30. številka. Ljubljana, v četrtek 6. febrnvarja 1902. XXXV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje s« od štiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Thod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št 85. Srednješolstvo v državnem zboru. Včeraj je nadaljeval budgetni odsek poglavje o srednjih šolah, osobito o nem. slov. celjski gimnaziji. Prvi je govoril socialni demokrat Pernerstorfer, ki pa je pokazal bai s tem govorom, da je socialni demokrat le po imenu, v politiki pa odločni nemški nacionalec. Potem je govoril Hofmann Yv e 1-lenhof. Po ovinkih je prišel tudi do celjske postojanke ter glede iste izjavil: Umevno je, da vzdržujemo slej kakor prej svoje najodločnejše nasprotstvo zoper to napravo, ki se je ustvarila kot politično priznanje Slovencem brez običajnega vprašanja pri najvišji deželni šolski oblasti, v nasprotju z voljo velike večine prebivalstva in poklicanega deželnega zastopstva, ne oziraje se na živahno nasprotovanje prizadete občine same. Kakor se je pokazalo že čestokrat in nepobitno, ni šlo pri oni šolski ustanovitvi zgolj za kulturne tirjatve, za potrebo izobrazbe slovenskega prebivalstva, temveč le za politično pridobitev in narodno zmago nad Nemci, sloje za nov naskok za poslovenjenje Celja, tega važnega nemškega mesta na Sp. Stajerju. Sicer je zbornica znesek za te gimnazijske razrede leta 1897 odločno odklonila, ne da bi seveda bila vlada tako izraženo voljo kakorkoli upoštevala. Upravičeni obstoj je že tedaj z ustanovnega stališča omejen. Naša narodna dolžnost je, da zastavimo vse moči, da se odstranijo slovenski razredi iz Celja, kamor so bili usiljeni, in kamor sploh ne spadajo. Pri tem računimo na podporo svojih rojakov iz vseh dežel, s katerimi hodimo v narodnih vprašanjih vedno skupaj. Poročevalec (grof SUlrkgh) je pokazal v svoji resoluciji pot, po katerem nam tudi Slovenci, ako jim je kaj za stvar, morejo in morajo slediti.: opustitev slovenskih razredov v Celju, ločitev obstoječih slovenskih paralelk od mariborske gimnazije in ustanovitev samostojne slovenske gimnazije (seveda le nižje!). .Nočemo sicer preiskovati v koliko je sploh potreben tak zavod v interesu države in z istinite narodne potrebe Slovencev. Nočemo nasprotovati, ker nastopi na ta način krajevna ločitev v šolstvu, kar je bilo naše prizadevanje že leta in leta. Ukrakvistična uredba se nikakor ni obnesla (!) na tem zavodu. Mi bomo tedaj glasovali za poročevalčev sklep, moramo pa tudi za gotovo pričakovati, da vlada tudi izvede ljudsko voljo, ako se ista izkaže kot sprejeta v zbornici.« Posl. Robič je pobijal predgovor-nika stvarno in ostro ter branil celjsko postojanko, češ, da nemško celjsko meščanstvo niti ne želi, da bi se ta naš zavod premestil. Čisto kulturelno, peda-gogično' vprašanje so nemške stranke napihnile v politično vprašanje. Ako je ka tera šola dokazala upravičenost do obstoja, je to pri slovenskih gimnazijskih razredih. Govornik prosi v imenu vseh jugoslovanskih poslancev naučnega ministra, naj odgovori jasno in odločno, kako stališče zavzema naučna uprava napram Sturgkhovi resoluciji. Če tudi ni veliko število slovenskih poslancev, našli bomo vendar zaveznike; nasilstev v čisto kul-turelnih vprašanjih ne moremo prenašati! Govor posl. Kaiserja je nosil vrhunec nemške nestrpnosti. Izjavil je namreč, da je zoper vse nenemške višje šole, ker kršijo vzdrževanje brezpogojno potrebnega nemškega državnega jezika, s tem pa je tudi v nevarnosti ednota in moč, da, obstoj države sploh. Tem izvajanjem se pridruži tudi posl. DElvert. Potem je povzel besedo naučni minister H ar tel. Dasi je govoril po ovinkih, vendar je potrdil naš sum, da je vlada že davno vedela za Stiirgkhov predlog, istega odobravala, ako ne naravnost inspirirala. Najprej je omenil zahteve, naj bi se pripoznale za Cislitvanijo na zagrebški univerzi dovršene juri-dične študije. To vprašanje da bo prišlo v poštev le pod pogojem, da položijo slušatelji zagrebške pravne fakultete še naknadne izpite o avstrijskih disciplinah, ki se v Zagrebu ne uče. Govoreč o Sturgkhovem predlogu glede celjske postojanke, izogibal se je minister jasne izjave, pač pa je imenoval to čisto kulturno vprašanje — nacionalno, pri katerem da mora zavzemati vlada — nevtralno stališče. Kaka je ta vladna nevtralnost, povedal je, češ, da se mu vidi, da kaže Stilrgkhova resolucija vendar nekako spravljivost napram Slovencem. Posl. H ero ld je dokazoval, da bi bilo Slovencem slabo ustreženo z gimnazijo v Mariboru. Maribor je ob jezikovni meji, dočim je Celje duševno in gospodarsko središče slovenskega dela Štajerske. Ako se resolucija zastran Celja sprejme, vrgla se je namenoma plamenica v zbornico. »Slovenski narod ne more sprejeti tolike, neopravičene razžalitve. Izjavljam tudi najodločnejše, da smo čehi pripravljeni, podpirati Slovence v njihovi akciji.« Posl. Rizzi je pokazal, da so tudi Italijani dobili vsled nemškega šovinizma tek po zatiranju Slovanov. Vložil je namreč resolucijo, naj se hrvaška gimnazija premesti iz Pazina v kak slovenski kraj Istre; nadalje zahteval, da se uvedejo na realnih gimnazijah v P ulj u in Gorici italijanske paralelke, v Trstu se naj ustanovi tretja realna gimnazija z italijanskim učnim jezikom, a nemške paralelke na državni gimnaziji v Tridentu se naj odpravijo. Posl. Pergelt je odgovarjal He-roldu, češ, da bi druge narodnosti ne smele nemških nacijonalnih zahtev proglašati za poniževanje, ako hočemo doseči spravljivost med avstrijskimi narodi. — Ali ni to logika! Razprava se je na to pretrgala ter se je danes nadaljevala. V Ijjiibijani, G. februvarja. Zveza Avstro.Ogrske z Nemčijo. Berolinsko oficiozno glasilo »Berliner Neueste Nachrichten« je prineslo inspiriran članek, ki zbuja v mednarodnem političnem svetu največjo pozornost. Glasilo zagotavlja, da ni resnica, da bi se na Dunaju delovalo na to, naj bi se zveza Av-stro-Ogrske z Nemčijo pretrgala, članek dokazuje, da ima zveza zgodovinsko in reelno utemeljenost ter da ji vse intrige ne morejo škoditi. Res so nastale radi novih trgovinskih razmer težave, ki pa na zunanjo politiko sosednjih dveh držav ne bodo vplivale. Člankar omenja tudi politično »trujo v Italiji, strujo, ki se izreka proti obnovitvi trozveze ter za ožje približanje k Franciji in k Rusiji, vendar se nadeja, da se končno vendarle obnovi dosedanja trozveza brez večjih izprememb. Zanimivo je, da je »Novoje Vremja« prineslo bai sedaj članek, ki odklanja vmešavanje Avstro-Ograke v rusko politiko na Balkanu. Rusija hoče biti na Balkanu neodvisna in docela samostojna v svojem postopanju. To je spričo sedanjega po-seta avstro - ogrskega prestolonaslednika Frana Ferdinanda v Peterburgu pač jako razumljiv migljaj. Ločitev zakona v Italiji. Italijanska zbornica je izdelala nov načrt glede ločitve zakona. Pravica za raz-veljavljenje zakona se prisodi zakonskima po petih letih ločenega življenja, ako imata otroke; če ni otrok, se zakon razveljavi že po triletni ločitvi. Zakon se sme ločiti: a) vsled ženin© nezvestobe ali moževega konkubinata, vsled hudobne zapustitve, nasilstva ali težke razžalitve; b) ako je bil kateri zakoncev kaznovan zaradi nečastnega dejanja; c) na predlog žene, ako si mož neče izvoliti stalnega bivališča. Vojna v Južni Afriki. Rezultat nizozemske mirovne note še vedno ni znan. Nekateri listi smatrajo to ugodnim znamenjem in dokazom, da angleška vlada nizozemske ponudbe na kratko ne odklanja. Iz Haaga poročajo, da sta Francija in Rusija nizozemski mirovni misiji pritrdila, a diplomatično podporo odrekli, ker hočeta — kakor druge velesile — ostati docela neutralni. Neki reporter lista »Pariš Nouvelle« je v Amsterdamu govoril z Burko Hermstede-Obelt, katero so Angleži ujeli v gorovju Zoutpan ter jo odvedli v »koncentracijsko taborišče« pri Pietersburgu. Ta burska dama je povedala, da plačajo Angleži Kafrom za vsakega ujetega Bura — obeh spolov in kakršnekoli starosti — po 1 funt šterlingov. O položaju na bojišču poročajo angleški listi: V zadnjem času se je zlasti v Oranju na mnogih krajih borilo z največjo vztrajnostjo. Zlasti pri Damplaatsu je bil hud boj. Tam je polkovnik VVilson ujel baje 84 Burov. Ko pa je prodiral dalje, ga je nakrat zajelo štirikrat večje število Burov in komaj je ušel. Med vednimi boji se je moral umakniti v Frankfort. Med tem pa so mu ušli razen treh vsi prej ujeti Buri ter se vrnili k svoji četi. Baje nosi oddelek Burov angleške uniforme, zato so pomotoma v teh bojih z Wilsonom Buri streljali na rojake. V Kaplandiji so se vršili minoli teden trije boji na raznih krajih. Buri so imeli močne čete, in dasiravno so se umaknili končno povsod, so imeli Angleži vendar velike izgube. V Kaplandiji je torej še precej Burov. Naknadno se poroča, da se je 25. m. m. vršil ob reki Wilge boj z Buri, katere je vodil Wessel. Buri so naskočili južnoafričanske jezdece, da bi se polastili topa. Baje je bil pri tem oddelku tudi Dewet. Burov je bilo samo 70 ter so se umaknili. Devvet je baje s 6 tovariši pobegnil. Steijn ima baje med Reitzem in Bethlehemom le 30 mož. Angleži pač znajo farbati! Najnovejše politične vesti. Odstop Pradeja. Posl. Prade je odložil mesto predsednika pri nemški ljudski stranki, češ, da je stranka namenjena le alpskim pokrajinam. — Nadvojvoda Fran Ferdinand je nastopil svoje potovanje v rusko prestolnico s separatnim vlakom včeraj. Na Dunaj se vrne šele 12. t. m. V njegovem spremstvu je med drugimi tudi knez Hugo "NVindischgratz. — Pet novih kardinalov bo imenovanih v mesecu majniku, med njimi dunajski nuncij msgr. Taliani. Kolegij šteje sedaj le 65 članov, in sicer 39 Italijanov in 26 inozemcev. — Minister Korber odide prih. ponedeljek v Budimpešto na dogovor z ogrskim ministrskim predsednikom zaradi avtonomnega carinskega tarifa. — Ameriška reprezentantna zbornica je sklenila povabiti predsednika Kriigerja kot gosta v Washington ter v ta namen potrošiti 25.000 dolarjev. — Senatorji otoka Samosa so poslali sultanu prošnjo, naj odpokliče kneza Michalakija ter pošlje komisarja preiskavat gospodarstvo, sicer se je bati za mir otočanov. — Francoska zbornica je sprejela zakon, vsled katerega se določa delavni čas na 9 ur, po dveh letih na 81/« in po prihodnjih dveh letih na 8 ur. — Srbska skupščina je sklenila, odpustiti kazenske stroške vsem obsojenim v znanem atentatskem procesu. — V s e n e m-ška zveza je ponovno sklenila, da ne sprejme na noben način posl. Wolfa v svojo sredo. — Ogrska zbornica je sprejela interpelacijo zakaj se že ni odpravil pouk nemščine v budapeštanskih elementarnih šolah. opisi. Iz Šiške. Dasi prostori pri »Anč-niku« v Sp. Šiški ne zadoščajo povsem za veselico s plesom, se je vendar letošnja Vodnikova beseda tam priredila, kajti častilci Vodnikovi, društveniki in prijatelji čitalnice prav radi zahajajo v spoštovano hišo in dobro gostilno Petra Burje. Prvomestnik se je v daljšem govoru spominjal ustanovitelja in dobrotnika čitalnice Toneta Ančnikovega, ki je pred 10 leti zapustil ljubi dom, drago mu domačo vas in — svet, ki pa si je postavil nesmrtni spomenik s »knjižnico«; — kije bil po očetu in po svoji blagi roki »Knez«, po materi, — duhu in delu pa: »Vodnik« in vreden potomec slavnega Valentina Vodnika! Nadaljni spored: petje, deklamacija, sviranje na citrah itd. zadovoljilo je obilo občinstvo. Gospod jun. Jančigaj je dokazal, da je po pravici na dobrem glasu kot predavatelj. Pevci in poslušalci so se prepričali, kako lepe so pesni, ako »e pojo, kakor zahteva to vodja g. Svetek. Dve skladbi za citre sviral je gosp. Pavšič in je kot pridevek spremljal pozneje tudi ni kitari nekatere mične pesnice, Iz Novega mesta. Jurčič-Gove-karjevi »Rokovnjači« predstavljali se so v Novem mestu v soboto, dne 1. t. m. Lepi večer podaril nam je vrli »Dolenjski Sokol«. Reči se mora, da je točno igranje presenetilo slušalce. Ta dokaj težka igra potrebuje kolikor toliko komplicirane sce-nerije in za diletante ima posebno »Trg v Kamniku« ter »Črni graben« skoro nepremagljive težkoče. Ravno prizori, v katerih nastopi obilo ljudstva, so bili naravnost izvrstni. Pa tudi pri posameznikih se je videlo, da so se vestno utopili v svoje uloge. »Nande« po postavi in maski ni bil tak, kakršnega si mislimo, govoril je pa svojo ulogo brez napačnega patosa, neprisiljeno in ravno zato je potem njegova silna razburjenost segla v srce. Vredno mu je na strani stala Polonica in ravno tako so bile vse ženske uloge v dobrik rokah. Krasna figura je bil Blaž Mozol, izvrstni so bili vsi rokovnjači, posebno Rajtguzen in Boječ. Od ostalih naj še posebno pohvalno omenimo Štefana Poljaka in skoro še preoriginalnega hlapca Franceta. Govorilo se je v obče v lepem jeziku, včasih smo pač uganili, da se nahajamo na Dolenjskem; pa saj tega ne bodejo menda Dolenjcu Jurčiču preveč zamerili. O kostumih in maskah raje molčimo, pa popolnost v tem oziru na manjšem odru ni mogoča. Videli smo pa spet, da imamo prav čeden oder in da se da na njem kaj prida uprizoriti, če vlada poleg navdušenja tudi disciplina. Hvaležnega občinstva seje kar trlo in je — včasih pri tragičnih prizorih — še prezadovoljno izražalo svoje dopadajenje. Čuje se, da se igra še tekom tega meseca pri zdatno znižanih cenah ponovi. Častitamo vrlemu »Dolenjskemu Sokolu« na njegovemu izbornemu uspehu ter napredku! Poštne uradnice. Če se ne motim, se je že pred dvema letoma pisalo v »S 1 o v e n s k e m N a r o d u« in v »Slovenki« o razmerah državnih uradnic. Dasi se je v teh dveh letih vložilo že več peticij in prošenj na vlado, se te razmere niso — razun na Dunaju — kolikor mi je znano — dosedaj prav nič izboljšale. Nevstrašne in vztrajne dunajske poštne in brzojavne manipulantinje so dosegle, da se jim je število uradnih ur izdatno znižalo ter da se jim je ob nede Ijah in praznikih počitek več kot podvojil. Ako bi bile tudi drugod uslužbenke vsaj polovico toliko srčne kot so Dunajčanke, dosegle bi menda vsaj toliko, da bi se ne kratile njih pravice s tem, da se jim nalaga od dne do dne več dela ter da se jim množijo uradne ure. To se godi v Ljubljani, kjer imajo uradnice baje čestokrat po 10, 11, da, celo po 12 službenih ur na dan, dočim jim je po predpisih odmerjena le 8urna služba in se le v posameznih, posebno nujnih in ne dolgo trajajočih slučajih lahko službene ure nekoliko pomnože. In slično zlorabljanje ženskih močij se vrši več ali manj tudi drugod, samo da se prihrani erarju nekaj denarja. Neverjetno je tudi in naravnost komično, da marši katera uslužbenka pri pošti danes ne ve, kakšno in kolikourno službo bode morala opravljati jutri. Mnogokrat gre utrujena iz službe, misleča, da bode imela vsaj pol dneva odpočitka, toda kar pride ukaz in v urad mora, četudi je do skrajnosti utrujena. — Nekatere morajo že ob šestih v urad, kjer delajo večkrat do poldne in potem morajo popoldne zopet v službo. Druge morajo od 1. popoldne do 9. zvečer in naslednjega dne od 7. zjutraj do 1. popoldne sedeti v uradu, in mesto da bi imele potem en popoldan in en dopol dan prost, morajo iti zopet pomagat (»zur Aushilfe«) vsak »prosti« (?) dopoldan in popoldan v pisarno za 1 do l1/« ure. Potemtakem nimajo uradnice niti enega celega poldneva prostega, ker izgube vsled vednega tekanja semintja še tiste skromno odmerjene proste urice, zlasti če stanujejo daleč od urada. »Delaj, vleči!« je pač deviza nekaterih visokih gospodov, katerih dolžnost bi pač bila. ubogim podložnikom delo po možnosti lajšati. Pri takih razmerah se ni torej čuditi, da zboli vsak trenotek kaka uslužbenka vsled prenapornega dela. Opomn ti je treba, da večkrat pri tem ne trpi škode le obolela uradnica, temveč tudi država, ker se tako delo slabo opravlja, in je treba radi bolezni večkrat substentacijo najeti. — Se veda, če se pa hoče pokazati predstojnik štedljivega in ekonomičnega moža, potem ne išče substitucije, marveč obremeni ostale moči, kolikor le mogoče, dokler ne oboli že druga, tretja itd. Pravična oddelitev službenih ur je vendar v prvi vrsti odvisna od predstojnikov, ker bi ti lahko poročali na višjo instanco, da je pri tako utrudljivem delu dobro uradovanje nemogoče ter je brezvestno obremenjati že itak dovolj uprežene moči. Prepričana sem, da bi se izmed tistih poštnih in brzojavnih manipulantinj, ki služijo več kot pet let, ne našlo niti ene popolnoma zdrave, ako bi se jih zdravniško preiskalo. Različne živčne in pljučne bolezni so pri njih nekaj navadnega. Tudi glede dopusta nimajo drž. uslužbenke nikakih norm. Dopust dobe le v slučaju »hude« bolezni. Nekoč mi je tožila manipulantinja o svoji bolezni na živcih. Zdravnik ji je dejal, da trpi na nevrasteniji, to je najvišji stadij nervoz-nosti. Ko sem ji dejala naj prosi dopusta, mi je odgovorila, da se ne upa, ker se je izdala predkratkim naredba, po kateri je postopati glede dopusta manipulantinj kar najstrožje, ker so iste pre»anspruchs voli«. Dostavila je še: »Moje razmere mi ne dopuščajo, da bi izdala brezvspešno 6 K za koleke in zdravniško spričevalo, na katero se baje odslej tudi ne bo dosti oziralo.« — Ako torej prosi uradnica kvečjemu vsake 2 leti kratkega dopusta, ki ga gotovo brez ugovora zasluži, naj si bo že bolna ali ne, ima ■ prošnjo še stroške in je po mnenju višjih pre»anspruchsvoll«. — Poštne in brz. uradnice imajo tudi pravico do penzije, za katero morajo plačati »Postvereinu ftir Landpostbedienstete« prvo leto službovanja 20 K, potem pa vsako leto 6 K. Po 10 službenih letih gre lahko drž. uradnica v pokoj, seveda če more dokazati, da je vsled bolezni za službo popolnomanesposobna. V tem slučaju dobi 45°/0 od prijavljene penzij ske kvote, ki znaša v najvišjem zne sku 1000 K. Ako služi 15 let, dobi 50%, za 20 I. 55%, za 25 1 60 %, za 30 1. 70 in za 35 1. 80%. Najmanjša penzija znaša torej 440 K na leto, najvišja pa 800 K, katere pač nobena ne doseže. Nemožno si je namreč misliti, da bi mogla katera uslužbenka vztrajati pri sedanjih razmerah celih 35 let v državni službi. Veliko je že, ako odsluži 25 let, za kar zasluži 660 K pokojnine. Kam naj dene to ogromno svoto? Ako služi toliko let, je umevno, da je že do skrajnosti izmučena in oslabela; treba bi ji bilo kakega pri-boljska, a imenovana svotica jo varuje jedva mrazu in gladu. Ni se torej čuditi, da se ul oga stvar trudi ter sili služiti, dokler ji moči docela ne opešajo in g r e iz službe naravnost v smrt. — Že lansko leto se je govorilo, da se penzijski fond v oktobru p. 1. podržavi, a do sedaj ni še ničesar čuti o tem. Seve, ako bi bile vse obljube in prijaznosti, ki so jih višji krogi izrekli delavnim in za bla gor svojih tovarišic vnetim Dunajčankam, — denar, potem bi bile uradnice že dostojno preskrbljene. — Končno še neki citat iz članka v mesečniku »Neues Frauenleben«, ki je tudi za naše razmere popolnoma umesten: »Seveda se pojavlja tudi tu zopet ona osodepolna napaka ženske naravi, ki zavira zboljšanje stališča teh deklet (uradnic), katera si morajo zaslužiti svoj košček kruha s težkim delom. Nesloga, njih kolegijalna nezanesljivost in njih težnja, pridobiti in ohraniti si naklonjenost svojih predstojnikov z usluž nostjo. Naj bi našle pogum samoodpomoči v višji cenitvi same sebe.« T. Izpred sodišča. Gospod deželnosodni svetnik Schne-ditz je predsedoval danes sledečim obravnavam deželnega kot prizivnoga sodišča: 1. Kandidat Kunčič in elektrika. Gosp. izdelovatelj sodovice Ivan Kunčič je strasten politik. Ne samo, da rad kandidira — kandidirati zna naposled vsak; a naš Kunčič stopa aktivno v politiko sam, takorekoč lastnoročno vstopa v politiko. Blagor bele Ljubljane mu leži bolj na srcu nego vsa sodovica na Kranjskem. Zatorej je izumil svojo tako popularno idejo o streljanju na meglo; zatorej pa nasprotuja tudi izdelovatelj sodovice in strastni politik Kunčič električni cestni železnici v Ljubljani, kajti v svoji politi-kujoči strasti ali v svoji strastni politiki čuti nehote, da je tudi cestna železnica prav za prav kriva vsega zlega ... A naš Kunčič ni frazer, ni človek, ki dela le s praznimi besedami; on je mož dejanja! In tako je svojemu sovraštvu proti nesrečni cestni železnici dal s tem izraz, da je 20. novembra na progo položil zopet lastnoročno kamenja. In zato ga je okrajni sodnik obsodil na 100 K globe. A tako hitro se ne premaga Kunčiča ; zakaj bi ne smel dati svojemu prepričanju izraza in dejanjsko uresničevati svoje politike! si je mislil in rekuriral je. Prizivno sodišče pa stoji na istem stališču; na tem namreč, da se ne sme kamenja na želez nico devati in potrdilo je prvo sodbo. G. Kunčič pa ni prišel in zato njegova politika ni uničena; on si misli : Globa, kazen ni argument! — 2. Jera Petrič, 60 1. stara kajža-rica iz Dolenjega jezera pri Cirknici je zelo svojeglavna, a korajžna in pametna. Ona ima odprto peč in kuha in cvre in peče brez skrbi na nji, akoravno je strop lesen in obstoji velika nevarnost. Bila je večkrat opozorjena na to ; a vedno je dejala: »Mauta me bo stava: mora bejt cejgu, mora bejt pejsek ; pa nimam gnarja«. No, v Cerknici so jo obsodili na 5 dnij zapora. Prizivno sodišče je pa znižalo kazen na 48 ur. Ženica protestira in gre... Dnevne vesti. V Ljubljani, 6. februvarja. — Osebna vest. Poštni stavbinski pristav g. Gustav Stedrv v Ljubljani je imenovan stavbinskim komisarjem. — Knez in kneginja V/in-dischgraetz sta se včeraj, prišedša z Bleda, peljala skozi Ljubljano v Trst. — »Obrambno društvo11. V »Kat. domu« je bil včeraj izredni občni zbor tega duhovniškega društva. Namen tega društva je, prikrivati in utajevati du- hovniške grehe. Obilna udeležba pri zborovanju kaže, da se mej duhovniki živo čuti potreba tacega društva. Ko bi ne bilo nič duhovniških grehov, nič umaza-nosti iu škandalov, bi seveda tudi društva ne bilo. Na shodu je bila sklenjena pre-memba društvenih pravil v tem smislu, da se društveno delovanje razširi tudi izven Kranjske. Torej tudi tam uganjajo duhovniki take reči, da potrebujejo v svojo obrambo posebno društvo. Jemljemo to na znanje kot dragoceno priznanje. Predsednikom društva je bil izvoljen kanonik dr. Karlin, čestilec nemško plavih oči, tajnik je dr. Lampe, izstopila sta pa iz odbora dr. Brejc in dr. Sch\veitzer. Uzrokov temu izstopu ni težko uganiti. — „Žena in javnost". Sarkazem, ironija ter humor igrajo v življenju veliko ulogo; sarkazem in ironija znata biti močno orožje, ki uniči nasprotne argumente, humor ublaži vse, »špasi« pa so vsakdanji, dolgočasni, in če se jih rabi v znanstvenem predavanju, rabi principijalno, se hoče po navadi z njimi nadomeščati resnobo in znanje: Humor ni argument, še manj pa »š p a s«! V času gibanja za katoliško univerzo ni čudno, da pričenja tudi pri nas, v tem »romantičnem slovanskem jugu« klerikalizem teatralično govoriti o vedi, o prosveti, o znanosti . . . no, in tako se ni čuditi, da je včeraj govoril gospod dr. Evgen Lampe v »Katoliškem domu« o temi: »Žena in javnost«. Predavanje je bilo polno katoliških , železne živce pretresujočih »špasov«. Tudi mi drugi, Nelampetovci, poznamo humor; vemo pa, da je dopusten le v gotovih slučajih in v gotovih okolnostih in vemo, da humor neha biti humor, če postane trivijalen. Če se pa porablja humor v ta namen, da se hujska nerazumne ljudi na človeka, potem se zlorablja pravica do humorja. Resno torej: Nedopustno, preveč katoliško j e, g. dr. Lampe, če se na javnem predavanju, kije vsakomur pristopno, insultira navzoče poročevalce nasprotne smeri! Vašega poročevalca ni nihče napadal na javnih predavanjih, nobeden ni govoril o njegovi mladosti, nobeden ni hujskal poslušalce nanj! In Vi —? Pomislite: Če bi verni Vaši poslušalci spoznali navzočega poročevalca, katerega ste strupeno napadali, kako bi planili nanj, kako bi pokazali drastično svoje katoličanstvo! S tega stališča so bili ti napadi umazani... Zaklenite vrata svojega »Katoliškega doma« in nihče ne bode govoril o Vaših »predavanjih«; dokler pa renomirate s tem, da so »javna«, »vsakemu pristopna« itd., nimate pravice, insultirati poročevalcev nasprotnega mišljenja. Basta! In sedaj pre-davanje samo. Kakor omenjeno, je bil trivijalen humor, tega mu ne zavidamo. Kdo ni dandanes humorist? Saj mora človek sploh humoristično razpoložen biti, če predava pred katoliškim ženstvom o »ženi in javnosti«. Sicer je pa humor tudi najboljše orodje po receptu sovraženega Cankarja samega. — Gosp. dr. Lampe je razdelil dnevni red svojega predavanja po premo-drem ironiziranju zadnjega Tavčarjevega govora o istem predmetu, v dve točki: v »ženo« ter v »javnost«. Spominjamo se, da so nekdaj imeli v »Mestnem domu« soci alni demokratje shod z dnevnim redom: »Politični položaj in soc. dem.« Nastopil je dr. Lampe prvič v Ljubljani in delil ta dnevni red v »politični položaj« ter v »soc. dem.« če bi ga bili hoteli delavci poslušati, bi govoril o vsaki stvari posebej na svoj način. V taki razdelitvi dnevnega reda je torej Lampe mojster. Ne razumemo pa, zakaj je razdelil temo včerajšnega pre davanja, kajti ves govor se te teme ni prav nič tikal. Dr. Lampe je govoril o stanju kitajske žene, in ker smo dobre duše, smo privoščili organiziranemu katoliškemu ženstvu to zabavo iz srca ter — čakali. G. dr. Lampe je govoril »humoristično« o stanju turške žene in mi smo — čakali. In g. dr. Lampe je govoril o tem, da je krščanstvo emancipiralo ženo iz suženstva; čakali smo, — kdaj pride razprava o temi? Ni prišla! Emancipijska misija krščanstva je bila vsebina predavanja. In ta trivijalni humor! Kadar manjka resnih, upoštevanja vrednih argumentov, si ti edini rešitelj! Ti rešiš govornika pred katoliškimi poslušalci, ki gredo na predavanja seveda za zabavo! Povej par neslanih dovtipov, razpravljaj o resni stvari v smešni obliki in vsi taki poslušalci se ti smejejo! — Li je res krščanstvo emancipiralo leno? Ellen Key, tudi za najbes-nejšega katoličana avtoriteta, pravi v svojem članku »VVeibliche Sittlichkeit«: »To je krščanski življenski nazor, ki je zdravo, krepko prepričanje antike o svetosti narave porušil. Marija je bila deviška mati, Jezus samee, sv. Pavel imenuje zakon večje izmed dvojega zla. Tako se je najprvo naučilo, smatrati samski stan za boljši in zakon za slabejši. Posledica tega je bila, da je postalo spolno življenje samo na sebi nesveto, človeštvo samo na sebi grešno, pokvarjeno, samoljublje samo na sebi slabo, posvetno stremljenje po sreči pa največje samoljublje. Taka je emancipijska vloga krščanstva, onega krščanstva, kateri se seveda ne da identilicirati z milim Jezusovim izrekom: Kdor je med Vami brez greha, naj vrže prvi kamen na greznico! V srednjem veku, ko je bila moč krščanstva, oziroma njega vidnega organizma, katoliške cerkve, največja, je veljal »jus primae noctis«. Ta po dr. Lampetu za ženo emancipacijski nazor je rodil askezo, ki smatra ženo za zapeljivko v greh, ki jo zaničuje kakor pijanost! In če govori dr. Lampe o jednakopravnosti žene, potem citiramo z dr. Tavčarjem sv. pismo, ki pravi, naj bode Eva podložna Adamu, ker ga je zapeljala v greh. Potem citiramo: duhovniški celibat, boj proti ženi v vseh oblikah, — tega dejstva, gg. katoliški »humoristi«, ne zakrije nobeno vzgajanje troijalk! Lampetovo predavanje se je začelo z insultiranjem poročevalcev in končalo z insultiranjem nasprotnih političnih strank. Vsebina pa je bila pač neslana, to so bili »špasi«, o žanru, ki je običajen v Prulah in na starih žancah. Dobro, da osmeši v takih slučajih tak humor — humorista samega! — Lampetove klobase. V notici »iz črnega brloga« v štev. 22. z dne 28. januvarja smo pisali, da je dr. Lampe na Bledu pri neki priliki pri Daneju klobase naročil, a jih še do danes ni plačal. Na to nam piše Lampe: Ni res, da sem jaz, — »bivši kaplan na Bledu, ki bo sedel tri mesece na Žabjeku in si bo torej prihranil 1000 K«, — ob priliki ustanovitve katoliškega izobraževalnega društva na Bledu naročil pri Daneju klobase, katerih do danes še nisem plačal. Res je pa, da nisem klobas naročil, in da nisem ostal ničesa dolžen. — V Ljubljani, 1. februvarja 1902. — Dr. Evgen Lampe, stolni vikarij. — No, res je to, kar smo mi pisali in če nas hoče Lampe tožiti, mu to pred sodiščem dokažemo, sicer pa nam je le prav, da je Lampe s tem popravkom novic pogrel neplačane klobase, tako se stvar vsaj bolje utisne v spomin. — Benefična predstava g. tenorista Tita Olszevrskega. Jutri, v petek bo premijera Donizettijeve opere »F a v o r i t i n j a« in sicer na korist junaškemu tenoristu gosp. Titu 01sze\v-skemu. Kako močna opora je bil g. be-neficiant tekom dveh sezon slovenski operi, ve vsak obiskovalec slovenskega gledališča. G. 01szewski je pel že veliko število največjih in najrazličnejših tenorskih, junaških in lirskih vlog, a v vseh se je izkazal pevca najfinejše muzikalnosti, rutine in okusa. Vrhu tega pa je g. 01szewski tudi izboren igralec, ki na našem odru pri operi še ni imel para. Kdor ga je slišal in videl vsaj v vlogi »Tann-hiiuserja«, ali Žida v »Židovki«, ali don Joseja v »Carmena, mora reči, da je g. Olszevski cel umetnik, s katerim se mora naša opera ponašati. G. Olszevvski ni dal nikdar niti najmanšega povoda do nezadovoljstva niti odboru dramatičnega društva niti občinstvu niti kritiki, saj je marljiv in vesten član slovenskega gledališkega osebja. Zato pa v popolni meri zasluži, da mu občinstvo, ki je vedno kazalo svoje izredne simpatije do njega, jutri z najobilnejšim posetom izrazi svoje priznanje in zadovoljstvo. Beneficiant bode pel veliko vlogo Fernanda. Glavno vlogo pa ima g. Romanova. Velike vloge imata tudi g. U r i h in g. V a š i č e k. Opozarjamo, da z ozirom na namen predstave abonirani sedežizajutrišnjo predstavo ne veljajo. — Iz Velikih Lase se nam piše: Kakor je običajno pri naših klerikalcih, da le slučajno izvedo vesti, priobčene v »Slovenskem Narodu«, tikajoče se njih oseb, tako je bilo tudi le slučajno, da se je vse izvedelo o Jakličevi podrti peči. pisalo se je o tem premalo, ker je po izjavah zanesljivih oseb bila afčra še veliko bolj romantična . . . Jaklič sam mora vedeti, da temu ni bilo tako, kakor tudi ve kravar Drobnič, da če ni nikoli dobil le slučajno mešetarije od krajinskih buš. Jakliču pa kličemo z znanim slovenskim pisateljem: »So pač slučaji, ki niso »lučaji«. — Mica Kovačeva je prišla tudi v Kozje. Ko so bile lansko leto volitve za okrajni zastop, treba je bilo nekatere vo- spraviti med veleposestnike. To je tel storiti okrajni zastop na svoje stroške. ;.a izvršitev naprosil je liberalnega odvet • a, kateri je tudi vse uredil in še ko ieke iz svojega plačal. Sedaj, ko je že davno vse v redu, ko so bili na podlagi »sprave in sloge« voljeni sami Tomažičevi i rivrženci (!), on sam pa zopet načelnikom, brani se klerikalni okrajni zastop plačati odvetniku stroške, tako da je bil ta prisiljen, zateči se k sodniji. Mica Kovačeva potuje torej širom sveta. Kot »pos« pa nosi seboj resnicoljubnega »Slovenca«. — Društvo za pospeševanje in obdelovanje ljubljanskega barja je ustanovilo svoje glasilo »Izvestja«. Urednik mu je g. dr. E. Kramer. — Poročil se je v Domžalah gosp. Ceno Czermak z gospico Lenko Ja-nuševo, hčerko vrle narodne rodbine. — Zlato poroko praznovala bo-deta v nedeljo dne 9. februvarja t. 1. v podružnični cerkvi sv. Marijete v Toma-i'ovem pri Ljubljani Ivan in Polona Mam [p. d. Lovrenčeva) iz Tomačevega h. št. 29 in sicer ob 9 uri dopoludne. Ivan in Polona Marn poročila sta se S. februarja 1852, Ivan Marn je rojen v Vodmatu, 1. 1825. Apolonija Marn, rojena Peršin, rojena je bila v Stožičah pri Ljubljani leta 1832. Čestitamo! — Ponesrečil je TOletni Valentin Mohorčič iz Podbelice v kranjskem okraju. Mož je v pijanosti padel v neko jamo in se v snegu zadušil. — 371etni Anton Rozman iz Švice v ljubljanski okolici je v pijanosti padel v kremenico in v njej utonil. — Poštnega poneverjalca na Pragarskem, znanega F. Niederle, so aretirali na Nemškem ter ga izročili mariborskemu sodišču. — Umrl je v Celju g. Jos. Jaky, vodja nemške hranilnice. Bil je miroljuben mož, ki se ni brigal za politično besnenje nemških Celjanov. — Ustrelil se je v petek v Celju J. Filipič, trgovski pomočnik, uslužben v Kakuschevi železni trgovini, doma iz Vojnika. Vzrok samomoru je bila baje nesrečna ljubezen. — Afer«a Wallburg. Kakor znano, je ogrsko pravosodno ministrstvo odbilo ljubljanskemu sodišču prošnjo, da se mu naj baron Walburg izroči, pač pa je istočasno zaukazalo budapeštanskemu državnemu pravdništvu, naj takoj uvede proti imenovanemu preiskavo zaradi hudodelstva ponarejanja javnih listin. Zadeva se bo tedaj rešila pri budapeštansk em sodišču. "VVallburgov zagovornik, državni poslanec dr. V. Pichler, je istočasno z ministrsko razsodbo vložil prošnjo, da se njegov klijent izpusti iz preiskovalnega zapora. — Silovit pijanec. Delavec I. St. se ga je včeraj nekje v okolici nalezel. Prišedši v mesto, se je zabaval s tem, da je po hišah pobijal okna. Ko mu je policija ustavila zabavo, se je vlegel na tla in ni hotel iti s stražnikom. Morali so m« preskrbeti voz, da se je peljal na rotovž, kjer bode imel časa se iztrezniti. — Z bala. Fijakarsko kljuse je danes zjutraj z enim vozom peljalo 13 častnikov z bala domov. — Pretep. V Vodmatu so se danes ponoči gostje, ki so se vračali z neke plesne veselice, med seboj stepli. Tri osebe so lahko ranjene. — Dva psa povozil je danes dopoludne električni voz na Dunajski cesti. Najnovejše novice. V zadevi stavke-Llovdovih kurjačevje posl. Hortis brzojavno interpeliral ministrskega predsednika, zakaj se vmešava vlada ter prepušča Llovdovi družbi v nadomestitev Moštvo vojne mornarice. — Otroke je Pošiljala med angeljčke. V neki Vasi blizu Črnovic so prijeli neko Marijo Jo8ephowics, ki je zastrupila 8 otrok, ki jih je imela na hrani. — Acetilenski plin ra zle tel. V Tovačovu pri Olo-mucu se je razletel v čevljarnici Cacekovi acetilenski plin ter ubil učenca, pomočnika pa hudo ranil. — Na progi L u p-ku\v-Cisna je vstavljen promet zaradi snežnih žametov. — Lakota v Indiji se čimdalje bolj širi. — Devet ognje-gaBcev zgorelo. VSt. Louisu je gorela tovarna, a nepričakovano naglo se je poslopje zrušilo ter podsulo devet ognje-gascev. Nekdo, ki si ne masi pred resnico ušes. »Polski Kurjer« je razpisal pred nekaj časa več nagrad za najbolje odgovore na vprašanje: Katera ljudska napaka škoduje najbolj Poljakom in kako bi jo bilo možno odstraniti? Odgovorov ni prižlo nič manj kot 101. V jury je tudi glasoviti poljski pisatelj Bo-leslav Prus in pisateljica Elisa Or-z e i k o. Prvo darilo je dobil dr. Stanislav Trzebinski, ki pravi da ima poljski narod nešteto napak ter citira Merica Saksonskega, ki je dejal nekoč: »Zdi se, da so na Poljskem ženske edini moški.« Trzebinski meni, da je imel Moric Saksonski do neke gotove meje popolnoma prav. Poljaki so po svo jem značaju nestalni, vihravi ter nimajo utrjenih nazorov. Druga napaka Poljakov je — ničemurnost. »Ljudje omahljivega značaja se vedno boje pripoznati svoje nedostatke.« Pisatelj sploh zelo biča svoj narod, toda že to je nekaj, da hočejo iz-poznati Poljaki svoje pomanjkljivosti in vzbuja nado, da se s časom spopolnijo. ' Umrl je ob tamburanju. »Hrv. Branik« poroča, da je 22. m. m. v Mitro-vici v gostilni pri »Jelenu« neki mož plačeval za vino, a tamburaši so pili in igrali. Tudi mož je mnogo pil ter plačeval liter za litrom. Gostilničar je šel zopet po vino, a mož se je naslonil na mizo in navidezno na roki sloneč zaspal. Tam buraši so »udarjali« dalje, pili in gostilničar je nosil liter za litrom. Tujec pa je slonel na mizi in spal. Končno pa je bilo treba plačati. Tamburaši so se naigrali in napili. Gostilničar je torej podrezal tujca, ki pa se ni premaknil. Klicali so ga vsi, a tujec se ni hotel prebuditi, zaspal je tako trdno, da se ni zbudil nikdar več. Zadela ga je kap. * Črez pol je prerezalo v Mod-lingu pri Dunaju v petek ponoči 241etnega delavca A. Liško. Hotel je pred dohajajo-čim vlakom še hitro preko proge, a spod-taknil se je ob žici, padel na tir, in vlak ga je povozil ter mu telo prerezal črez pol. * Razstava obrtnijskegs društva. Nižjeavstrijsko obrtniško društvo si resno prizadeva, da svojim članom pokaže na strokovnih razstavah vse najnovejše iznajdbe v industriji in tehniki. Sedanji razstavljeni izdelki so važni zlasti za črevljarsko obrt. V enem salonu nižje-avstrijskega obrtnega društva, Eschenbach-gasse 11, je namreč razstavljeno veliko šivalnih strojev za Črevljar-ko obrt, in vsi ti stroji so izdelki znane delniške tvrdke Singer & Comp. če je kdo že videl te stroje ter poslušal reprezentanta tvrdke, ki daje o teh strojih natančna in potrebna pojasnila, se takoj prepriča, koliko se s temi stroji prihrani na delu in času. Delo se izvršuje precizno, hitro in brez hrupa. Stroji so izdelani ali za gonenje z nogo ali za električno gonenje. Singerjeva tvrdka je izumila za to prav prikladen motor za električno gonenje, ki goni lahko več po vrsti postavljenih strojev. Največje črev-Ijarske tovarne v inozemstvu so se prepričale o nepričakovano izvrstni uredbi v upravi teh strojev, s kojo se more izdelati v kratkem času čuda veliko blaga. Tudi nekatere domače črevljarske tovarne so se poprijele te električne iznajdbe in morejo biti stroji postavljeni zapored ali v eni, ali v dveh vrstah. Zlasti pa izborno deluje stroj za prišivanje gumbov — ki more veliko gumbov takoj naenkrat prišiti. — Zanimiv je tudi stroj za šivanje podšiva z rezalnim aparatom, ki pri šivanju enakomerno vse nepotrebno odstriže. — Stroj za šivanje gumbnih luknjic pa je, kar se hitrosti v izdelovanju tiče, res nekaj nenavadnega, zraven pa ni treba nobenega posebnega truda, dva stroja lahko vodi samo en mož. V 10 urah napravi stroj 3 tisoč gumbnih luknjic. — Enako izvrstni so tudi stroji za okrasne šive, za vezenje, za šivanje visokih golenic. Dolgo bi morali naštevati ie razne druge nad vse iz- vrstne šivalne stroje, s kojimi se more šivati kakor okorni navadni črevelj tako tudi lep črevljiček za otroka, mehke papuče ali koketne damske črevljičke za ples, in to s čudapolno hitrostjo in eksakt-nostjo, (fbenem se kar največ prihrani časa in tudi materijala. Imenovana razstava, kojo priporočamo, da jo vsakdor obišče — svetovno ime Singerjeve tvrdke le še bolj razširi med ljudmi in izpriča, da si tvrdka resno prizadeva, da šivalne stroje vsake vrste kolikor le mogoče spopolni in dovrši. Društva. — Zaključni plesni venček „Narodne čitalnice" v Ljubljani, se bode vršil v soboto, dne 8. t. m., ob polu deveti uri zvečer v veliki društveni dvorani. Pristop imajo p. i. društveniki in po njih vpeljani gostje. — Odbor slovenskega trgovskega društva „Merkur" je sklenil v seji z dne 4. t. m., da prične s poukom v petju tekom tega meseca. Odborniku gospodu Derčarju se je naročilo, da potrebno ukrene glede predpriprav ter poroča o uspehu pri prihodnji seji. Gospo dom društvenim členom polagam na srce, da se pevskih vaj v kar največjem številu udeleže ter da trgovske sotrudnike, ki se niso pri društvu, za petje, oziroma za pristop k društvu animirajo, da bo pevski zbor tem krepkejši. Petje se bo gojilo v društvenih prostorih v »Narodnem domu«; dan prvega pevskega večera se objavi pozneje. — čitalnica v Brežicah priredi na pustno nedeljo dne 9. svečana 1902 v »Narodnem domu« v Brežicah plesno zabavo. — čitalnica v Konjicah priredi v soboto dne 8. svečana 1902 v prostorih g. Wallanda plesni večer. — Bralno društvo v Št. Pavlu pri Preboldu priredi v nedeljo dne 9. svečana pustno veselico v gostilniških prostorih g. Franca Vedenika »pri Peku«. Spored: I. »Bob iz Kranja«, šaloigra; II. prosta zabava in ples. Svira ciganska godba. — Odbor akad. društva „Slovenija" priredi predpustni zabavni večer v ponedeljek dne 10. t. m. v dvorani »Ressource«, L, Reichsrathsstrasse 3. Začetek ob 8. uri zvečer. Književnost. — „Ljubljanski Zvon". Vsebina februarskega zvezka: 1. Oton Zupančič: Zaprl sem oči . . . Pesem. — 2. J o s i p Kostanj evec: Noč. Povest. (Dalje prih.) — 3. C. Golar: Iz bosanskega perivoja. Pesem. — 4. Fran Valenčič: Ko se oženim... Pesem. — 5. AkilVolvn-s kij: Ruski novelisti. (Dalje prih) — G. A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega go-slarja. II. Tabor v Oborišču. (Dalje prih.) — 1. Fr. Serafin : Genialen človek. Črtica. — 8. Fran Valenčič: Kam hitim ? Pesem. — 9. Zmago Valjavec: Slovenci v Ameriki. (Konec) — 10. Ivo Sorli: Polnočna fantazija. Pesem. — 11. Zofka K veder: Proti jutru. Črtica. — 12. Vješčij Ol eg: Nad srcem tvojim vzhaja solnce . . . Pesem. — 13. F r. D e r-ganc: Slovenska medicinska fakulteta. — 14. Dimitrij Ahasverov: Ciganka Marija. Romanca. — 15. A. A.: Socialni pregled. VII. Mestna ubožnica v Ljubljani. — 16. V. S. F e d o r o v : V sanjavih mladostnih letih. Pesem.— 17. F. Gradnik: Ledene rože. Pesem. — 18. Ivan Vazov: »Prekrasno!« črtica. — 19. Mladen M1 a-denov: Ljubica, nič se ne jokaj...! Pesem. — 20. IljA Muromec: Zarja. Pesem. — 21. Veljko Obradov: Pesnik fra Grga Martić. [Dalje prih.) — 22. Nataša: Večerna romanca. Romanca — 23 Književne novosti. Dr. Gojmir Kr«k : Dr. Franz Presern, Deutsche Ge-dichte. — Dr. Fr. Zbašnik : Zofka Kveder: Ljubezen. — S. Rutar: Jakob Dimnik: Avstrijski junaki. — Slovensko amerikanski koledar za 1. 1902. — 24. Glasba. Dr. Vladimir Foerster : Novi akordi. — Dr. Gojmir Krek : Album slovenskih na-pevov. — Dr. Vladimir Foerster: Koncert Emanuela Ondfička. — Dr. Gojmir Krek : Koncert »Glasbene Matice«. — Dr. Vladimir Foerster: Koncert čeških filharmo nikov iz Prage. — 25. Slovensko gle dališče. Onjegin : A. Drama. — L. Pahor: B. Opera. — 26. Upodabljajoča umetnost. Naša slikarja: I. Vavpotič in M. Strnen. — 27. Med revijami. »Ceska Revue«. — »Slovanskv Pfehled«. — 28. Splošni pregled. -J- Josip Nolli. — -J- Dragotin Jesenko Doksov. — Javna predavanja v Ljubljani. — Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi. — Rusko svobodno vseučilišče v Parizu.— Popravek. — Zvonček. Štev. 2. Vsebina: Tihi gozd (Fr. Žgur). — Skesanec (L. grof Tolstoj). — Pevec (Vida). — Lisica (dr. Iv. Robida). — Dva cveta (Bogomila). — Prat v ustih (J. Pangrac). — Nezgoda gospoda Frfulje (6 slik). Mladi risar in sli- kar (V. Sič). Tudi ta številka ima več ilustracij. »Zvonček toplo priporočamo. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 6. februvarja. Glasovanje ob Va(3. uri. Sturgkhov predlog s 25 proti 22 glasovi sprejet. Dunaj 6. februvarja. Boj za Celje bo še danes dobojevan. Oglašenih je še 11 govornikov. V današnji dopoldanski seji je govorilo 6 govornikov, ostali pridejo popoldne na vrsto Najznamenitejši je bil govor dr. Stranskega. Ta govor je Nemcem kar sapo zaprl. Stranskv je celjsko vprašanje vsestransko pojasnil in speljal vse nemške argumente ad absurdum potem pa zaklical Nemcem: Vi ste Ba-denija dolžili, da je z jezikovnimi na-redbami kupil češke glasove ža nagodbo. Kurber je storil še kaj grjega; Korber hoče celjskepa-ralelke prodati, da kupi nemške glasove za dispozicij ski fond. Nemci proglašate slovensko ob-strukcijo za slabo šalo, a jaz Vam povem, da smo s Slovenci solidarni tudi glede obstrukcije. Ta izjava je v zvezi z izjavami dr. Herolda, dr. Kramafa in dr. Fofta naredila največji utis. Rumunski posl. Lupul se je izrekel za slovensko zahtevo. Dunaj 6. februvarja. Grof Sylva-Taroucca se je v imenu čeških veleposestnikov trudil pridobiti nemška klerikalca Fuchsa in Morseva, naj bi glasovala glede Celja s Slovenci. Opozarjal ju je zlasti, da bi bilo tako postopanje najeklatantnejši de-saveu slovenske klerikalne stranke in smrtni udarec za dosedanjo politiko te stranke. Fuchs in Morsev se nista udala in bosta glasovala z levičarji. Dunaj 6. februvarja. Parlamentarna komisija češkega kluba pojde danes k ministrskemu predsedniku, da mu pojasni stališče Čehov glede parlamentarnega položaja z ozirom na Celje. Dunaj 6. februvarja. Danes je bil minister Rezek pri ministrskem predsedniku Korberju v zadevi celjskih p a r a 1 e 1 k. Dunaj 6. februvaja. Slovensko dijaštvo se je zahvalilo češkim poslancem Heroldu, Foftu in Kramaru za njih nastop glede celjske gimnazije in pozdravilo njih sklep, da bodo v tem vprašanju vzajemno postopali s Slovenci. Dunaj 6. februvarja. V narodnogospodarskem pododseku se je danes razpravljalo o zakonskem načrtu za-stran terminske kupčije na žitni borzi. Vladni zastopnik je izjavil, daPloje-vemu načrtu vlada ne more pritrditi, ker se hoče s tem načrtom terminska kupčija popolnoma odpraviti v to pa vlada ne privoli. Dunaj 6. februvarja. Vsenemci so izdali ostro zoper Wolfa naperjeno izjavo. Samo Schreiter je ni hetel podpisati, nego je raje izstopil iz kluba. Praga 6. februvarja. „Narodni Listy" pravijo, da je Hartlova izjava glede celjskega vprašanja vzbudila nevoljo tudi pri najzmernejših slovanskih poslancih, ker so vsi prepričanja, da je imela vlada dolžnost izreči se brezpogojno zoper Sturgkhov predlog. Vprašanje je, ali je minister Hartel govoril na svojo roko, ali v imenu vsega ministrstva, torej tudi v imenu ministra Rezeka in ministra Pietaka, oziroma, ker je popolnoma gotovo, da se Rezek no strinja s Hartlovim stališčem, se gre le za to, bo-li Rezek izvajal naravne konsekvence iz nastalega položaja. Praga 6. februvarja. Staročeški „Hlas Naroda" povdarja, da je celjsko vprašanje zopet provzročilo najnevarnejšo krizo. Ko se je to prvič zgodilo, je bilo koalicijsko ministrstvo žrtev te krize; kdo bo sedaj žrtev, ali ministrstvo ali parlament, se pokaže v kratkem. Mdteorologično poročilo. Stanje Čas opa-1 baro-zovanja , metra v mm. 8 g 9.zvečer 738 9 — 43 7. zjutraj 739 6 2. popol. I "'38 8 I— 7-2 — 46 Vetrori N«bo 2^ al. vzhod si. jjvzh. megla del. jasno Srednja včerajšnja temperatura —12*, nor-male: —12*. Dunajska borza dne" 5. februvarja 1902. Skupni državni dolg v notah . . . . Skupni državni dolg v srebru . . . . Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4'/, . . . . Ogrska zlata renta 4*/,....... Ogrska kronska renta 4*/0..... Avstro-ograke bančne delnice .... Kreditne delnice ......... London vista.......... NemSki državni bankovci za 100 mark 20 mark............ 20 frankov........... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 100 C5 100 90 120 80 9806 119'80 97 25 1645 — 67925 239 471/, 117 17'/» 23 44 1905 93 20 1131 Pri poštnem uradu na Gorenjskem sprejme se samostojna P Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«. Deske in tramove kupuje po ugodni ceni in proti takojšnjemu plačilu (293-5) Anton Deglienghi lesni trnovo<; »pri figoTcu" v Ejubljani, Dunajska cesta. }Ca prodaj je majhno posestvo (za K G000) v Laškem trgu Markt TulTer). Več pove gospa Oisterscheg v Laškem trgu. (335—1) Radi opustitve obrti se proda po nizki ceni več polovnjakov starega Bizeljca in Dolenjca. Naslov se izve pri upravništvu »Slov. Naroda«. (332—1) V poslopju meščanske bolnice. Vstop ■ sadnev« trgm. Pocacarjev »«•§> Ljubljanska umetniška razstava I. vrste. Fotoplastično potovanje po celem svetu v polni istini. Potovanj« is tu jako oeno nadomešča. Razstavljeno samo do sobote, 8. februvarja: Nova velekrasna serija Meksiko Velezanimivo fotografske slike Mehike,* mest Ze-catecas in Quer*taro posnete po naravi, so razdeljene v 3 razne cikluse ter nalašč napravljene za mejnarodno panoramo; izredna lepota jih odlikuje. Odorjrno vhhU. dnu. tudi ob mrdeljah In praznikih, od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer. (324) Vstopnina za odrasle 4o h, za otroke, dijak« in vojake do narednika tO h. Naslovna knjiga (Adressbucli) Avstro Ogrske 1897—1900, ki obsega v dveh debelih zvezkih črez milijon adres raznih industrijalcev, trgovcev, obrtnikov, advokatov, veleposestnikov, ekonomov itd. itd. (295—3) Izvirna cena 30 K, razpošilja, dokler mala zaloga zadoščuje, proti poštnemu povzetju samo za 3 gld. bukvama Ivan Peterlin, Trst. t Zahvala. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, stari oče, gospod Mihael Thaler posestnik in gostilničar v nedeljo ob 6. uri zvečer, po daljši in mučni bolezni, previden večkrat s tolažili sv. vere, v 74. letu svoje starosti mirno v Gospoda zaspal. Truplo dragega ranjcega se bode v terek, dne" 4. t. m., ob 4. uri popoludne v hiši žalosti blagoslovilo ter preneslo na pokopališče k Sv. Franšišku v rodbinski grob. Sv. mase zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev! Železniki, dne" 2. svečana 1902. H a rij u Thaler, soproga. — Franjo, f.altrijel, Kafael, sinovi. — VllelU«, Ivana, hčeri. - JTIlliael Vauhnlk., zet. — Ijenei Thaler, sinaha. — Vlila«*, .TIHok, mirko, Vladlto, vnuki. JL Za mnogobrojne in tolažilne dokaze I iskrenega sočutja ob bridki izgubi našega t preljubega in nepozabnega soproga, očeta O in starega očeta, gospoda Mihaela Thaler-ja posestnika in gostilničarja v Železnikih kakor tudi za darovane vence in mnogobrojno udeležbo pri sprevodu izrekamo naj-prisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo še prečastitim gospođom duhovnikom, osobito dast. gosp. Tomažu Potočniku, župniku iz Brez-nice, dalje slavnpmu prostovoljnemu gasilnemu društvu, enako tudi slavnemu bralnemu in pevskemu društvu za ginljivo petje in vsem iz oddaljenih krajev dofilim prijateljem in znancem. Železniki, dne" 5. svečana 1902. (331) Žalujoča rodbina Thaler. Št. 4765. Razglas. (333) V petek, dnš 7. svečana t. L, popoludne ob 3. uri, vršila se bode v tovornem skladišču južne železnice kdtera se bode prodala za vsako ceno. Pogoji se bodo naznanili kupcem pred pričetkom dražbe. Mestni magistrat v Ljubljani dn6 5. svečana 1902. Jtazitanilo. S tem uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel ilohro znano v • « (336-1) gc$tilno „pri Trenti na Ju. P^ra cc^ti