbet je odložila k zidu« — hrbet se mu je osamosvojil, je ločen od dekleta. Prav tako n. pr. »posut sem z njihovo navzočnostjo«, namreč ljudi. To je preprosto konstrukcija, ki pravzaprav ne pove ničesar.
Tak način pisanja lahko zasledujemo od nemških romantikov dalje, od Jeana Paula in Tiecka. Nietzsche ve zmeraj tisto mero, znotraj katere se lahko poigra z besedami, n. pr. »da gibts nichts zu bessern, nichts zu bosem . ..« Tudi pri Rilkeju je mnogo tega (prim. »Die Abenteuer des Malte Laurids Brigge«), način slovenskega izražanja pa takih divjeromantičnih faz nikoli ni preživel. Od Prešerna dalje si je prizadeval za jasnostjo. Slovenščina je po skladnji mnogo bolj podobna francoščini (ali morda italijanščini) kakor nemščini. Tako izražanje ni zdravo, ker je v bistvu aristokratsko-odmaknjeno od ljudi, od preproste ,koroščine‘, iz katere Kostanek izhaja in ki bi mu lahko z vsemi arhaizmi vred (o tem ni dvoma!) dala mnogo več, kakor mu daje nezavedno posnemanje nemščine v čisto določeni fazi ekspresionizma. Takšnemu ekspresionizmu se je posmehoval n. pr. tudi Morgenstern: »Es war einmaL ein Latten-fcaun — mit Zsvischenraum h:ndurchzuschaun. Ein Architekt, der dieses sah, stand eines
Novo otroško branje:
„Mladi rod“ oznanja pomlad...
„Kako ste prezimili sredi vasi.. .". Tako se začenja ena izmed številnih pesmic, ki jih vsebuje najnovejša številka »Mladega roda", šolskega listo za koroško mladino. Saj je ta dvojna številka — za marec in april — tudi namenjena najlepšemu letnemu času: pomladi, katera po zmagi nad hladno ledeno zimo spet odene svet v zelenje in cvetje ter spečo naravo prebudi k novemu življenju.
Kot »pomladna” prinaša sedanja številka »Mladega roda’ torej v prvi vrsti prispevke, ki govorijo o pomladi. Med njimi so pesmice in črtice znanih mladinskih pisateljev in pesnikov, posebno številno, in t je še zlasti razveseljivo, pa so v tej številki zastopani domači avtorji, da omenimo le nekaj imen: Valentin Polanšek, A. Fei-nig, R. Lausegger, Anica Fugger, Rudi Vouk, Janko Messner in mnogi drugi, ki pišejo za našo mladino z najrazličnejših področij življenjske pestrosti. Kajti ne samo o pomladi, tudi o marsičem drugem pripoveduje »Mladi rod” mlademu rodu: o sliki v zrcalu, o nastanku živalskih vrtov, o zgodovini konja, o velikonočnih pisankah, o vražah, o mladinski književnosti, o Nobelovem nagrajencu Ivu Andriču, o razvoju sveta od mlajše kamene dobe v bronasto dobo, o razvedrilu in športu in še veliko drugega, da je vsebina res pestra in
Televizijska zveza
med Avstrijo in Jugoslavijo
Prejšnji teden so se v Ljubljani sestali predstavniki avstrijske generalne poštne direkcije in jugoslovanske radiotelevizije, ki so razpravljali o možnostih vzpostavitve televizijske zveze med Avstrijo in Jugoslavijo. V smislu dogovora bo provizorična televizijska zveza med obema državama vzpostavljena že letos maja.
Abends plotzlich da. — Er nahm den Zwi-schenraum heraus — und baute draus ein grosses Haus.« Tako sekanje pojmov, gest, besed itd. ne more opraviti resne literarne naloge, pač pa razodeva pisateljevo sprtost s svetom, posebno še z rojaki, s kulturno zgodovino lastnega naroda. (Pri tem ne more veljati za opravičilo niti dejstvo, da se prikazuje takšna neo-ekspresionistična moda tu pa tam tudi v Sloveniji.) Sicer pa je Boro Kostanek že dokazal, da zna tudi drugače pisati, namreč lepo slovensko, obetajoče. V m-slih imam zlasti njegov prispevek v prvi številki Mladja 1. 1960 — »Dve prgišči spominov« (Slavko Slovenec). Zdi se mi, da bi moral nadaljevati na tej osnovi, kar oa nikakor ne pomeni, da ne bi smel biti ,moderen*.
Janko Messner
prikrojena za vsak okus, za vsako starostno stopnjo naše šolske mladine.
»Mladi rod”, ki ga izdaja konzorcij koroških učiteljev, je ministrstvo za prosveto na Dunaju odobrilo za uporabo na dvojezičnih ljudskih šolah in na glavnih šolah dvojezičnega ozemlja na Koroškem ter za slovenski jezikovni pouk na srednjih šolah in na srednjih učnih zavodih Koroške. V mnogih šolah je »Mladi rod" dobro razširjen in dostopen vsej mladini, ki se zanj zanima. So pa tudi šole, v katerih učitelji še niso poskrbeli, da bi prišla mladina do svojega branja. Zato naj v takih krajih skrbijo zlasti starši, da bo vsak otrok dobil redno vsaki drugi mesec v roke »Mladi rod”. Dvojna številka stane samo 2.50 šil. in prejema naročila uprava »Mladega roda", Celovec-Klagenfurt, Postamt 2, Post-fach 45.
......Ciciban" . . .
Že vsa povojna leta je Ciciban kot »list za naše najmlajše" priljubljen med slovenskimi otroci. Izhaja pri Mladinski knjigi v Ljubljani in izide vsak mesec tekom šolskega leta v prikupni obliki s pestro vsebino in večbarvnimi ilustracijami. V njem se oglašajo priljubljeni mladinski pisatelji in pesniki s svojimi pavesticami, pesmicami in spisi, vse napisano in spesnikovano posebej za najmlajše.
... in ,,Kurirček"
Prav tako vsak mesec tekom šolskega leta izide mladinska revija »Kurirček", ki jo izdaja Kulturni prosvetni in zgodovinski za-
•	.	- -*krr- -j
vod »Borec" pri Glavnem odboru Zveze borcev NOV Slovenije. Vsebina »Kurirčka* je posvečena v prvi vrsti težkim toda slavnim dnem velikega osvobodilnega boja slovenskega naroda, ki je ob strani vseh svobodoljubnih narodov sveta izbojeval veličastno zmago nad nacističnim nasiljem. V prisrčni in topli govorici pripovedujejo pisatelji o teh bojih današnji mladini, ki sama še ni preizkusila gorja krvavih borb, vendar je potrebno, da spozna, kakšne grozote pomeni vojna, da bo zato še bolj znala ceniti težko priborjene pridobitve: svobodo in mir.
Vse tri mladinske revije: Mladi rod. Ciciban in Kurirček, katerih posamezna številka stane 2.50 šil., lahko naročite v knjigarni »Naša knjiga” v Celovcu, I Wulfengasse.
KUKU RD6 DR0EClfl€
0 V Bosni in Hercegovini je bilo v okviru delavskih in ljudskih univerz v minulih petih letih približno 21.000 predavanj in diskusijskih sestankov, ki se jih je udeie-žilo nad 2,360.000 ljudi. Posebno lepe uspehe so dosegle delavske in ljudske univerze na področju strokovnega in sploinega izobraževanja. Tečaje strokovnega izobraževanja je v zadnjih petih letih končalo kakih 40.000 služateljev, razne kulturne, umetnilke in zabavne prireditve na delavskih in ljudskih univerzah pa je obiskalo približno 2,000.000 prebivalcev.
0 Na Prevaljah so ob obletnici smrti pisatelja Prežihovega Voranca letos že drugič podelili večjemu Številu Solarjev tako imenovano Prežihovo značko v priznanje in kot nagrado mladim bralcem, ki so v preteklem letu prebrali določeno Število knjižnih del sodobnih pisateljev, med temi obvezno vsaj po eno delo Prežihovega Voranca. LefoSnje slovesnosti se je udeležil tudi znani pisatelj Anton Ingolič, medtem ko je bil na lanski prireditvi navzoč France Bevk.
Slovenski oktet navdušuje severno Evropo
Tudi pri nas na Koroškem dobro znani in priljubljeni vokalni ansambel »Slovenski oktet*, v katerem nastopa osem pevcev-solistov, uživa visoko priznanje tudi daleč izven meja svoje domovine in svojega naroda. Svojo visoko umetniško raven je manifestiral že na neštetih gostovanjih, ki so ga povedla tako rekoč v vse dele sveta. Povsod je s svojim izbranim sporedom, ki obsega pesmi najrazličnejših narodov, dosegal sijajne uspehe in danes »Slovenski oktet* upravičeno prištevamo med najboljše tovrstne ansamble v Evropi.
Zadnje gostovanje je »Slovenski oktet* ponovno vodilo v severno Evropo: v skandinavske dežele in v Nemčijo, kjer povsod so slovenske pevce sprejeli kot stare znance, saj se je oktet v teh krajih že večkrat predstavil in navduševal publiko. Tokrat je dosegel »Slovenski oktet* največji uspeh nedvomno v Berlinu, kjer je nastopil v največji koncertni dvorani. Koncert se je razvil v pravi triumf, ki je presegel celo lanskoletni edinstveni uspeh v tem mestu.
V prvem delu sporeda, ki je bil posvečen renesančni glasbi, je občinstvo posebno navdušeno sprejelo šest Gallusovih motetov in je pevce ponovno priklicalo na oder. V drugem delu koncerta, ki je obsegal izključno jugoslovanske skladbe, pa se je navdušenje publike — čeprav ni razumela besedila pesmi — še nadalje stopnjevalo: ploskanje, ki se ni hotelo poleči, je osmorico slovenskih vokalnih umetnikov petnajstkrat poklicalo na koncertni podij in so morali dodati še sedem pesmi ter tako podaljšati svoj nastop za več kot pol ure.
Ta koncert »Slovenskega okteta* v Berlinu pomeni vsekakor njegov največji prodor v važnem evropskem kulturnem središču.
Drago Druškovlč:	3
Koroški Slovenci v Avstriji
Zelo pomembno pa je, da je prostovoljna asimilacija v svojem velikem obsegu dandanes skoraj povsod v Evropi ponehala, da je zastala tudi že v ZDA in da lahko opazimo v mnogih področjih prav nasprotno Prizadevanje — namreč narodno izločanje. Vzroki so rastoči obseg ljudske in visokošolske izobrazbe, vpliv [‘Ima, radia in tiska, s tem močnejše, čeprav v množici površne vezi, ki vplivajo na narodno kulturo.* Navidezno protislovje, da moderne kulturne transmisije na eni strani posujejo človeka, nasprotno pa na dru-8* strani regenerirajo duhovno nadstavbo, narodno po obliki in izvoru, "as ne sme zastrašiti, da bi kljub temu D*1 upoštevali zanimive razlage G. iJeckerja: »Kjer tedaj pride do prostovoljne asimilacije, gre največkrat Za politične vzroke ali pa za pobu-‘z smotrnosti in vendar gre po-em pogosto za nasilno asimilacijo, Qeprav ne bi mogli govoriti o upo-sile. Pogosto pa bi to težko ‘‘Ziikovali. Če je mogoč socialni na-Pjedek v škodo lastne narodnosti ob tpa?ski ali navidezni opustitvi le-, ’ Ce zahtevajo vpis v ,narodni ka-aster\ Ja yt se prizadeti umaknili
raznovrstnemu zapostavljanju — od družbene, politične in socialne diskriminacije do izgona ali fizičnega uničenja — če v obmejnih primerih ob tem obvladajo še dva jezika, imajo pa tudi sorodstvene vezi s pripadniki drugega naroda — je videti taka nasilna asimilacija pogosto obema stranema asimiliraj očim in asimiliranim kot prostovoljna [naravna). K vmesnim rešitvam štejemo prakso dežel, ki sprejemajo danes večje število priseljencev, le-tem pa preprečujejo skupinsko naseljevanje samo zato, da bi olajšali proces prostovoljne [naravne) asimilacije — ali bolje rečeno, da bi ga izsilili [Brazilija). Resnična, prostovoljna (naravna) asimilacija je postala redka .. .«*)
Da gre tudi v koroškem primeru za podoben primer, nam pove v sebi protislovna izjava najimenitnejšega nemškega koroškega pisatelja J. F. Perkoniga: »Na Koroškem so tri narodnostne skupine: nemška, sloven-
6)	Dt. Gunter Decker:	Dot Selbstbestim-
mungiiecht der Notionen, G&ttingcn 1955, sir. 149.
ska in vindišarska. V zadnji skupini so delno germanizirani Slovenci, ki si ne žele, da bi jih imenovali Slovence. Slovenci jih naravno prištevajo k svoji narodnostni skupini. Vindišarji so se z nami bojevali proti Slovencem. Moj pogled na to: ali govorim nemško ali vindišarsko in če to zadnje, sem Slovenec. Vsekakor je vindišarsko slovensko narečje, ki ga Slovenci ob nekih pogojih težko razumejo. Dopovedujem svojim ljudem: kako morete trditi, da so vindišarji Nemci, in to slovensko govoreči Nemci? Koliko Nemcev, ki govore tuje jezike, naj bi torej imeli? Tako lahko najdemo povsod podobne elemente, kadar z nasiljem lastne gospodarske nadmo-či izsesavamo šibkejše narodnostne drobce.*1)
Najdlje je dospel glede samega koroškega primera v svojih pogledih avstrijski publicist dr. W. Benndorf, ki je izrazil svoj odpor ob ukinitvi koroške dvojezične šole takole: »Pri tem mi je postalo jasno, da pomeni za majhen narod kot so Slovenci izguba četudi manjših narodnih delov zaradi asimilacije po drugih popolnoma drug in bolj pomemben problem kot za velike narode. Če je
nekje 50.000 Nemcev ali Italijanov več ali manj, je v bistvu popolnoma vseeno. Kultura in obstoj teh narodov zaradi tega ne bosta trpela. Večina nacionalnih sporov se rešuje z malo razuma in z mnogo strasti; za mene so to najbolj pusta in dolgočasna vprašanja. Docela pa se strinjam, da je pravično in razumljivo, če je Slovencem toliko do tega, da se ohrani slovenska manjšina na Koroškem. Celo v primeru, če bi za nekatere dele Koroške obstajala nevarnost ,sloveniziranja‘ — da gre tu v resnici za eno najbolj bedastih in nesramnih nacističnih laži, je na dlani — in četudi bi ta nevarnost resnično obstajala, bi v tem ne bilo nič tako strašnega. Nasprotno pa je germanizacija južne Koroške popolnoma realna možnost in če se Slovenci temu upirajo, se mi zdi to etično popolnoma legitimno.*6)
In kakor je osamljena prizadetost in skrajna doslednost v razmišljanju avstrijskega demokratično usmerjenega izobraženca lahko le spremen in izjemen dokument, le v smislu pojmovanj humanista »klasičnih« časov, tako nam lahko pomeni stališče — na katerega je v svojem pri-
7)	Ein Dichter ous Karnten, Der Standpunkt, 31. 12. 1954.
8)	Dr. Wolfgang Benndorf:	O slovensko
avstrijski soselčini, „Naii razgledi”, 1959, it. 185, str. 429.
zadevanju za ureditev južnotirolske-ga vprašanja opozoril avstrijski zunanji minister Kreisky — izhodišče, ki ga moremo vrednotiti predvsem zaradi njegovega praktično političnega značaja. Le-to se glasi: »Leta 1945 zopet uvedena enakopravnost, na katero se sklicuje Italija, ni nobena resnična enakopravnost, če ima en del velikansko prednost. Zato bi bilo treba nekaj ukreniti in ta namen so imeli pogodbeniki. Izenačiti bi bilo treba neenake pogoje ,začetka‘ v korist Južnih Tirolcev. Vendar se to ni zgodilo. Da, celo formalna enakopravnost se ni upoštevala.*9)
Vse to lahko v celoti velja tudi za položaj koroških Slovencev. Kritiko o tem, da Avstrija ni zadostila doslej niti formalni plati, smo slišali še na Evropskem svetu. Enaka izhodišča v mednarodni praksi so upoštevali tudi že pri reševanju tržaškega vprašanja, ko so pogodbeniki vzeli za podlago etnično podobo, ki jo je pokazalo ljudsko štetje iz leta 1910.
(Nadaljevanje prihodnjič)
9)	Wiener Zeitung, H. 244, 19. 10. 19*0, ifr. 7—9.
v-exvc/ruG*>
Koroški Slovenci
bomo v soboto, dne 14. aprila 1962 v Domu glasbe v Celovcu obhajali
dvajsetletnico
izseljevanja naših družin Prireditveni odbor
Visoko odlikovanje za »posebne zasluge« škofa dr. Kostnerja
Ta ponedeljek popoldne je v svojih uradnih prostorih izročil prosvetni minister dr. Drimmel krškemu škofu dr. Kostnerju visoko odlikovanje, ki mu je bilo podeljeno za zasluge za republiko Avstrijo. Ob tej priložnosti je minister Drimmel opozoril na »posebne zaslttge« škofa dr. Kostnerja za obmejno deželo in se mu posebej zahvalil za njegovo delo na področju Šolstva.
Toliko iz tozadevnega poročila v dnevnem tisku.
Vsekakor pa bi bilo zanimivo vedeti, kakšne so te »posebne zasluge« škofa dr. Kost-nerja za obmejno področje Koroške, torej za tisto področje, kjer živimo koroški Slovenci. Če se ozremo nazaj na leta delovanja škofa dr. Kostnerja, potem se spominjamo marsikaj: Tu je prepoved maše za umrle sotrpine ob srečanju naših izseljencev leta 1946; tu je ekskomunikacija naprednega gibanja koroških Slovencev leta 1949, s katero je bil vnešen razdor v vrste našega ljudstva; tu so ovire, ki jih je škofijski ordinariat delal v zvezi s spomeniki padlim za svobodo v borbi proti fašizmu; tu je nenehno prizadevanje škofijstva za omejitev in končno odpravo slovenskega jezika pri vcronauku in bogoslužju; tu je treba spomniti na dejstvo, da je bil generalni vikar krške škofije prvi, ki je protestiral proti ustanovitvi slovenske gimnazije; in končno je za 40-letnico plebiscita s cerkvenim privoljenjem izšel protislovenski pamflet »Minderheit ohne Maske«.
Radovedni smo, če so k podelitvi odlikovanja prispevale tudi te »zasluge«, o katerih pa je treba jasno in odločno ugotoviti, da nikakor niso služile zblijanju in s tem k mirnemu in enakopravnemu sožitju obeh narodov na Koroškem!
Slovenska kmečka zveza je razpravljala o aktualnih agrarnih vprašanjih
V sredo in četrtek preteklega tedna sta se za izvoljene slovenske mandatarje v kmetijski zbornici in v okrajnih kmečkih zbornicah pomnožena Upravni in Nadzorni odbor Slovenske kmečke zveze sestala k dvodnevnemu zasedanju, kjer sta premo-trila vsa pereča agrarna vprašanja.
Uvodoma v zasedanje je imel član izvrš-nega odbora SKZ dr. Mirt Z w i 11 e r Široko zasnovano in zelo poljudno predavanje o govoru in govorilni tehniki. Predavanje je udeležence popeljalo v ..skrivnosti", ki jih mora poznati vsak, ki se udeležuje javne diskusije ali pa nastopa kot govornik ali predavatelj.
Po tem uvodu je zbornični svetnik Mirko Kumer s predavanjem „Ali naj Je večamo produktivnost natega kmetijstva" začel ciklus aktualnih agrarnih vprašanj. Razglabljanju o vprašanju, na katerega je odgovoril z odločnim „da", je sledilo predavanje ing. Naceta Nachbarja o večstranski ali špccializirani kmetijski produkciji; zatem pa je tajnik SKZ Blaž Singer govoril o nujnostih, ki jih kmečkim gospodarstvom nalaga sedanja mehanizacija kmetijstva. Za zaključek prvega dne je spregovoril še član izvršnega odbora SKZ dr. Mirt Zwitter o nujnih ukrepih za gospodarsko utrditev kmetij. Živahna razprava, ki je sledila predavanjem, ni pokazala le, kako blizu so praktičnim kmetovalcem načeta vprašanja, temveč je pokazala nadvse razveseljivo gospodarsko in agrarno-politično zrelost vodstva Slovenske kmečke zveze.
Drugi dan seminarja je bil namenjen
Zveza slovenskih žena ob 8. marcu:
je osnovna naloga vsake naše matere
Po svoji tradiciji je v četrtek preteklega tedna Zveza slovenskih žena praznovala mednarodni praznik žena. Kakor že vsa povojna leta, so se tudi letos za 8. marec zbrale naše žene v Celovcu k svojemu praznovanju, ki so ga povezale z resnim posvetovanjem in razglabljanjem o vprašanjih, ki jih zadevajo in zanimajo. Udeležba na praznovanju je bila zelo razveseljiva, bila je večja kot v zadnjih letih. Iz leta v leto večja udeležba žena na tem dnevu v Celovcu kaže, da si misel in zavest 8. marca med našimi ženami vedno bolj utira pot. Ob zaključku praznovanja so našim ženam postregle tečajnice gospodinjskega tečaja Slovenskega šolskega društva, popoldne pa jim je priredila sprejem soproga generalnega konzula FLRJ v Celovcu, gospa Vanda Trampuževa.
Mednarodni praznik žena ni nova iznajdba. Prvič so ga demokratične, za enakopravnost in mir med narodi navdušene žene številnih narodov obhajale leta 1911, pred 51 leti. Od tistega časa naprej je 8. marec vsako leto borbeni dan žena in njihovih združenj za visoke ideale enakopravnosti, prijateljstva in mirnega sožitja med - narodi, v družbenem in v zasebnem družinskem življenju. Za žene številnih narodov je 8. marec postal tekom desetletij dan pregleda in veselja nad svojimi dosežki, istočasno pa manifestacija mednarodne solidarnosti z vsemi ženami, ki še niso deležne svoje narodne, druž-
vprašanjem socialnega zavarovanja v kmetijstvu, predavanju o pomoči poklicne organizacije, kmečkih zastopstev in upravnih ustanov kmečkemu prebivalstvu ter o samopomoči kmetov v zadružništvu. K vprašanjem socialnega zavarovanja sta govorila g. S11 n g I In g. Tomo W I e s e r od Zavoda za socialno zavarovanje v kmetijstvu in gozdarstvu. V prostem razgovoru so udeleženci s tega področja načeli toliko zanimivih in aktualnih vprašanj, da se je med tem že približal čas za zaključek tečaja in so morala biti ostala predavanja odložena. Udeleženci so sklenili, da se bodo k podobnim skupnim razpravam redno zbirali in da se bodo na prihodnjem seminarju tudi že sami poizkusili v javnem nastopu in govoru.
bene in osebne enakopravnosti. Prav za te žene pa je 8. marec dan novih vzpodbud in novih poletov v prizadevanjih za čimprejšnjo dosego pravkar omenjenih idealov.
V teh dveh smereh so tudi letos proslavljale žene v naprednih ženskih združen’ • svoj 8. marec. Kakor naše v Zvezi slovenskih žena združene žene in matere se je tisoče in tisoče naprednih ženskih združenj ta dan zavzemalo za odvrnitev vojne nevarnosti, za zboljšanje mednarodnih odnosov, za enakopravno sožitje v svetu, za ukinitev jedrskih poizkusov, za osvoboditev kolonialnih narodov, za kulturni in socialni napredek nerazvitih dežel in za omiljenje gladu, ki trpinči mlada življenja več kot milijardo prebivalstva v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki.
Zveza slovenskih žena pa se je na dan praznovanja zavzemala tudi za čimprejšnjo prav čno ureditev številnih odprtih vprašanj v odnosih države do naše manjšine. Predsednica Milena Groblacherjeva je v tej zvezi ocenila stanje izvajanja določil člena 7 državne pogodbe in razvoj odnosov na Koroškem. Nanizala je vrsto vprašanj, o katerih je sledila živahna razprava, krirčna presoja razmer v deželi in tehtne pripombe zlasti na račun vzgoje naše mladine. Svoje ogorčenje so žene izrazile nad načinom ljudskega štetja v lanskem letu, primerno pa so obsodile tudi d skriminacije, katerim so naši otroci izpostavljeni po večini šol, naš človek pa na splošno, ko ima opravka z javnimi uslužbenci. Posebej so se pritoževale nad dejavnostjo organizacij, ki so si kot edini cilj zadale diskriminacijo našega ljudstva, njegovo gospo-
Dvajset let izselitve koroških Slovencev
V	lepem pomladanskem jutru 14. aprila 1942 so hitlerjanci pričeli svoj načrt fizičnega iztrebljanja koroikih Slovencev uresničevali z množičnim izseljevanjem slovenskih koroikih družin. V spomin na kruti teror tistih dni in trpljenja naloga ljudstva v več kot triletnem izseljeniitvu pričenjamo ob dvajsetletnici izselitve objavljati zapiske in spomine naiih izseljencev. Istočasno prosimo vse izseljence, da nam polijejo v ta namen svoje le ne objavljene beležke doživetij in zapiske spominov na tiste dni.
Dva strašna dneva
S krasnim jutrom se je začel 14. april 1942. Podal sem se zgodaj zjutraj na polje, da opravim čimprej in čim boljše vigredno setev. Ko sem bil tako zatopljen v svoje težko delo, me pride klicat služkinja, naj pridem domov, ker me čakajo doma vojaki z avtom. V pričakovanju, da gre za kakšen nujen vojaški vpoklic, kakrš-' nih sem doživel že tri, sem se nemudoma podal domov. Ko sem se bližal domu, sem zapazil pred hišo velik prometni avto in tri može zloznane hitlerjanske gestape, ki so mi prišli s pripravljenimi brzostrelkami nasproti. Osorno me je eden od teh vprašal, ali sem jaz Vinko Groblacher ter mi na mojo potrditev prečital še imena žene, matere in sina ter zaukazal, da n aj se takoj pripravimo za odhod, ker bomo v pol ure izseljeni.
Protestiral sem proti temu nečloveške mu ukazu v zavesti, da jaz ali kdo drug od moje družine nismo napravili ničesar protipostavnega. Skliceval sem se na svoje nujno delo in setev, na svojo neoporečno prošlost, na odsotnost mojega sina ter na visoko starost in bolezen matere. Na vse te moje navedbe gestapovci n so reagirali in so le ponovili svoj kruti ukaz.
Dovoljeno nam je bilo vzeti seboj, le toliko, kar je šlo v eno rjuho in kar je vsak sam mogel nositi. V našem obupu in v naši pobitosti seveda nismo vzeli seboj, kar je bilo najbolj vredno in najbolj potreb no. Polurni rok za odhod se je zavlekel v približno eno uro. V slovo sva z ženo poškropila naš lepi dom, našo živino in vse, kar nam je bilo drago ...
Dospeli smo v začasno taborišče na 2 relski cesti v Celovcu, ki ga je z brzostrelkami oborožena policija strogo stražila in ki je bilo obdano še z visoko bodečo ograjo. Pri izstopu iz voza nas je obkrožila ra dovedna množica že isti dan pred nami izseljenih znanih in neznanih ljudi. Bilo jih je že mnogo od Šmohorja, z Gozdanj in Djekš, iz Rude in Laboda ter občin južno od te črte. Vsi, ki sem jih poznal, so bili odlični in ugledni možje in poštene družine.
V	barakah brez miz, postelj in klopi smo bili natrpani dva dni in eno noč. Otroci, stari ljudje in bolniki so ležali na tleh. Za jed smo dobili enkrat navdan toplo tekočino, ki ni bila ne juha ne kava. Za straženi smo bili kot krdelo zločincev. Policijski oklopni in napadalni avtomobili so švigali po taborišču in po mestu, prometni avtomobili pa so cel dan, celo noč in še naslednji dan 15. aprila dovažali nove izseljence v taborišče. Celo vo:aki-dopustniki z raznih front so bili z družinami vred izseljeni. Niti na težke bolnike se niso ozirali. Iz avtobusa so izvlekli nezavestno mater s tri dni starim otrokom. Kljub strogi popolni zatemnitvi proti zračnim napadom, ki je veljala povsod, so taborišče obsevali s številnimi žarometi.
V	taborišče je prišla komisija »Deutsche Umsiedlungsgesellschaft« in vsakega po-
sebej prisdila, da smo podpisali pristanek za predajo naših posestev v roke te družbe. Odvzeli so nam naša družinska imena in nam obesili okoli vratu značke s tekočimi številkami.	_	...
15. aprila proti večeru se nas je nabralo v tabor šču tako število, da je pričelo primanjkovati prostora celo na prostem. Zato so nas proti večeru istega dne začeli zbirati v kolono. Pod strogo policijsko eskorto so nas odgnali na 1 km oddaljeno tovorno postajo v Celovcu in od tam v mrzlo tujino trpljenja polnih izseljeniški taborišč.	Vinko Groblacher
darsko zapostavljanje in potujčevanje slovenskih vasi. Proti dejavnosti takih organizacij predvideva člen 7 državne pogodbe primerne ukrepe oblasti, ki pa jih v 7 letih veljavnosti državne pogodbe še nismo doživeli.
»Koroški Slovenci" je rečeno v zaključku poročila predsednice Zveze slovenskih žena, »pojmujemo mir v deželi tako, da bomo ob popolni svobodi uživali enake pravice, kakor jih uživajo nemško govoreči sodeželani, ker so nam naložene iste, če ne večje dolžnosti. Mirno sožitje v tem duhu nam je srčna stvar, kakor nam je srčna stvar tudi nemotena in od šole nezavirana vzgoja naše mladine, naših sinov in hčera. Naša osnovna naloga je, da vzgojimo in pripeljemo v življenje poštene, samozavestne, zavedne žilave in strpne mlade ljudi. To nalogo hočemo izpolnjevati in nihče naj nas kot vzgojiteljic pri tem ne zavira."
Bilčovs
Kljub slabemu vremenu in skrajno slabim potem je naša nedeljska zabavna prireditev zelo dobro izpadla. Kulturnoprosvetni program je udeležence naše prireditve že kar začetka spravil v zelo razigrano razpoloženje.
Prvi del sporeda sta si vzela »v zakup« društvena pevska zbora, moški in mešani. Pod vodstvom Valentina Kapusa je najprej moški zbor v »Tožbi deklet« pomiloval dekleta, ki so po predpustu ostala neomože-na in se navrh pošalil z njimi s fantom, ki jim je dejal, da »se bo res vženil in da eno mlado bo vzel«. V mešanem zboru smo slišali nagajivko »o nedeljskih jagrih«, ki je nekoliko poščegetala naše vneteže za ta nedeljski šport. Upamo pa, da zaradi zajca, ki jim je všel, na naše pevce ne bodo hudi. Pevski nastop smo zaključili z otožnim fantom, ki zaljubljeno hodi med rožicami in posluša ptičje petje, pri tem pa toži o dolgi poti s planine in v svojih polomljenih coklah.
Razvedrila polnemu glasbenemu uvodu je sledil igrski del. Začela sta ga petletna Miklavževa Anica in šestletni Gaserjev Franček s prisrčnim prizorom »Miška in muc«. Za njima pa so zasedli oder naši izkušeni igralci z naravnost izvrstno podanima smešnica-ma »1. april« in »Doktor Vseznal«. Razpoloženje se je stopnjevalo, ko sta z dvospevom nastopila »Krojač in čevljar«, in doseglo cele salve smeha ob Drabosnjakovih »litanijah o hudih ženah«. Naše žene so bile kar začudene, ko so slišale naštete vse lastnosti hudih žen. Toda v pojasnilo bodi izrecno povedano, da naše še niso tako hude, temveč so kar brumne in pridne. Naš opomin s »hudimi ženami« je bil le želja, da bi tudi naše ne postale take.
Za zaključek našega zabavnega popoldneva je poskrbel naš domači humorist Franci G a s e r . Z njemu pristno šegavostjo in dov-tipnostjo je raztresel pred nas polno torbo zbranih smešnic, ki so včasih zadele prav v 'živo, ob koncu pa le zopet pogladile in izravnale vse, kar je bilo narobe.
Prosvetna zabavna prireditev našega prosvetnega društva preteklo nedeljo je izzvenela v splošno zadovoljstvo vseh številnih udeležencev, ki so popoldne in zvečer napolnili Miklavževo dvorano in navdušeni eden za drugim izrekali priznanje vsem sodelujočim, seveda z željo — ki naj bi jo mi še posebej povedali — po skorajšnjem svidenju.
SPZ NAZNANJA
Slovensko prosvetno društvo .lepa" v Ločah nad Baškim jezerom
VABILO
na
prosvetno zabavno popoldne
v nedeljo, dne 25. marca 1962 ob 14.00 uri pri Pušniku v Ratenčah
Gostujejo:
Pevski zbor, igralska družina, tamburaši in instrumentalni trio SPD »Edinost" iz Škofič ob sodelovanju pevskih zborov SPD .Svoboda" v Logi vasi in .Zvezda' v Hodišah.
Ta prireditev je bila napovedana za 18. marec, pa je bila iz tehničnih razlogov prek’* žena na 25. marec t. I.
Luč mežika opolnoči
Na skrajnem severu Evrope je noč petkrat krajša od poletnega dne
Na finskem severu lahko vidite laponske otroke opolnoči pri nogometni igri. Zakaj pa ne? Ker ima na tej zemeljski širini sicer leno sonce v poletnih mesecih do nadaljnjega tudi nočno službo, se nihče ne spotika ob >dnevno« zabavo, čeprav kaže ura nočni čas. Na finskem jugu in še posebej v Helsinkih pa vsa reč le ni tako preprosta. Tudi v glavnem mestu so noči bele, vsekakor presvetle za spanje pri nezastrtem oknu. Kaj preostane Evropejcu, ki je na obisku na tem severnem koncu svoje celine? Ali debele volnene odeje pred okna ali pa — ogled nočnega življenja v enem najmanjših evropskih glavnih mest.
Ameriška „svoboda“
N e w Y o r k . — Ameriški prvotni naseljenci Indijanci, s katerimi so povezane številne zgodbe iz dobe »bele invazije", imajo v Združenih državah ponekod enake težave kot črnci.
Po nedavno objavljenem poročilu komisije za državljanske pravice so indijanski otroci še vedno žrtve segregacije po šolah, medtem ko se morajo njihovi starši bojevati tako rekoč z nepremostljivimi problemi v sodni administraciji ter pri iskanju stanovanja ali zaposlitve.
V poročilu je rečeno, da so na cestah pred nekaterimi ameriškimi mesti na jugozahodu še vedno table z napisom: »Prekovedan dostop za pse in Indijance!"
Američan in časopisje
Dnevno časopisje je za Američane življenjsko važno. V skrajni sili bi dve tretjini vseh Američanov raje živeli brez svojih televizijskih aparatov, samo da bi lahko redno dobivali svoj dnevni časnik. To je ugotovil Gallupov inštitut, ki je po nalogu ameriške papirne industrije pripravil obsežno anketo.
Z njo naj bi ugotovili, kolikšen pomen ima časnik za povprečno ameriško družino. Anketirali so 5000 oseb in ugotovili, da je Američanom takoj za hrane časnik najnujnejša potreba. 53 odstotkov vseh časniških bralcev izrezuje najzanimivejše članke iz njih zato, da bi jih pokazali svojim znancem. 43 odstotkov izprašanih je že enkrat obiskalo založbo ali redakcijo svojega časnika, da bi se pogovorili z znanimi novinarji ali pa da bi si ogledali, kako časnik nastaja. 23 odstotkov anketirancev je že teletoniralo svojemu časniku, 8 odstotkov pa se je spominjalo tega, da so zaradi reklame v časniku kupili kakšno blago.
Vsak drugi bralec ima določen prostor in določeno uro, ob kateri bere svoj najljubši časnik. Toda le redko kateri prebere svoj časnik naenkrat od začetka do konca. Časnik vzame v roke vsaj dvakrat do trikrat na dan. Anketirance so tudi vprašali, kaj bi naredili, če bi v skrajni sili morali izbicah med televizorjem in časnikom. Dve tretjini izprašanih sta se brez pomisleka odločili za časnik.
50 odstotkov vprašanih je izjavilo: »Brez svojega časnika ne bi vedel kaj početi — zdelo bi se mi, da sem osamljen in izdan."
Prva možnost je preprostejša, zakaj nočno življenje v finskem glavnem mestu napravi na novinca svojevrsten vtis. Zdi se mu, da se v vsakem Fincu nenehno spopadata asket in uživač rabelaisovskega tipa in da se v tem dvoboju nasmehne sreča zdaj enemu, zdaj drugemu. Za zdaj še ni dokončno znano, ali je to značilna nacionalna poteza, ali pa ima »Alkoholiliike« prste vmes. Tako se imenuje državni monopol za žgane alkoholne pijače; od leta 1940 domuje v opečnati palači, katere načrti so nastali na risalni deski slovitega arhitekta Vaina Vahakallia.
»Alkoholiliike« je hkrati guvernanta in skušnjavka tistih dveh duš v finskih prsih. S pikolovsko natančnostjo nadzorujejo kraj in čas potrošnje alkohola. Samo v mestih in na tako imenovanih sejmiščih je dovoljeno točenje njenih proizvodov; deželani morajo torej na precej dolgo pot, da pridejo do svojega »snapsipulla«. Seveda pa se lahko pridružijo bloku abstinentov, kar se plačuje v gotovini. Protialkoholnim združenjem podeljuje »Alkoholiliike« — za dober zgled — izdatne premije.
Seveda pa »Alkoholiliike« oblikuje tudi helsinško nočno življenje, oziroma postavlja
ljudem količke ob poti. Nočno življenje je v povojih, saj sme biti sloviti »Teattergrilli« zraven še nekaj drugih lokalov komaj zadnja tri leta odprt do štirih zjutraj, medtem ko zapirajo restavracije ob en:h, bare pa ob dveh. Točno opolnoči začne mežikati luč: še tako žejni gost se mora sprijazniti z dejstvom, da bodo čez četrt ure usahnili prav vsi vrelci »vesele vlage«.
Posledice teh strog:h navad so različne. Ta se vrže na nedolžne »ljudske pijače« — sladko in kislo mleko, brezalkoholno pivo ali oranžado in limonado, za katero imajo na ducate receptov — oni zliva vase domače žganje iz močvirnega jagodičja, pa konjak ali whiskey — mala Finska je v svetovnem merilu tretja uvoznica konjaka — tem vne-teje, bolj ko mu sedita za vratom čas in »Alkoholiliike«.
Finci se zabavajo spodobno in vedno čuječni zavesti, kaj je pregrešno. »Težko je najti pravo mero, če ga je kozarček premalo, dva pa preveč,« pravi ljudska modrost. Na vso srečo si lahko domači in tuji ponočnjak pomaga v obilici restavracij s plesom, kjer pride alkohol na vrsto po nožni in izdatni večerji ob zvokih valčkov. Kdor se hoče za-
vrteti v tem plesu, pa mora imeti — občutek za ravnotežje. To seveda ni preprosta reč, zakaj natakarice vneto pazijo, da so vsi kozarci vedno polni do roba. Pozni domači gostje kaj radi uberejo to ali ono staro pesem v molu ...
Presenečenje pride šele ob zaključku finskega nočnega življenja. Tisti mladi mož, ki ves večer dopoveduje, da sta konjak in savna zdravilo za vsako bolezen, spusti ognjevito govoranco na rovaš nočnih lokalov, ki so odprti do štirih zjutraj in ki svojm žrtvam z zvijačo kvarijo naslednji dan. In vendar gre taisti mladi mož potem še v »Teattergrilli« občudovat južnomorsko lepotico, ki skuša s plesom na tesnem odru pričarati gostu vsaj senco mika svoje daljne domovine.
/-----------------------------------------
Dtali leksikon
Ali so ljudje v starem veku poznali brzojav?
Brzojav so poznali tudi v starem veku, seveda brez elektrike. Znano je, da so že 500 let pred naSim Štetjem s signali ognja prenaSali vesti, o katerih so se poprej dogovorili, da jih bodo sporočili. Eshil pravi v »Agamemnonu”, da je med trojansko vojno vest o padcu Troje že naslednjo noč prispela v Grčijo. Stari Rimljani so gradili signalne stolpe ob vsej obali Male Azije, Severne Afrike in Južne Španije, da bi lahko obveščali ljudi o prihodu morskih roparjev. TakSen brzojav je lahko prehitel sonce, tako da Je »brzojavka” iz mesta na vzhodu prispela v mesto na zahodu na videz prej, kakor so jo oddali. Iz tega so stari narodi sklepali, da na Zemlji ni povsod v istem trenutku isti čas.
❖
Ali morejo čebele razločevati barve?
Naravoslovci so s poskusi ugotovili, da čebele razločujejo barve. Če n. pr. napravimo večbarvno Šahovnico in postavimo na vsako polje prazen lonček, na eno modro pa lonček, poln sladke vode, bodo čebele priletele na plavo polje, pa naj pozneje Se tako prestavljamo lonček ali pa vzamemo z njega poln in postavimo nanj prazen lonček. Razen modre razločujejo čebele tudi več drugih barv, razen določenega odtenka rdeče in odtenka modrikastozelene barve.
*
Ali okušamo okus sladkega, slanega in grenkega enako na vseh delih jezika?
Strokovnjaki so ugotovili, da so posamezni deli jezika na povrSini »specializirani” za posamezne okuse. Tako okuSamo s koncem jezika sladko, ker so tu čutne celice in živci, določeni za ta okus. Grenko najbolj okuSamo na korenu jezika, ker imamo tam tako imenovane »ograjene bradavice”, občutljive za grenkobo. Slano okuSamo najbolj na robu konca jezika, kislo pa sredi jezika ob straneh. Zanimivo je, da čutijo otroci enako na obeh povrSinah in celo na notranji povrSini lic. Pri odraslih je občutljivost omejena na ožje povrSine. Spodnja povrSina jezika je neobčutljiva, kakor sta neobčutljivi tudi lici na notranji strani, sredina gornje povrSine pa je nevtralna.
\_________________________________________/
Izveden sedeš za krmile ...
Zvečer popiti alkohol je v krvi tudi še naslednje jutro
Seveda obstaja pravilo — pravijo strokovnjaki — po katerem je mogoče izračunati po posameznikovi telesni teži, koliko gramov alkohola je potrebnih, da se ga v določenem času nabere v krvi za cel promile, vendar je ta obrazec brez praktičnega pomena, zakaj kdo bi se v ustreznem položaju ukvarjal s tako zapletenimi računi. Prav nič manj pomemben ni čas, v katerem pride alkohol v kri.
Kdor popije tri čaše piva in tri kozarce vina, ima kmalu v krvi poldrugi promile alkohola, potem pa mine sedem ali osem ur, preden se stanje spet normalizira. Znatno manjši učinek je, če popije človek tri kozarce piva v krajših, na	primer v	četrturnih presledkih, ker dobršni del alkohola sproti	izgine iz krvi.
Po obsežnih raziskavah so ugotovili, da izgine iz krvi vsako uro nekako 0,15 do 0,20 promila alkohola. Kdor ga ima dva promila, mora torej čakati 13 do 14 ur, preden je njegova krvna slika spet normalna. Če v večerni družbi dosežete to množino — pravijo danski strokovnjaki — in potem spite sedem ur ter se vam zjutraj zdi, da boste sedli za avtomobilsko krmilo popolnoma spočiti in trezni, morate vedeti, da imate v krvi še vedno precej več kot 0,8 promila alkohola, ki ga seveda ne čutite več, zato si ga zjutraj za »osvežitev« privoščite kozarček, s katerim znatno zvišate od prejšnjega večera preostalo množino alkohola v krvi. Kakih	šest desetink promila alkohola v	krvi ne	čutite
zlasti takrat, če ste zvečer legli v tistem	obdobju, ko je zaradi	pravkar	zaužite	pijače
začela naraščati množina alkohola v krvi. Prav to pa se najpogosteje dogaja.
Zelo važno je tudi, ali človek pije alkoholne pijače na prazen želodec ali pa po obroku z mastno jedjo. Medtem ko v prvem primeru s tremi čašami piva ali s tremi kozarčki žganja kaj kmalu dosežete 1,5 promila, se povzpne množina alkohola v drugem primeru — po ugotovitvah danskih raziskovalcev — le 0,8 promila.
Medtem ko je v skandinavskih in nekaterih drugih evropskih deželah meja pri polovici promila, razpravljajo na primer v Zvezni republiki o tem, da bi jo zvišali na 0,8 promila. Nasprotniki tega predloga pravijo: »Če hočemo biti dosledni, moramo doseči, da ne bo užival alkoholnih pijač nihče, kdor namerava čez 7—12 ur sesti za krmilo.«
'Pred njimi je ležala skrivnostna meglica. Ponekod je Jonce neovirano sijalo skoznjo, nekatera mesta pa so bila gostejša. Tal na splošno ni pokrivala enakomerno, tu Jo je bilo komaj za meter, tam pa je segala raziskoval-cem daleč čez glavo.
Ker so bila tla popolnoma ravna, je Mumdus naravnal vozilo v določeno smer, potem pa krmilo trano privil. ^Peljali so.
Vožnja čez 70 kilometrov široko ravnino je trajaia *labi dve uri in je bila nedvomno najbolj pustolovsko doživetje njihove poti po Mesecu. Kdo bi prej menil, da u*egne biti megla proti notranjosti gostejša in višja? Si-c®r se nikoli ni toliko zgostila, da ne bi bilo mogoče vi-keli vsaj dvajset metrov naokoli, toda možje so morali kiti zavoljo tega mnogo previdnejši. Podobno silovitemu izstrelku je vrtalo vozilo raven predor v sivo plast, ki je kakor Ariadnina nit ostajal za njimi še na kilometre daleč. Možje so bili megle sicer navajeni z južnega tečaja, toka ta megla je bila drugačna. Moreč in tesnoben občutek je prevzel. Zdelo se jim je, da neslišno in brezčasno Plavajo skoz prostor ko kaki vesoljski bogovi. Pa so bili e ljudje in bežno so potovali skoz mrtev, pošasten svet. povorili so malo, končno so vsi utihnili. Želeli so sl samo da bi tesnobno pokrajino čimprej zapustili.
Megla se je znižala, odprl se je razgled in nenado-^a so uzrli pred seboj severne grebene krožnega gorovja. rečno so prepotovali Platonovo megleno ravnino!
Navkreber jim ni šlo več tako lahko, kakor poprej. Na vrhu grebena so se ponovno odpočili.
Neutrudni Norman je med odmorom posnel še nekaj podob te grozljivo puste mesečeve pokrajine. Nenadoma pa je daleč na obzorju nekaj zapazit. Proti nebu je siknil pisan ognjen snop! Zvezdni utrinek? Ne, teh na brezzračnem Mesecu ni.
Nenavadni pojav je opazil tudi Mundu s. Skočil je na noge in zavpil: »Pozor! Z ladje kličejo na pomoč! Takoj naprej! Naglo!"
Sedaj ni kazalo zgubljati besed. Možje so bili hladnokrvni in disciplinirani; ni jim bilo potrebno dopovedovati, kaj naj kdo stori. Zgrabili so dele razstavljenega vozila in se molče pognali v dolino.
Predolgo bi trajalo, ko bi se morali vračati po isti poti, zato so se sklenili prebiti do Mare frigoris in se po prej določeni poti vrniti k ladji.
Naglo, a previdno so prodirali po razsežnem Platonovem predgorju proti vzhodu. Šele čez dolgo uro se je pet toliko zboljšala, da so lahko vozilo sestavili.
Sedaj je ležala pred njimi gladka ploskev »morja". Rob Platonovih predgorij in nato obrobja severnih Alp so jim kazali, kod naj vozijo. Brez počitka so se možje izmenjavali ob pogonskem vzvodu in poganjali vozilo kolikor so jim dale moči; upali so, da bodo prispeli k ladji v dobrih štirih urah.
Čas je mineval v živčni, utrudljivi naglici. Levo se je prav do črnega neba širilo prostrana sončna planjava. Srebrni trak Rimske ceste se je skoraj navpično dvigal iznad daljnega obzorja in kazalo je, ko da raste iz mesečevih tal. Desno se je lahno vzpenjalo nizko, okroglo gričevje in se rumeno, sivo in zeleno svetilo v močni sončni luči. Temnomodre sence med hribi so izdajale doline,
j prelaze in soteske, ki so vodile v neznano. Tuj, strašen, skrivnosten svet! Mrtev, tog, sovražen, pa vendar tako čaroben!
Romantično zanimanje pa jih je zapuščalo. Polaščati se jih je začela utrujenost. Stiskali so zobe. Pojemati jim je začela sapa, kri je grozeče udarjala po žilah in lotevala se jih je omotica — prvi znak telesnega zloma. Vedeli so, da bo po njih, če omagajo. Toda držali so. Oddahnili so se, ko so končno pod nebotičnimi severnimi vrhovi Alp uzrli širjavo prečne doline. V kratkem loku so zavili vanjo.
Pot je bila strma. Izključili so pogonski vzvod in se prosto spustili po pobočju. Naglo so prevozili zadnjih petdeset kilometrov in končno zagledali vesoljsko ladjo — edini most na Zemljo. Zavili so k njej, zavrli in izstopili. Odprava je bila končana.
« Naproti jim je pritekel dr. Martini, oblečen v nerodno varnostno oblačilo. V skopih besedah jim je razložil, kaj se je pripetilo. Ko je dr. Wieland preiskoval stene ladje z Geiger-Mullerjevim števcem, je ugotovil, da so stene iz neznanih vzrokov začele čedalje bolj propuščati nevarno ultra sevanje. Vsi so se takoj oblekli v varnostne obleke in so nato naglo izstrelili nekaj raket. Eno izmed teh sta opazila Norman in Mundus.
Mundusu se je odvalil težak kamen od srca. Wie-land je bil res neprecenljiv! Ko bi stvar opaz;l samo uro kasneje, bi bilo po njih!
Seveda sedaj ni bilo misliti na kaj drugega, kakor na povratek. Nepropustne stene so zavoljo stalnega ot>-streljevanja energijskih kvantov bržkone postale tudi same radioaktivne. Spoznali so novo nevarnost vesolja, ki je niso predvidevali. Pač škoda, da ne bodo mogli doživeti luninega mrka, ki se bo začel čez nekaj ur!
Banane, čokolada in kruh
Tokrat kratek pogovor o šolskih malicah. Niti ne tako nepomemben, kakor to dojemajo nekateri starši, ki menijo, da šolske malice niso sestavni del šole in njenega delovanja. Z zdravstvenega stališča lahko govorimo celo o neobhodno potrebnem viru obnavljanja porabljene psihofizične energije naših otrok. Hudo zmotna je namreč ocena^, da šolsko delo pri osvajanju obsežnega učnega programa ne izčrpava otrokovih telesnih zmogljivosti. Dokazano je, da umsko ^ delo šolarjev prav nič ne zaostaja za vloženim naporom odraslih umskih delavcev pri njihovem vsakdanjem delu, ki v večini primerov niti ni tako neposredno vezano na intenzivno in domala neprekinjeno trošenje energije. Tudi poskusi o zmogljivosti otrok in primerjanje njih duševnih lastnosti, predvsem sposobnost koncentracije in pozornosti pri delu, so pokazali presenetljive razlike v prid otrok, ki imajo v šoli reden in izdaten obrok hrane.
Na šolah, kjer imajo urejene šolske kuhinje, lahko govorimo v celoti o pravilni prehrani otrok, kar se povsod kaže tudi v praksi: otroci laže dojemajo snov in je zaradi tega tudi pouk kvalitetnejši. Šolski obrati prehrane, torej šolske mlečne kuhinje, pa imajo razen te prednosti še eno: enotne malice in povsem »enakopraven« polažaj otrok vsebujeta vse pozitivne lastnosti osnovnega vzgojnega smotra današnje šole.
Ali drži ta trditev v celoti, če je »jedilnik« šolskih malic — tam, kjer nimajo šolskih kuhinj in jih otroci prinašajo v šolo z doma — tako pester in po vrednosti, ali vsaj v merilih sladokusja, tako neenoten? Res je, da je ta največkrat podrejen skrbnosti in razumevanju staršev do svojih otrok, ne kaže pa prezreti tudi različnih dohodkov staršev in njihovo plačilno zmogljivost, ocenjevano predvsem s stališča števila otrok. Kako boleče se vtisne v zavest otroka bogata, da ne
rečemo razkošna malica tega ali onega sošolca, ki se domala vsak dan postavlja z dobrotami, med katerimi so često tudi banane, čokolada, pecivo itd., medtem ko sam žuli dan za dnem suh ali pa skromno obložen kruh. Bili bi krivični, če bi odrekali otrokom pravico tudi do izbranih dobrot — toda na vprašanje, če ravnajo taki starši, ki bodisi zaradi boljšega gmotnega položaja, večje skrbnosti ali podobno pošiljajo svoje otroke v šolo s takimi malicami, lahko odgovorimo le nikalno. Ali ta neenakopraven položaj otrok glede malic ne budi v prvih občutka večvrednosti, v drugih pa grenko spoznanje ter očitek staršem, ki jim tega ne morejo nuditi?! Spet nova bolečina za ženo z manjšo plačilno zmogljivostjo ali mater več otrok, ki ji svojih občutkov ne prikrivajo.
V kuhinji imamo kredenco, ki nam jo je podarila še sfara mali. Z njo nismo prav nič zadovoljni in neizrečeno si želimo, da bi jo zamenjali z novo. Vendar menimo, da jo je škoda prodati, ker za stare stvari malo dobimo, še bolj škoda pa je, da bi jo sežgali. Stare kredence so po navadi solidno izdelane in so iz dobrega lesa. Zato se bomo raje odločili, da jo bomo popravili. Morda je celo mož priročen za tako delo. Če ne, pa poiščimo mizarja, ki nam za popravilo kredence ne bo preveč računal.
Spreten mizar bo iz stare kredence napravil popolnoma moderno pohištvo. Kredenco bo razstavil na spodnji in zgornji del. Zgornjega bomo obesili na steno,
Sicer pa so v zmoti vsi tisti starši, ki menijo, da delajo svojemu otroku uslugo, če mu dan za dnem kupujejo drage domače slaščice ali še dražje uvoženo kolonialno blago. Kolikokrat bi takemu otroku v šoli bolj teknil izdaten in cenen namaz rženega kruha z marmelado ali surovim maslom, ko je vendar znano, da se otroci še ob tako pestrem izboru sladkarij teh kmalu prenajedo. Za dokaz naj navedemo samo izjavo nekaterih vzgojiteljev, ki imajo skoraj vsak dan priložnost opazovati, kak0 ta ali oni razvajenček edin-ček zamenjuje svojo »sladko« malico in drago salamo za črn kruh.
Da, če bi nekateri starši upoštevali vse te okolnosti in bili bolje zdravstveno prosvetljeni, bi pri nakupu malice za svojega otroka upoštevali predvsem zdravo, preprosto in izdatno hrano. S tem bi hkrati preprečili marsikatero posredno krivico, ki jo nehote storijo številnim drugim otrokom.
spodnji del pa bo ostal na svojem mestu. Le-ta bo dobil novo ploščo, tako da ga bomo lahko uporabljali tudi za delovno mizo. Najbolj pa je važno, da v kredenci, oziroma sedaj v omarah, zeio ekonomično izrabimo prostor. Spodnji de! razdelimo z več policami. V spodnjem delu imamo prostor za lonce, sklede, pekače, deske in pokrovke. V predalih pa imamo kuhalnice in pribor.
Še bolj praktično je urejen zgornji del. Predelimo ga z več manjšimi policami in lahko uredimo tako, da ima vsaka stvar svoje mesto. V levem manjšem delu imajo prostor škatle s kavo, sladkorjem, rižem itd., posebno mesto imata steklenici za kis in olje, na notranjem delu vrat pa je majhna polička za majhne zavitke začimb. Drugi desni del, ki ga zapiramo z dvemi vrati, imamo za porcelan.
Zunanjo polico na zgornjem delu dobimo tako, da na kredenčni nastavek pritrdimo deščico. Tu pa imamo shranjeno vse tisto, kar pri delu v kuhinji najpogosteje potrebujemo.
Če bomo tako preuredili našo staro omaro, bomo prav gotovo zadovoljni. Prvič zato, ker bomo imeli iz stare kredence dva moderno kosa pohištva, drugič pa zato, ker si bomo s praktično ureditvijo olajšali delo v kuhinji.
Poskusite
JETRA ZA SLABOKRVNE
Slabokrvnim otrokom pa tudi odraslim xd ravniki pogosto priporočajo jetra. Ker je zdravljenje uspeino le, če jetra uživamo dalj časa, se jih vsakdo sčasoma naveliča. Zato jih je treba pripravljati na čimveč načinov.
Paziti pa moramo, da so jetra popolnoma sveža, zdrava in na hitro pripravljena. Le sveža jetra so okusna in zdravju neikodljiva, ker jih ponudimo večkrat kar
Vzel je bonbon ...
Pri otroku do sedmega leta starosti zaradi biološke in psihične nedozorelosti ni moč ustvariti jasnih pojmov o dobrem in zlem, zato tudi ne bi mogli govoriti o laganju in nepoštenem ravnanju. Isto velja tudi v tem obdobju otrokove rasti za krajo.
Kraja je po svojem psihološkem bistvu posledica občutka nekakšne določene pomanjkljivosti in protest okolju, v katerem določena oseba živi, proti njenim omejitvam alt slabostim. Oglejmo si tale primer:
Pred vojno so otroci po vaseh, kjer je sladkor pomenil redkost, najpogosteje jemali ravno sladkor in slaščice. Zdaj pa so pojavi takšnih tatvin bolj redki, kar priča, kako so relativni. Če pred otrokom stvari skrivamo > in zaklepamo, a jih le-ta potrebuje, potem je povsem razumljivo, da jih bo otrok najbrž vzel, ne da bi koga vprašal.
Često otrok nima namena krasti, temveč kratko malo vzame tisto, kar želi in kar potrebuje. Zato so krivi odrasli, če zavoljo vsakega koščka kruha ali sladkorja napravijo problem in vzbude v otroku čustvo, ki najbolj škoduje njegovemu razvoju:	občutek
krivde, nedostojnosti, manjvrednostni kompleks in občutek splošne negotovosti. Zato lahko samo s pravilnim odnosom do otroka dosežemo, da bo takšno ravnanje osamljeno, da se ne bo več ponovilo.
Tatvina je vselej signal, da otroku nekaj manjka. Toda novejše ugotovitve psihologov in otroških psihiatrov so pokazale, da gre ob takšnih priložnostih za nekaj veliko globljega, kot je navadno gmotno pomanjkanje. Običajno gre za pomanjkanje ljubezni in pozornosti staršev, zlasti matere, za nekakšno bojazen, da ga bodo njega, otroka zapustili itd. Tatvina je simbolični izraz otrokove težnje po tem, da bo nadoknadil to pomanjkanje, protest proti krivici, ki jo otrok zaradi tega občuti, včasih pa tudi težnja, da si otrok pridobi naklonjenost ali ljubezen.
Otroci vsekakor niso krivi za nesporazume med roditelji, a jih vseeno mnogo teže občutijo, kakor se to misli. Zato pri starejših otrocih razlagamo krajo kot znak, da otroci niso srečni, da so v njih nasprotja ali neizpolnjene želje, nezadovoljstvo ali strah. V takem položaju je očitno, da kazen lahko samo okrepi krivca na njegovih krivih poteh in da jo je treba najodločneje zavreči kot sredstvo, s katerim bi odvadili otroka kraje.
surova, opečena oziroma na pol kuhana. Na hitro pa jih pripravljamo zato, da ostanejo mehka in ohranijo čimveč vitaminov in drugih dragocenih snovi.
Za dietno prehrano uporabljamo goveja, telečja, včasih pa tudi kokošja jetra. Svinjska so premastna, smejo pa jih uživati zdravi ljudje. Ovčjih jeter se Izogibljimo, ker ovce pogosto bolujejo za metiljavosfjo.
Preden jetra uporabimo, jih na hitro operemo, nakar odrežemo kožice in žleze.
NAMAZ IZ SUROVIH JETER
Jetra očistimo, nastrgamo in pretlačimo. V skledi penasto vmešamo surovo maslo, dodamo jetra, jih začinimo s strtim česnom, s soljo in s sesekljanim zelenim peteršiljem, za odrasle tudi s poprom. Po okusu jih pokapamo z limoninim sokom, nakar jih dobro zmešamo i* debelo namažemo kruhke.
■ Če se vam je v naglici razlila stop-ljena mast po mizi ali tleh, jo boste zelo lahko odstranili, če madež polijete z mrzlo vodo, da se mast strdi; nato jo z nožem odstranite. Z mastjo polito ploščo štedilnika takoj obrišite s časopisnim papirjem.
60SP0DIDJSK1 IWSV€ll
■	Spomladansko cvetje bo v vazi dolgo sveže, če boste vedno, kadar boste menjavali vodo, dodali še žličko sladkorja v prahu.
■	Če se lasje cepijo, je to znak, da bo rast las počasnejša. Tedaj je najbolje, če lase skrajšate in jih enkrat tedensko, po umivanju, splaknete v pivu.
■	Čevlji so neprimerno bolj izdržlji-vi, če jih vsak dan mažemo s kremo
za čevlje in dobro zgladimo z mehko krpo.
■	Če želimo ublažiti kisel okus paradižnikove juhe ali omake, razen sladkorja pred serviranjem dodamo še košček starega kruha. Kruh hitro zbere odvečno kislino in ga tako lahko, se preden se razmoči, odstranimo iz jedi.
■	Če je pergamentni senčnik pri namizni svetilki poškodovan, ga lepo lahko popravite s tem, da ga obvijete z mrežastim blagom (kot za zavese).
■	Tintne madeže očistite s prta, če na popacano mesto položite rezino sveže limone. Ko bo prt vpil sok, bo ta madež izginil. Preostane vam le še to, da prt operete.
■	Ko peremo temnejšo obleko, je prav dobro, če madeže predhodno označimo z belo nitjo. Na vlažni tkanini se madeži slabo vidijo in je zato težko opaziti zamazana mesta.
I
Pomlajena kuhinjska kredenca
Varnostne obleke so morali na povratku obdržati. Drug za drugim so vstopili skoz zračno zaporo v ladjo. Profesor je še poslednjič otožno pogledal ta mrtvi, nevarni, pa vseeno tako zanimivi svet. Ker pa ga je že zmagovala utrujenost, mu je bilo slovo lažje. Tolažilo ga je tudi upanje, da se kmalu spet vrne.
Čez deset minut je velikan zdrsel po tleh, se lahkotno dvignil pod nebo in se nameril proti planetu Zemlji.
Čez dolgih osemnajst ur je vesoljska ladja pristala na letališču v oazi. Zakrinkane, popolnoma izčrpane, toda neznansko srečne postave so se opotekle iz vozila proti pripravljenim avtomobilom. Sicer je vsakdo v oazi vedel, da je prispela vesoljska ladja, toda množica je pričakovala junake vesolja v spoštljivi oddaljenosti od nevarnega vozila, Mundus je bil po radiu sporočil, da je postal oklep vesoljske ladje hudo radioaktiven.	% j
Nekatere vesoljske popotnike so morali takoj prepeljati v bolnišnico; drugi so bili samo silno utrujeni, a sicer povsem zdravi. Tako tudi Mundus, ki je po prvih razburjenih pomenkih in bežnih poročilih malo pojedel in potem zaprosil, naj mu pripravijo kopel. V kopalni kadi pa je možak — zaspal!
Tako se je končal prvi uspeli polet na Mesec!
LUNIN MRK
Medtem ko se je na Mesecu dogajala ena izmed največjih pustolovščin, kor so jih ljudje kdaj doživeli, se je odigravalo v srcu Sahare nekaj, kar bi bilo bolj primerno imenovati veseloigro.
Ker je bil Frank Eigbrecht tibbujskemu velikašu Bisri
Kolokomiju zagotovil, da bo temeljito pretehtal njegove I roparske zahteve, je noč minila še kar mirno.
Že ob šestih popoldne so rešetkasti tubus daljno- | gleda postavili in dr. Kibicki je pripravil specialne fotografske aparate z vloženimi visoko občutljivim filmi.
Zrak je bil čudovito čist in mesečev lik v daljnogledu nadvse oster. Naravnali so instrument na 750-krafno povečavo in ga namerili na prečno dolino v Alpah.
Okrog osmih zvečer je Kibicki menil, da vidi temno točko, ki je prej ni bilo. To je bil domenjeni dimni znak.
Mrzlično so posneli na ducate podob in jih takoj razvili. Na posnetkih so videli, da točka ni bila optična prevara. Eden izmed radiotelegrafistov, ki Je v kratkih presledkih stalno klical oazo, je medtem prejel obvestilo, da je Mundus že prispel na Mesec.
Odtlej se od daljnogleda niso ganili. Jarkosvetla lu- j nina površina pa je oči zelo utrujala. Ker motnih očal iz bojazni, da ne bi kaj spregledali, niso uporabljali, so se ob daljnogledu stalno izmenjavali dr. Kibicki, Eigbrecht in eden izmed v astronomiji dobro podkovanih tehnikov.
Proti polnoči se je pojav ponovil na meji Alp in Mare imbrium in zjutraj okoli petih spet ob južnem vznožju krožnega gorovja Plato. Pogumni raziskovalci so očitno uspešno napredovali po Mesecu.
O tem so takoj sporočili v oazo in v proslavo velike pustolovščine spili nekaj steklenic vina.
Eigbrecht pa je moral ohraniti čisto glavo. Ko bi bil vedel, da se je moral Mundus z Meseca predčasno vrniti, bi lahko preprosto naložil stvari na letali in odletel z negostoljubnega Tibestija. Tako pa je moral po načrtu ostati
tod še dan in noč, da bi opazoval bližnji lunin mrk in fotografiral morebitne nadaljne dimne znake.
To je sedaj postalo težavno.
Ujeti tibbujski poglavar mu je povedal, da bi bili starega Bisro Kolokomija že zdavnaj odstavili, ko bi s® ne bali njegovih čarovniških moči. Velikaševa mlada žena je bila poglavarjeva nečakinja in zatrjeval je, da bi rad skupaj z njo zavladal namesto starega Bisre.
Eigbrecht je poglavarju vrnil orožje in ga poslal k oblegovalcem.
Sicer mu je bilo vseeno, kdo Tibbujcem vlada. Toda sovražno ravnanje starega Kolokomija je vzbudilo v njem maščevalna poželenja. Sklenil je, da bo pomagal staremu poglavarju, ki je bil med svojimi ljudmi očitno zelo priljubljen.
Sprva je hotel počakati na domenjeni sestanek t mlado vladarico. Nje pa ni bilo. Bržkone ji je stari prebrisanec prišel na sled.
Po mirni noči je napočil nov dan. Okoli poldneva sta spet prispela na čelu velikanskega spremstva BisrO Kolokomi in njegova mlada soproga. Oba sta bila tesno zastrta, kar ni kazalo nič dobrega.
Bisra je imel ob sebi divjega, hudogledega možaka. Ta je za vladarjem ponavljal njegove besede. Stari torej niti preko tolmača ni hotel govoriti z Eigbrechtom! Spet nova, velika žalitev!
»Sedaj mi je pa zadosti!" je komaj zadrževal sveto jezo Eigbrecht. »Pokliči poglavarja, da bom fahko 9°~ voril tako, kakor ta stari razbojnik!"
Ujeti poglavar je že čakal v ozadju.
(Dalje prihodnjič)
„Še dva meseca,
tovariši...
Jeseni 1941. leta sem nekega dne sedel pri članu tedanjega novomeškega okrožnega komiteja. Med razgovorom je nekdo potrkal in vstopil. Na vratih se je pokazal fant, črnih las in temne polti.
»Zdravo, Karli,« je dejal in pri tem pokazal dve vrsti belih zob. Iz njega sta žarela zdravje in iskrena neposrednost.
B I je partizan, ki je prišel poročat o svoji Zadnji akciji na nemško patruljo nekje v Zasavju. Podrobnosti se ne spominjam več, nisem pa pozabil njegovih besed, ko se je poslavljal:
»Še dva meseca, Karli, pa bomo vkorakali v Ljubljano.«
Presenetilo me je. »Kaj?« sem se vprašal, samo še dva meseca, pa bo konec? Če bom tako mencal s svojim odhodom v partizane, ne bom doživel niti ognjenega krsta. Če ta tako pravi,« sem razmišljal naprej, »že mora biti res, saj je partizan in živi sredi dogodkov.«
*
Meseci v letu 1942 so se vlekli kot lačno leto. Roška ofenziva se je široko razmahnila. Italijanov tedaj ni bilo treba dosti iskati; povsod si utegnil naleteti nanje.
Po hudih, a uspešnih bojih se je Cankarjeva brigada to jesen preselila v zapuščene kočevske vasi. Počitek je trajal štirinajst dni. To je bilo štirinajst zelo, zelo dolgih dni. Dolgih zato, ker smo se vse te dni hranili »individualno«, kar je pomenilo, da si je vsak zase kuhal to, kar mu je pač mati narava ponudila. Brigadna intendanca je tedaj popolnoma odpovedala.
' Meni in seveda tudi vsem drugim je narava tedaj nudila samo slive. Tisto leto jih je t»a Kočevskem obrodilo toliko, kakor že dol-go ne. Jedilni list je bil dokaj preprost: zajtrk ~~ slive, obed — slive, večerja — slive.
Predzadnji večer našega bivanja v teh vaseh sem zaslišal radosten klic:
»Hura, Tilen pelje voz krompirja!«
Vest je bila resnična. Par lepih, močno penastih konj, je vleklo v hrib težak voz, naložen s kromp:rjem. Sto metrov pred kuhinjo si je desni konj zlomil nogo. Še danes nisem popolnoma prepričan, če je bil ta zlom res zgolj naključje. Naj bo že kakorkoli, vem samo to, da smo še tisti večer, po dolgem času, okusili zopet meso.
Toda mnogo bolje bi bilo, če mesa tudi tedaj ne bi večerjali. Konja so seveda še toplega in prepotenega vrgli v lonce. Nujna posledica tega je bila, da smo vso noč letali kot netopirji.
Mladi mož sc je ustavil pred njo.
Odkril se je.
‘Vam je ime Hermina,« je rekel strogo.
•Oprostite . . .«
»Ali vam je ime Hermina? Da ali ne?« »Ime mi je Hermina. Toda jaz vas vendar ne poznam.«
Mladi mož ji je pogledal globoko v oči. »Tudi jaz vas ne poznam. Danes me prvič vidite. Kljub temu vem, da vam je ime Her-ina.«
•Toda kako veste to?«
»\em “se mnogo več,« je vsiljivo nadaljeval mladi mož. »Vem, da ste poročeni, da ifttate trisobno stanovanje z vrtom, da so Vam na vrtu miši uničile pred nedavnim ko-*faj nasajeno solato, da je vašemu možu ime , runo in da je vaš zakon na vašo veliko zalost ostal do danes brez otrok. Ali je vse točno?«
Hermina je bila vsa pretresena. Roke so brez moči obvisele ob telesu.
»To je naravnost skrivnostno. Vse je do Pičice točno.«
*Včeraj ste imeli veliko perilo in ste na Vrtu obesili sedeminšestdeset kosov perila.« v ‘Aha! Vi gotovo stanujete nekje v sosedini!«
Mladi mož je potegnil svojo listnico.
*Nikakor. Še nikoli do danes nisem bil v tern mestu. Danes zjutraj šele sem prispel. Tu ^ m°j potni list in datum prestopa meje. Tu-je tudi moj vozni listek. Še pred štirimi Llmi sem bil v inozemstvu.«
DUŠAN ŠVARA-DULE
sva se
ponoči našla s komisarjem Janezom vsak na svoji strani grma in razmišljala o tem čudnem naključju, je Janez nekako skozi zobe stisnil:
»Veš, Dule, to ni nič hudega, saj bo tako čez dva meseca konec vojne.«
Leta 1943 smo že prerasli v armado. Utripi zaledja in operative so bili vsklajeni. Kamor so naše brigade udarile, je nastala v sovražnih vrstah vrzel.
V zgodnjih mesecih tega leta smo bili onkraj Gorjancev ter s XIII. Proletarsko pestili neko italijansko divizijo. Po opravljeni nalogi smo se preselili v Krašiče ter nadaljevali z akcijami. Našo dejavnost smo usmerili pretežno na progo Karlovac-Zagreb.
Neko noč smo izbrali za napad železniško postajo v bližini Jastrebarskega. Akcija je normalno potekala. Uničili smo telegrafsko-telefonske naprave in kretnice ter popolnoma onesposobili postajno poslopje.
Po končani akciji se je bataljon zbral in pripravil za odhod. A Leva, komandirja druge čete, ni bilo nikjer. »Kaj je z Levom?« smo se vprašali. Nihče ni ničesar vedel zanj. Razkropili smo se na vse strani, prestrašeni, da se mu ni morda kaj pripetilo. Zadeva je postajala resnejša, ker je čas hitel in bi se utegnil oklopni vlak vsak hip prikazati.
Postavili smo hitro zasede na progi proti Karlovcu in Zagrebu ter še naprej iskali. Pritajeno smo klicali v temo: »Lev, Lev, kje si, oglasi se!«
Ko sem stopal po peronu vzdolž tračnic, sem zaslišal iz teme globok, vendar slaboten glas: »Na pomoč, pomagajte mi!«
Podzavestno sem čutil, da prihaja glas iz bližine, vendar si nisem mogel predstavljati odkod, ker je bilo okoli mesta, kjer sem stal, popolnoma ravno. Tla so bila posuta z belim peskom, kot je pač na postajah v navadi.
Prestopil sem se še nekaj korakov in zazdelo se mi je, da slišim glas iz zemlje pod seboj. Bil sem sam in odkrito povem, da mi ni bilo lahko pri srcu. Videl nisem nič, slišal sem pa glasove, kakor da bi nekdo govoril iz trebuha.
Ko sem se ozrl, sem zagledal na zemlji štirikotno liso. Previdno sem se ji približal in že dokaj jasno razločil Levov stokajoči glas, ki je moledoval za pomoč. Na vprašanje, kaj počne spodaj, je v eni sapi izdavil:
»Voda — mrzla — hitro!«
Lazil je okoli in v svojem prodajanju zijal ni gledal, kam stopa. Tam so bile namreč tri, po deset metrov globoke cisterne z vodo
za napajanje lokomotiv. Dve sta bili pokriti, ta, v katero je Lev štrbunknil, pa je imela razbit betonski pokrov. Ravno njo si je izbral za svojo kopel.
Dve uri je trajalo, preden smo ga izvlekli. Bil bi že davno prej na suhem, če nam ne bi dvakrat telebnil nazaj, ko smo ga vlekli ven.
Ko se je preoblači, pa mi je ob tisti nesrečni odprtini šepnil:
»K vragu, Dule, čez dva meseca pa bo kljub vsemu že konec!«
A ne mislite, da mu tedaj nisem verjel.
*
Leto 1944. Italija je že zdavnaj odšla po gobe. druga fronta se je razmahnila. Skoraj sleherni dan smo gledali zavezniške bombnike, ki so se vračali nad Prmorsko v svoje baze. Nemci so se še vedno besno otepali na vseh koncih, čeravno so ostali sami.
Dr. Volčjak je prišel nekega jutra z zemljevidom v roki in predlagal lokacijo kraja za bodočo bolnišnico »Franjo«. Kraj se mi je zdel primeren.
»Začni!« sem mu rekel. Čez nekaj dni sva odšla pogledat tisto mesto. Spotoma mi je naložil štirimetrsko desko, rekoč: »Da pot ne bo zastonj!«
Bolnišnica je bila zgrajena in kmalu zatem se je napolnila z ranjenci. Pretrpela je tudi že sovražni napad. BranTi so jo ranjenci-re-konvalescenti. Puškomitraljezec, ki je izza skale ob vhodu v bolnišnico uspešno odbijal
vse juriše Nemcev, je med lajanjem svoje strojnice in eksplozij nemških min kričal:
»Nate, barabe švabske, zdaj je čas, čez dva meseca vas bo tako že hudič vzel!«
*
Leto 1945. Marca smo se v Trnovskem gozdu krepko spopadli z Nemci. Ko je največji naval proti večeru začel ponehavati, sem zaslišal iz smeri, kjer je stal naš minometalec, piskav in skoraj jokajoč glas:
»Prosim te, dvigni za pet stopinj, boš videl da bo bolje!«
»Pejdi, oštja, u maloro, ma ne vidiš, da je bila prva dobra!« Glas je donel kot iz soda in je bil zelo podoben medvedjemu brundanju.
Pristopil sem. Vodja minometalca Geno in njegov pomočnik Ivica sta se divje prepirala, čigavi^ elementi so za nagib minometalčeve cevi boljši. Imela sta samo še tri mine, zato je bila njuna vnema za čimboljše zadetke razumljiva.
Ko sem ju vprašal, čemu se vendar prepirata, ker imata tako še samo tri mine, mi je Geno s svojim basom odvrnil:
»Ma, kaj če nam več, čez dva meseca bomo že doma!«
*
Tudi njemu sem verjel in zdi se mi, da je bilo to dobro in prav. Samo Geno je bil »na tekočem« in je zato tudi do pikice natančno pogod i konec druge svetovne vojne.
WENZEL CRIES:
Izposojena knjiga
Kdor ima mnogo knjig, ima tudi mnogo prijateljev, seve takih, ki si jih radi izposojajo.
Po je prišel eden takih na obisk. »Lepo, da si se me spet enkrat spomnil," sem ga pozdravil z malce grenkim nasmehom, zakaj prijatelj se je brez obotavljanja pognal proti moji knjižni omari. S pogledom, ki bi ga zanj zavidal sam Sherlock Holmes, vam rečem, jo je v trenutku odkril. Tisto knjigo namreč, ki sem jo bil lep čas iskal po knjigarnah in sem jo komaj uro poprej dobil v antikvariatu.
»Glej no,” je bil prijatelj ves iz sebe, »prav tole knjigo sem si že dolgo želel. Posodil mi jo boš."
Kar precej ponosa me je navdalo, ko sem slišal tolikšno hvalo knjige, ki sem jo dolgo iskal. »Pa sem jo šele pred eno uro..." sem hotel začeti, on pa me je prekinil: »Jutri jo dobiš gotovo nazaj." S knjigo pod pazduho se je brž poslovil.
Ko sva se srečala po treh dneh, mi je potožil, da ga je moril nenapovedan obisk in da še ni mogel prebrati moje knjige. Pa sva se spet srečala čez teden dni. Prepričevalno je motovilil z rokami in mi dopovedoval, da je odpovedal kegljaško partijo samo zaradi tega, da bi tisti večer v miru prebral mojo knjigo.
JO HANS RO S S LE R:
UGANKA
I
»Toda — od kod potem vse to veste?«
»To je moja velika skrivnost!« je mladi mož energično nadaljeval. »Vem še mnogo več. Vaš mož je državni uradnik, dela v isti pisarni z nekim gospodom Flemingom. Gospod Fleming je poročen, njegova žena je plavolasa in si je pred nedavnim kupila nov klobuk, ki ji sploh ne pristaja. Razen tega si je dala predelati obleko, ki jo je nosila preteklo zimo.«
»Potem gotovo poznate gospo Fleming!«
»Prisegam vam, da gospe Fleming še nikoli nisem videl. Toda vrniva se k vam: poročeni ste osem let, bi lahko sicer dobili mnogo boljšo partijo, vendar ste se odločili za Bruna zaradi pokojnine, ki jo ima kot uradnik. Vaš mož gre vsako soboto na kegljišče in je preteklo soboto prišel domov šele ob dveh zjutraj. Dalje: ena od vaših sester hoče poročiti nekega moškega, o katerem ničesar ne veste. Vaš mož se je zato o njem informiral, vendar še ni dobil odgovora. Vaša mati , vam je pred tremi dnevi pisala pismo, v katerem je napovedala svoj obisk čez teden dni. Zaradi tega ste se z možem sprli in mu pri tem očitali, da je pred tremi leti bil njegov brat štiri tedne pri vas, ko je zaradi ne-
pravilnosti v službi pri plinarni izgubil službo. Ali je to točno?«
Hermina se je vsa tresla kot šiba na vodi.
»Gospod, to je že blizu čarovnije!«
»Saj tudi sem čarovnik.«
»Moj bog!« je vzdihnila Hermina vsa pretresena.
Mladi mož se je prvič nasmehnil.
»Lahko se udeležite tega mojega znanja, draga gospa. Nimam namena, da bi ohranit to skrivnost zase. Če želite, sem radevolje pripravljen povedati vam svojo skrivnost, kako zvem vse te stvari — za malenkostno odškodnino tišoč šilingov.«
»In potem bom lahko tudi jaz, kot vi, spoznala življenje tujih ljudi do vseh teh podrobnosti najintimnejšega življenja?«
»Prav gotovo, draga gospa.«
Hermina je brskala po svoji torbici in potegnila tisočak. Izročila ga je mlademu možu.
»No — kako moram narediti?«
Mladi mož se je sklonil k njej in ji zaupno dejal:
»Prav tako kot jaz. Peljite se v tramvaju. Tako sem se jaz namreč pred desetimi minutami peljal v tramvaju in stal tik za vami, pri tem pa natanko poslušal, kar ste pripovedovali svoji prijateljici...«
Po šestih tednih sem ga obiskal na domu, pa so mi povedali, da se je odpeljal na dopust. Knjigo je seve vzel s seboj. Nekaj tednov kasneje sem se spet oglasil pri njem. »Prav gotovo prihajaš zaradi knjige," me je nagovoril, nato pa je malce jecljaje prišel z besedo na dan: »Veš, na dopustu sem spoznal dekle — čedna je, ti rečem — pa mi je povedala, da bi zelo rada brala tisto knjigo. Saj veš, takšno željo je težko odreči. Saj je tako, ali ne?"
Pa se nisem dol prav prepričati. Prijatelj mi je svečano zagotovil, da si ne bo pri meni prav gotovo nikoli več izposodil nobene knjige. Bil je užaljen, jaz pa sem ga prosil za naslov tiste znanke z dopusta.
Bila je v resnici čedna, prijatelj ni prav nič pretiraval. Pa prijazna je bila z menoj, v kino sem jo povabil... Ko sem ji povedal zaradi knjige, ji je postalo mučno, pa je rekla, da jo je posodila svojemu predstojniku v pisarni. To pot sem bil vesel jaz, zakaj njenega šefa sem dobro poznal kot prijatelja pri kartah.
Mož je bil zares prijazen in me je povabil na partijo kart k sebi na dom. Ko sva kramljala pri čaši vina in sem mu razložil vse v zvezi s knjigo, mi je povedal, da je bil dan poprej pri njem na obisku slaven pesnik — da ga ne poznam, je vendar kulturna sramota — in si je izposodil tisto knjigo. Seveda nisem mogel uiti temeljitemu predavonju o velikih zaslugah tistega pesnika.
Cele tri ure mi je pesnik bral svoje neobjavljene verze, tako da sem od utrujenosti malone pozabil povprašati po svoji knjigi. »Saj sem vedel, moja teta!" je zavrtel oči, jaz pa sem imel precej težav, preden sem izvedel za naslov tete, ki si rada izposoja knjige.
Spet je minilo nekaj dni, potem pa sem stal pred vrati v stanovanje tiste tete: »Do- ' volite, oprostite, prihajam zaradi knjige, zaradi svoje ..."
»Ne posojam knjig! Kar pojdite v javno knjižnico, mladi mož!" In so se mi vrata zaloputnila pred nosom.
Približno leto dni kasneje sem imel opraviti v sosednjem mestu, pa sem obiskal mimogrede tudi znanca, ki ga nisem videl že lep čas. Mož je imel veliko knjižnico, ki mi jo je prav rad razkazal. Nemogoče, vam rečem, tista knjiga je ležala na vrhu kupa svojih vrstnic! Po praski na platnici sem jo spoznal. Moja knjiga je bila in žig tiste starinarne je bil v njej.
»Tole tu misliš?” je mirno spregovoril. »Dolgočasna reč. Če jo hočeš brati, ti jo prav rad posodim. Nekdo mi jo je posodil; če me ubiješ, ne vem, kdo je bil. Veš kaj, kar dam ti jo, zdaj je ne potrebujem več in mi je samo v napotje.”
»Prisrčna hvala," sem s težavo spravil iz grla.
Vprašanje slovenskega jezika pred Komisijo za človečanske pravice
(Nadaljevanje s 1. strani) ponoviti v nemškem jeziku. Ta proces pred Komisijo za človečanske pravice naj bi bil »Testprozess«, s katerim je slovenska manjšina na Koroškem hotela pred svetovno javnost, katere pritožbe pa so čisto neupravičene, ker daje Avstrija manjšini vse pravice, ki ji grejo, kar zlasti kaže »vzorna ureditev šolskega vprašanja«. V ostalem je značilno, da je slovenska manjšina s sodnikom v Ro-žeku v dobrih odnosih in pri Izopu se sploh ne more govoriti o »žrtvi«, ker v tem primeru vendar ne gre za stvar večjega pomena.
Na ta izvajanja zastopnika tožene stranke je ponovno govoril dr. Andorfer in na koncu še dr. Franci Zsvitter, ki je vodil proces v Rožeku. Odločno je zavrnil trditev zastopnika avstrijske republike, da bi bil namenoma zavlačeval vložitev tožbe in da naj bi bil ta proces načrtno organiziran kot »Testprozess«. Poudaril je, da pri procesu ne gre za pritožbo proti avstrijski republiki niti ne proti rožeškemu sodniku, marveč edino le za koriščanie pravice po pritožitelju, da se obrne
na Komisijo za človečanske pravice, ker se mu je po njegovem mnenju zgodila krivica, za katero v Avstriji ni mogel najti zadoščenja. Nerazumljivo je zato razburjenje zastopnika republike Avstrije, ko je vendar Avstrija sama z ratifikacijo Konvencije dala svojim državljanom to pravico.
Na osnovi aktov je nato dr. Franci Zwitter še dokazal, da je tožbo vložil brez vsakega zavlačevanja in ravnal samo v okviru pooblastila ki mu ga je dal pritožitelj. Končno je še poudaril, da se ne more strinjati z mnenjem zastopnika tožene stranke o pojmu »žrtve« — člani manjšine imajo za ta pojem bolj točen občutek: žrtev ni nujno le »krvave žrtve«, žrtev je lahko tudi človek če se mu zabrani govoriti v materinem jeziku, kar je vendar ena najosnovnejših človečanskih pravic. V tem smislu je ponovno prosil Komisijo, da ugodi pritožbi Izopa.
Po dveh sejah, ki sta trajali skupno kake štiri ure, je predsednik razpravo zaključil in sporočil sklep, da bo odločitev sporočena pismeno.
Karl S c h r a n z (Avstrija) je vreden naslednik .zlatega” Toneja Sailerja. Letos si je osvojil naslov svetovnega prvaka v alpskih disciplinah in že četrtič postal zmagovalec na mednarodnih tekmah za pokal Kandahar.
SMUČANJE
POKAL KANDAHAR — SCHRANZ
ČETRTIČ ZMAGOVALEC
Zadnje veliko mednarodno tekmovanje v alpskih diskciplinah je potrdilo, da je Avstrija v smučanju tudi v letošnji sezoni brez prave konkurence; to velja tako za moško kot tudi za žensko ekipo. V Sestieru, kjer je bilo veliko mednarodno tekmovanje za pokal Kandahar, je svetovni prvak Schranz zmagal v smuku ter v slalomu dosegel tretje mesto, kar mu je prineslo zmago v kombinaciji. Tako je Avstrijec Schranz že četrtič osvojil častni naslov zmagovalca. Drugo mesto je prav tako zasedel Avstrijec Zimmermann, tretji predstavnik naše države — Stiegler pa je dosegel četrto mesto.
V Sestieru pa je blestela tudi avstrijska ženska ekipa, saj je Traudl Hecher z odlično tehniko in lepim slogom osvojila zmago v smuku in kombinaciji.
GARTNERKOFEL: GRUBER VELIKA
SENZACIJA
Z vebko sepzacijo se je zaključilo alpsko tekmovanje na Gartnerkofelnu pri Šmohorju, kjer je mladinec Gruber zmagal pred Falchom, avstrijskim reprezentantom na svetovnem prvenstvu. Mladi smučar iz Lienza je s tem dokazal, da bo z njim treba resno računati tudi pri olimpiadi v Innsbrucku.
SKOKI V LAHTI JU: PRVI LEODOLTER
Ob sodelovanju najboljših svetovnih skakalcev je na veliki mednarodni prireditvi smučarskih skokov v Lahtiju na Finskem senzacionalno zmagal Avstrijec Leodolter. Zmaga avstrijskega prvaka pred Fincem Immonenom in Norvežanom Larsenom je vsekakor izreden uspeh; sodelovali pa so poleg tega najboljši skakalci — razen svetovnega prvaka Recknagla — tudi iz številnih drugih držav. Jugoslovanski tekmovalci,
Močna sadna drevesca in ribeze nudi drevesnica
MARKO POLZER pošta it. Vkl v Podjuni St. Veit Im Jauntal
ki so pri treningu pokazali izvrstno znanje, se pri nedeljskem tekmovanju pred 40.000 gledalci niso mogli uvrstiti.
HOKEJ NA LEDU
COLORADO SPRINGS ZARADI POLITIČNIH SPOROV NIMA PRAVE
PRIVLAČNOSTI
Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, ki se trenutno odvija v Colorado Springsu, je veliko zgubilo na svoji privlačnosti, ker se vzhodne države — predvsem izvrstni ekipi Sovjetske zveze in Češkoslovaške, ki spadata med najboljše na svetu — ne udeležujejo tekmovanja. Tako je ostala Kanada brez resne konkurence in bo zan miva edinole borba za ostala mesta, saj prvega mesta kanadskemu moštvu verjetno nihče ne bo mogel ogrožati. Še največ izgledov pripisujejo Švedski, ki je v uvodni tekmi po zelo napeti igri senzacionalno premagala Ameriko (2:1), katera je že prejšnja leta zelo resno posegala v boj med najboljšimi hokejskimi ekipami sveta.
Avstrijska ekipa, ki je v prvi tekmi sicer visoko premagala Avstralijo z rezultatom 17:0, se je po porazu, ki ga je utrpela v tekmi proti švicarskemu moštvu (4:9), uvrstila le v drugo skupino in v boju za naslov svetovnega prvaka sploh ne bo imela besede. Zato pa ima prav dobre izglede v svoji skupini.
SVETOVNE ŠTUDENTSKE IGRE
V	VILLARSU
V	Villarsu so bile prejšnji teden svetovne študentske igre v zimskem športu. Zbrali so se predstavniki cele vrste držav in so se študentski predstavniki pomerili v posameznih disciplinah. Za slovenski šport je vsekakor pomemben uspeh, ki sta ga v tekmovanju dvojic v umetnem drsanju dosegla ljubljanska tekmovalca Tjaša Andree in Peter Per-šin, ki sta osvojila tretje mesto in s tem bronasto kolajno. V drsalnem sporedu posameznikov je v prostem drsanju zmagal evropski prvak Alain Calmat, Jugoslovan Peršin pa je v ostri konkurenci zasedel odlično šesto mesto. V konkurenci žensk je slovenska tekmovalka Andreejeva dosegla sedmo mesto. V hokeju na ledu je dosegla največji uspeh ekipa Češkoslovaške, ki je v finalnih srečanjih premagala Švedsko (11:1) in Sovjetsko zvezo (3:1) ter si osvojila prvo mesto.
RADIO PROGRAM
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranja gimnastika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba —
13.10	Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet.
Sobota, 17. 3.: 8.00 Otroški zbor Radia Celovec — 8.\)5 Naš hišni vrt — 8.15 Majhen jutranji koncert —
14.15	Pozdrav na!e — 15.30 Roman — 15.50 Za filateliste — 16.00 Iz vseh dolin zveni — 16.30 Za delovno ženo — 17.10 Dunajske melodije — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.35 .Velika simfonija*.
Nedelja, 18. 3.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.00 Popevke od včeraj — do danes še ne pozabljene — 11.00 Ljudska glasba iz Avstrije — 12.00 Nedeljska glasbena promenada — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate —
17.05	Glasba ob petih — 19.00 Nedeljski šport — 21.00 Dunajski pozdrav.
Ponedeljek, 19. 3.: 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Posebej za vas — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Non stop-glasba — 17.10 Pozdrav nate — 18.25 Za vas
—	za vse — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.25 Zvečer še vesel ... — 20.30 Radijska igra — 21.15 Komična Azija. Glasbeno potovanje.
Torek, 20. 3.: 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Posebej za vas — 15.30 Komorna glasba — 16.00 Non stop-glasba
—	17.10 Koncert — 19.00 Srečna Avstrija — 20.15 Slušna igra — 21.30 Zabavna glasba.
Sreda, 21. 3.:	8.00 Zveneči jutranji	pozdrav	—	8.15
Glasba mojstrov	— 15.00 Glasba za	mladino	—	16.00
Non stop-glasba	— 17.10 Glasba, ki	nam dopade —
18.15	Pomoč vsakdo potrebuje — 19.00 Popevke — 20.15 Orkestrski koncert — 21.15 Kraljeva nova obleka.
Četrtek, 22. 3.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 13.30 Majhna melodija — 14.45 Ura pesmi — 15.15 Posebej za vas — 17.10 Popoldanski koncert — 18.35 Mladinska odda a — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 .Teče sneg od strehe" — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 23. 3.:	8.00 Zveneči jutranji	pozdrav	—	8.15
Koncertna ura — 15.00 Komorna glasba — 16.00 Non stop-glasba — 17.10 Koncert — 18.15 Pestro mešano —
19.00	Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Halo! Teena-gerji! — 21.00 Znani dirigenti.
DRUGI PROGRAM:
Sobota, 17. 3.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.45 Ti in žival — 10 00 Šolska oddaja — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Agrarna politika — 14.15 Sestanek pri televiziji —
17.10	Klavir v ritmu — 18.25 Iz spodnje police — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.35 Svetovno znani šansoni —- 20.00 Vseh devet! — 22.35 Melodije in ritmi —
23.10	Operetni koncert.
Nedelja, 10. 3.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega? — 9.00 Operni koncert — 11.15 Koncert — 13.10 Za avtomobiliste — 14.10 Orkester de Basile — 15.00 Non stop-glasba — 18.25 Nazaj h šolski klopi — 19.10 Teden dni svetovnih dogodkov — 19.30 Glasbeno popotovanje
—	20.00 6.Nedeljski koncert — Italijanski operni večer
—	2.
Ponedeljek, 19. 3.: 6.15 Z glasbo v dan — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelje resne glasbe — 13.30 Za ljubitelje opernih melodij — 15.00 šolska oddaja — 16.00 Otroška ura —
17.10	Kulturne vesti — 17.15 Kje stojimo danes? — 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Glasba za delopust — 20.00 »Karl V". Radijska igra — 22.35 Vesele viže.
Torek, 20. 3.: 7.20 Jutranja glasba — 8.20 Da, to je moja melodija — 9.05 Šolska oddaja: Dunaj v težkih časih — 11.00 Celovški komorni orkester — 15.00 šolska oddaja — 15.30 Glasba Ferda Schelling — 17.10 Kulturne vesti — 18.00 Samo za vas — 20.30 Kako si osvojiš ženske — skoraj brez truda.
Sreda, 21. 3.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelje resne glasbe — 13.30 Za prijatelja opere — 14.15 Avstrijski sodobni komponisti
—	15 00 šolska oddaja — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 19.30 štirje proti štirim — 20.00 Operetne melodije — 22.15 Melodije in ritmi.
Četrtek, 22. 3.: 7.20 Jutranji koncert — 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.05 šolska oddaja — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.20 Glasbena kronika Švice — 15.00 šolska oddaja — 17.10 Kulturne vesti — 20.00 Vam v veselje
—	22.15 če sosedje spijo.
Petek, 23. 3.: 6.15 Z glasbo v dan — 7.20 Jutranja glasba — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelje resne glasbe — 13.30 Za prijatelje opere — 14.15 Avstrijski sodobni komponisti —
15.00	šolska oddaja — 15.30 Veseli in razpoloženi —
17.15	Znanje za vse — 18.00 Veseli delopust — 19.30 »Gorje tistemu, ki laže", radijska igra — 21.25 Tretje znamenje — 22.15 Plesna glasba.
Slovenske oddaje
Nedelja, 18. 3.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 19. 3.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Od pesmi do pesmi (Voščila) — 18.00 Slovenske umetne pesmi.
Torek, 20. 3.: 14.15 Poročila, objave. — Bolje je paziti, kot zdraviti se.
Sreda, 21. 3.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. — Hišna imena v okolišu nekdanje graščine Humperk na Koroškem.
Četrtek, 22. 3.: 14.15 Poročila, objave. — Na zapečku. Petek, 23. 3.: 14.15 Poročila, objave. — Moj prijatelj zemljevid.
Sobota, 24. 3.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18.25 S Cerkvijo skozi post . . .
RADIO LJUBLJANA
PoroCilo:	5.05, 8.00,	10.00,	13.00,	15.00, 22.00, 23.00,
24.00.
—	12.15 Kmetijski nasveti ali Radijska kmečka univerzo Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačih
—	17.00 Lokalni dnevnik — 19.30 Radijski dnevnik
Sobota, 17.	3.: 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni
redakciji — 8.35 Ali Vam ugaja? —- 9.25 Odmevi iz starega Dubrovnika — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Zabavni zvoki — 12.05 Kvintet Niko Štritof ob spremljavi
»Štirih fantov" — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13 30 Godbo na pihala — 13.45 V triče'rtinskem taktu — 15.25 Trije veliki zabavni orkestri — 16.00 Vsak dan za vas — 18.10 Iz Puccinijeve »Tosce" — 18.45 Okno v svet — 19.05 Domači zvoki v pisanem zaporedju — 20.00 Zabavne melodije — 20.50 Za prijeten konec tedna.
Nedelja, 18. 3.: 6.00 Nedeljski jutranji pozdrav — 6.35 Vedri zvoki — 7.15 Zabavna glasba — 7.35 Izletnikom na pot — 8.50 ,E‘, topla pomlad' — 9.05 Z glasbo v novi teden — 10.00 Še pomnite tovariši — 12.05 Voščila
—	13.30 Za našo vas — 14.00 Zbor Slovenske filharmonije dirigira Bogdan Babič — 14.15 Voščila — 15.15 Trikrat pet — 15.30 Od citer do velikega orkestra — 16.20 Siirje biseri iz Verdijevih partitur — 17.05 Klavir v ritmu —
19.05	Nedeljska panorama — 20.00 Izberite melodijo tedna! — 20.45 Zabavni zvoki — 21.00 Iz glasbene geografije Evrope.
Ponedeljek, 19. 3.: 8.05 Popevke in melodije za vse — 8.40 Trije češki plesi Bedricha Smetane — 8.55 Za mlade radovedneže — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Godba na pihala — 12.05 Dobri znanci iz Celja — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 Zvočni mozaik — 14.00 Medigra v folklornem tonu — 14.35 Voščila — 15.20 Violinska glasba iz Bolgarije in Srbije
—	15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas —
17.05	55 minut za ljubitelje operne glasbe — 18.10 Znane melodije v izvedbi hollywoodskega promenadnega orkestra — 19.05 Slovenske popevke — 20.00 Koncert ansambla slovenskih solistov — 21.30 Zabavne melodije
—	22.15 Glasbena skrinja.
Torek, 20. 3.: 8.05 Zborovske skladbe Antona Hajdriha
—	8.20 Glasba ob delu — 8.55 Glasbeni leksikon — 9.25 Arije in intermezzi — 10.15 Izberite melodijo tedna
—	11.30 Zvočna mavrica — 12.05 Veseli hribovci so v gosteh — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 Domači napevi izpod zelenega Pohorja
—	13.50 Četrt ure z majhnimi ansambli — 15.20 Deset minut ob šegavi klaviaturi — 15.30 V torek na svidenje
—	16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Izbor iz Čajkovskega
—	18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 18.45 S
knjižnega trga —	19.05 Veliki zabavni orkestri tega
tedna — 20.00 Poje komorni zbor — 20.30 Radijska igra.
Sreda, 21. 3.: 8.05 Orkestralne skladbe za prijeten začetek dneva — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Melodije na tekočem traku — 10.15 Od tod in ondod —*
11.00	Hitri prsti — 11.15 Človek in zdravje — 11.45 četrt ure z Ansamblom Jožefa Kampiča — 12.05 Slovenske« narodne pesmi — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 Arije iz oper — 14.35 Godala in zabavni zbori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 šoferjem na pot — 17.50 Zabavni orkes'er Alfred Scholz —
18.10	Tega ne slišite vsak dan — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Naš variete — 21.00 Prvo dejanje Smetanove opere »Prodana neves'a" z ansamblom ljubljansko opere — 22.15 Po svetu jazza.
Četrtek, 22. 3.: 3.05 Otroški kotiček — 9.25 Zabavni orkester Les Bax'er — 9.40 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje — 10.15 Od tod in ondod
—	11.30 Ivo Petrič: Druga simfonija — 12.05 Ansambef Mileta Vitka — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.30 Poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška — 13.50 Od foxtrota do cha-cha — 14.35 Voščila — 15.20 Orgle in orglice — 15.30 Turistična oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.45 Kulturna kronika — 19.05 Radi bi vas zabavali — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer,— Jože Šmit: Trepetlika.
Pclek, 23. 3.: 8.05 Operni zbori — 8.40 Sovje'ska zabavna glasba — 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe
—	10.15 Od tod in ondod — 11.35 Vesele melodije —~
12.05	Trio Modic igra domače viže — 13.15 Zabavno glasba — 13.30 Igramo za vas — 13.50 Flavta, klarinet, fagot in še kaj — 14.35 Poje sopranistka Eiteen Farrell
—	15.20 Vedri zvoki — 15.45 Jezikovni pogovori — 18.10
Poje ženski vokalni kvartet — 19.05 Ruleta zabavnih melodij — 20.00 Zabavni orkester RTV Beograd — 20.15 Tedenski zunanje-pbliMčni pregled —	21.00 Hammond
orgle, mandoline in kitara.
RADIO TRST
Slovenske oddaje na valu 306,1 ali 980 Kc/sek.
Sobota, 17. 3.: 13.30 Srečanje in slovo v lahki glasb«
—	15.30 »Za hčer" — 17.45 Dante Alighieri — 18.30 Jaz* panorama — 19.00 Pomenek s poslušalkami — 20.40 Slovenski oktet — 21.00 Za smeh in dobro voljo.
Nedelja, 18. 3.: 12.30 Glasba po željah — 14.45 Vokalni oktet France Prešeren — 15.40 Portret v miniaturi: Ima Sumac — 17.00 Tvornica sanj — 18.30 Tržaški obiski: »Mačkovjlje* — 21.00 »O, duša, pojdi z mano".
Ponedeljek, 19. 3.: 12.30 Glasba po željah — 15.00 Trnjulčica — 20.00 Športna tribuna.
Torek, 20. 3.: 13.30 Glasba po željah — 19.00 Pisani balončki — 21.00 »Ivan Cankar in Ana Lušinova".
Sreda, 21. 3.: 18.30 Italijanski operni pevci — 19.00 Zdravstvena oddaja — 20.30 Pot v neznano, igra.
četrtek, 22. 3.: 18.00 Radijska univerza — 18.30 Iz ito-lijanskega glasbenega ustvarjanja — 19.00 Lepo pisanj*
—	20.30 Simfonični koncert.
Petek, 23. 3.: 18.30 Glasba po željah — 18.30 Skladb* sodobnih italijanskih avtorjev — 20.30 Gospodarstvo !*• delo — 21.00 Koncert operne glasbe.
rete vizij a
Sobota, 17. 3.: 19.05 Kaj vidimo novega — 20.10 Kratki film — 20.20 »Vrtnice za Marino".
Nedelja, 18. 3.: 17.00 Za otroke od 11. leta — 18.00 Mladinska oddaja — 18.50 Zanimalo vas bo — 19.00 Intervisija iz Prage — 20.15 Prenos iz nemške televizij**
Ponedeljek, 19. 3.: 19.35 Gnojenje na polju — 20.20 Kra!ki film — 20.30 Aktualni šport — 20.50 Prenos nemške televizije.
Torek, 20. 3.: 19.35 Televizijska kuhinja — 20.20 Kratki film — 20.30 Vesela igra — 20.55 Prenos ir nemške tel«' vizije.
Sreda, 21. 3.: 17.00 Za otroke — 17.55 Za družino 19.30 Slike iz Avstrije — 20.20 Kratki film — 20.25 »Lj«-bežen iz mladih let".
Četrtek, 22. 3.: 19.30 Šport — 20.20 Kralki film — 20.3® »šah smrti* — 21.05 »Mimi Pinson".
Petek, 23. 3.: 19.30 Sliko iz Avstrije — 20.20 Krafk* film — 20.30 Prenos iz nemške televizije »Teta Juta Kalkute".
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasemetergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik:	Lovro Potočnik. — Tiska založniška
in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.