SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogersko : V* leta K 1*80 Va leta K 3'50 celo leto K 7'— za inozemstvo:	„	„ 2-30	„	„ 4*50	„	„ 91—		Redakcija in administracija: Spodnja Šiška štev. 97. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 2 dol. 50 cent.			Ogiasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Leto L	Posamezna številka 14 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake 5 kron.		Štev. 27.
Vsesokolski zlet v Zagrebu.

Prihod Sokolov v skupinah na telovadišče.
Otvoritev „Sokolskega doma64 v Domžalah. Stavka na Angleškem. Kolesarski napredek
na Goriškem. Slike iz Amerike.
Oldrich S. Kóstelecky :
Humoreske.
VIL
Tri glave gospoda Reneja Tonneliera.
(Prosto po češkem izvirniku )
(Dalje)
Kadarkoli sva končala, je gospod Tonnelier zagrnil sliko prej, preden sem mogel skrivaj pogledati na njegovo umetniško tajnost. Meni ni bilo to ljubo, včasih me je celo razburjalo, vendar sem se delal, kakor bi mi bila radovednost popolnoma neznan pojem.
„Srčna hvala“, je rekel gospod Tonnelier vselej, ko je končal in se mi je priklonil.
„Prosim“, sem odgovoril tako sladko, kakor bi ravno sedel na „torti“.
Upal sem torej, da se mi posreči prodreti modro zaveso tajnosti vsaj zadnjikrat, ko bom sedel, toda tu je kar nalepem potrkal nekega dopoldne gospod René Tonnelier na vrata moje sobe.
Bil sem presenečen, zakaj od prvega svojega obiska ni prišel več k meni. Shajala sva se le v ateljeju ali v kavarni starega Bibija; časih, izjemoma ali samo slučajno sva se dobila na sprehodu.
„Srčno pozdravljeni !“ sem pozdravil velikega umetnika.
„Ali ne motim?“ je vprašal on s svojim ljubeznjivim nasmehom.
Menil sem seveda, da je prišel gospod Tonnelier ob nenavadnem času sam pome, da bi šel izjemoma v tem času k njemu. Toda gospod Tonnelier je rekel :
„Prišel sem se vam zahvalit, velecenjeni prijatelj. Gotov sem.“
„Go-tov?“ sem osupnil.
„Tako je. Hvala vam še enkrat za veliko prijaznost, ki ste mi jo izkazali in prosim, da vzamete od mene za spomin ta prstan.“
Jaz sem bil tudi gotov.
Gospod René Tonnelier mi je dal malo, rožasto, baržunasto škatljico, ki jo je odvil iz svilenega, belega papirja. Prstan je bil krasen, toda to ni bilo krasno, da sva bila oba gotova : on s svojo skrivnostjo in jaz s svojo neznansko radovednostjo.
Prstan mi je bil všeč, toda nisem se ga bogve kako veselil, zakaj bil je spomin na nekaj, o čemur nisem vedel, kaj je to.
Skrivnost gospoda Reneja Tonneliera je mojo radovednost res zelo dražila. Saj je to tudi grozno : prvič v svojem življenju biti slaven model in ne vedeti, za kaj. Nekoliko sem se sicer jezil na gospoda Tonneliera, da ni niti napram meni, svojemu dragocenemu modelu odkritosrčen, vendar sem njegovo opreznost na tihem tudi hvalil, zakaj znano je, da pride človek časih tudi nehote ob ves uspeh zato, ker je bila skrivnost njegovega truda makari nehote — naprej odkrita. Toda drugače me je vendar nekako žalilo, ker ni imel gospod René Tonnelier prav nič zaupanja niti do mene, do svojega velecenjenega prijatelja, čeprav je dobro vedel, da nisem slikal svoj živ dan ne, kvečjemu možice na zid. Gospodu Tonnelieru je gotovo šlo za kako prijoriteto.
Zvečer, ko sem se zagledal ves nejevoljen ma vrh Vezuva, mi je prišlo na misel: „Če bi moral iti makari skozi žrelo Vezuva v atelje gospoda Reneja Tonneliera, pridem tja.“ In napotil sem se ne v žrelo Vezuva, temveč k gospodu Tonnelieru.
Gospod René Tonnelier je imel služabnika in ta služabnik bi moral biti ključ do skrivnosti gospoda Tonneliera. Čez štiri
dni približno sem izvohal, da gospod René Tonnelier zopet sedi v kavarni starega Bibija, sem odšel na njegovo stanovanje. V predsobi je bil sluga Gérard. Gérard je bil res dober človek, poštenjak z vsem srcem vdan svojemu gospodu, toda človek bi na prvi pogled gotovo ne našel na njem te njegove dobrote in poštenja in vdanosti: zunanjost njegova je bila podoba pravega razbojnika, taka, da sem se vstrašil, ko sem ga prvič zagledal. Toda to omenjam samo mimogrede.
„Ali je gospod Tonnelier doma?“ vprašam Gérarda popolnoma malomarno. „Ni, gospod.“
„Skoda, tako rad bi z njim govoril. Ne veste, Gérard, kje je?“
„Kakor navadno ob tem času, v kavarni starega Bibija.“
„Ravnokar sem bil tam, toda gospod René —“
ni tam?“
„To je čudno.“
„Sicer pa vseeno. Bodite tako prijazni, Gérard, in naročite gospodu Tonnelieru — Apropos ! Ona slika je že končana, kaj ne?“
„Samo nekaj malenkosti] še manjka, je rekel moj gospod.“
„Ali je atelje zaprt. “
„Kakor vedno.“
„Gérard, ali imate ključ?“
„Imam, prosim.“
„R e s?“ sem rekel radostno presenečen.
„Prosim.“
„Ali bi smel pogledati —“
„Ono sliko?“
„Da. Rad bi videl, kako — kako se ujema v celoti.“ In že sem prijel za kljuko ateljejevih vrat. “
„Zaprto je, gospod.“
„Saj ste rekli, Gérard, da imate ključ.“ „Imam, — toda — toda - “
„Tu imate, Gérard.“
„Oprostite, gospod, srčno mi je žal — niti za deset lir ne smem odpreti.“
„Saj vam dam, dragi Gerard, vstopnine petnajst lir. Prosim.“
„Niti za tisoč lir. Sploh ne smem odpreti, gospod. Blagovolite oprostiti. Žal mi je, toda ne morem si pomagati.“
„Ne bodite otročji, Gérard.“
„Jaz jamčim takorekoč s svojim življenjem svojemu gospodu za to, da ne vidi nihče tu one slike. “
„Niti jaz?“
„Niti vi, gospod. Oprostite, prosim.“ „Ali vam je gospod Tonnelier naročil, da ne smem videti te slike niti jaz?“ „Da.“
„In zakaj ? Zakaj?“
„Ne vem. Rekel je: Gérard, vi veste, da vam zaupam kakor samemu sebi. Ne pošljite tja nikogar, prav nikogar, naj bo kdor hoče.“
„Mhm. Vem, Gérard, da ste poštenjak, toda to je čudno : zakaj torej gospod Tonnelier ne jemlje ključa s seboj?“
„Iz previdnosti.“
„Kako to, iz previdnosti?“
„Da bi bil ključ pri roki, ako bi bilo treba in če ne bi bil gospod doma. Ogenj, postavim.“
„Torej mi vsaj razložite misel te slike, Gérard. Zelo me zanima.“
„Ne poznam je, gospod.“
„No, to menda ne,“ sem dvomil v tem trenotku o slugini resnicoljubnosti.
„Gotovo, da je ne poznam. Nisem videl te slike — “
„In vendar imate ključ od ateljeja.“ „Da.“
„Torej vas ne zanima ta slika?“ „Gospod mi je rekel, naj se ne dotaknem zavese.“
„Pošten mož ste, Gérard. Ali že dolgo služite gospodu Tonnelieru?“
„ Skoro tri leta. Gospod Tonnelier je zelo dober gospod. Kar sem na svetu, nisem imel take službe.“
„Torej, Gérard, tu imate petnajst lir.“ „Ne morem — ne smem — “ se je branil Gérard.
„Ampak Gérard !“
„Ne smem!“
To me je že začelo razburjati. Zavest, da sem skoro pri cilju in da bi vendar moral oditi, ne da bi kaj opravil, me je v tem trenotku vznemirila, in rekel sem skoro jezno :
„Ampak to je že pravi nesmisel, da si kaj takega vtepete v glavo ! Zaupen prijatelj sem vašega gospoda in mislim, da ne bi vas vaš gospod preveč pohvalil, ko bi mu povedali, kako se obnašate napram njegovim prijateljem.“ Pristopil sem k Gérardu in sem mu rekel ostro : „Kje ie ključ?“
Gérard je stopil nazaj, skoro do vrat predsobe in je rekel mirno :
„Pravim še enkrat, gospod, da jamčim takorekoč s svojim življenjem gospodu Tonnelieru —“
„Nesmisel !“
„Oprostite, prosim, to ni nesmisel“, je rekel Gérard zopet mirno.
„Torej tu imate, Gérard, dvajset lir“, sem rekel mirneje tudi jaz.
„Ne morem — ne smem“ je odvrnil Gérard.
„Ampak oprostite, Gérard — saj vendar ne mislite, da rastejo lire v Italiji na drevesih kakor fige ? Ali kakor datelji ? D v aj set lir!“
„Zahtevate, kar je nemogoče, gospod - “
Tu se odpro vrata predsobe in gospod René Tonnelier vstopi.
„Aaaa! . . . Oprostite, prosim“, potem pa, kakor bi gospod Tonnelier ničesar ne slutil, mi poda roko in pravi : „Zamudil sem se nekoliko v kavarni. Bodite mi srčno pozdravljeni !“
„Ravnokar sem prišel, gospod“, pravim v zadregi.
„Veseli me, zelo me veseli. — Gérard“, obrnil se je k slugi, „dajte mi ključ, da?“ „Prosim“, je izročil Gérard ključ od ateljeja gospodu Tonnelieru.
Vsled onega dogodka z Gérardom sem bil tako razburjen in vsled nepričakovanega prihoda gospoda Tonneliera tako zmešan, da, osramočen, da mi v prvem trenotku niti na misel ni prišlo, da bi s svojo nadaljnjo prisotnostjo še povečal svojo veliko zadrego. Gospod Tonnelier mi poleg tega še nič ne ukaže in njegov mehak pritajen nasmeh mi je samo pravil, da dobro ve, zakaj sem bil prišel in zakaj sem prišel ravno tačas, ko on ni bil prisoten. Toda ko mu je bil Gérard podal ključ od ateljeja in sem torej spoznal, da me gospod Tonnelier gotovo popelje v atelje, da ne bi bila v predsobi, tu se me je zopet polastila velika radovednost, in obenem mi je prišlo na misel, da se je gospod Tonnelier gotovo odločil pri meni, pri svojem modelu, za redko izjemo in da mi torej sliko gotovo pokaže.
„Ne bom vas dolgo nadlegoval, gospod Tonnelier“, sem rekel. „Prišel sem samo, da bi — da bi — “
Gospod Tonnelier mi je jako uslužno pomagal iz zadrege :	da bi mi vrnili
moj zadnji obisk, menim.“
„Da“, rekel sem malo neumno.
„Zelo me veseli. Prosim.“
In gospod Tonnelier, namesto da bi vtaknil ključ v ključavnico ateljejevih vrat, ga je vtaknil v hlačni žep, nato pa vljudno odprl vrata druge sobe nastežaj. (Dalje.)
II. vsesokolski zlet v Zagrebu.
(Slikc'i na naslovni strani )
Zdravi in krepki ljudje, združeni z velikimi idejami v eno organizacijo — evo vam narodne vojske!
In ti zdravi in krepki ljudje so prihajali s prapori, v rdečih srajcah od vseh strani in korakali po zagrebških ulicah oh zvoku godbe, kakor neizmerna, nezlomljiva sila Slovanov, zrcalo njih žitja, probuje, samozavesti in svobode.
Sokolstvo je slovansko, sokolstvo je demokratsko. Sokolstvo, kakršnega so nam podali češki osnovatelji, ni samo za to, da krepi mišice, da vzgoji dušo slehrnega člana v plemenitosti, da vlije v njega duh narodne discipline, nego, da zbliža v bratski objem vse sloje, vse bratske narode od severa do juga, od vzhoda do zahoda, povsod, kjer stanuje kak slovanski rod.
Preporod češkega naroda, ono veljavo, ki jo uživa sedaj povsod, mu je podelilo brez dvombe sokolstvo. Rdeče sokolske srajce so nosile žar domoljubja v hiše, vasi in mesta, dvigale zavest tlačenih ob mejah, klicale na čuječnost in solidarnost celega naroda, a sovražnikom trgale iz grabežljivih, roparskih rok že zaplenjene kraje in jim kazale silo mišic, dirigiranih z veliko in krasno idejo sokolstva.
radovednostjo, češ, kaki ljudje so to. Čehi so prihajali tiho in skromno. Svesti so si bili, da se oškodujejo za to, sleherni je prisegel v duši, da zbere vse sile, da obrne vso pozornost vsega sveta na se, na svoj narod. In evo vam, zgodilo se je. Odnesli
rojena v Čehih, kipi in raste v vseh slovanskih narodih dan na dan čvrsteje in silneje.
Kdor dosedaj ni bil naklonjen sokolstvu, se je po tem zletu, ko je videl toliko navdušenja, toliko sile, spoprijateljil
Otvoritev Sokolskega doma v Domžalah : Skupina naraščaja z lestvami.
so slavo, bili so prvi. In kakor jih pri prihodu niso upoštevali, tako je gledalo sedaj vse na nje in ime češkega naroda se je razneslo, kakor blisk po širnem svetu.
Otvoritev Sokolskega doma v Domžalah: Hkratne vaje 20 telovadcev na bradlji. (Te vaje so izvajali slovenski Sokoli tudi na II. vseslovanskem sokolskem zletu v Zagrebu in so občinstvo
naravnost fascinirale.
v. h se danes, ko je že češki narod izvršil delo probuje in osvoboditve, igra vsak poedinec te velike sokolske misli vejiko vlogo. S ponosom gre v svet sin češkega naroda, s ponosom kaže na svoj
In tudi Slovenci, dosedaj "nepoznani celo v nekaterih krajih Avstrije, so na mah postali poznani, ko se je izvedelo, da so na svetovni tekmi dosegli častno četrto mesto. Sokolska misel in ideja je rodila sad, slo-
in postal celo sam Sokol. Bila pa je tudi impozantna slika, ko je prikorakalo na telovadišče okrog 3500 Sokolov-telovadcev s Sokolicami vred. Vseh Sokolov v kroju je bilo nad 7000. Telovadišče je zavzemalo prostora za 10.000 m2; na tribunah in sedežih je bilo prostora za 30.000 ljudi in toliko ljudstva je tudi bilo, zakaj razprodane so bile vse vstopnice.
Prva je na telovadišče prikorakala hrvatska mladež (168) in izvajala vaje z zastavicami. Hrvatske Sokoliće (140) so žele za vaje z belo-modro okrašenimi obroči vihar priznanja. Najlepša točka prostih vaj so pa bile proste vaje sokolstva.
Ob zvokih nove hrvaške sokolske koračnice so prikorakale v štirnajsterostopih dolge čete čilih Sokolov na telovadišče. (Glej sliko na naslovni strani.) Po lepem nastopu je sledil razstop in priročen]e. Kot bi nakrat sprožil puške celih bataljonov, je bil tlesk, ko je priročilo 1456 telovadcev. Izvajalo se je 5 vaj. Pri vsakem gibu se ti menjuje slika telovadišča, vidi se ti kakor nemirno morje, menjajoče bojo valov. Pri tem je treba upoštevati, da izvajajo tu proste vaje 5 slovanskih narodov telovadci, ki se po veliki večini niso videli nikdar poprej in se večinoma morda ne bodo nikdar poslej — in vendar je videti, kakor bi bili cele mesece vadili skupaj, da dosežejo to skladnost in izravnanost. Je to
Sok. doma v Domžalah : Prihod Sokolić na telovadišče.	Otvoritev Sokolskega doma v Domžalah : Proste vaje Sokolić.
narod in sokolsko idejo, ki ga spremlja, teptanega. nm'0da’ ^ »"Oljenega h
Pogledite Sokole, kako so prihajali na svetovno tekmo v Turin. Italijani, prekipevajoč navdušenja so pozdravl'jali Francoze, Angleže, gledali z občudovanjem Nemce. A na Slovane so se ozirali ie z
venskemu narodu bogat sad, zakaj od tedaj se spominja svet tudi naroda slovenskega s spoštovanjem in občudovanjem.
Krasna slika moči je to, ki združena v takošno organizacijo ustvarja tolike uspehe.
In II. vsesokolski zlet v Zagrebu je pokazal vnovič, da ta velika ideja po-
izvrstnost slovanskega telovadnega sistema, ki mu ga ni para na svetu. Burno pozdravljeni zapuščajo telovadci telovadišče.
Lavoriko dneva pa so odnesli brez-dvojbe Slovenci. Ko so nastopili slovenski telovadci je vstajalo občinstvo s sedežev, da je bolje vidi. Občudovali so lepo in veliko rast slovenskih Sokolov, njih gibčnost
Otvoritev Sokolskega doma v Domžalah': Skupina naraščaja z lestvami.
in ročnost. Vaja za vajo na orodjih je postajala predrznejša in zaeno tudi aplavz čimdalje burnejši.
Oglasi se načelniška trobka in slovenski telovadci se razvrste v vrste k hkratnim vajam na štirih bradljah. Prožnih korakov, z neko sigurnostjo in samozavestjo prikoraka 20 naših mišičastih junakov pod vodstvom dr. Murnika k bradljam. Vaja sledi vaji, četvorica četvorici, pozneje osmerica osmerici, brez odmora, a telovadci so vedno bolj čili in sveži. Vrhunec vsega sta na koncu dve skupini. Eno izvede 12 telovadcev, drugo vseh 20. Obe nad vse težki in elegantni, zlasti pa zadnja. (Glej sl.: „Hkratne vaje 20 telovadcev na bradlji“.) — Pri prejšnjih vajah se je burno ploskalo, občinstvo je bilo navdušeno, a sedaj je bilo naravnost fasciranvo. Pri tribunah je kar grmelo klicev: „Živeli Slovenci !“ kar ni hotelo biti konca in občinstvo se je sklanjalo z najvišjih mest oblačilnim najbližjih tribun ter mahalo v odobravanje z robci.	(Dalje prih.)
Opomba. „Slovenski Ilustrovani Tednik“ bo v prihodnjih številkah prinašal po vrsti slike iz drugega vsesokolskega zleta, ki je zbudil vnovič z novo silo narodno zavest v vseh slovanskih narodih, posebej pa na Hrvatskem in Slovenskem. Imamo pripravljene slike o raznih hrvatskih, srbskih („Dušan Silni“), bolgarskih („Junak“), poljskih, slovaških, rusinskih („Siča“), čeških in slovenskih „Sokolih“. Priobčimo tudi slike Fiignerja, Tyrša, Schreinerja i. dr.
Športni kolesarski napredek na Goriškem. Dne 12. aprila 1909. se je ustanovilo kolesarsko društvo „Danica“ v Gorici. Že takoj pri ustanovnem občnem
zboru se je videlo, da bo društvo delovalo ker so bili izvoljeni v odbor sami delavni možje. V prvem letu je imelo 22 odborovih sej in je pristopilo v tem letu
i Dne 20. junija 1909 je bila prva športna I kolesarska slavnost, združena z dirko, srečkanjem itd. Vseh dirkačev pri prvi dirki je bilo priglašenih 26. Prvi redni občni zbor se je vršil 13. marca 1910. V i prvem letu je bilo 24 odborovih sej, 18 I izletov in 3 sestanki. Bili sta dve ^cestni ! dirki združeni z ljudsko veselico. Število članov je naraslo na 216.
Drugi redni občni zbor je bil 19. marca t. 1. Društvo je napravilo tudi lete s že cestno dirko, združeno z ljudsko veselico, v septembru pa namerava napravili zopet športno slavnost. Društvo lepo napreduje, kajti šteje sedaj že 267 članov.
Tudi po deželah se je v zadnjih letih razvila športna ideja in nekatera društva prav dobro uspevajo : kakor kolesarsko društvo „Vrtojba“ v Vrtojbi, „Miren“ v Mirnu, „Solkan“ v Solkanu, „Zarja“ na Ajševici, „Brda“ na Dobrovem in novo ustanovljeno kol. dr. „Ilirija“ v Gorjanskem. Tudi med Slovenci je torej začelo večje zanimanje za športno idejo. V Italiji, Nemčiji, Francoskem itd. so taka kolesarska športna društva skoraj že po vseh vaseh in Slovenci jih kmalu dohitimo. Le pogumno naprej po začrtani poti.
Opozarjamo na oglas gosp. Šebenika v Spodnji Šiški pri Ljubljani, ki prodaja izvrsten _ risten brinjevec.
Otvoritev Sokolskega doma v Domžalah dne 6. avgusta 1911. Lep dan je bil 6. avgusta. Nebo modro, nobenega oblačka, izbrisano, da je lahko solnce z vso svojo krasoto obsevalo ta dan slovensko zemljo, kakor se spodobi tako slavnostnemu dnevu.
Ob 7. uri zjutraj so se zbirali sokolski jezdeci pred Narodnim domom v Ljubljani. Tudi mnogo občinstva se je zbralo, da pokaže svoje simpatije požrtvovalni sokolski konjenici, ki je to pot prvič ubrala daljši pohod iz Ljubljane do Domžal pod vodstvom vrlega brata Franketa. Bilo je okoli 20 članov, večinoma so bili bratje, ki so bili pred odhodom k kavalerijskim in artilerijskim vojaškim oddelkom večinoma prav marljivi telovadci po raznih slovanskih sokolskih društvih. Jezdni odsek je na pohodu po Dunajski cesti, mimo topničarske vojašnice, po vseh vaseh do Domžal bil predmet zasluženih ovacij. Ves jezdni odsek je tudi zvečer ob 7. uri odhajal zopet iz Domžal v Ljubljano.
Okolu pol 10v ure dopoldne je odhajal posebni vlak iz Šišenskega kolodvora do Trzina, kjer je Domžalski Sokol pričakoval došle. Po pozdravu je v vznesenih besedah se zahvalil brat zvezni starosta dr. Oražen. Odtod se je razvil lep sprevod do Dom-
Dirkači kolesarskega društva „Danica“ v Gorici.
3 a sc ai .5 ®
g'5J s ,■! g
5Tš
cc
E j?« ,i fli
š д У g -E 60 E ! * £ = s 'S ? a > «
453
d
n 'd
U 3 » e
žal k otvoritvi sokolskega doma. Bile so zastopane malone vse slovenske sokolske župe, posebno številno gorenjska, Ljubljana I, osobito pa ljubljanska, v katere okvirju je bila domžalska prireditev. Poleg zveznega predsedstva staroste dr. Oražna, zveznih podstarost dr. Rybafa in Smrtnika iz Celja, zveznega tajnika Kaj želj a, zveznega blagajnika Vesela so bili navzoči tudi sledeči staroste žup : gorenjske neustrašeni notar Marinček. Ljubljana I dr. Pipenbacher, ljubljanske deželni poslanec dr. Triller in idrijske deželni poslanec Gangl ter mnogo drugih sokolskih funk-cijonarjev. V Stobu je Sokole pozdravila
geslo starih Rimljanov: Ne žali nikogar, pa tudi ne boj se nikogar.
Po otvoritvi je bil obhod po Domžalah. Videli smo ponosne tovarne Tirolcev in skromne domove domačinov . . .
Popoldansko javno telovadbo je otvori! moški naraščaj ljubljanske sokolske župe s palicami in skupinami pod vodstvom marljivega brata Burgštalerja. Že samo vodstvo je jamčilo za izvrstno izvedbo. Kot druga točka so bile vaje za ženske oddelke, določene za češki sokolski zlet 1. 1912. To točko so izvajale članice ljubljanskih, kranjskih in tržiških ženskih oddelkov. (Gl.sliki!) Ob krasni češki
stoja na rokah visoko na bradlji sad vztrajnega telovadskega dela. Umevno je, da je bila frenetična pohvala te najlepše te-lovadske točke velezasluženo zadoščenje vzornim telovadcem in njih vodniku dič-nemu zveznemu načelniku dr. Murniku. Da je veselica potem tako izborno izpadla, gre glavna zasluga odboru, predvsem pa .velecenjenim narodnim damam. Domžalskega Sokola pozivamo k nadaljnemu vztrajnemu delu. Na zdar !	D.
Stavka na Angleškem je končana, in sicer so začasno zmagali delavci. To je bila največja stavka na Angleškem. Ves promet je bil ustavljen in značilno je, da
Stavka na Angleškem in njeni voditelji.
&
гИ
: d
> ‘g9 ! sd
1 s
vrla požarna hramba, v Domžalah pa čakalo neštevilno občinstvo od blizu daleč. Raz oken so v pozdrav sipale dor žalske Slovenke cvetice.
Sokolski dom stoji na krasnem pr štoru na levo tik glavne ceste v bliži znane narodne gostilne pri Kuharju.
v Zgrajen je po načrtu in vodstvu ene gicnega staroste Domžalskega Sokola t Ravnikarja. Kot trdnjava stoji v prelepe nč*U .sjovenske zemlje, sredi rodovih uomzalske ravnine, od koder je bil tu a, јЧ1 Prekrasen razgled na naš pone i n se Kamniške planine. Pred otvoritvi craH 80 nar°dne dame pod vodstvom g cvetjem Usove Udarile Sokole s sveži
?n,c,So0lj0l8kÌ ‘l()in je o tvoril tajnik Dor ranS gnS°k0a’ neustrašeni br. Tomo P • (uTni ',e r4v°j Domžalskega S kola osobito pa zgodovino graditve don ter se spominjal vseh činiteljev in dobro nikov posebno pa rojakov v daljni Amerik Starosta ljubljanske sokolske žur brat dr. Triller je v vzvišenih beseda siavd sokolsko idejo, poudarjajoč zlas
godbi izvrstno izvajana ta točka je zbudila splošno pozornost ter gre zaslužena pohvala lelovadkinjam. Posnemajoč po čeških virih so si te vaje sestavile češke telovadki nje same, umevno, da se krasno prilagajo ženskemu telesu ter so prav po okusu zamišljene. Utegnejo postati nekak narodni ples.
S kolski naraščaj je napravil več lepih vaj in krasnih skupin, zlasti z lestvami (gl. sliki!), ki so žele burno pohvalo.
Naporne prve štiri zagrebške vaje je izvajalo članstvo slovenske sokolske zveze prav dobro.
Vsak telovadec je naredil v pičlih petnajstih minutah 568 najrazličnejših in tudi težavnih gibov točno, skladno in pravilno. Tudi orodna telovadba je pokazala velik napredek, posebno pa župne vrste na krogih, bradlji in drogu. Telovadbo so zaključile skupinske vaje na treh bradljah in sklepna skupina 20 teznih razporedoma se vznašajočih stoj na rokah. (Gl. sliko !) Naravno, da občinstvu v tolikem številu stoje na rokah visoko na bradlji imponirajo ter instinktivno čutijo, da je tezna, pa sigurna
je vlada morala pri voditeljih stavke prosjačiti, da je dobila potrebno krmo za svoje konje. Vkljub temu, da je poklicala vlada blizu 10.000 vojaštva v London, le ni mogla stavke udušiti. — V Liverpolu niso imeli luči in je bil ustavljen tudi ves promet cestne železnice. V Leedsu je stavkalo 5000, v Bradfortu 1000, v Lan-cashire 200 in v Blackburnu 400 delavcev itd. Stavkujočim na Angleškem so sev pridružili tudi železničarji na Irskem in Škotskem. V Liverpolu so sta.vkujoči zgradili na cestah barikade (glej sliko!).
Živila so se podražila, deloma so morali zapreti mesnice. Ljudje so naskočili pekarnice in odnesli ves kruh in mnogo moke. Zastavljalnice so prenapolnjene in ne morejo več sprejemati zastavnih predmetov. Umrljivost je poskočila od 13'3°/o na 24"50/ll. V Londonu je stavka povzročila sicer mnogo škode, vendar pa ni mogla ustaviti vsega prometa. Povsod je interveniralo in tudi delalo vojaštvo. Vojni minister je odredil, da so morali prebrati povsod akte o vstaji in da je dobilo vojaštvo namesto pri demonstracijah običaj-
nih patron, ki samo razpočijo in ne morejo posebno hudo raniti, ostre patrone.
Radi stavke so morali ustaviti delo vsi plavži in je sedaj več kot 50.000 delavcev brez posla.
Vlada si je mnogo prizadevala, da bi se stavka končala in vršila so se pogajanja med železniškimi ravnateljstvi in voditelji delavcev, ki so končno 20. t. m. imela uspeh. Vodstvo je izdalo razglas, da v pondeljek 21. t. m. lahko gredo vsi delavci na delo. Prve vlake, ki so odpotovali, je pozdravila množica silno navdušeno. Pogodba med železniškimi družbami in stavkujočimi železničarji obsega osem točk, med drugim sledeče : Vsi stavkujoči delavci naj bodo zopet sprejeti v delo, nikogar se ne sme sodnijsko zasledovati ali kaznovati od strani vodstva. Vlada je obljubila železniškim družbam, da bo takoj, ko se snide zbornica izjavila, da je prošnja železniških družb po zvišanju železniškega tarifa popolnoma upravičena in obenem tudi prošnjo podpirala. Vojaške čete, ki so došle v London, se morajo vrniti tja, odkoder so prišle. Pogajanja glede podrobnosti posameznih točk se bodo še nadaljevala.
Sklenjeno je torej le premirje in odvisno je od uspeha nadaljnih pogajanj, ali se vrne v deželo red in mir ali pa izbruhne stavka zopet. Priobčujemo slike najznamenitejših voditeljev stavke, ki so vodili stavko doslej, a bodo odslej pri pogajanjih z vlado in železniškimi ravnateljstvi zastopali interese delavstva.
razmere zelo pripraven, ker se bo moglo na ta način opravljati mašo na mnogih krajih, kjer biva kaj katolikov in nimajo cerkve.
Obsojeni Sokoli na Koroškem. — Krivice, in zatiranja, ki jih morajo pretrpeti koroški Slovenci, presegajo že vse meje. Na ljudskih šolah je učni jezik nemščina, kjer mladini vcepljajo nemškutarski učitelji sovraštvo do lastnega naroda, tako da zapuščajo otroci ljudske šole kot vzgojeni sužnji Na železnicah,
Od mrtvih je vstal. V Melku se mnogo govori o tragikomičnem dogodku, ki se je tam primeril vsled zamenjave trupel. Pred nekaj meseci je skočil starejši človek v Donavo in je izginil brez sledu v valovih. Vsi so bili mnenja, da je samomorilec kočijaž Miha Asenbaum iz Kremsa. Dne 25. junija je res voda naplavila truplo, katero so vsi agnoscirali za Asenbaumovo. Pred nekaj dnevi pa jo je primahal v Krems — Miha
Drobiž.
Zavrnila. Neki gospod, ki je bil zelo pedanten, je spoznal krasno dekle, ki mu je jako ugajalo. Rekel je resno : „Gospodična, odločil bi se, da vas poročim, pa prej hočem vedeti, če imate kaj v hranilnici.“
Gospodična — zelo hladno : „Seve, imam nekaj v hranilnici, in sicer ženina, ki je tam tajnik in s katerim se v kratkem poročiva.“ Ni mogoče. „Po noči me je jako tresla mrzlica.“ — „Ali so ti kaj šklepetali zobje?“ — „Ne, ker so ležali na mizi poleg postelje.“
poštah, sodnijah, davkarijah se Slovenci ven mečejo in Nemci smatrajo vsako „bindiš“ besedo za razžaljenje časti. Sedaj so začeli tudi Sokolstvo zatirati in šikanirati. Mišič, starosta boroveljskega Sokola, je bil obsojen na 20 kron globe, ker se je udeležil zleta v Škofjo Loko kljub oblastveni prepovedi v sokolskem kroju. Tudi „Orlom“ je vlada prepovedala nositi kroje. Srednjeveški policijski predpisi za nošo niso bili hujši !
Nepravi Tolstoj. V Sibiriji pravi neki star mož, da je Nikolaj Tolstoj in poučuje
Pozor pred strupenimi gobami. Da se
spozna če so jedilne gobe strupene, deni obenem v lonec, v katerem se kuhajo gobe, srebrno žlico. Ako žlica počrni — so gobe strupene.
Kapelica v avtomobilu. Neka angleška akcijska družba je katoliškemu nadškofu v v Londonu podarila avtomobil, v katerem je prirejena kapelica z oltarjem in dvanajstimi klečalnimi stoli. Tak avtomobil je za angleške
ljudi, ki se trumoma zbirajo okrog njega. — Ko je Tolstoj umrl, so pričeli kmalu potem kmetje v Jasni poljani, ki svojega dobrotnika niso mogli pozabiti, praviti, da Tolstoj ni umrl, temveč so pokopali nekoga drugega. Ta vest se je čim dalje bolj širila in zdaj jo je izkoristil v daljni Sibiriji neki goljuf, ki hoče na stroške lahkovernih kmetov udobno živeti ter pravi, da je on Tolstoj in da ga je ruska vlada izgnala v Sibirijo.
Asenbaum, kjer je zvedel na veliko začudenje, da je že zdavnaj med mrtvimi in da so ga že pred tedni pokopali. Zamenjali so ga z utopljencem zato, ker je voda utopljenčevo truplo tako izpremenila, da je bilo na prvi pogled popolnoma podobno njemu. Seveda je bilo med sorodniki in znanci, ki so prej šli za njegovim pogrebom, veliko veselja in smeha, ko se je od mrtvih vstali prijatelj pojavil živ in zdrav med njimi.
Listnica uredništva.
Blejčan: Hvala za poslane slike ! Uporabimo. Prosimo, pošljite o priliki še kaj.
J. M, Borovnica: Ste nam jako ustregli, hvala ! Kakor vidite, smo deloma že uporabili Sliki vrnemo.
Trgovina potrebščin za šivilje
Pri nizki ::
ceni
,ŽARGI‘
Ljubljana
se nahaja sedaj nasproti prejšne trgovine.
Kolar Л
ali
Л mizar
se išče za občino Bistrica pri Pliberku kjer je zadosti dela. — Več pove Županstvo Bistrica, pošta Šmihel pri Pliberku
Učenka
za trgovino mešanega blaga se sprejme. — Izve se pri
M. POŽENEL
Jesenice - Fužine
(Gorenjsko).
Pošljite 70vinarjev veljajo tudi znamke, pa dobite franko 10 krasnih razglednic, naročniki „Šlov. II. Tednika“ pa dobe za 70 h 20 razglednic franko.
Upravništvo „Slov. IIu-strovanega Tednika“.
Učenec
ki je dovršil z jako dobrim uspehom 5 razredno ljud. šolo, želi vstopiti v kako trgovino.— Naslov pove upravništvo „Tednika“.
Mlad, inteligenten trgovec želi ::	primerno	::
zastopstvo
Ponudbe pod „Dobro uveden“ na upravništvo.
Dobre misli.
Gospod: „Ja, gospodična, dobre misli pridejo kot blisek.“
Gospodična (ki bi se rada možila) : „Potemtakem pri vas še nikoli ni treščilo.“
Pri srečkanju živine.
Izklicevalec : „Številka 66, ena debela svinja.“ Debela ženska (srečko kvišku držeča) : „Jaz,... jaz . ..“
Naznanje ! Na ovitkih prihodnje številke bomo zaznamovali z modrim križem vsem tistim p. n. naročnikom, ki jim je potekla naročnina. Prosimo, da jo takoj poravnajo oziroma obnove, ker jim sicer pošiljanje lista ustavimo.
Reklamacije so poštnine proste, če se oddajo v odprtem kuvertu. Kdor ne dobi kake številke ali če se mu list neredno dostavlja, naj reklamira. Upravništvo ima vse lepo urejeno in ni krivo za nered, ki se zagreši na poštah, zlasti v obmejnih krajih.
Nikdo ne more utajiti, da je Kolinska kavna primes med vsemi kavnimi pridatki najboljša. Pa bi bilo tudi popolnoma brezuspešno to tajiti, kajti naše gospodinje so se na podlagi poizkusov o izborni kakovosti naše pristne domače Kolinske kavne primesi že tako trdno prepričale, da bi bil vsak poizkus jih od nje odvrniti — popolnoma ponesrečen še vnaprej.
Modni salon Ozmec Pepina
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 4.
Bogata zaloga vsakovrstnih damskih in otroških klobukov. Žalni klobuki vedno v zalogi.
+
Najboljše, najzaneslivejše
pariške novosti,
kakor tudi izdelovanje vseh vrst chi-rurgičnih banda?., kakor kilnih pasov z ali brez peresa, trebušnih obvez, suspenzorijev itd., pokončne držaje, umetne ude in druge aparate proti telesnim poškodbam po zdravniškem predpisu priporoča
po nizkih cenah bandažist in rokavicar
FRANC PODGORŠEK
Maribor, Burggasse št. 7.
IIeterKOBAU
setllar in tapetni k v Kranju g
nasproti hotela „Nova pošta“
se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kakor tudi vozove itd. Delo se izvršuje točno, trpežno, po solidnih cenah. Velika izb era bele in črne žime po jako znižani ceni, kakor tudi morska trava. Imam vedno veliko popolnoma izvršene posteljne oprave v zalogi od 30 K naprej.
Vse vpije
draginja, draginja in denarja ni;
ljudje pa ne vedo, da se pomazana obleka da kemičnim potom najbolje očistiti, obledela najfinejše in trpežno prebarvati, da je kot nova. Vse to opravi zvesto, točno in po ceni -.
PARNO BARVARSTVO ter kemično čiščenje in snaženje oblek
JOS. REICH, LJUBLJANA
Poljanski nasip št. 4.
Iz vseh dežel se sprejema in vrne s pošto in gotovo bo vsak zadovoljen ter še prihranil denar.
■ „vgiupaj, vBauvnojfsnjj eßagsuanojg“ oa/siuon.idf)
■jsuoTf n oaofo/i
oq шва oj јзц ‘fo!/i>/ as apsvjßud ‘mittif a apmz n/ ‘usi ipnj vil ‘auinoiuop agsuanojs mojis liiiup ш li/iupiqo ‘lonoßjf ‘lüeaiupfsoß iqsuano/g
•ПЈоаоВор od jofsojd јјоад j'o.idvu il S od qii/o.iqo i/wfaifjfdo n afnoejd as iif -}/ gì ouiqfofsud ofzmfvu ‘svjBo ua od uapaf i/vsu af o) ojaj ojao ez oiuvunpv.i ‘nqmsvjBo mausojds luasvu n afuBiioseißo .inumi/BSti ounooBoiuo bq
■qifojq ut qm/ojjs od auaqgMiznj odaj „nqiupag швиваолџпц uiaqsuaa -0]g“ n a}/iu/.iqo ui afjeaiupjsoB ‘aanoBuf aqsuanojs foqas pauci uapaf gosti ивр ui ofa/ ijauii opoq aa ‘oq vd арвВшр as/L -aqjufjqo m aupisoli ainnoßu) aqsuaaojs zap vpajBa-id ојвшт .tag ‘„ unfoos q ifong“ ojsaß jadoz ofisaaß ofsoBodaad a/ luipvuiop ipn} Bd JP 7 auiaoßu] aqsuanojs bz aa au ‘oqsjoiuuj Bu aajal'Bfg jaiuud eu apud aa ‘oufBjqo ui ‘apn/oi aqsiuau n apiez oi/t/v/ ogin/ ‘oqsjafßfg рв ogsiuv.ip bu aa.ioiuup ad u apud aa ui aqiufjqo ui amnoBj) ‘aupfsoß aqsuanojs vz opan au lauaaojg ißoujg
qadsn isfjoqfuu Biui afuBaasBjßo 01/vp — -qifojq ui t/ni/oa/s od auaf/apzBj opoq jafq ‘„qpjn/ i/n/suano/s qiuSB/ßQ“ faqasod i/Bnaaqoiad ouwq „nqiupaj, шаиваои/sn/j maqsuaao/g“ /[
■паа/Bjq 000'OOP P1:u ono/oß иара/ i;vsti вра вВ ui qifv.ii/ ipi/suaao/s qasa od ррвшорп az ui /uiszBj af as ‘/sp ii/suaao/sasn ui p/s./vi/iiv.i/s -au „qmpax luvnoj/sn/j ii/suano/g“ af aap
jJOZOff
J.IOZOJ
JOSIP KUKOVEC, Maribor
■	" Tržaška cesta št. 7 ....
priporoča svojo zalogo špecerijskega blaga po najnižjih cenah kakor tudi cementna, apni, raznih barv, olja in mineralnih vod. -..— Točna in solidna postrežba ! ~—
Sklicujte se pri nakupovanju na Slovenski Ilustrovani Tednik !
najboljše vrste, zlasti zarezno in navadno strešno in vsakovrstno drugo opeko, kupite dobro in po ceni samo pri slovenski
tovarni za glinske izdelke
: :	v Račju.	:::
Skrivalnica.
Kje je poslušalec ?
Dobre akviziterje
za nabiranju inseratov in naročnikov ter
upravnika za Trst in druge kraje
sprejme „Slovenski Ilustr. Tednik“.
IVAN MARTELANC
stavbni mojster v Barkovljah št. 274 pri Trstu.
ki mu je pred leti kap prebavila prav oslabila, se ima samo želodčni tinkturi lekarnarja Piccolija, c. in kr. dvornega dobavitelja v Ljubljani zahvaliti, da je želodec zopet spravil v red in jo iz hvaležnosti najtopleje priporoča.
— Pristen dober	—
se dobi pri L. Šebeniku *-'•11I1J“ V “V v Sp. Šiški pri Ljubljani.
Ljubljana, Breg štev. 20
Zavod za sterilizirano
mleko za otroke
priporoča svoje najskrbnejše očiščeno in vseli škodljivih bakterij oproščeno mleko za otroke in bolnike.
Mleko je otroški starosti primerno pripravljeno kar za piti ter je najboljša, najenostavnejša in najudobnejša hranitba za otroke od rojstva do enega leta in tudi čez. Prosto pošiljanje na dom, po železnici in pošti se oddaja dvakrat na teden.
Pozor !
Svoji k svojim !
®e
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva borovska orožnotovarniška družba
PETER WERNIG
družba z omejeno zavezo
= v Borovljah, Koroško. =
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiii m milil n ||||||||•||||||||«||||||
IVI or» vsi*»
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
se priporoča v dobavo vseh vrst kmetijskih strojev. — Izdeluje sesalke, motorje na bencin in sesalni plin. — Popolne opreme opekarn, šametnih tovarn, in tovarn za cement, mlinov, žag. — Najnovejše sestave transmisij. Dopisuje slovensko. — Ceniki zastonj.
FRANC PLETERSEK,
Maribor, Koroška ulica št. 10.
Rnrratu valnrra politiranega in motnega po-DU^dld. ZidlU^cl jjjgtva iz trdega, kakor tudi
mehkega lesa za spalnice, jedilnice in kuhinjskega pohištva. — Divani, žimnice, stoli in ogledala.
Železne otroške postelje po najnižjih canah.
Ignac Božič,
krojač za go-spode in dame,
Maribor, Tegethoffova cesta št. 16.
Velika zaloga angleškega blaga.
Odlikovan na razstavi v Parizu
leta 1911 z zlato kolajno. ližSšiS
Stampilije
vseh vrst za
urade, društva, trgovce itd.
ANTON ČERNE
graver in izdelovatelj kavčukovih
Ljubljana^ Itari trg 20
Ceniki franko.
Slovenski volilci ! — Vo,.itle narodno
-	....špecerijsko trgovino
ALOJZ ŠUMENJAK,
v lastni hiši, Maribor, Tegethoffova cesta 57.
Velika zaloga vsega blaga, ki se prodaja v prid družbi sv. Cirila in Metoda in v korist obmejnim Slovencem.
Postrežba točna in solidna ! Slovenci : Svoji k svojim!
2ò Tolstovrško slatino
ki se naroča v Tolsiemvrhu p. Guštanj (Koroško).
I
izprašani_gpiik fr. p. zajec i Jakob Vezjak, Sfef:
LJUBLJANA, Stari trg št. 9.
priporoča svoj dobro urejeni
optični zavod
očala, ščipaice, daljnoglede, to-plomerje i. t. d.
Nadalje priporoča svojo veliko zalogo švicarskih ur, zlatnine in srebrnine, gramofone od 25 K naprej, tudi na mesečne obroke.
Plošče vseh vrst in v vseh jezikih od K 2'50 naprej. — Cenik brezplačno.
Ali ste nam že pridobili novega naročnika ?
Na drobno !
Na debelo !
Slovenci pozor!
Vsi zavedni Slovenci, trgovci, društva, krajni šolski sveti, občine, župnišča i. t. d., naj naročijo svoje potrebščine, kakor šolske tiskovine, zvezke, trgovske knjige, Ciril in Metodovo črnilo, pisalni papir, svinčnike, peresa, razglednice, slovanske igralne, karte, konfeti, kače, lampijone, srečke, okraske i. t. d. vedno le v znani narodni trgovini
VILKO WEIXL,
Maribor (Štajersko), Gosposka ulica št. 33.
Postrežba točna, cene nizke, izb era velikanska !
Maribor, Grajski trg
se priporoča p. t. občinstvu za izdelovanje oblek.
Velika zaloga vsakovrstnih izgotovljenih oblek.
Priporoča se
: : slovenska trgovina : :
z modnim in manufakturnim blagom
J. N. ŠOŠTARIČ
MARIBOR, sedaj samo Glavni trg št. 19.
Slovensko brivnico
v Mariboru, Tegethofova ulica 22
priporočam vsemu slovenskemu občinstvu.
Z odličnim spoštovanjem
Juro Gredlič, brivec.
Allein echter Balsam
tus der Schutzengel-Apotheke lei
A.Thierry in Pregrada
hei Rohitsch-Sauerbrunn.
Lekarnarja A. THIERRY-jev BALZAM.
Edino pristen z zeleno nuno kot varstveno znamko. Postavno zajamčeno. Vsaka potvoritev, ponarejanje in vsak prekup drugega balzama s prevarljivimi znamkami se kazensko-sodnijsko zasleduje in strogo kaznuje, Ta balzam je dobrega učinka pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, bljuvanju, hripavosti, katarju v žrelu,
bolečinah v prsih, boleznih na pljučih, posebno pri influenci, želodčnih boleznih, vnetju jeter in vranice.
- *''1-------zoporu, zobobolu in ustnih boleznih, trganju udov, opeklinah, pri izpuščajih itd. itd.
12/2 ali 6/1 ali ena velika posebna steklenica K 5.60
slabi prebavi, telesnemu
Lekarnarja THlERRY-jevo edino pristno mazilo iz vrtnice
je zanesljivo zdravilo za rane, ščirjevce (ture), poškodbe, vnetja, abscese, odstrani vse nečiste v telo vrinile se reči in stori, da so bolestne operacije nepotrebne. Zdravi tudi pri zastarelih ranah itd. Dve škatli staneta K 3*60.
Kupi se: Lekarna pri angelju varuhu,
Adolf Thierry v Pregradu pri Rogatcu.
Dobi se skoro v vseh lekarnah. Na debelo pa v medicinalnih mirodilnicah.
R.D1EHL, veležganjarna, Celje
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiv.v.v.v.v.iv.v.iiiiiHiv.iiiiiv.iiiv.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiimiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^-iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane štajerske slivovke, tropinovca, brinovca, borovničarja, vinskega žganja in domačega .-. .*. .'. konjaka, л .\	\ .\
B. Götzl, Ljubljana
:: Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. ::
skladišče oblek domačega izdelka za gospode in dečke. Velika izbera tu- in inozemskega blaga za obleke po meri.
Solidna postrežba.
Vedno nizke cene.
"tSSÄ“ LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI. *%&*&?*
Stritarjeva ulica štev. 2
- ...	—	Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.	—^
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4'/2°/o.
		
( cooocofeSS^ocosm )	P				 —,	„	ш
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
y>iai5seiiiiatsKcvsiii
l
Frančiškanska ul. št. 8. |
m m p »fVdn 1AfiTl
:	r. z. z o. z. :
izvršuje vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela najsolidneje : in po zmernih cenah. :
||*ЛЗ JTSCIII
Il I i» »IVI 1111» feV-fl -Uri 11
Frančiškanska ul. št. 8.
I liasz/cvill ll»S£2CV5ll
Lastnik m ui-ednÌK Anton Pesek. — Tiska „Učiteljska Tiskarna1* v Ljnbljaei.