Posamezna številka I Din. mesečno, če se sprejema list v uoruvi, naročnina 4 Din, na dom in fio|)o*ti dostavljen ist 5 Din - Celoletna naročnina je 50 Din. polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru VOMEDEEJSKI UredniStvo; Kopitar |ev a ul. št. h/l 11 Telefon St 2050 in 2'Hb — Rokopisi se ne vručajo Uprava. Kopitarjeva ulica Stev. b Poštni ček. račun. Liubljana 15.179. Telefon Stev. 2549 Trnjevo vprašanje preosnove bolgarske ustave V bolgarski diktaturi že poka Boris odklanja „kronano republiko" Val nezadovoijnosti med narodom ,n mea višjimi vojaškimi krogi Sofija, 28. dec. 1934. Po pravoslavnih božičnih praznikih smemo v Bolgariji pričakovati nevarnih notranjih političnih težav, ki bod'i morale izbruhniti pri obravnavanju vprašanja ustavne reforme, ki ga ni mogoče več odlagati. Diktatorska vlada Kimona Gecrgijeva namreč vlada odkar je dne 19. majnika z državnim udarom prevzela dejansko oblast v toke, brez pravne ustavne podlage, torej izven in proti obstoječim zakonom, oslanjajoč se edinole na vojaško silo in na svojo lastno diktatorsko voljo. Zategadelj so so v krogih ministrstva^ samega pojavila mnenja, da mora Go-orgijeva vlada na kakršenkoli način z novo ustavo potrditi vsa dozdanja dejanja diktature ter jih na ta način odobriti tudi za poznejše čase, da se diktaturi ne bo moglo očitati, da vlada v brk vsem obstoječim zakonom samo s pestjo in s puško. Znani polkovnik Velčev, ki se je pri zadnjem udaru 19. majnika izkazal za duhovnega voditelja revolu-cionarcev, je tudi sedaj oni, ki najbolj glasno zahteva, da izjemno stanje preneha in da se diktatura pozakoni. Zanimivo je, zakaj se je naenkrat poja- vila potreba po reformi ustave in po »legalizirani« diktature«, kakor tukaj imenujejo označene težnje. Med ljudskimi plastmi namreč se zelo širi nezadovoljnost proti obstoječemu režimu, ki dejansko vlada popolnoma brez ljudstva, izven ljudstva in v marsičem tudi proti ljudstvu. Znaki nezadovoljnosti so te nezadovoljnosti in skrbi izbruhnile na gih, ki predvsem zahtevajo, naj se megleno razmerje med diktaturo in med krono vendar enkrat razčisti. Pri sestavljanju nove bolgarske ustave s ote nezadovoljnosti in skrbi izbruhnile nn dan pri obravnavanju ustanovitve državnega sveta, ki naj v Georgjcvi ustavi prevzame velik del dozdaj Izključno kraljevih pravic v svoje lastno področje. Polkovnik Ve'čev želi tudi, du bi s svojo vojaško kliko postal predsednik tega državnega sveta in tako tudi protiutež proti kraljevi moči. ki jo hoče skoraj popolnoma okrniti. Saj je znano, da je svoje dni bil Velčev vnet zagovornik »krone republike«. Proti tem nakanam, da se dejanja diktature »legalizirajo« in da se kraljevske pravice kralju vzamejo in predajo državnemu svetu, se sedaj dviga organiziran protost iz tistih krogov, kjer ima kralj še vedno močno zaslombo. Kralj Boris ni nikdar diktature odobraval in je bil cul prvih začetkov nasprotnik pokreta, ki sta ga vodila Georgijev in Velčev. Zato je razumljivo, da se bo postavil v bran, ila bi diktatura v svoji samovolji šla še dalje in ustanovila neke vrsle tiho republiko samovolje. Bolgarsko časopisje o tem podtalnem boju ne sme ničesar poročati. Toda v sofijski javnosti ta hoj ni več. nobena tajnost Kralj ima. okrog sebe še močno število zvestih ljudi. ki ga bodo podpirali. Med ljudstvom pa Ima brez dvoma mnogo več zaslombe, kot je ima diktatura. Pred dvema dnevoma je povzročila vest, da se je kralj Boris naenkrat pojavil na ministrski seji diktatorske vlade, sejo zaključil in se za :t ure zaprl v kabinet predsednika Georgi.iovu, poulične demonstracije, tako je sofijsko prebivalstvo razumelo, za kaj gre. Boris je namreč res, kot se je sedaj izkazalo, še enkrat svaril Georgijeva, naj nikar ne poskuša uveljavljati preosnov v bolgarski ustavi, ki bi morale imeti za neizogibno posledico državljansko vojno. Francosko-italijanska pogajanja Ples okrog Podonavja V sredo ali četrtek podpiše Lavat sporazum v Rimu Pariz, 30. dec. Po poročilu rimskega dopisnika pariškega »Matina« se je včeraj nadaljevsla v Rimu izmenjava misli med francoskim poslanikom in italijanskim zunanjim ministrom glede na bližajoči se obisk frnnco*k«»£a zunanjega ministra g v Rimu. Snoči precej pozno je po trditvi »Matinove-ga« dopisnika izročil francoski poslanik de Cbam-brun italijanskemu zunanjemu ministru novo pismo francoske vlade. Obenem je francoski zunanji minister imel v teku včerajšnjega dne več t?lefonskih razgovorov z italijanskim državnim podtajnikoin v zunanjem ministrstvu Suvichem. Snoči, dodaja »Matinov« dopisnik, se še ni dosegel končni sjx>-razum med Rimom in Parizom, in vse kaže, da zdaj v Rimu čakajo končnega sklepa francoske vlade, ki se bo po vsej priliki odločila v ponedeljek dopoldne. V splošnem vlada v Rimu prepričanje, da sta se rimsko in pariško stališče toliko zbližali, da je v najkrajšem času pričakovat; končnih rezultatov in da bo g. Laval nato (po vsej priliki v sredo ali četrtek) podpisal zapisnik o doseženem sporazumu. V rimskih političnih krogih tudi potrjujejo vest, da se je dosegel dokončni sporazum med Francijo in Italijo tudi o afriških kolonijalnih vprašanjih. Tudi današnji »Petit Parisien« prinaša poročilo svojega rimskega dopisnika o isti stvari. Ta dopisnik pravi, da včerajšnji dan ni prinesel nika-kih novih sklepov in odločb na tem polju. V italijanskem zunanjem ministrstvu, pravi dopisnik lista, so se pa vendarle vršili važni razgovori med francoskim poslanikom de Chambrunom in italijanskim državnim podtajnikoin Fulvijem Suvichem. Oba državnika sta proučevala razne spomenice in dokumente, kj so jih zadnje dni poslali iz Pariza v Rim. »journal« pa pravii v svojem današnjem članku o francosko-italijanskih razgovorih, da je še prezgodaj govoriti o končni obliki francosko-italiian-skega pakta, ker še niso urejena nekatera osnovna vprašanja. Vendar je pa, zak'jučuje list, po najnovejših vesteh iz Rima in na podlagi zadržanla Velike Britanije v tej stvari upravičen precejšen optimizem. Razgibanost v Pariza Pariz, 30. dec. c. Francoski zunanji minister je snoči sprejel jugoslovanskega poslanika v Parizu g. Spalajkoviča, s katerim se Je razgovarjal o sklenitvi garancijske pogodbe za avstrijsko neodvisnost. Takoj nato je sprejel avstrijskega poslanika v Parizu. Tudi z njim se je razgovarjal o sklenitvi pogodbe o avstrijski neodvisnosti. V zunanjem ministrstvu so danes ves dan pričakovali Mussolinijev odgovor iz Rima na končne predloge francoske vlade. Odgovor še do zvečer, ko to poročamo, ni prispel. Pač pa je danes imel dunajski župan poTne roke dela. Kakor je znano, je župan Schmitz predsednik zunanjepolitičnega odbora v novem avstrijskem državnem svetu. Zato se lahko pogaja tudi v imenu avstrijske diplomacije. Schmitz je zaprosil za avdijeneo celo pri predsedniku republike Lebrunu, pa mu je bilo odgovorjeno, da naj se obrne na zunanjega ministra Lavala, ki ga bo prav rad sprejel. Res je nato prišlo do sestanka med Lavalom in Schmitzem v pariški mestni hiši. Oba sta se sestala v stranskem salonu in zeVi dolgo raagovarjala o pogodbi o avstrijski neodvisnosti. Dramatična borba Pariz, 30. dec. c. Borba za sporazum med Francijo in Italijo postaja silno dramatična. Ta borba je pač edinstvena v diplomaciji zadnjih let. Saj se nobena pogajanja niso vodila tako, da bi lahko javno mnenje tako od blizu opazovalo uspehe in neuspehe teh pogajanj. Vsa ta borba se vodi zadnje dni tako očito, da more biti uspeh za obe strani p.-ava Pirova zmaga, če pa pride do neuspeha, bomo prisotvovali najbrž čudni msumničenjem o tem, kdo da je povzročil to nesrečo. Borba iz Pariza je danes potekala v tem okviru: Zjutraj je Flandin objavil v »Petit Parisienu« iti-tervjuv, v katerem je silno pohvalil svojega zunanjega ministra I.avala in izjavil, da Francija hoče storiti vse, da omogoči sporazum z Italijo. Ta sporazum ni samo potreba za Francijo, ampak je tudi v interesu evropskega sporazuma in miru. Ko so takoj nato prišli dopoldne časnikarji na Quay d'Or-say, so tam opazili, da so na delu vsi višji uradniki ministrstva. V svojem kabinetu je delal tudi Laval. Takoj jim je bilo rečno, da še čakajo na odgovor iz Rima in da je položaj danes zjutraj isti kakor je bil včeraj. Italija dela težave v vprašanju, če naj tudi Romunija podpiše kot članica Male zveze pogodbo o avstrijski neodvisnosti. Nervoza opoldne je bila že na višku. Takrat pa se je izvedelo, da je ob enajstih povabil Suvich francoskega poslanika de Chambruna k sebi na poslednji razgovor. Vse je nato še bolj nestrpno p 'čakovalo vesli o zaključkih tega sestanka. Ob trinajstih je prispela iz Rima vest, da jc sestanek med Suvichem in de Chambrunom končan. Uspeli tega sestanka je negotov, ZA NOVO LETO Solunski borci, pozdravljeni! Danes zjutraj so stopili na naša tla zastopniki velike francoske organizacije bojevnikov, ki ko med svetovno vojno krvaveli na solunski fronti za osvobojenje nafte skupne domovine. Prišli so, da se poklonijo spominu bluKopokojnegu kralja Aleksandra, ki mu je ta viteška bojevniška organizacija Francije bila tuko blizu srca, da je izbral Marseillrs za mesto svojega izkrcanja v Franciji ravno iz razloga, da hi mogel Izkazati prvo kralje-sku čast ua francoski zemlji spomeniku padlim borcem ml solunske fronte, ki stoji v Marseilleu, francoskem izhodišču na vzhod. zato je treba čakati še do večera na kake nove vesti iz Rima. Vsi pariški večerniki so nejevoljni in slutijo neugoden zaključek pogajanj. Posebno razburjen je »Intrasigeant«, ki pravi, da je nemogoče misliti nato, da bi sc lahko nadaljevala pogajanja uspešno, če Laval ne bi mogel 3. januarja odpotovati v Rim. Romunija - Avstrija Dunaj, 30. dec. Razgovori med avstrijskim trgovskim ministrom Stockingerjem in romunskim trgovinskim ministrom Manoilescom, ki so se vršili v zelo prijateljskem tonu, so se morali prevrniti. ker ie moral g. Manoilescu nujno odpotovati v Bukarešto. Avstrijsko-romunski sporazum o kliringu ie podaljšan do 31. januarja 1935. Manoilescu se vnovič vrne na Dunai prihodnji teden bo nadaljeval razgovore. V Bukarešti uradno zanikajo poročila nekih listov, da se ie predsednik romunske vlade Tata-resco sestal v Cluiu z madžarskim državnim pod-tajnikom v zunanjem ministrstvu Horyjem. Nov italijanski poslanik Belgrad, 30. dec. ni. Z najnovejšim ukazom je imenovan tukajšnji italijanski poslanik Carlo Galli za ambasadorja v italijanskem velejiosla-štvu v Ankari. Za novega italijanskega poslanika na našem dvoru j>a je imenovan g. Ouido Biola conte di Cani|>olta, dosedanji šef odseka v zunanjem ministrstvu v Rimu. V čast g. Galliju bo priredilo jutri naše zunanje ministrstvo [>osloviliii banket v dvorani zunanjega ministrstva. Novi italijanski poslanik bo prišel na svoje službeno mesto sredi meseca januarja. y * -zri želita uredništvo in uprava „Ponedeljskega Slovenca" vsem naročnikom in prijaleitem o bito božjega blagoslova Spomenik solunskim borcem v Marseilleu. Zločinska krogla mu jc preatrigla življenje, ko je opravljal to romanje hvaležnosti in spoštovanju. Zastopniki solunskih borcev, ki smo jih davi rano pozdravili na naših tleh, prihajajo torej kot glasniki onega nesebičnega tveganju /,a veliko pravico človeštva, ki se imenuje svoboda in ki je ravno v njih vzplamtela v svetovni vojni do tako vzornega junaštva, da je Iz njega vzklila svoboda tudi nain in nam je previdnost božja dala zadoščenja za stoletja rohstva in tlačanstva. Prihajajo kot elitna četa francoskih sinov, ki so s svojim življenjem dokazali, da so pripravljeni dati svojo kri ne samo za svoboščine svoje lastne domovine marveč tudi za svo-bodo vseh narodov, ki so vkovnni v verige. Zastopniki tistega francoskega nesebičnega genija, ki edini na svetu je bil, je in bo oslal tvorec prave kulture. Na severni meji naše države je bilo treba silnih naporov, da so se zabili mejniki tam. r,edaj nahajajo. ......... i . . . , » .. . . . A da so sploh Id h postavljeni, «e inoramo_ poleg junakom našega lastnega rodu zahvaliti v prvi vrsti sinovom Francije, ki so izkrvaveli na solunski fronti, da smo mi tukaj nu severu mogli vživati sadove njihovih žrtev in njihove nesebične ljubezni. Naj se francoski prijatelji, po žrtvah, ki »o jih doprinesli, naši polnopravni državljani, počutijo na slovenskih tleh kot v svoji lastni domovini, kot brati v skupnem domu. ki so ga skupno gradili. Naši pozdravi niso laskanje, niso sentimentalni izlivi. Noš sprejem je izraz hvaležnosti ki med nami nikoli ne bo minila. Pollus »1'Orlent .votis etes les bienvenus! * Na solunski fronti se ic v dobi od septembra 1915 pa do predora 1918 udeležilo vojaških operacij okoli 600.000 francoskih vojakov. Takoj po končani svetovni vojni so se francoski bojevniki s solunske fronte organizirali v posebni Zvezi, ki ima svoje glasilo »List francoskih bojevnikov z vzhodne fronte«, ki ga ureja veliki prijatelj našega naroda Louis Cordier, katerega vsi naši in francoski bojevniki imenujejo »jugoslovanskega apostola na Francoskem«. Sedanji glavni delegat v Jugoslaviji je g. Etienne Laurent, predsednik zveze je pa ugledni odvetnik iz Lyona, naš prijatelj Marc Heraud, Irancoski rezervni častnik. Organizatorja potovanja v Jugoslavijo sta naš veliki in preizkušeni prijatelj g. Marc Heraud, predsednik centralne uprave zveze društev bivših bojevnikov s solunske fronte, in g. Louf-, Cordier, ki se je vzlic težki bolezni ves posvetil izvedbi te plemenite ideje. Francoski gostje se pripeljejo v Jugoslavijo čez ftalijo 30. t. m. ob 10 zvečer na Rakek, v Ljubljano pa prideio ponoči s 30. na 31. in bodo tu prenočili. Ob 9 zjutraj odpotujejo iz Ljubljane čez Zagreb v Belgrad. V Zagreb se pripeljejo opoldne, v Belgrad pa 31 t. m. ob 20.15. Na Opl encu sc bo vršila spominska svečanost na grobu blagopokojnega kralja, nato bodo pa francoski bojevniki položili umetniško izdelano palmo, visoko 2 m, iz brona in pozlačeno. Na grobu bosta govorila gg. Marc Heraud in Ljuba Stefanovič. Ob 12 bo za goste kosilo v hotelu na Oplen-cu, po kosilu si bodo pa francoski bojevniki ogledali kraljevska posestva. V Belgrad se vrnejo ob 17 popoldne in ostanejo do srede zvečer, ko se odpeljejo v Zagreb, kamor prideio v četrtek 3. januarja ob 6.45. V Ljubljano odpotujejo ob 11.45 v četrtek in prispejo ob 15.45 ter ostanejo tu dve uri; v tem času se bodo svečano poklonili pred grobom Napoleonovega vojaka. Iz Ljubljane sc od-pehajo ob 17.30 na Kakek, potem pa čez Italii# domov v Francikk Gospodarstvo Avstrije Tč^ZZTlZg Zagonetna smrt kmečkega dekleta Dunaj, 30. dec. AA. Dopisni urad poroča: Odposlanec Društva narodov v Avstriji g. Rost van Toningen priobčuje poročilo o gospodarskem položaju Avstrije v četrtem tromesečju 1934. Poročilo omenja med dritgim uspešno izvedbo konverzije posojila Društva narodov, sklenjenega leta 1923. in v zvezi s tem pripominja, da je Avstrija ves čas korektno in točno izpolnjevala odplačevanje obrestne službe pri zunanjih posojilih. Z likvidacijo sporazuma o odgoditvi rokov, izvršeno dne 10. decembra, in s konverzijo posojila DN, pravi dalje poročilo, si ie Avstrija tako olajšala svoj kreditni položaj, da se =me reči, di avstrijski valuti z mednarodnega finančnega trga ne more vjroziti nikaka nevarnost. Tedenska poročila avstrijske narodne banke kažejo stalno padanje obtoka bankovcev in hkratu stalno naraščanje rezerv v zlatu in v zdravih devizah. Skupni znesek hranilnih vlog je bil v Avstriji konec novembra 1934 za 124 milijonov šilingov večji kakor istega dne lanskega leta. Pasiva avstrijske trgovinske bilance je znašala prvih 10 meseccv 1934 223 milijonov šilingov, medtem ko je znašala za isto razdobje leta 1933 še 295 milijonov. Število nezaposlenih je bilo v Avstriji 30. novembra 1984 za 8.4 odst. manjše kakor isti dan lanskega leta. Poročilo naposled omenja stalno naraščanje borznega indeksa delnic in obligacij ter neprestano naraščanje borznega prometa. Zinovjev ubit Paiiz, 30. dec. AA. Današnji Matin t poroča iz Berlina, da so tamkaj dobili nove informacije, ki potrjujejo vest, da so bivša narodna komisarja Zi nov jeva in Kamen jeva v petek, 28. t. m. ustrelili. List nagla-Sn, dn tudi v Varšavi to ve-st potrjujejo. Moskva. 30. dcc. b. Uradno se zanikajo vesti inozemskih listov, da je prišlo do vstaje v nekaterih krajih Rusije, zlasti v luik-staiiu. Istotako zani-ovralkii iz-Amerike ustavil v Ritnu in tam tudi prebil božične prazniKe. Hrvatska Matica Zagreb, 30. dec. b. Danes je bila glavna letna skupščina Matice hrvatske, ki so jo pozdravile podobne ustanove iz Ljubljane, Novega Sada in drugih krajev. Iz poslovnega poročila se vidi, da je Matica hrvatska zelo aktivno delovala v tekočem letu. Izvoljena jc bila ena treijina odbora s predsednikom Filipom Lukasom na čelu. Tako naokrog Dunaj, 30. dec. TG. Kot znano, je avstrijska vlada zahtevala od vseh lastništev listov, da morajo dobiti za nadaljnjo izhajanje popovno dovoljenje od osrednje zvezne vlade. Avstrijska vlada je odrekla sledečim listom dovoljenje za nadaljnje izhajanje: »Der Weg« (ki ga je izdajal hitlerjevec Frau-enfeld), »Der Volkische.<, >Die Volkische Front«, Der Michel«, Arische Rundschau«, Arische Wo-chenschau«, Kleine Wochenschrift , »Arische Post« (vsi so izhajali v takoimenovanem »Kipper-Verlngti« v Gradcu), nadalje monarhislični >Staats-vvehr« (izdajatelj polkovnik Wolff), Die Zeit-schau«, Die Rundpost in slednjič Politisch-\Virtschaftlicher PiessediensU, ki ga je izdajal znani pisec Polifka. Preosnova avstrijske vojske Dunaj, 30. dec. b. Avstrijski minister za državno obrambo postane po novem zakonu, ki ga je predložil avstrijski zvezni kancler dr. Schuschnigg, obenem tudi vrhovni poveljnik avstrijske armade. Snočnji iBundesgesetzbiatlt povdnrja posebno dejstvo, da je vrhovni poveljnik avstrijske armade podrejen edinole predsedniku avstrijske republike. List prinaša dalje naredbo, po kateri bodo morali vsi avstrijski vojaški novinci položiti prisego zvestobe Avstriji kot »samostojni nemški državi*. Preiskava pri lazaristih v Mirnu V ponedeljek 17. decembra je jiolicija z velikim aparatom pridrvela na mirenski grad. Doma sta bila od mašnikov samo Skvarča in Mlakar. Drugi trije: Zdrnvlič, Martelaue in Khinčnik so bili na misijonu v Drežnici (ne v Idriji, kakor so pomotoma pravile prve vesti). Policija je hišo p»re-iskaln. V zaklenjene sobe odsotnih, so vdrli s pomočjo ključavničarja. Odnesli so razne spise. S seboj so vzeli Mlakarja. Zdravlič obveščen o dogodku. je hitel iz Drežnire domu 18. dec. je šla policija po misijonarje v Drežnico. Dobila je tam Klnnčnik« in Martelanca ter iu odpeljala s seboj v Gorico. V sredo so šli zopet na Grad pn Zdrav-liča ier ga odpeljali. Zdravlič in Martelane sla ital. državljana, prvi rojen v ben. Sloveniji, drugi v Bnrkovljiih. Mlakar je rojen na Krasu, a ie jugoslovanski državljan, iilančnik Mihael je Šh.jerc. Prosil je za italijansko državljanstvo, a kolikor znano, ni dobil. Lnzaristovski superior iz Vidma se je pripeljal v Oorico poizvedovat, a ni smel govoriti z aretiranci. Kaj je zdaj z njimi še ni znano. Na Proseku so 24. dec. na božično vigilijo aretirali vpokojeno učiteljico gos|>o Kristino Na-bergojevo. Svoječasno je župniku pomagala pri pouku verstva, pozneje se je omejevala na to, da je v cerkvi pazila na otroke. Tudi se je prizadevala za razširjevanje verskih tiskovin. Kam so so jo odpeljali, ni gotovo. Kriza v Španiji Madrid, 30. dec. c. Položaj Lerouxove vlade se ie po zadnjih vesteh nekoliko /.botišal. Popustili so nekoliko ministri Roblesove stranke, in sicer zato, ker je Robles izjavil, da je pričakovati takih odločitev državnega sodišča, kakor je bila ona o izpustitvi Azane in Belleza vse dotlej, dokler se ne sprejme nov zakon o sodiščih. Zato je sklenil Gil Robles, da bo zahteval od Lerouxa. da se izglasuie nov zakon o sodiščih •• najkrajšem času. V tem primeru Robles ne bi izzval krize vlade. Ponesrečena letalca Rio de Janeiro, 30. dec. b. Blizu meje države Parana so našli trupli brazilijanskega majorja Nunzesa in kapetana de Faria, ki sla odletela iz Rio de Janeiro z letalom 22. decembra in od tedaj ni bilo o obeh letalcih glasu. Trupli so odkrili častniki, ki so vršili redne službene polete. Pariz, 30. dec. c. Doba škandalov v Franciji kar ne mara ponehati. Sedaj so odkrili nov škandal s ponarejanjem potnih listov in identitstnih listin. Ta skupina goljufov je delala v zvezi s Staviskim. Štirje Stavijskijevi tovariši so bili danes, aretirani. Drevi ob 8 v Unionu SILVESTROV VEČER „LJUBLJANE« Ljubljana, 30. decembra. Kmečko dekle, 28-letna Pepca TurnSkova je aapu-stila svojo mater in brate ler odšla pred leti z doma iskat si primerne službe. Udinjala se je kot dekla in gospodinja v začetku leta 1931 pri nekem priletnem posestniku-vdovcu, ki ima svojo domačijo na južni strani ljubljanske okolice, v prijaznem naselju, kamor kaj rudi zahajajo ljubljanski izletniki ob nedeljah in praznikih. Biln je pridna in skrbim za hišo. Oba sta si jiostala prijatelja. Decembra 103;'. pa je Pepca razodela gospodarju. dn je začutila posledice njunega prijateljskega razmerja, (iospodar o je z.a sv. Štefan odslovit in izplačal. Dekle je odšlo domov v Zagorico, okraj Litija, v bližini postaje Radohova vas. Doma so kmalu opazili, da je Pepca v blagoslovljenem stanju. Mati jo je prijela in hčerka ji je vse razodela. Domači so večkrat opazili, da je Pepca dobivala pisma od svojega prejšuega gospodarja. Eden bratov je tako pismo tudi zajel in ga dal svojemu prijatelju prečitati. Gospodar je Pepco vabil na sestanek. Talca vabila so večkrat prihajala. Pepca je molčala. Pepca je maja 1933 zojiet prejela od ome-nenega gospodarja vabilo na sestanek. Ugodila je vabilu ter je v nedeljo, 21. maja odšla z doma. Materi je povedala in naročila: »Pridite ine zvečer čakat na kolodvor v Radohovo vask Mati Turu Skova in brat Tone sta se res zvečer napotila na radohovski kolodvor. Hčerke ni bilo z ljubljanskim vlakom domov. Nekaj dni so domii nestrpno pričakovali povratka hčerke Pepce. Zaman. Ni se do dane.« od nikoder javila. Za njo je izginila vsaka sled. Nekateri so bili prepričani, da si je dekle storilo kaj hudega iz strahu in sramote. Drugi pa so sušljali. dn je morala Pepca nasilne smrli končati svoje življenje. Orožniki v Škofljici so te dni prejeli od ljubljanskega državnega tožilstva nalog, da začno zno- va poizvedovati o tajnem izginotju Turnškove, ker je prejelo najprej anonimno ovadbo iu nato še poročilo mariborske deške kaznilnice, v katerem obdolžuje ueki, na 3 lela robije obsojeni kaznjenec, dotičnega gospodarja, da je on kriv umora Pepce Turnškove in dn jo je zakopal v neko jaz biuo ua Golovcu. Škofeljski orožniki so najprej uvedli zaupne poizvedbe pri rodbini Turnškove in nato še pri drugih ljudeh. V soboto pa so orožniki v vasi pri ovajencu napravili hišno preiskavo, ki je bila brez vsakega pozilivnega uspeha. Hišno preiskavo so napravili tudi še pri drugem, mlajšem posestniku, ki pa ga je dotičui kaznjenec sedaj ovadil, dn sta ga ou iu prvi gospodar nagovarjala k roparskemu umoru trgovke Cernetove v Dobrunjah. Vlomil je res pri njej, a je bil prepoden. Treba je pač kuznjenčevo ovadbo vzeti z veliko rezerve na znanje. Orožniki so. da preprečijo vsako sporazumevanje in dogovarjanje obeh osumljencev, snoči oba aretirali in odvedli še snoči v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča. Aretacija obeh posestnikov je vzbudila v domači vasi in tudi daleč v bližnji okolici veliko senzacijo. Želeti je, da bi bila zagonetna zadeva Pepce Turnškove popolnoma pojasnjena. Aretirani gospodar je napram orožnikom zanikal vsako krivdo in udeležbo pri eventualnem umoru Turnškove, zavračal je tudi očitke, da bi bil imel z njo kako nedovoljeno razmerje, prav tako tudi druge obdolžitve. Tudi drugi aretiranec je odločno odklanjal stike z dotičnim kaznjencem. Orožniki so poiskali ua Golovcu tudi v poročilu kaznilnice navedeno luknjo. Odgrebli so jo, jia niso nič našli. Osumjenec sam ne ve ničesar o kaki jazbini. Orožniki bodo te dni preiskali še druge luknje in jame okoli Škofljice tn bližnjih krajev. Noč vlomov v Maribora Maribor, 30. decembra. Minula noč je bila nemirna. Dolgi prsti svedrovcev so bih na treh mestih na delu ter so napravili danes policiji obilo opravka, okradenim in oškodovanim pa dosti jeze in nevolje. Vlomilci so vzeli topot na piko same mesarje. Prvi vlom se je dogodil pravzaprav že v soboto, najbrže proti večeru. Neznanec jc zaslutil, da ima mesarski pomočnik pri Ivrdki Tavčar, 61 letni Ivan Leonhartberger, precej prihrankov, ker je znan kol varčen človek. Ko se je mudil pomočnik soboto na delu, ga je vlomilec obiskal v njegovi sobi v Kopališki ulici 11, ki jo deli Lconhartberger s petimi drugimi t»omoč-niki. zaposlenimi pri isti tvrdki. Vlomil je v kovčeg, ki |e bil zaklenjen z žabico. Ključavnico je odtrgal in izpod pierila izmotal živinski mehur, v katerem je bilo za 7100 Din srebrnikov. Zlate tire in nekaterih drugih dragocenosti se tli niti dotaknil, z gotovino pa je neopazen izginil Policija je bila o vlomu obveščena še sinoči, ni ]>a našla nobenih prstnih odtisov ali kakih drugih sledov. — Drugi vlom se je izvršil tekom noči na Ruški cesti. Stražnik ie pri svojem obhodu opazil, da je odlrgan zapiralni drog na Viherjevi mesnici na Ruški cesti 8. V mesnici je vlomilec odprl j>redal in odnesel 150 Din gotovine. — Tretji vlom so neznanci izvršili v mesnico Josipa Pernata na Radvanjski cesti 1. Tudi Iu so najprej s silo odlrgali ključavnico ter se lakoj spravili na predal. Odšli so pa razočarani. Mojster Pernat jc namreč zvečer previdno odnesel ves izkupiček s seboj ter je pustil v blagajni samo neka j 25 parskih novcev. Trije kralji v špilal. Zvečer je sedaj mesto polno Treh kraljev«, ki hodijo pio lokalih in stanovanjih prepevat za ta lepi praznik. Policiia jih sicer preganja, pa se že kako izmuznejo. Nekdaj je hodila p>ot deca. sedaj pa so hudi časi in tudi večji fantje nc z.imetujeio skromnega zaslužka, ki ga prinese tako petje. Pride pa med pevskimi partijami dostikrat radi konkurence do sporov in tudi do la-sanja. Tak slučaj se je pripetil snoči v Radvanju. Dve partiji treh kraljev sta hoteli naenkrat v isto gostilno Vsaka piartija si je lastila pravico ter je drugo odganjala. Naenkrat je vseh šesfero Vrahev pozabilo na svoje kraljevsko dostojanstvo ter si je skočilo s srditostjo v lase. Najhujša sta bila oba kralja iz zamorske dežele, ki sta se jx>grabila z vso divjost;o orientalske krvi. Pa tudi oba Gašperja in Boltežarja nista zaostajata in tako se ie zgodilo, da so trije kralji skoro obležali na bojišču. V Jaw**a cJr&iha se vrši do 6. januarja 1935 dnevno od 9. do 12. in od pol 15. do 18. v trgovini »J u g o š p o r t«, preje A. Rasbergor, Miklošičeva cesla št. 34 Gramofoni, plošče, radio aparati, zvočniki, radio potrebščine, veliki gramofoni za kavarne, koncertne dvorane itd. gostilni so jim poletu izpirali krvave glave in obvezovali rane, potem pa so jih napotili v bolnišnico, kjer so jim napravili strokovnjaške obveze. Živi metulji ob koncu lela. Šofer mestnega avtobusa g. Pečečnik nam jc prinesel živega metulja, ki ga je včeraj ujel na piokopiališču na Pobrežju. Topli "dnevi so ga zmotili v računih, da je prilezel prezgodaj iz varnega zavetja. Na uro je »pogledal«. Trgovski p»tnik Sinič je pustil svoj avlo pred gostilno na Pobrežju. Okoli avtomobila se jc p>otem nekdo sukal, ki je dejal v bližini stoječim ljudem, da bo pogledal na uro. Res jc »pogledal« tako, da je 500 Din vredna avtomobilska ura z njim vred izginila. Ljubljanska kronika V ljubljanski stolnici s o. Nikolaja bo dreni ob pol sedmih škofova pridiga, nalo slonesne litanije in zahvalna pesem. Verniki vabljeni! Nov božični misterij. Rokodelski oder vprizori jutri novo božično igro »Henrik gobavi vitez«, ki 10 ie spisal Ksaver Meško. Prcdprodaja vstopnic bo jutri dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Pričetek igre je jutri zvečer ob pol osmih. V soboto zvečer okoli 7 so opazili ljudje, da ie blizu zatvornice na Gruberjevem prekopu nekdo skočil v vodo. O tem so bile obveščene policijske stražnice in tudi orožniki na postajah nižje oh Ljubljanici in Savi. Do uocoi še ni pojasnjeno, kaj je za tem dogodkom tn tudi še niso potegnili nikjer trupla iz vode. Tudi ni znano, kdo bi bil samomorilec. V ljubljansko bolnišnico je bil včeraj pripeljan 4 letni Franček Zupančič iz Zaloga pri Šmarju-Sap, ki se je polil z vročim mlekom in dobil nevsrne opekline po vsem telesu. 0 Damske nogavice, volnene, svila flor in svila volna ter otroške, trpežne, ima tvrdka Miloš Karničnik, Stari trg 8. Slovenska poroka v Belgradu Belgrad, 30. dec. m. Danes dopoldne sla stopila v tukajšnji katoliški cerkvi Kristusa Kralja v zakon g. Tone Molek, uslužbenec prometnega ministrstva, in gdč. Angelca Terlež iz znane Terle-ževe družine v Ponikvah ob j. ž. Mladi p>ar je poročit tukajšnji slovenski katehet g. Tomaž Ula ga. Priči pa sta bila g. Edi Cvar, znani tukajšuji sitar ter predsednik Prosvetnega društva, in časnikar g. Jože Krošl, tajnik Prosvetnega društva. Mlademu paru, zelo agilnima članoma tukajšnjega Prosvetnega društva, iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče na poti skozi življenje! Današnji večer bo vesel večer in ves svet se bo kar topil same sreče in zadovol jnosti. V razkošno razsvetljenih prostorih in ob poiino obloženih miza h bo svet jemal veselo slovo od starega leta in z bučno godbo m z navdušenimi govori pozdravljal novo leto. Tako bo v Ljubljani — pravijo, da tudi v Mariboru ne bo nič drugače — in tudi ponekod na deželi. Svet je nehvaležen: komaj 305 dni je pretklo od takrat, ko sino današnje »staro« leto pozdravljali kot »novo«, da nos ga bomo j»a zaničevali in um želeli srečno jx>t v večnost... ,.,„..», ' — ta j>esem se pionavlja od leto oo i rta. Zaničevanje starega in pozdravljanje novega — to oboje jc združeno v čudni mešanici »silvestrovanja«. Kakor vsaka noč ima tudi današnja svojo tnoč. Ljudi kar ne trpi doma, ampak vse rine in tiicšči ven; v družibo. v veselje in v brezmejno razposajeno«!. Vse, kar se. je nabiralo v člove-veku celili 365 dni, mora to noč iz njoga: vse pritajeno in pridušeno z.lo, pa tudi vse zadržano veselje! Danes je dan velike svobode, ko staremu« letu lahko povemo v obraz, kar nvu gre! Je tako, kakor če odhaja kdo v »zasluženi« ali še večkrat nezasluženi pokoj: nekaj topih besed in če gre, tudi nekaj bridiK.ih solz (s pomočjo čebule ali pa brez nje), |»oteni pn pride golkla umazanije, pritajene jeze in zadržanih psovk na vrsto, kar brez vse skrbi; mrlič ne more nikomur nič... Tako bomo tudi nocoj zabavljali na »staro« leto, kar nam bodo dali jeziki: vsega zla, ki nas tare, ho krivo to nesrečno sta ro leto I Poz.dravlali pa bomo novo leto, kakor pozdravljamo svoje nove predstojnike ob nastopil njihovih visokih mest in z vso bistri no sv<»-iili možcanov. kie.r jih jc še kaj. bomo ugibali. kaj nam bo prineslo. Človek je že tako ustvarjen. da i in n vse staro za slaibo, vso svojo srečo pa pričakuje otl novega — dokler tudi to ne zastara. Najibolj lwxlo ljudje ugibali, ali bo novo leto boljšo ali pa morebiti še slabše, kakor je bilo staro. Tako je bilo še vsako leto in bo brez. dvoma tudi letos. Na ta ugibanja sem jaz vsa-*n leto posebno radoveden. Nisem sicer radoveden, kaj bodo povedali visoki gospodje o tem — to bo itak objavljeno v časopisih —, ampak nn to sem bil vedno radoveden, kaj odgovarjajo pri jirostj ljudje na »aktualno* letošnje novoletno vprašanje: Kdaj bo boljše? Prvi, na katerega sem se obrnil s tem vprašanjem že pretekli petek, je bil mojster, rokodelski mojster. Ali je bil pek ali mesar, nc vem; debel je bil in torej ugleden mož. Ta ugledni mož me je nekaj časa gledal, |»otem se jc »globoko« zamislil, vlekel viržinko i.n jo sukal v ustih kakor otrok bonibonček, potem je skomignil in rekel počasi in premišljeno: »Kdaj bo boljše,« vprašate? Vraga bo boljše! lako. kakor je bilo, in takega leta, kakor je bilo preteklo, še nisom doživel! Slabo je bilo. gospod, slabo...« »To že vem.« ga prdkineim, »ampak to bi rad vedel, kdaj ho kaj boljše, če ho!« Boljše?« — je potegnil, »ja, to je pn druga stvar! Nikdar ne bo boljše, verjemite mi. gospo«! — nikdar, dokler bo taka konkurenca! Kako |vi naj ho boljše, če je ljudi, ki imajo kaj pvod palcem, vedno manj. nas mojstrov pn vedno več? Pekov, mesarjev in krojačev im tako naprej jo toliko, da so drug drugemu v napoto! Ali ne bi bil dovolj zn celo Ljubljano eni sam pek. en sam mesar, en sam krojač? O, to bi bilo življenje! Tega pa gospoda, ki ima besedo. ue razume! Pn tudi za celo banovino, zn celo držav'o. nli pa magari za cel svet hi bil dovolj samo po en mojster — čemu nn itmvmo železnice, letala., avtobuse in kaj vera kaj še vse? Zato jia vam p»ovem, dokler tega ne bo, ne bo boljše!« »Imate prav, gospod, imate čisto prav,« sem ga pohvalil, »če bi bili vsi takih misli, bi bilo res boljše, za mojstre prav gotovo!« »Za koga pa, mislite? Ali mene drugi l judje kaj brigajo?« Pozdravila sva je in si segla v roke. On je še osta! pri svoji merici (du sva se pogovor ja 1 a v gostilni, je v Ljubljani razumljivo), jaz pa sem šel dalje, do naslednje pjostaje. Na drugi postaji sem naletel na človeka, hudega in silnega, vsaj po videzu. Prisedem. Počasi sva prišla v j>ogovor in z veliko previdnostjo sem prišel na vprašanje: Kdaj bo boljše? »Meni se zdi, gospod, da vi noč im dan spite ali pa celo leto, če ne, pa ne bi tako vpraševali! Ha-ha-ha, boljše! Ali ne veste, kaj jc Bata? Mogoče res ne veste; ampak če ne veste, vam povem to, da nc more, biti boljše in tudi ne Ivo boljvše, dokler bo Bata! Kako sitno mi vpili, pa kaj vpili —■ kričali smo, drli smo se in razbijali, pa vse ni nič pomagalo in tudi ne bo, dokler ne bo tako!« »A, vi mislite na Bato, ki čevlje proda ja?« »Na koga pa?« — in možak me je pogledal struipeno, kakor dn me hoče prodreti do kosti, • na Bato, da! Kaj se pa to pravi, par čevljev z« 70 ali 80 dinarjev! Takole 200 nli 300, to že še gre. ampak 80? Naj vrap vzame tako leto! Novo pa tudi ne bo boljše, nikoli ne ho boljše!« Vstal sem in želel možu »srečno i.n veselo novo leto«. Srečen sem bil, da srni pravočasno odnesel pete.. Nekje sem pn naletel nn boli vesele ljudi -— ali pn so se vesele samo delali. Tudi obup vzibujii včasih veselje, čeprav prisiljeno. Tisrti ljudje so pa že snnii govorili o tem. kdaj bo boljše, tako. da je bilo treba meni samo po--•lu.šnti R »Meni se zdi, da bo boljše že drugo leto, oc bodo dajali v gostilnah za večerjo več mesa, pa manj krompirja.« »Požeruh,« pravi drugi, »samo na vamp misliš! Ali ni tudi sam krompir dober? Ampak služba, služba — kadar l>o več shižb, takrat bo pa drugače, boljše!« »A, kaj služiba,« pravi tretji, »to ni nič. To je za bike, ki so močni —- ti naj delajo. Glavna stvar je jodpora. Včasih je bilo na magistratu podpor več kakor kopriv za Ljubljanico, danes pa nikjer nič nimajo! Enega — dva kovača dajo — kaj pa je to? Včasih smo dobili toliko, da smo lalvko cele dneve na »šancah« »marjašali«, ja danes poglej! Jaz pravim, da bo boljše, ko »o zopet dovolj podpore!« Takrat je pa pristopila k družbi natakarica in jc vprašala četrtega, ki je doslej samo poslušal, kaj oin misli o tem. »•Nič ne mislim,« je rekel ta, »ampak tukaj-le gledani pred seboj vžigalnik brez vžigalic, lasili vsi trije... (nrz sem vstal in šel. Domov grede sem j>a premišljeval, ali je tisti osel res osel ali ni osel ... Takih in podobnih staro- im novoletnih misli iti besed bo danes zvečer vsepovsod dovolj; mogoče tudi drugačnih. Ko bo pa staro- in novoletno veselje in praznovanje doseglo svoj višek. kur bo nekako okoli j>olnoči, hotno pa vse take misli zatajili v sebi, usta pa IkkIo govorila no desno in na levo: Srečno novo leto — veselo novo lelo! Obup in divje vesel je pn bosta plpsala svoj «a i'r»i>ši |>!e», do — p rilo nI njoga noveirs leta. Sodobna kitajska žena Od Soče čeg Žilo Kraji, 1ci ne smemo pozabili, da so slovenski i''-v ;' ^ : X' K Podraga pri Vipavi Slarhembergove obljube koroškim Slovencem „Z vsemi silami bomo podpirati ObmejnO nemŠtVO" Povratek kitlerjevcev Celovec 28. dec. 1934. Nn svojem večdnevnem potovanju po Koroškem, kjer je govoril v raznih mestih, med drugimi tudi v slovenskem Velikovcu, je avstrijski podkane.ler knez Starhemberg1 ravno v svojem govoru v Velikovcu nn shodu, ki se ga je udeležilo skoraj izključno le slovensko prebivalstvo velikovške okolice, omenil tudi svoje stališče clo narodnih manjšin v Avstriji. Njegovo izjave je treba vzeti kot da prihajajo iz ust voditelja avstr. Heimvvehra in predstavljajo torej uradna načela avstrijske politike, ki jo v pretežni večini danes usmerja Heimwehr. Knez Starhemberg je med drugim tudi dejal: »Mi moramo varovati kot zenico svojetra očesa v prvi vrsti obmejno neništvo. Ono je trdna obramba naše državo. Toda obmejni Nemci stojjo in padejo z Avstrijo.* »S tem pa nočemo trditi, da odrekamo pravice do obstoja raznim jezikovnim manjšinam. Mi jim nočemo napovedati nobenega boja. Mi sicer poudarjamo, da smo Nemci in nemški značaj Avstrije ter našo težnjo, da nemstvo pojimo z vsemi silami, toda s tem ne napovedujemo boja našim slovanskim sosedom, niti slovanskim manjšinam, ki živijo v avstrijskih mejah. Mi smo si ravno nasprotno postavili ponosni cilj, da hočemo našim narodnim manjšinam v Avstriji dati zaščito, ki bo tako vzorna, da se nobena manjšina ne bo čutila zapostavljene.« »A istočasno hočemo z istim zanosom zasledovati tudi svoj prvi cilj, da ohranimo v tej deželi (na Koroškem) vse, kar je nemškega. da podpiramo in pospešujemo rast in napredek nemštva n nemške kulture do skrajne doslednosti in brez omahovanja. To izjavljam zato, da bi me slišali nekateri izobraženci na obmejnem ozemlju (to je slovenska duhovščina iu ostali politični voditelji koroških Slovencev, op. ured.), ki imajo Šteto zmotne pojme o nacionalni dolžnosti vseh avstrijskih državljanov. Avstrija je namreč nemška država in bo vodila politiko, ki bo podpirala združitev vseh nem«kih kulturnih sil. Mi hočemo biti pošteni Nemci in radevolje tudi nekaj žrtvujemo za podvigr nacionalnega čuta, in da mu služimo z vsemi svojimi močmi.« Tako se gdasl meglena izjava voditelja avstrijskega Heimwehra o zaščiti slovenske Pred 125 leli Ko eo Francozi lela 1805 pod Napoleonom drugič zasedli Trst in ga leta 1806 zopet zapustili, so Tržačani na pobudo avstrijskega cesarja ustanovili svoje domobran6tvo. Nadvojvoda Ivan je sani prišel v Trst ter tu izdal na prebivalstvo oJtlic v slovenskem, nemškem in laškem jeziku. V oklicu je poživljal Tržačane. naj ustanove svojo deželno braHibo. In res e9. Iz tega zgodovinskega dejstvu najbolj jasno vi- kali. — Omeniti pa je trebil znano okniitev rv s čemer hočejo doseči čim manjšo nogo. V olar je ta čudna navada na severnem Kitajskem pod vplivom zanada že povsem izumrla, dočiin jo na ju.pi najdemo še v obilni ineni. Na deželi, pa tudi v mestih je žona prisi- Pred leti je čez noč znslovelo ime Charles Levine. Bil je to prvi zemljam, ki si je upal kot pasažir preleteti Atlantski ocean. Sedaj pa poročajo iz Newyorika, da je v nekaj tednih poskusil že drugi sainoiunor, ki pa se mu je tudi drugi ponesrečil. Levi nov a slava je zelo hitro vn^ln. Prek. »Jaz sem republikanec.« ic dejal drugi, kov razen republikancev nihče drugi ne zagovarja postav o zaščiti črncev.« »Tudi tvoj rn/log je upravičen,« jo relkel politik. In ti?« se je obrnil k tretjemu. »Jaz? Ja/. sem republikanec, ker bi rad purana.« je priznal tretji. Senator se je od srca nasmejal in dejal: človek, puran je tvoj. Tvoj razlog jo najboljši, ker je najbolj iskren in najbolj pošte>n.< ljena garati ponekod za vse preživljnnje družine. Kitajec se peča s poljedelstvom približno v laki obliki, knikor se pri n«« |>ečniiio t. vrtnarstvom. Večina preprostih ženil dela nn polju, v sviloreji in nu velikih čajnih in bombaž nili pluntu/uli. Bolje siluirane /ene se posvete samo gospodinjstvu, one pn, ki so nagnjene k umetnosti, pn vezenju. Kitajske vezenine so z.naiu» po vsem svetu. Industrija je v vrstah kitajske žerila. Smotru družine iu rodu so |hwIvržene tudi zakonske zveze. Kitajski zakon se predvsem sklene /ato. dn preskrbi družini mo^ko |x>tobene v loge. Ce žena ne more možu |>oduriti d<"č.ka, lahko 1110/ vzame poleg nje še eno ženo in to tem lažje, ker velja nu Kitajskem ljinl»o-suiivnost žene za razvodmi razlog. Kitajci |>o-/nujo sedem razlogov za razvezo zakona: ljubosumnost, klepetavost, ru/u/*laiio življenje, neplodovitosl. neo/xlruvljivu bolezen, tatvina in - nepokorščina do insla in tašče. Zakon pu se kljub temu, da je podan kateri od naštetih razlogov, ne more ločiti, če je /ena prinesla v zakon lastno premoženje, če so ji umrli starši in če je tri lota žalovula za moževimi starši. V zakonu je žena povsem podrejena možu, ker tako uči Konfuoius. Dokler je doma, se mora pokoriti očetu, če tega ni, najstarejšemu bratu, |x»z-neje 1110/11 in če ta umre, svojemu sinu. Tn že nad i')!*) let stara morala je po mnenju Kitajcev nnjvernejše utelešen je kilajstvu. Tej morali pripisujejo Kitujci kulturno višino vzhodnoazijskih narodov in jo zelo verjetno, da se še dolga stoletja ne Ivo spremenila. Vdova jc ua Kitajskem stvor, ki je povsem lačul svoje dolgove, še po>/.neje je Levine izmoledovul od bivše žene. Jll.IMKl dolarjev. Ves ta denar jc pa s svojo prijateljico zapravil. Obiskoval je zloglasne nočne lokale, kjer je prirejal cele orgije. Tudi svojo prijateljico je osušil do [10-slednjegu dolarja. V teli časih je l evine ob čeva.l izključno samo s člani nevvvoršikega pod zemlja. Pred božičem leta 10"» 1 mu je dovolila biv šn žena v nekem hotelu razgovor, ki pu je |w> tekel tako burno, dn mu je slednjič pokazala vrata. Istega dne pa je Levine š«' enkrat prišel v ženino sobo, ko nje ni bilo doma. in odnesel vso njeno /,'binko draguljev. Dragulje je prodal in denar zapravil s svojo prijateljico. Poleg vsega tega pa je Levine zugrešil še vse polno drugiih goljufij in drugih kazmivih dejanj. Njegov neslavni konec pa je ta, da je >* dvakrat poskusil samoutnor. Model Leonardo da Vinci je za svojo znamenito sliko »»Zadnja večerja« potreboval model, da bi narisal Kristusa. Ta model jc dolgo iskal, naposled je pa le naletel na mladega fanta Pietra llandinellija. Ban-dinelli je imel tako lep, idealen obraz, brez vsakih pogrešk, da ga je Leonardo zaprosil, naj mu bo model za Kristusa, liandinelli sc ie rad odzval moj-s I rov i želji in Leonardo jc naslikal Kristusa lako, da se mu še danes divi ves svel. Cez nekaj let pa je potreboval Leonardo nxxlel za Judo lškarjota Spet je dolgo iskal in slednjič vendarle naletel v neki beznici na človeka, ki se inu je zdel pripraven za lo. liil jc odvratnega obraza, prav takega, kakršnega si jc Leonardo želel. Takoj ga jc naprosil, naj 11111 lo model, za nagrado seveda. Človek z odvratnim, zapitim obrazom je šel na umetnikov dom, kjer je Leonardo takoj pričel z delom. Toda ko je natančneje prcmotril poteze pred njim stoječega, so se mu zazdele znane. 7. vso grozo je spoznal, da stoji pred njim isti človek, ki mu je pred nekai leti služil za model za Kristusa. Oni divni fant Pietro Uandinelli z nepopisno lepim obrazom je slal pred njim kot povsem propal človek. Nekaj let razvratnega življenja je napravilo iz cveta mladosti iznakaženo razvalino. Model za Kristusa in Iškariiota v eni in isfi osebi, ue, to je nilo za umetnika preveč. Pri tej misli se je zgrozi! in čopič mu Jle padel iz rok .., Letalska žaloigra v puščavi Prva slika ruševin holandskega potniškega letala Uivcr«, ki je strmoglavilo na Ila v Sirijski puščavi V letalo je udarila strela. Vseh sedem Ijudii, ki so bili v letalu, je bilo mrtvih. Žalostna slava prekooceanshega letalca ^edel/sfcl spori Tekme za balkanski pokal Zmaga Romunije nad Bolgarijo Atene, 80. dec. AA. Danes se je vršila v Atenah med bolgarsko in romunsko reprezentanco tekma za balkanski pokal. Tekma se je začela ob 15 in se je končala 3:2 za Komune. Bolgari so začeli z odlično igro in so bili vse do desete minute močnejši od svojih nasprotnikov. V 20. minuti pa je desno romunsko krilo prodrlo in podalo žogo levi zvezi, ki je zabila prvi gol za Komune. Malo nato je bil kazenski strel proti Bolgarom, ki je pa šel v aut. Šele v 34. minuti se je Romunom pa-rečilo zabiti drugi gol. Toda Bolgari niso izgubili poguma, čeprav je 3 minute že tretjič našla žoga pot v njihovo mrežo Romuni so ves čas močnejši od Bolgarov, dokler se v 42 minuti ne posreči Angelosu zabiti prvi gol za bolgarske barve. Tako je ostalo do konca prvega polčasa 3:1 za Romune. Ze takoj v začetku drugega polčasa so Bolgari krepko napadli in v 5. minuti je že njihov igrač Angelos dosegel drugi in poslednji gol dneva. Končni rezultat je 3:2 za Romune. Bolgarov danes ni spremljala sreča. Imeli so mnogo zelo lepih priložnosti vsaj za Izenačenje, pa jih niso mogli izkoristiti. Splošen vtis je, da so Romuni zmagali le bolj po naključju in s precejšnjo porcijo sreče. Tekmi je prisostvovalo okoli 5000 gledalcev. Sodil je prav dobro sodnik Astrogarikos. Po sodbi veščakov ni zključeno, da bi Bolgari z igro, kakršno so pokazali danes proti Romunom, zmagali nad Grki. V tem primeru bi imela Jugoslavija lepe nade na prvo mesto. Alene, 30. decembra. AA. Danci je prišlo ojačenje za jugoslovansko moštvo, ki se udeležuje nogometnih tekem u balkanski pokal. Pripeljala sta se igrača Marjanovič in Zečevič. Na tekmi med Jugoslavijo in Romunijo bo igral Marjanovič desno zvezo. Danes je jugoslovansko moštvo imelo svoj poslednji trening. Poslednji dve tekmi za balkanski pokal se bosta vršili v torek, na novega leta dan. Prva tekma bo od 13 do 15 med Bolgarijo in Grčijo, druga pa od 15 do 17 med Jugoslavijo in Romunijo. Berlinski mednarodni turnir hoknertvv Primor;e: Reprezentanca II. razr. 4:1(3:1) Ljubljana. 30. decembra. Danes se je odigrala na igrišču Primorja prijateljska tekma med liga moštvom ASK Primorja in reprezentanco II. razreda, ki je privabila kljub temu, da je imela predvsem značaj trening tekme, lepo število gledalcev. V liginein moštvu so nastopili nekateri igralci, ki se nahajajo na dopustu (ki služijo vojaški rok), manjkal je pa branilec Bertoncelj in Pupo, sicer pa je bila enajsto-rica kompletna. Primorje ni tako zaigralo, kakor bi bilo treba in kakor so gledalci pričakovali od njega. Res je, da je podcenjevalo svojega nasprot- nika, vendar je le-ta tako zaigral, da se iigaši prav nič niso smeli igrati. Reprezentanca ie zadovoljila iii je igrala vseskozi zelo agilno in uspešno. Zato je bila igra ves čas odprta. Ligi-ši so bili sicer večji del v lahni premoči, vendar je bilo tudi precej momentov, ko je reprezentanca napadala in prodirala proti golu črno-belih. Z igro, če upoštevamo, da je bila le prijateljska trening-tekma, moremo biti v splošnem zadovoljni. Sodil je g. Lukežič. Zagreb, 30. dec. Coneordia : Hašk 2:2 (1:0). Na desni je Nemec Kattcr, ki je po točkah premagal Francoza Raphael-a. (To odločitev sodnika je občinstvo pozdravilo z večminutnim žvižgom) Berlinska olimpi ada - rekordna olimpiiada Prihodnja olimpijada bo leta 1936 v Berlinu, siiraski del iger pa bo v Garmisch-Partenkircheira. Še za nobene olimpijske igre nj bilo toliko reklame, tolikšnega in tolikega zanimanja, kakor prav za berlinsko, akoravno so vse igre zadnjih let zaslužile naziv »svetovne«. Neglede na to, da so Nemci v organizaciji mojstri in da znajo narode sveta privabiti v svojo deželo, kjer se bodo v plemeniti tekmi borili za olimpijsko medaljo — najvišje odlikovanje, ki ga more prejeti olimpijski zmagovalec _ vendar ves športni svet že precej ča6a glrda na Berlin, na prihodnje olimpijske igre. Niti za ono v Les Angelesu, četudi je bila v Ameriki, ni bilo tolikšnega zanimanja in takih priprav, kakor za berlinsko. Zakaj? Spori je dandanes tako razširjen po vsem svetu, da je ni kulturne dežele, kjer se ne bi gojila ta ali ona panoga telesnih vaj. Današnja mladina hoče poleg kruha tudi iger. V igrah se hoče izživeti in dati duška svojemu mladostnemu ra~ipo-loženju, v igrah išče zadovoljstva in v igrah išče svojega zdravja. Zato hoče današnja mladina tekmovati Ln zopet tekmovati. Tega ji ne smemo zameriti in tudi ne zabraniti, saj je vendar slehernemu zemijanu znano, da sloni človeštvo na večni tekmi, na večni borbi za obstanek. V vseh panogah javnega življenja vidimo eno samo veliko borbo in vsak se hoče uveljaviti bodisi na ta, ali oni način. Ce in v koliko je to pravilno, ne bom raziskoval, ker so v to poklicani merodajnejši činitelji; de's'.vo je, da je tako in da je treba s tem računati. Zalo je tem bolj razumljivo, da je borba tudi tako močno posegla na športno polje; kajti večina športnih iger ima borbeni, oziroma tekmovalni značaj. Če gledate najnedolžnejše igre obrok, vidite, da so to prav za prav le tekme. Ce je otrok še tako majhen, hoče biti boljši od svojega soigralca, četudi je ta njegov bratec ali sestrica. In to se dogaja povsod in na vseh področjih človeškega življenja, tako se je godilo in se bo najbrž dogajalo, dokler bo še kako živo bitje na zemlji. In da bi spori, ki je že sam na sebi borben, v svetovnem vrvežu delal izjemo, bi bilo pač zelo čudno. Svetovne olimpijske igre, ki 60 vsako četrto leto, dajejo mladini vsega sveta možnost, da pred najvišjim svetovnim forumom, pred olimpijskimi sodniki dokaže svojo silo, spretnost in zmožmo6ti. Vsake olimpijske igre so največja športni praznik vseh športnikov 6veta. Tedaj ee zbere športna elita 6veta, ki 6e v plemeniti borbi bori za barve svoje domovine i.n manifestira za olimpijsko in športno idejo. Olimpijska prisega, ki jo opravijo športniki ob pričetku igeir, j.ih bodri k napredku, obenem pa jih svari, da se borijo pošteno in da častno zmagajo ali častno podležejo. Ogenj, ki gori ves čas olimpijskih iger, nas spominja na olimipijske igre starih Grkov in nas popelje v dobo starih olimpijskih iger. Ves svet čaka poročil o rezultatih, stadion navdušeno ploska zmagovalou, ki si je pravkar priboril zlato olimpijsko medaljo. Športniki sveta se bore na zelenih tratah, plavalnih bazenih ter v zaprtih dvoranah na olimpijskem ozemlju. Zakaj bo prav berlinska olimpijada rekordna, sledi iz tega, ker je že doslej prijavilo svoje sodelovanje 41 narodov. Nekatere države so prijavile vprav rekordno število tekmovalcev, oziroma nastopajočih. Tako bo na pr. prišlo 2000 švedskih telovadcev in telovadkinj, ki bodo nastopili z izbranimi točkami. Iz Švice bo pri,šlo nad 200 športnikov, s Finske 153 in Amerika, ki brani primat, bo tudi topot nosila zastavo. Da bo Nemčija tako zastopana, kakor doslej morda še nobena država, kjer je bila svetovna olimpijada, je po njihovih pripravah sodeč popolnoma razumljivo. S čim bodo Nemci presenetili športni svet ob priliki prihodnjih olimpijskih igerr, se danes še ne da povedati. Važno je dalje dejstvo, da bo na tej olimpijadi po osemletnem presledku zopet olimpijski nogometni turnir, ki bo olimpijske igre močno dvignil. Kakšno zanimanje vlada za berlinsko ollmpijado, kaže dalje tudi dejstvo, vstopnic za 20.000 R.M (ca 360.000 Din) in to v par dneh, ker je tozadevno obvestilo izšlo šele ob koncu novembra v listih. Neka posebnost te ollmpijade bo tudi to, da bo tekla Iz Olimpa (Grčija) skozi balkainske države, Madjarsko, Av- strijo, Češkoslovaško v Nemčijo velika štafeta z gorečo baklo. Vse države, po katerih bo šla ta štafeta, so se že izjavile, da so pripravljene sodelovati na tej edinstveni manifestaciji. Štafeta bo prispela v B?rlin prav k otvoritvi iger. Ne smemo pa prezreti kvalitete na tej olimpijadi. Mislimo, da se ne motimo, če trdimo, da bo tudi v tem pogledu dosežen na berlinskih tleh ob priliki olimpijskih iger rekord. Že na olimpijskih igrah v Los Angelesu so zatrjevali, da v tem pogledu ne bo šlo več naprej. A temeljito so se motili; kajti po tistem času je bilo postavljenih polno novih rekordov in še isto leto, ko se je olimpijada vršila. Prepričani moramo biti, da bodo rekordi še padali in da nas bo baš berlinska olimpijada v tem pogledu prav pošteno presenetila. Do tedaj pa le mirno počakajmo in pustimo športu, da gre naprej svojo pot, ker ga itak nobena sila — dokler bo na takem pohodu — ne bo mogla zaustaviti; in tudi rekorde, ki bodo brez dvoma triumfirali na berlinski olimpijadi. pustimo v miru, ker tudi oni bodo Šli svojo pot naprej, kljub temu, da mora biti vsakemu pravemu športniku znano, da je bolje, če imamo 10 000 športnikov, ki gojijo 6port zaradi zdravja, oziroma zabave, kakor pa deset največjih svetovnih rekorderjev. I. K—er. Vič Božičnica revnim šolskim otrokom. Na pobudo občine se je sestavil za letošno božičnico odbor vseh viških društev pod predsedstvom socialnega referenta občine gosp. Andreja Ažmana. Sprejeli so se sklopi, naj učietljstvo predlaga potrebne učence, katere bo potem meddruštveni odbor izbral, sodeč po stanju v družini in po materialnih sredstvih. Na zastopnike društev je padla naloga za pobiranje prispevkov. Ljudski oder in Sokol sta priredila v la namen predstavi, ki sta prinesli skupno 1500 Din, večje darilo je prispevalo Olepševalno društvo v Rožni dolini z 1000 dinarjev, DJO na Viču 500 Din itd., ostanek pa se je nabral od prebivalstva, tako, da so se krili izdatki dveh tretjin stroškov, eno tretjino pa je prispevala občina. S tem je bilo omogočeno, da je 130 otrok prejelo dobre čevlje, oziroma obleko, delo domačih obrtnikov. Letos je obveljalo načelo, naj se obdaruje le res s prvovrstnim in trpežnim obuvalom in obleko, obenem pa da zaslužka obrtništvu. Odbor sestoječ iz predstavni ov vseh društev je bil tudi jamstvo, da so se odbrali res najpotrebnejši in je po svojem številu mogel tudi iz poznanja razmer enega ali drugega člana točno ugotoviti materialno stanje družine. Božičnica je ob sodelovanju učiteljstva, ki je pripravilo s predstavo tudi primeren program, res lepo izpadla v zadovotnost obdarovanoev in darovalcev. Ginlji-va je bila zahvala obdarovancev v zboru. Poleg te božičnice pa se je vršila na praznik sv. Štefana v Društvenem domu na Glincah ob 4 popoldne brezplačna predstava za otroke, ki se udejstvu-jejo v Marijinem vrtcu, pri križarjih in klarisah. Bilo je nad 400 malčkov, ki so predstavi sledili z zanimanjem in ob božičnem dreveščku obujali lepe spomine. Po končanj predstavi so bili vsi otroci pogoščeni s slaščicami Za to gre hvala viškemu župniku gosp. p. Teodorju Tavčarju in jJ. katehetu p. Arhangelu Apeju, ki je prireditev vodil. Trije kralji na odru Rokodelskega doma Kritika, ki jc v splošnem z razumevanjem in toplino s[>rejela K ure tov priročnik »Pravi ljudski oder«, je poudurila potrebo, da bi sc naan novi, času in ljudem primerili način isrranjn. ki se zanj Kuret bori, dejansko predstavil nn odru. Naše podeželje je novi klic razumelo, lu pravi ljudski oder počasi poganja korenine, kar vidimo iz i grških sporedov. I^e v Ljubljani pogrešamo odra, ki bi se zavestno trudil za novi, res-ničnejši obraz našega igranja. Ali sc pa, da sc na Kokodelsikcm odru, morda sedaj še nezavedno, izoblikuje igralska družina, ki naj se zaveda, da je njen cilj: v um-stveno in čuvstveno globoko zajeti obliki poda-jati občestvu njegova lastna doživetja in jih v taki umetniški obliki razvijati in oplemenititi, da IkkIo služila svojemu zadnjemu namenu: sa-mopovečevanju, ali če hočete, dviganju osebnosti. Upamo, dn bo igrski vodja g. dr. Baje znal in hotel vzgajati igralsko družino v tem smislu, kar nam je dokazal s svojo uprizoritvijo »Treh kraljev«. Mislimo, da rodi tega Rokodelski oder zasluži vso pozornost in prav bi bilo, da bi t stolna in frančiškanska župnija, na področju katerih oder leži, bolj zanimali za njegove uprizoritve, da bi postale zaželjen in po-reben izraz obeh farnih občestev. Prav tako naj bi vsi oni, kii verujejo v moč katoliškega teatra, spremljali s svojo podporo in vzpodbudo rast tega odra. »Trije kralji« so glede no uspeh duhovnih i<-e- -m'ovo orehi 1 i led. Številno občinstvo je odšlo od predstave z globokim dojmom v duši. Vse oolje kakor številne sentimentalne božične igrice, so »Trije kralji« prinesli v duše božično veselje, pa ne samo to; pokazali so nam v živem življenju odrešujoči pomen Kristusovega rojstva in blagodejni učinek božičnega doživetja na uboge, od greha — hudiča ogrožene človešike duše. In vse to v preprostem, zato resničnem in radi tega v srce segajočem, očišču jočeim igranju. Višek je dosegla ta preprostost in iskrenost v pojavi malega Jezušoka. Od tega otroka bi se morali ostali igralci učiti preproste, pa tako resnične igre, potem lx> zginil ves napeti diletan-tizem, ki v nekaterih še tiči. Prav tako skladno so bili podani Marija, Jožef. Tinač, župan in Jurca. Ostali, ki so se tudi potrudili, bodo morali svoji igri prildti več preproste naravnosti. Hudič je po svoji zamisli tudi dobro igral, vendar bi bilo treba obliko njegovega nastopa, ki je motila, spremeniti, jo napraviti bolj resnično in domačo. Saj je tudi v življenju nekaj hudi-čevski.h tipov, kar jc tudi v igri saimi že na.ka-R"?!wrru «e je njegovo uprizoritev. razeokopali, ker je že razpadalo in močno trohnelo. Pri truplu niso našli nobenih listin, ker ni bilo na njem razen čevlja na levi nogi in kosa platna, ostanka spodnjih hlač, sploh nobene obleke. Orožniki v Vevčah in tudi druge oblasti so bile sploh prepričane, da bo le težko poizvedeti, kdo bi bil neznani utopljenec. Vest, da so našli na Fužinah neznanega utopljenca brez obleke, nizke postave in širokega obraza, pa je spomnila nekega strežnika nekdanje prisilne delavnice, kjer so internirani nekateri umo-bolni, da že nekaj tednov pogrešajo moža, ki ga je on osebno poznal in prav tako njegovo družino. Stopil je zaradi tega k njegovi ženi in ji dejal: »Ta, ki so ga potegnili pri Fužinah iz vode, ne more biti drug, kakor tvoj mož. Stopi na Fužine, dokler ga ne pokopljejo in poglej, ali je pravil« Žena, ki je pogrešala moža že dobre tri tedne, je snoči res prišla v mraku na Fužine in orožnikom pojasnila, da pogreša svojega moža krojaškega pomočnika Miroslava Beznika že -d 3. L m. Vodja orožnikov narednik Sušnik je takoj pre-skrbel od banovinskega zdravnika dr. Jenka dovoljenje za takojšen odkop trupla. V mraku je bilo truplo, ki je bilo nekaj ur poprej že zakopano v zemljo, odkopano, seveda ob prisotnosti zdravnika. Navzočna Beznikova se je ob pogledu na obraz utopljenca zgrozila — v mrliču je v resnici spoznala svojega moža Miroslava Beznika. Kmalu po tem pretresljivem prizoru je bilo truplo ponovno pokopano na pokopališču župnije D. M. v Polju. Žalujoča žena je med jokom pripovedovala orožnikom tudi nekaj najbolj nujnih podatkov o pokojniku. Pokojni Martin Beznik je bil rojen 1897 v Štepanji vasi v občini Tepanje pri Konjicah ter je bil po poklicu krojaški pomočnik. Stanoval je v Ljubljani v Krojaški ulici 1. V zakonu ni imel otrok. Zadnja leta so opazili pri njem znake duševne zmedenosti, ki so se čim-dalje stopnjevali. Lani je bil nekaj mesecev v bolnišnici za duševno bolne na Studencu, od tam pa je bil kot nenevaren izpuščen. Vendar 6e je žena zanj vedno bala, da bi si kaj ne naredil. Na zadnje je bil še 3. t. m. na obisku pri svoji poročeni sestri v poljanskem okraju, od takrat pa so ga pogrešali. Nedvomno je, da je pokojni skočil ali v Ljubljanico ali v Gruberjev prekop v popolni duševni zmedenosti in skrajni potrtosti. »Naše stanovanje mi je všeč. Ima pa samo napako, da se namreč iz sosednega stanovanja sliši vsalka beseda.« »Potem j>a pripnite na steno debelo preprogo. Oni na drugi strani tako ne bodo slišali, kaj se pri vas govori.« »To je res, toda potem tudi mi ne bomo slišali, kaj na oni strani govore.« Pazite na svoje zdravje in na svojo obutev! Turisti, lovei, smučarji ln vsi oni, ki imajo bo.llsi poklicno, hodi.sj v zahavo opravka v vlažnem terenu ali v snejjn naj uporabljajo mazilo 11F.VEAX, i a katero jamčmo, da napravi vsako obutev nepremotUivo — llobiti Jo je v vseh specijalnlh trgovinah ali pri glavnem založniku: Lekarna Mr M Ln ulitek, Ljubljana, liesljeva cesta t. Prvi družabnik: »Tega našega potnika Lct-kovskega moram na vsak način odpustiti. Ta nemarnež pripoveduje povsod mkrog, da sem jaz osel.« Drugi družabnik: »Takoj mu prupovem, da bi izdajal na,še poslovne tajnosti!« Star kratkoviden gospod je že debelo uro iskal v antikvarni, kaj bi kupil. Naposled vzhi-čen vzklikne: »Ah! Koliko stane ona krasna kitajska hudičeva ma«ka tamle v oglu?« Prodajalec pogleda v smer, kamor je gospod pokazal s prstom, in nato de: »Žaliliog, gosipod, te maske vam ne moremo prodati. To je nam rtič naš šef.« »Ja.ka me je včeraj zaprosil za roko. čeprav me pozna šele 8 dni. Kaj misliš, ali me iskreno ljubi?« »Zakaj pa ne? Saj te pozna šele 8 dni!« Stavbno parcelo kupim ob Tvršovi cesti (Dunajski) za takojšnje plačilo s hranilnimi knjigami Mestne hranilnice v Ljubljani. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod "Parcela 1935« štev. 14479. (p) SILVESTROVO na NEBOTIČNIKU" Izposoiamb PloSfte . A 2 Din Gramofone 410 Din ,Eleh