11. številka.                     Ljubljana, v ponedeljek 14. januvarja.             XXII. leto, 1889.
Izhaja  vsak   dan iveier,   izimši   nedelje in rirazJiike,   ter   vej£c»  po pošti  prejeman za a vat ro-oge r ske  dežele  za   vse   leto   15   gld., za   pol  leta  8  gld.,   za če trt leta 4 gld.,   sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za L jublj ano brez pošiljanja na dom za vse leto   13 gld.,   za fietrt  leta 3 gld. 30 kr.,  za jeden raesec 1  gld. 10 kr.    Za poSiljnnje na  dom   računa so
po 10 kr. za mesec, po 30 kr.  za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša.
Za oznanila plafiuje se od Četiristopne petit-vvste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali većkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisri se ne vračajo.  — Uredništvo  in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12.
Upravni Stvu naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
0 društvu „Pravnik".
Z Dolenjskega 8.  januvarja  1889.
Konec prošlega leta nam je vender prinesel veselo že dolgo prićakovano vest, da so se pravniki našega, sredotočja predrnmili iu ustanovili pravniško društvo.
To naznanilo nema razveseliti samo slovenskih pravnikov, temveč vsacegii zavednega Slovenca sploh, kajti jedna prvih toek našega programa je: „Slovencem slovensko u rado vanje", katero pa ni misliti brez samosvestnih iu domačemu urado-vanju vajenih pravnikov Te lastnosti in zmožnosti pa bode najlažje prisvojiti si, — kakor se je pre-pričevalno dokazavalo — v posebnem pravniškem druStvu.
Dan na dan se čujejo še tožbe, da je po Slo-venskem uradnikov, ki sploh ne, ali ki le pomanj-kljivo uiadujejo v našem jeziku; pokazali so se tuđi razni drugi nedostatki zoper katere so ae sein in tja bojevali zavedni nurodnjaki, toda da ti nedostatki vender še neso izginili popolnoma, kriva je slaba naša organizacija. Ni dvojiti, da bode novo društvo tuđi v tem oziru delovalo ako ne naravnost, |>a vsaj z moralično spodbujo in že zaradi tega srne se tako društvo imenovati v nas pre potrebno — kolikor se je doslej objavilo, bode društvu prva skrb nadaljevati izdajo „Slovenskega Pravnika" in urediti našo pravniško terminologijo. Upamo, da bode tem potom obstanek „Pravnika" vender zagotov-Ijen  in da  se  pravnička terminologija konečno očisti.
Ako ae nečemo oamešiti pri naših nasprotnikih, nam pač ne bode ostati samo pri tej točki, temveč lotiti ae bode dobre izdaje veljavnih zakonikov. Mi imamo dovolj skušenj, da vlada vsaj sedaj tega ne bode storila sama, temveč delati in žrtvovati imamo sami, pa ni dvojbe, da bode delo tuđi uspelo. Tu pač ne bode držnti križem rok, teraveč poprijeti 8« vaega, kar nam kaže koristi. V tem oziru mislimo, da velja tuđi opozarjati na nokdanjo društvo „Ju-ristische Gesellschaft in Laibach" in hrvatsko „pravnifcko društvo u Zagrebu".
V obojih navaja se kot prvu točka v spol-nitevdruštvenega nauiena: predavanje in Bkupni razgovori. Ta točka sicer ni prva po važnosti, a je vender
pomenljivu, kajti sistematični razgovori o pravniški stroki   odkrili   hi   večkrat   odlučne   strani    našega pravnega življenja,   ki   se   ne   dajo   vselej   zapisati tuko, kakor jih pokaže živa beseda.
V tacih pravniških razgovorih mogla bi se konečno določiti marsikatera še nestalna oblika slovenski pravniški terminologiji. Ražen tega bili bi taki sestanki, ki bi se lahko vršili tuđi v raznih večjih mestih naše domovine, redek duševen užitek osobito našim pravnikom na deželi. Debatovanje v maternem jeziku z odvetniki in razpravnimi sodniki zbornih sodišfi bila bi jim dobra vaja k izvrševanju svojih uradnih poslov.
Drugič se v omenjenih pravilih poudarja ute-ineljitev durštvene knjižnice.
Posamičnemu pravniku ni možno nabavljati si dragocenih pravniških del in časopisov, mnogo ga stanejo samo za njegovo prakso potrebne, društvo dobivalo bi jih mnogo zastonj v zameno za svoje glasilo, druge naročile bi se iz društvenih prihod-kov ; vse to izposojalo bi se društvenikom po gotov em redu.
Prej omenjena „jurist. Gesellseh&ft in Laibach" nabrala je, kakor pravijo nje poročila, preko 1800 knjig; ni dvojbe, div bi državi to zbirko prepustila novemu društvu, katero bode imelo bistveno isti namen.
To so tedaj bistvene točke, katere bode iz-vrševati novemu društvu, ako hoče, da bode narodu v resnici koristilo.
Možje, ki polagajo društvu temelj, so nam porok po svojem znanji in značaji, da bode ono tuđi uspevalo in usadilo v nas neiztrebne korenike. Iz razlogov, omenjenih v početku, je želeti ia potrebno, da se v društvo upišejo tuđi nepravniki, posebno pa predutojništva občin, kajti kakor je Ćuti, oziral se bode „Pravnik" odslej tuđi na de-jansko potrebna občevanja nepravnikov z oblastnri ter bode s tem posamičnim in skupnim osobam dober svetovalec.
Zato upamo, da bode število diužabnikov po vsi'm Slovenskem čaBtno in da tuđi mi Dolenjci ne bodemo zaostali, nego da nas bode pristopila polna stotnija / roko iu umom sebi in rodu v čast in korist!
Politični razgled,
Uotranjc <lcžcle.
V Ljubljani,  14. januvarja.
Ogerski opozicijski   listi   očitajo   naučnemu ministru, da je izdajalec naroda,  ker je izdat ukaz, da naj se intenzivneje poučuje nemščina.    Opozrcij-ski listi so pa še   nek   drug   dogodek   porabili,  da prebivalstvo huj»kajo proti  vladi.    Juristi  v Požunu so napravili ples in sklenili povabiti nadvojvodo Fri-derika.    Nadvojvoda je pa naročil najvišjemu dvorniku grofu HerberBteinu, da naj  pove deputaciji ju-ristov, da ne more   priti   na   ples     Ta   odklonitev cesarskega princa je pa vzbudila mej dijaki nevoljo, kajti mislili so, da je v zvezi   s pouličnimi deinon-stracijami, katere so bili priredili juristi   ob   cesar-skern jubileji, ker se je pri nekej neinškej predstavi igrala ljudska himna   in bila   razvila  črnožolta zastava.    Polkovnik Brunner je pa naznanl v čustni-škej  kazini, da nadvojvodoa ne   pojde   na  ples  ter častnikom priporočal, da se ravnajo po izgledu nadvojvode.    Brunner je pa   tuđi   vodji   sole  jednoletnih prostovoljeev in  je bil zatorej tuđi  vabljen na pl^s. Pri tej  priliki se je baje izjavil, da   se drugod od-krivajo  tujitn zastavam, na   Ogerskem   pa zmatrajo za žaljenje narodnega feuvstva,   če ae   razobeai   av-strijska zastava.  Zaradi tega  je  pa  priporoCal častnikom,  da naj ne pojdejo na ples, jednoletni prosto-voljci naj  pa sami premislijo, če bi bilo *"ktno,   če se   tega   plesu   udelež«?.    Govori   se    pa   tuđi,    dr\ juristi ćelo nadvojvode vabili neso   zaradi dvornega žalovanja in so vso to stvar izmislili opozicijski listi, da imajo več povoda zabavljati proti Avstriji. Mad-jarska  predrznost je res že brezmejna.
VnaiiJe države.
Omenili smo že, da je lM»lgiirNka vlada zaključila zborovanje sinode, ker jej sklepi cerkve-nih dostojanstvenikov neso ugajali. Vlada je znhte-vala od njih, da naj priznajo princu Ferdinanda knezom. Člani sinode so pa izjavili, da jim vlada nema nit zapovedovati, ampak samo eksarh. Stam-bulov je na to takoj ukazal biskupom, da naj osta-vijo Sofijo, Če ne, jih bode pognut 8 policijo. Škofje so se sicer nekaj obotavljali, nazaduje so pa veu-der šli, ko so videli, da se bode vlada zares poslužila sile.
Parlament itiilijaiisUi bavi! se bode v pri-hodnji sesiji z reformo senata in uvedenjem dnev-nie za  poslance.
Na l'VaiK'oskem vzbuja sedaj zopet naj-več pozornosti general Boulanger.     Vsi časniki  ba-
LISTEK.
Rodbinski spomini.
Ruski apisal ti. P. Dan ih; v n ki, provcl Vinko. II.
Fradeilova senca.
(Dalje.)
Da bi razveselil gospoda,   dejal   mu je nekoč pisar Portjanoj :
—   Vaša milost,  poslušajte, kaj  vam pove vaš nevoljnik I Nastanili smo so  fu,   gradimo   koče,  iz-kopali smo   vodujake   ter   uasejuli   žita   dovolj  do gorkega konca vspomladi.   A sosedov še nismo počastili s svojim pohodom.  Ne kupi dvora, kupi   so-seda. Ako s sosedom živiš v miru, gre   vse  dobro.
—  Tako, tako, Mihajluška.   A povej mi,  kdo so sedaj naši sosedje ?
—  Na   primer   gospod  Uvakim,   kapitan   od dvorne straže. Kolikokrat setu vain že pravil o njem, Služil je v Peterburgu,   in sami ste   izvolili slišati, da   je   tetko   sedanje   carice,   pokojno carico Liza-veto Pt'trovno,   s svojimi   tovariši   posudit   na pre-stol ... Na  to je nekje potoval ter se sedaj s Po-krova zopet objavil tukaj na svojem posestvu.
—  On tedaj ? Ali je daleč njega zimovnik in od koga si zvedel to o njem ?
—  Stanuje kakih petnajst vrst odtod  niže ob Lozovi,   mej tremi skalnatinii   atenami,   če   ste   že slifiali o njih.   Čunihinski pop mi je pravil o njeni; barin je že star, reven mož. Vse se ga boji tukaj, posebno ženske.    Ako ga vaša   milost želite videti, zgoditi se mora z vso pazljivostjo,   da   ne   bo raz-žaljen . . .    Jako ošaben človek je,   dasiravno je iz nizkega rodu — odpustite — stoprav pozneje  vspel se mej  visoko plemstvo . . .
Sicer pa Jakoba JevstafiSa ni bilo lahko prestrašiti. Ni se bal obiskanj in izpraševanja o Miro-viču, ko je k njemu na njegov dvor prišel sam uaraestnik. Zategadel se ni dolgo pomišlja!, na-pisal naj prej Uvakinu uljudno pismo, zagotav-Ijajoč mu svoje prijateljstvo in spoštovanje, ter od-pravil ž njim k njemu učitelja Grigorevskega z naročilom, naj prosi njega „kupitansko blagorodje od telesne straže", da bi pršlo k njemu v gosti. Seminarist bil jt» pripeljan od soseda s takimi sum-njivimi znamenji hude pijanosti, da ga je pred vsem trebalo položiti spat. Potem pa so od njega zvedeli uanlednje:
—  Jaz, Uvakin, sem že štur in seni. bil nekoč
i res navaden vojak, no sedaj pohujajo k meni samo imenitni plemenitniki, marveč i generali, da sara Azovski gubernator je ne samo jedenkrat prišli k meni „na randevii" in jaz sem pokazal spodoben rešpekt pred to atencijo! Gospod poroČnik Jakob Astafič naj torej izvoli sam poprej  priti  k meni.
—  Fanfaron! vskliknil   ja  na   to Jakob Jev-stafič.    Kaj se hoče,   nekaj  so mora učiniti,   mislil si je,   ukazal zapreci Štiri vrauce ter predno se je vrnil v Prišib,   sam peljal  se z rešpektom na ran-devii k sosudu telesnerau grenadirju.
—  Razvajam ga,   psa; mor.-biti,   da mi bo   v prid.    Moj oče,   Jevstafij  Danilovic,  je   na banduri zabaval   kneza Nikito Jurjiča Trubeckega in   za to je dobil komando čez polk Izjumski!
Bilo je svetio jutro v oktobru, z lahkim mraz-cem. Kalina Savič Uvakin vsprejel je Jakoba Jev-stafit':a na pragu belega glinustega doma, kjer so je v volčjem kožuhu in s šapko od risje kože grel na solnei in iz vrča s prosom krmil golobe. Iz prva se ju zdel gostu grbast in neznaten starec.
—  Milostivemu patronu iti sosedu moj pozdrav! predstavi 8(5 uljudno Jakob Jevstafič, stopaje z voza.
—   Prosim, zmatrujto i mene najnižjimi;   va^
vijo se ž njegovo osobo in povsod se govori onjem. Mnogi delajo nehotejreklamo zanj. Kakor njemu prijazni, tako se tuđi njemu nasprotni listi bavijo najbolj le ž njim. Prvi ga proalavljajo, drugi pa razkrivajo slabe strani njegove. „Journal dea De-batsu pripoveduje, da ima general dve duši. Ko je zailnjikrat kandidoval v Nonlskem departementu je bil dal svoj oklic prevesti tuđi v flamanščino. Toda Čuda, v tlamanskem prevodu se nikjer ne čita be Beda republika, doćini se v francoskem izvirniku vefckrat ponavlja. Politično prepiranje geueralovo je torej zavisno od jezika i. t. d.
JVcm&lil listi so trdili, da je pismo, v ka terem Bazaine potrju:e augleškcmii veleposlaniku Morieru, da ud njega ni dobil nikncili vesti o vojnem gibani i, ponarejeno. Dokazovali ro, da je dotično pismo pisal kuk Anglež, ker je pisauo v jako slabi francošćini ter je v njem posebno mnogo an-giicizraov. Sedaj se je pa pojasnilo, od kod ti an glicizmi izvirajo Zakrivila jih je „Agence Havas". Njej se je pismo brzojavilo iz Londona v angle-čkem prevodu, ona ga je potem slabo prevela na francoŠčino. Sploh Nemei v tej aferi nemajo sreće. Vse njihovo prizadevanje, da bi angleškega diplomata spravili  v slabo ime, jim spodleti.
Na AiiKicškcm bodo v knttkem volitve za grofiJ8ke svete, kateri so se uveli z zakonom o novi lokalni upravi. Ti sveti bodo voljeni na tri leta in njih delokrog bode podoben delokiogu na-fiih dežetnih zborov. London bode po tom zakonu zase grotija. V Londonskem grufijakem svetu bode 118 ćlauov. Aktivno volilno pravico za te svete imajo tuđi žeiiBke posestnice. Če imaju tuđi pasivno pravico, v zakonu ni točno določeno in se za-torej ne ve, če bodo mogle biti ženske člani teh zastopov. To se bode pa kmalu pokazalo, kajti v Londonu so že tri ženske napovedale kandidaturo. Sploh v Angliji ženska emancipacija napreduje. Ne le ženske se poganjajo za veftje pravice, temveč ćelo vpljavni politiki zagovarjajo njihove želje, da bi smele biti voljene v narodne zastope.
Dopisi.
S Ptujn 13. januvarja. (Ću dna družba.) Dr. Hans Michelitsch, ki je bil lansko leto od c. kr. dtžavnega pravdništvo v Celji tožen zaradi zločina, s katerim si je pridobil ime pederasta in „elender B . . . . unt", kakor ga zdaj pisarji po krčmah nazivljejo stopa še vedno štimano po mestu in posedava po raznih korporacijah, kakor v kraj-nem šolskem svetu za slovensko okolico, v okraj-nem šolftkem svetu, v okrajnem zustopu in opravlja sraven odvetniški svoj posel. Na zadnji dopis ni reagirat. Človeče je brez poštenja, nusrarnno do skrajne meje! Mož, ki zua, kaj je poštenje, kate-remu čast ni prazna beueda, bi si ne upal na svetio, ko bi ga spravilo državno pravdništvo na obtožno klop. Dr. Hans Michelitsch pa misli, da ga je s tem
doletela velika čast, da „pederast" in „b......t"
v pošteni družbi isto velja, kar velja pošten značaj. To napačno mišljenje bode treba gosp. doktorju iz glave zbiti, poštena družba mora mu obrniti hrbet, ako se njej usiljuje, mora ga poBaditi pred vrata; korporacije inorajo mu zabraniti ustop, dokler ne opere grđega madeža, katerega mu je utisnilo državno pravdniStvo za večne ćase.
Prvi bi imeli zavrniti Michelitscha udje okraj-negn golskega sveta; kajti g. c. kr. glavarju Mareku in g. c kr. okrajuemu nadzorniku, g. zastopniku duhovništva,   učiteljstva mora  se veuder gnusiti in
gabiti, da mora i njim sedeti v družbi, pogovarjati in posvetovati se s „pederastom" o šolakih stvareh. Ako se ga drži Schosteritsch, bivši obćinski pred stojnik v Pobrežji, ki pa je pozabil izročiti občinski denar svojemu nasledniku, ko so ga vrgli s pred-stojnikovega prestola, ali g. Marinitsch, s katerim so se morale občine za neko za šolske potrebe namenjeno svoto leto dnij pravdati, predno so do bile svoj denar, dva možakarja, katera je „Tages-post" imenovala „schulfreundlich in geniunungs-tttchtig", ko so njiju Graški birokr.'.tje ponnili z dr. Kleinsasser-jem, ravnateljem Tschanettom in Michelitschem v okrajni šolski svet za Slovence, je to umij ivo. Nemška prisloviea pravi: „Edle Seelen i. t. d. Ako po8topa okrajni šolski svet energično proti pederastu, bode to gotovo tuđi storil okrajni zastop in krajni šolski svet za okolico Ptujsko. Te-daj začnimo pometati!
Iz Ljubljane 14. januvarja. [Izv. dopis.] (Podporno društvo pomoćnih uradnikov za Kranjsko ) Blizu d.ajset let je že tega, odkar se je bilo pričelo na Duoaji in po več druzih mestih naše države mej p om očnim u radništvom raz nih državnih, dezelnih in privatnih uradov neko ne-navadno, t. j. društveno gibanje, ki je imelo kmalu pričati, da je tuđi ta Btan slednjič jela zapuščati m6ra pogubne in malovredne brezbrižnosti za lastne interese in se bode teđaj umakniti morala vzbujeni samozavesti, katero sta rodila in na površje življenja potisnila baš novodobna: Boj za obstanek — eksistenco ter — sila časa.
Tako se je ta stan jel že pred leti na vse strani gibati ter ob jednem i'.ačel premišljevati in ugibati: kako bi si svoj nad vse kritični položaj v sedanjosti zboljšal, a ob jednem za prihodnjoBt pribojeval sebi in svojemu obstanku — varstva in zavetja!
To je bilo jedro in v obče smoter gibanju pomočnega uradništva — o katerem sem bil gori omenil. Od tistega časa notri do sedanjih dnij se pot do tega cilja in smotra nadaljuje.
Da je tak boj v sedanjem času in zlasti mej vrstami nižjih Btanov ne le umesten, marveč tuđi potreben, povsem pa prava: „conditio sine qua non", mi bode vsak trezno mislec Človek rad pritrdil.
Mnogo Časa j« aicer preteklo, predno je ta samozavest tuđi mej „mftso" tega stanu zagledala „svojega rojstva - beli dan", a zbuditi morala se je vender-le, če je hotel baš t a stan dospeti kedaj do veljave in priboriti si zboljšanje svojega neugod nega položaja. Saj mu oboje to ćelo trdosrčni svet že sam priznava, zaknj bi si ta stan torej nakopaval na svojo pošteno iu čisto vest še ta naglavni greh, da bi sam ne jel potezati se vztrajno in odločno za svojo : čast, veljavo in zboljsanje materijalnega stanja, za katero daruje v življenji svoje duševne in telesne moči, a ima za vse to veliko prepičlo od-škodovanje.
Pa idimo — ad rem! Dandanes skuša si sle-herni stan svoje stanje zboljšati ter glede seda-njosti, kakor tuđi prihodnjosti utrditi. Vsled splošne te spodbude, zlasti pa vsled one svojih sodrugov na Dunaji, v Gradci in drugod,  ubralo je   lausko leto
tuđi krdelo Ljubljanskih, oziroma kranjskih pomoćnih uradnikov — ražen one, ki pelje do tega „zbolj-šan,a položaja" po merodajnih faktorjih —to pot, da je jelo marljivo udeleževati se svojih mesečnih shodov, katerim smoter je bil najprvo ta: Pridružiti se v jednera oziru s svojimi zahtevami cen-tralnemu odboru na Dunaji, — v druzem oziru pa: „Osnovati prej ko mogoče podporno in bolniško društvo za Kranjsko", katero bi bilo nekako pribe-žališče udom tega stanu v deželi Kranjskej, za slu-čaje, določene v pravilih, katera so se v ta vete-važni namen kmalu tuđi sestavila, od soud jležencev odobrila in zatem kompetentnej oblasti v potrdilo predložila.
S tem se je hotelo osnovati za slehernega pomočnega uradnika važno društvo po znanem gaslu: „Pomagaj si najprvo sam,   potem pomaga ti Bog!"
Temu namenu veljali so v drugi vrati lanski shodi nekaterih pomodnih uradnikov Ljubljanskih, in reci smem, da je uspeh dela in truda v čast do-tičnemu začasnemu odboru, ker on je nalog svoj, katerega so mu udeleženci teh shodov in zborovanj naložili, tuđi častno rešil in s tem sta on in novo društvo svoj namen deloma že dosegla. Pravila, ki so se sestavila iu meseca septembra 1. 1. predložila, leže" danes pred nami od slavnu c. kr. deželne vlade za Kranjsko potr je na in imajo od tega dne torej svojo postavno veljavo.
Sedaj ima biti tuđi pri pomočnih uradnikih na Kranjskem mrtvemu životarenju konec in nalog je slehernemu pomočnemu uraduiku v naši deželi (ne izimši nekaterih „čudakov kolegov" v Ljubljani), da pristopi ali svoj pristop k društvu nemudoma prijavi, ter dela na to, da pridobi društvu tu in tam katerega svojih koleg.
Pravila, ki dojdejo te dni slehernemu. po pošti, naj vsakdo pazno prečita in drugim prečitati da, da se bode tako število društvenih udov do 1. dne februvarja določiti dalo, s katerim dnem prične to društvo svoje redno delovanje.
Vsak stan išče si dandanes že društvenega življa, stopajo torej udje v teanejšo zvezo, ker je v sedanjem času vsakdo izprevidel, da le v združe-nji, t. j. v odločnem skupnem potezanji se da za občno korist stanu doseči pravi uspeh, brez tega in tacega nacrta so vse „sanje" o boljši bodočnosti, in tista jeremijada ter staroveško „prorokovanje" o boljših razmerah" itd. — le prazna fraza, za katero se merodajni faktorji malo brigajo! — Pomagaj si slehern najprvo sam, zatum zahtevaj, da se ti po-maga od vnanje strani! — Stan, ki samega sebe prezira, zanemarja itd. — in se lovi kot muha jednodnevnica — iz kota v kot, — tak stan naj ne pričakuje „boljše bodočnosti" zlaBti pa ne tedaj, če sam ne pokaže svetu, da hoGe svoj obstanek va-rovati in za svojo veljavo potezati se. Cilj v takem boji se dii doseči le društvenim potora in zatorej se nadejamo, da bode „Podporno društvo pomočnih uradnikov za Kranjsko" v vsakem oziru vredno tega imena. Zato iskrbeti je pa do lž ti ost ne morda samo dotičnega odbora, ki bode baš te dni izvoljen, — ampak ta dolžnost veže vsacega uda zase. Le tako bode društvo uspešno jelo delovati, se vrlo razcvi-talo in rodilo zaželjeni sad!                              £.
sluga! pozorno pozdravi gospodar gosta: — plati vam Bog, da ste pohodili mene, Kalino ! Pasja starost prišla je mune! Sedaj sadim višnje, krmim ptice ter čitam poroČila o najnovejih časih. Ne morem se dovolj zahvaliti GoBpodu, da do danes po volji nje veličanstva, moje pokojne carevne Lizavete Petrovne (tu Uvakin ustane ter 8 im me kapo), pet-intrideset let živim v pokoji in zadovoljuosti kot pomješčik v slavuem   dednem   ruskem dvorjanstvu.
Gost in gostitelj se obredno objameta ttr se usedeta na klop pri vratih.
Šestdesetletni, medvedu podobni starec Uvakin, z belimi goatimi obrvi in še železnega zdravja, bil je rodom sin Novgorodskega popa. Ko je vatal go-voreč o Jelizaveti Petrovni, ter se vzravnal, zdel se je kakor velikan v primeri z gologlavim slabotnim in nevisokim gostom. Bakrasti in veliki no.s Kaline Saviča kazal je, da rad pije ukrajinsko trnovko ter često prazni steklenice, kojih vratovi so gledali ma-lone iz vsakega okna. Tuđi glasni klic, 8 katerim je dvakrat zakričal nad zveBtim Blugo, grbastim Va-silcem, strežečim gostu, svedočil je, da ga je gard-Bki kapitan že na vse zgodaj  imel v glavi.
Obsipavši drug druzega z izbranimi uljudno-fltimi in pokloni, podala sta se nova znanca v višnje v vrt, kjer so ravno sadili nova drevesca, in od-
tod v stanovanje; in tu je Uvakin pričel razgovor o minolih časib, posebno o velikem preobratu zna-menitega leta  1741.
— Ni već teh časov, Jakob Astafič, ni jih več! To je bila tista doba, dragi mi patron, ko smo mi krasno mamico našo, Lizaveto Petrovno, posadili na prestol! In pred vsem in posebno, dejala nam je, na prošnjo polkov telesne straže izvolili smo zasesti prestol našega očita , . . Aj! Slišite? Kje imajo Ijudje ušesa in pamet? Tako, ravno b temi besedami je ona tuđi o nas poročila v manifestu celemu svetu! Pred vsem in posebno! . . . . Vsemu carstvu je to rekla! . . . Da, te besede, rodni otci, ne bodo vam izbrisane in uničene na veke! Tukaj je, tukaj je manifest! čitajte! in vlekel je gosta k steni, kjer je pod steklom visel na sivem, velikem listu napisan manifest 25. novembra 1741. leta. Jakob Jevstafič, videč razburjeuost Uvakinovo. pričel je govoriti o gospodarstvu in o svoji rodbini, o tem, da tuđi on ni neznan na dvoru, da je bil car Peter Prvi v gosteli pri njegovem dedu, da je lastnega inu brata pri krstu držal na rokah in da je po materi sorodeu znumenitemu rodu Nikite Ju-rjiča Trubeckega.
A to ni nifi pomagalo.   Uvakin je Šel v spal-nico ter se vrnil   od   tod s   piparai,   natlačenirai s
knastrom, jedno ponulil gostu, a drugo sam zapalil ter na vprašanje, kako se mu je ponudila prilika na tako veliko srečo, pričel pripovedovati :
— Stvar je bila taka, ako jo hočete vedeti, spoštovuni gospod: Naši preobraženci *) spali so v svojih vojašnicah na Litejoi. No& j« bila — uh ! — zelo mrzla. Jaz sem irnel službo in sem ' baš prišel iz stražnice, kar začujem škripanje Banij: naglo, a brez šuma letelo je tioje sanij po Litejni ulici naravno3t k našemu domu, kjer je pozneje carica postavila sliko preobražanja Spasitelja. S prvih sanij stopila je sama carevna Lizaveta Pe-trovna z doktorjem Lestocqoni, za kofiijaža pa je bil grof Voroncov; z druzih sanij stopili so sami velikaši, za njim pa grenadirji. Carica je imela v rokah križ, a čez pleča trak z redom ; oblečena je bila v lisičji kožuh; a se je vender, milostiva, tresla, da je z zobmi ropotala' bodisi od mraza, bodisi od strahu. Bobnur je udaril na bober; a doktor je je planil k njemu ter prodrl kožo na bobnu. Jaz sem dirjal v vojašnico in zdajci je priletela vsa naša truma.
*) Dne 6. avgusta slavi pravoslavna cerkov praznik preobraienja Gospodovogn in od tega ima tu, v zgođovini ruski toli vnžui polk svojo ime.                           Op. pfol.
(Dalje prih.)
Domaće stvari.
—    (GoBp. Ma to  Bavilek,)   računski   rezident   na Dunaji,   jeden   najstarših   a tuđi najbolj naudušenih   Slovencev   v   metropoli avstrijski t   pri-stopil je podpornemu društvu  za slovenske veliko šotce na Dunaji kot ustanovu ik z svoto 50 gld. Slava vrlemu rodoljubu!
—  (Gospoda Josipa Gorupa,) veletržca na Reki,   imenovali   sta nadalje   obeini   Osilnica in Mokronog svojim častniiu občanom.    Slava!
—    (V   Kastvu)    uinrl    je   dne  11. t. ra. gosp. Josip Vlah,   učitelj na tamošnji   pripravnici, občinski odbornik in vri rodoljub.  Blag mu apomin 1
__ (Dnevni   red   seji   Ljubljanskega
občinskega sveta) v torek 15. dan januvarja 1889. leta ob 6. uri zvečer v mestn' dvorani. 1. Naznanila prvosedstva. 2. Vis. c. kr. deželnega predsedstva in vis. c. kr. deželne vlade dopisa 15. dne m. m. štev. 2543/pr in 9378 glede mestne hranilnice. 3. Peisonalnega in pravnega odseka po-ročilo o pogodbah glede oddaje prve skupine vodovodnih del. 4. Stavbinskega odseka poročilo o prizivih v stavbinskih stvareh. 5. Obč. svet. Ivana Hribarja samostalni predlog o premembi imen ne-katerih ulic. 6. Obč. svet. dr. Josipa Stareta samostalni predlog, da je ustanoviti službinsko mesto Btavbinskega nadzornika za mestua poslopja. 7. Obč. svet- Ivana Hribarja sumostalni predlog o reorganizaciji mestne blagajnice in mestnega dav-čnega urada. 8. Obč. svet. Ivana Hribarja samo-Btalni predlog, da se ustanovi in izvoli poseben od-sek za izvršitev predpriprav glede uredbe stranišc in kanalizacije.
—  (Deželni odbor) imenoval je v seji dne 12. t. m. nove elane  okrajuih   šolskih   svetov.    Za Ljubljano sta imenovana gg.: Josip F.  Seunig, graš-čak na Bokalcih in Franc Kotnik, tovarnar in pose stnik na Vrdu.    Za   Krško   Viljem Pfeifer, državni in deželni poslauec na Krškein, iti   dr. Janez Men-cinger, advokat na Krškem.    Za  Radovljieo  Franc Čarman, c. kr. vojaški kaplan   v   pokoji   v   Radov-ljici, in M. Homann, trgovec v Radovljici. ZaKranj Viktor Globočnik, c. kr. notar v  Kranji, in Ivan Urban-cič, grašcak na Tuniu.  Za Litijo Luka Svetec, c. kr. notar v Litiji, in Štefan Jaklič, župnik v Št Vidu. Za   Postojino  Hinko   Kavcift,   deželni   poslanec   na Razdrtem in Janez Sajovic,   župnik   v   Slavini.    Za Logatec Julij Mayer, zdravnik  v Planini, in Ignacij Gruntar, e. kr. notar v Logatci.    Za   Kofievje   EJ. Hoffmann, tigovec v Kučevji, in Primož Pakiž. po-sestnik in deželni poslanec v PrimoBtci   pri  Soiira-šici. Za Novo Mesto dr. Josip Marinko, katebet na gimnaziji v Rudolfovem, in L. Golja, c.   kr. okrajni sodnik  v TVebnjein.    Za   Ćrnomelj   Franc  Dovgan, prost v   Metliki, in   Anton   Kupljen, c. kr. notur v Črnomlji. Za Kamnik   Janko   Kersnik, c. ki. notar in graščak na Brdu, in Ivan Murnik, trgovec in po-sestnik v Kamniku.
—   (Slovensko   gledalište.)   Na gledalištem listu  bil  je v  soboto  „Srečen oče", veselo-igra, ki  jo   je   spisal Gorner,   poslovenil   pa  Josip Gecćlj. Naslov igri je lep, žal, da Be pri tej priliki ni   moglo   reci   „nomen   est  oinen",   kajti   „Srečni oče" iinel je nesrečne prazno gledalište, tako prazno^ da že veliko let nesmo   kaj jednacega doživeli.    In to   je   premisleka   vredno!   Občinstvo   Ljubljansko nema pravoga duha   za   gledališke   predstave, tako vsaj   si moramo   misliti.    Ta   opazka   pa velja   za Nemce in   za   Slovence.   Nemci   sedaj v kazinskem Balonu kažejo n«koliko vefc discipline in solidarnosti, sicer pa, ko 8mo imeli stalno  giedališče,   neso bili nič bolji   Novosti, „premiere", uprizorjene z neraz-mernimi troski, ^o še malo vlekle, a ko se je kaka igra ali opereta dvakrat ali trikrat   ponavljala,   bil je konec vsemu zanimanju in   lože   bile so prazne, kakor zapravljivčev   žep.   Zanimanje   za   gledališče, kakor se opaža v Italiji, da ćelo na Dunaji, je pri nas še nepoznana rastliua, mnogim veliko bolj ugaja tarok, piquet,   ali   kaj   jeduacega.    Znatiželni Bmo, kako bode tedaj, ko se odpre   novo deželno gledališče,   bode li   potem nadvladala   umetnost,   ali   pa zabava? Kar se   posebe   tiče  sobotne   predstave, z veseljem betežimo, da je  bila izvrstna.   Gospodični Zvonarjeva   in   Gostičeva,   gg   Borštnik, Kocelj   in Danilo   igrali   so   izredno  dobro   in skoro nedoumo nam je bilo, da je pri »koro prazni hiši igra tako izvrstna. Navadno praznota na igralce slabo   upliva,    ta   večer   pa    so   igralci    pokazali, da jim   ta    neljuba  prikazen    ne   moti   duSevnega ravnotežja.  Zatorej ponavljamo: Ž>il,  da je pri tej
predstavi bilo tako malo obfcinstva. Dostavljamo pa tuđi: Vi vsi, ki tako oblastno kritikujete gledaliSko naše osobje in nafte gledališke referate, ki bi tako radi zaseli prestol Radamantov, poglejtts si tako slabo obiakano predstavo in stavimo z vami , kar hočete, da bodete dobili vozel na jezik ter bodete pomilovali naše gledališke razmere.
—  (B. Fišerjev koncert) Me} narodnitni našimi  umetniki zavzema jedno mijodličnejih   mest g.  Blaž Fišer, virtuoz   na kontrabasu,   ki je lani prvikrat   stopil   pred   občinstvo   slovensko,   a si s svojim izbornim sviranjem na orjaškem in neukret-nem godalu in  b svojo   ljubeznivostjo   prvi hip pri-dobil vsa srca. Z veseljem   spominjali   smo se lan-skega koncerta   in  rad^stjo  pozdravljali smo   vest, da priđe  g.   FiSer   zopet v Ljubljano   koncertovat. To pa ne samo radi tega,   ker   je  g. Fišer  „naše gore  list",   ker vemo   koliko   truda  in   napora   ga je stalo,   da   se  je dokopal   do   tolike završenosti, marvefc zato, ker je g.  Fišer zares virtuoz in menda jedini na tem godalu   na  vsem kontinentu.    Poslu -šalca neveSčaka očaruje  godba   njegova, še bolj pa strokovnjaka,   ki ve ,   kolike so    težave na kontrabasu.   Gospod FiŠer   prevzel   je   aana   glavni   del vaporeda   Sviral je Storchov koncert za kontrabas, Bottesinijevo elegijo,   veliko  arijo  iz Beethovenove opere „Fidelio", fantazijo o Fausitu (Sarasate   Fišer) in jedno narodno.   Uraeje   se   ob   sebi,   da   je bila njegova godba izborna. Glasovi  zdeli so se nam še polneji,   kakor   lani,    takozvani    flažolet-glasovi  še završeneji, vsa igra   pa mojst^rska.    Ogromni   kontrabas spremeni se pod   rokami   šibkega g. Fišerja v mllozvoćne gosli,  katerim izvablja najoežneje glasove in nujrahleje   akorde.    Efekt   njegove godbe, pri   Uateri ga   je izvrstno   spreraljol   gospod  vitez Ohra-JanuSovski, bil je velik, bil je popoln in obfcinstvo mu je naudušeno izražalo svoje priznanje Druga točka  bil je Križkovskega  krasni  a težavni zbor „Utonula".    Čitalniški   pevci  (bilo   jih  je 3G) pod vodstvom g. Gerbića peli so izreduo  ubrano in precizno.    „Utonulott čuli   smo   samo   jedenkrat tako   dobro   peti in to je bilo na Dunaji,   ko jo je pel „ZptJvački spolek"   pod   vodstvom   uepozubnega mojstra Fiirchtgotta, V drugi pevski točki nastopila je gospodična J. Daneševa, občinstvu Blovenskemu kot izborna pevka znana iz slovenskih operet. VBak njen nastop   bil   nam   je v posebno slast, a včeraj nadkrilila je vsa naša pričakovanja. Arijo iz Rossi-nijevega  „Seviljskega brivca" pela   je uprav divno, isto tako   dodatno pesem.    Pokazala je včeraj svojega  glasu   veliki obseg,   izreduo čistoto,   milino in izvežbanoBt   ter najtežavn«je pasaže pela z izredno Bigurnostjo   in   bravuro.  Koncerta   uspeh   bil   je   v glasbenem oziru   izvrsten,   a tuđi   v gmotnem oziru prav   dober,    daBi   bi   bil   lahko    Še    bolji,    kajti mnogo smo videli   narodnih Ijudij,  katerih ni bilo, pogrešali tuđi civilnih in vojaških dostojanstvenikom Od nemške   Btranke,   ki   besedo   umetnost   tako rada na jeziku nosi, nesmo videli nikogar, da i taki  koncerti, kakor  je  bil včerajšnji,   v   Ljubljani niao baš goati in je treba dotični dan dvakrat rudeče podcrtati.  No, opravili smo tuđi brez njih in danes Be radujemo, da smo zopet čuli  mojstra  Fišerja, ki se je danes popolnoma zadovoljen s svojo „ljubico = povrnil na Dunaj,
—  (K ostalini Dreotovi) javlja se nam naBlednja   zaniraiva   drobnost.    Koncem   preteklega tedna naznanila je neka TržaSka banka,   da je pokojni A. Dreo pri njej uložil 25.000 gld. Ta vsota ni bila nikjer zabeležena ali uknjižena. Da se torej banka ni  oglasila sama,   ne bil   bi   uihče vedel za lepo število tisočakov.
—   (Čitalnica  Ljubljanska)  razpošilja začetkom tega  leta svoj letopis,   kateremu   povza-memo,   da je imela   koncem   leta 4 Častne,   325 v Ljubljani   bivajočih,   8   vnanjih,   vkupe   337   udov. Dohodkov   je   bilo   v gotovini   4651   gld. v obliga-cijah  1G50 gold.,   troškov 4584 gold.  38 kr.,  torej prebitka   v gotovini   66 gld.   63 kr.    Društvo   priredilo je tekom leta dvanajst plesov in društvenih veselic   ter  imelo   naročenih   22 političnih,  22 pa poučnih in zabavnih listov.
(Nova knjiga.) Za novo leto podal je ne-utrudljivi jezikoslovec in slovatveni zgodovinar, gosp. prof. Marn, slovensketnu razumništvu XXVI. let-nik svojega „Jezičnika", ki razpravlja ataro-sloveušfiino : Posamezni iztisi omenjene knjige dobe »e v  „KatoliŠki bukvarni" proti založni ceni 1 gold.
—  (Ameriško trtnico) pri Črnomlji na-merava    napraviti   c.   kr.  poljedelsko   ministerstvo. Trtnoušni   komiaar Reichel   je že ogledal ponujeno
zemljišČe na posestvu ^. Shidovu-a v Loki ter «a baje priznat pripravnim. Pri Mettiki in Seiniči, kjer je bilo tuđi ogledauih več prostorov, ni bilo najti pravega kraja za ameriško trtnico.
—  (Zmrzlega)   našli   ko   dne   9. t. in. pri Vranskem urairovljenega nadporoi'nika g. Ant. Kro-pivšeka iz Blagovice, pri njem pa listnici z 18 gld. denarja in zakonski   prstan. Malo   vinjen je menda zgrešil pot,   utrujen   hotel   si odpočiti,   pa zmrzniU
—  (Pri občinaki volitvi,)   ki se je vršila dne 10. t. m. v Lukovici voljen  je bil gosp. Janko Kersnik, c. kr. notar in graščak Brdski, vnovič županom, Jurij  Kralj,   pobestnik   v Čep-Ijah, prvim in JožeBevc, gostiltdčar in poseatnik v Lukovici drugim svetovalcem.
—    (Učite jako   društvo   za   OrmoŠki okraj) izvolilo si  je  zadnji četrtek nov odbor, in sicer gg. Frana Rak uš a, nadučitelja, predsednikom ; Antona Porekarja, uadučitelja, podpredsednikom ; Antona Kosi ja ml, učitelja, tajnikom; Jan. Jurša, učitelja, blagajnikom;   Juiiezu  Kosi ja st,   učitelja in Juneza Košarja, nadučitelja,  odbornikoma.   Zbor je sedaj suglasno sklenil   pristopiti    „zaveži slovenskih učiteljskih društev"  in to brezpogojno.
—  (Ravnateljstvo c. kr.  južne želez-uice) naznunilo je trgovski   in   obrtniški   zbornici, da je naročilo svojini   organom, da   od  1. januvarja 18M0 počenši  pa do preklica,  najdalje do konca decembra 1889 računujo potom kartovanja za mlinske izdelke pri plučnvanju voznine   za   najmanj  10.000 kilogramov od četvrrokolesnega voza   naalednje ta rife, in sicer na Dunaj Matzluiusdorf od več postaj, mej temi tuđi od Laz 79,   Ljubjane 82,   Borovnice 86, Zagrada   (na Goriškem)   110,   Gorice 112,   Ce-lovca 71*9, Beljaka 75, Špitala n/D.  78'3 kr. v pa-pirji per  100 kg z uštt'to raani[)ulacijsko pristojbino, oziroraa z uštetim ogerskim   davkom. Instradovanje ne smejo  stranke   pripisovati   na   voznih   liBtih.  Za take pošiljatve na Dunaj Mauth računa se k zgor-njim tarifom še pristojbina zvezne železnice za progo Dunaj Matzleinsdorf — Dunaj Mnuth.
—  (C. kr.  poštni   nad k om i sa r i j at    za Kranjsko) javil je trgovski in obrtniški zbornici, da namerja c. kr. vis. trgovsko miniHterstvo napraviti dve poštni ekspediciji   na dveh   mestih v Ljubljani, kjer je najbolj   živahen   promet, ter tako odpomoči davnim željam in potrebam   dopisujočega občinstva. V ta namen   bilo   bi pač najbolje, da se napravita dve   neeraričui   poštni   ekspediciji   na levem bregu Ljubljauice, s cimer bi  se zdatuo ustreglo no samo občinstvu, ampak   bi se tuđi   znatno  zmanjšalo poslovanje,   pri   glavnem   puštnem umdu.    Na vabilo c. kr. poštuega nadkomisarijata za Kranjsko izrekla ae je trgovska in obrtniška  zbornica sporazumno z mestnim magistratom   Ljubljanskim,   naj se napravi jedna   poštna   ekspedicija   v   blizini   Ceaarja Josipa ali Valvasorjevega   trga   in   jedna v blizini Šentja-kobskega trga.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Pulj 13. januvarja. Čitalnica naša imenovala pri izredno mnogobrojnem občnem zboru Josipa Gorupa  častnim (Manom.
Peterburg 13. januvarja. Vsled car-skega ukaza bode se dvajset evropskih strel-skih batalijonov in troje reservnili batalijonov premenilo v onoliko polkov po dva batalijona.
Haag 13. januvarja. (Oficijalno.) Vzne-mirjajoča znamenja o zdravji kraljevem vedno jednaka.  Moči pojemajo.
Madrid 13 januvarja. Ladija nepoznane narodnosti razbila so je na obali pri Coruni, nasproti Sisarskim otokom. Nad sto Ijudij je baje utonilo. Podrobnosti neznane.
Budimpešta 14. januvarja. „Nemzet" pravi o govoricali o ministerski. krizi: Mi položaj ne zmatramo takim, da bi se bilo bati parlamentskih promcinb v zvezi z novejšimi komplikacijami in krizami.
Berolin 14. januvarja. Otvoritev de-želnega zbora. Prestolni govor cesarjev na-poveduje ćelo vrsto notranjih predlog in pravi v začetku: Deželni zbor bode tem veseleji pri-čel, ker so razmere z vsemi inimi državami prijazne in ker se je cesar pri svojih pohodili prijateljskih vladarjev prepričal, da sinemo gojiti nado in zaupanje, da se bodu mir tuđi nadalje ohranil. Blaginje miru vidijo se v zbolj-šanji gospodarskoga položaja, industrije in de-lavskih krogov, v vedno iu hitro rastočili hra-mlničnih ulogah.
Razne vesti.
*  (Strašanak  mraz) trajajoč že   od konca lanskegii  leta ziht«ival je po Ruskim  mnogo žrtev. V  železničneni  vlaku,  katerepa   je   pri    Sahranci v Kavkazu zametlo, zmrznilo je  14 osob  in 20 jih je ta smrt  zbolelo.    Jednako žalostne   vesti   dnhajajo dan na dan  iz Baku,   Poti in rlruzih krajev. V   Je-katerinhurgu itnajo mraza 3b stopinj,   ni   čuda  to-rej, da je v Jekaterinburškem okraji že   175 ljudij vsled mraza zt?ubilo svoje življenje. Tudo t'rno, azo viško in  kaspiSko   niorje je zamr/nilo.
*  (Po ne verjenja)    I/. Mamca se 8. t. m. poroču:   Hranilnićni   uradnik   Zerban   iz   Oppen-heima izginil je brez  sledu  pred nekoliko dnevi.  V blagajnici   zunledili   ro   primankljaj   50 000   inark. — Istotako javl|a se  9.   t. ni.  iz   Lipskega,   da  je Hahneniann, prokuiist pri tamošnji banki „Ham-mer in Schmidt", ponaredil  menic za  170.000 mark ter pobegnil 8 svojo obiteljo. Sleparja zasafciii bo s soproso in otroci vred v  Port Snidu,   ko je name-raval  na nekem   angleškem   parniku   odpotovati    v Avstralijo. Ubežno rodbino odveli bo takoj na Nem ško.
*  fSaniomor    vseufiiliSčnega    p r o f e-sorJH.) Iz Florence javlja sp   10. t. in   Ri.'dni  profesor   na    tukajšnjetn    vseučili^či   dr. Ivan Testa končiil si je veeruj na tragičen tuuMn svoje življenje. Sedel je na mre £ v sobi s svojo materjo,   kar skoči nagloma kvižku ter zgrabi  na st«*iii visečo mibasano puško.   Stara gospa skuša vsa prestrašena sinu iz-viti iz rok nevarno orožje. A profesor Urici:  „Draga mati,  meni ni možno  dalje živeti!"  in  pomeri puško proli svoji glavi.    Sedaj   pak   prione   se mej sinom in materjo prav strušen  boj,        boj  za življenje  in smrt.  Materinih na pomaganje klicev žalibože ne čuje nikdo,   pu$ka poči   in   učeni   profesor   zgrudi   se z razstreljeno glavo mrtev  na tla. Samomorilec bil je mož v nujlepših letih,    prava   dika.   prav    pravcati bisnr pravne fakultete.    Nesretna   Ijubezen  dala je baji* povod   sntnoinoru;   nekateri  pak zatrjujejo,  da je melanholija  in pa krivo profesorjevo ninenje,   da mora v  krepki moški   dobi   uinmti    prouzročila ža-lostno usodo   obče   Bpoštovanega   ntsrečnegh moža.
yj^rE»g?.'.—a^S1^ 'i^r ^^^Tgf K^^—^^čt t*i~-----id'^T^L-f.— ^cfiftt^
„LJUBLMSI! IW i I
za vse I eto gld. 4.60; za pol teta     ,1 gld. 2.30; za četrt leta gid. 1.15.    jj
rV nj o i :
13. jiumvitrja.
Pri MulUšI : Noubuuor /. Dunuja.    —   Luec;i   '/   Du-naja.
Pri Nlouut Lcmiarđi iz Pulja.  — Zutter iz Trata. Aicheler iz Tintu. — \Vsill«rt Msinttiev. Taubor i. Dntiaja. — Fischlmi'.h,   KonigshtMuer,   Schiilh:r z  Dunnju.   —   Mtuicano iz (inulca. — l-jiiilniir iz N  uIht^h.   —  Lucito  iz Trsta.
l'ri   }ii/.iii'in   kolodvoru:    ♦J;irt'   i/,   Itiotnoata.    — Bell  \t,   FiiRuru.  —  SchiilU'.r  l  Dunaja.
Umrli su \   IJubljani:
12.  jsiiiiivurija: Franju  Oblak,   delavccva liti,  2 J/4  1., Vegove ulico St  i),  m  vnuiiciu aapuika.
13.  jsinuvarija: J(»/.^i   FiTiutiHtin, črevljarjtiv sin, G lot, sv. lVtra c*',sta  St.   Hi,  za  škarlatico.
V   il i; ž u 1 ti e j   bolnici:
12. jsinuvtiri.ja :  Kuruliua Kolar,   delavka,  ^~J   let,   /.a sušico.
Meteorologično  poročilo.
|  ^ftlbilL      T7"     I tVe". I Nebo  krfnt v
a     zovanja       y mm       peratura i trovi                 mm
§ t 7. zjutraj I 729 5 mm.    — 2 4" C jsl. »vz.    obi.     130 mm. •^   2. popol.    728-7 mm.        U-'i« C   si. svz,    «bl.
«    9. zvečer   7295 mm.    —10»C   si. svz.    obL      Snega.
a   7. zjutraj    730 4 mm.    — 14nC I brezv.     obi.
—    2. popol.    73T4 mm.    __0 2*C  !»l. bvss.    obi.     000mm.
«    9. zvečer   733 7 mm.    —%J-5*C Iz.avz.     obi.
Srednja temperatura  —11° in —lf4°, za 1-5" in 1-2° nad normatuiu.
JD-O-na-jslsa, borza
dne"  14 januvarja t. 1. (Izvirao telegrafično poročilo.)
včeraj      —            daoes
Papirna renta.....gld.   82*35      — gld.   82-30
Srebrna renta.....       „      83 10      —     „      83" 10
Zlata renta......      „    111-65      —    „    11165
b1 ,., marena renta  ....      „      97-95      —    n      9«-80
Akcije narodne banke.    .    .      „    882-—      —     n    883-—
Kreditne akcije.....       „    31110      —     „    312 —
London........,     120*95       —     n    12080
srebro........      ,      —*—      —    ^      —•__
Napol..........        9-56      —     „        9-541/«
0. kr. cekini.....„        5(>9      —    „       5-69
Neoifike marke.....,      59-25      —    n      59 17'/i
4P/O državu« firečke h 1. 1864       250 gld.     135  gld.  —     fer.
Državne sreCke iz 1. 1864              10U    M       173    „    75      „
O^erska zlata renta  4°/„    .    .         ...    101     „    60      „
ftgerska papirna renta  5n/u    .         ...      93    „    50      „
'*"/(, štajerske zemljifič. odvez. oblig.    .    .     104    ,,    75      „
pnnava reg. srečke   5°/0    .    .      100 gld.    121    „    —      „
Zenalj. obč. avstr. 4l/,°/0 zlati zast. listi .     122    „    50      „
Kreditne   srefike.....100 gld.    182    „    —      „
Kndolfove sreCke.....       10 „        21    „    50      t,
Akcije  anglo-avstr. banke     .    .     120 „       124    „    25       ,,
Traramway-društ   velj.   170 gld.  a   v.     .    22-     „    75      ,,
Št. 128.                                                        (31-1)
službe paznika I. razreda, eventualno
službe paznika II. razreda v prisilni
delavnici v Ljubljani.
V dcželni prisilni delavnici v Ljubljani se bode oddala služba paznika I. razreda z letno plačo 360 gld., z aktivitetno đoklado letnih 48 gld., s stanovanjem v delavnici, s službeno obleko, z 1 Va funtom kruha na dan in deputatom za kurjavo in svečavo ali brez tega; eventualno služba paznika II. razreda z letno plačo 300 gld., z aktivitetno doklađo letnih 36 gld., s stanovanjem v delavnici, s službeno   obleko in  1 Va   funta   kruha   na dan.
Prošnjiki za te službe naj izročć svoje prošnje z dokazili starosti, stanu, trdnega zdravja in krepke postave, neoinadeževanega življenja — prilično tuđi znanja kakega roko-delstva — in popolne zmožnosti slovenskega in nemškega jezika (zmožnost laškega jezika daje prednost) in z dostavkom, ali so z urad-niki ali služabniki prisilne delavnice v rodu ali svaštvu,
do 4. februrarju I. 1889.
in sicer kdor more osobno upravništvu deželne prisilne delavnice.
Od dezelnega odbora kranjskoga,
v Ljubljani, dne  8. januvarja  1889.
■■^^^■■0    ^c zauienUi z Itad&onsko.   4IHHHHHH|
Radenska kisla voda in kopališče.
Radeoci sa slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih pric.
l/n-f 7f1|*£|l/ilnSI i/nHo Radenska kisla vodu ima med. vsetni evropskimi kisleci najvefi natrona I\U L &UI CtVIIIICt VUila. jn litfja. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri vsch bole/.tiih, koje dobi tMovck vsled prevelike kislinc v svoji vodi, kakor pri hudici, pri kamnu v želodou, mehurji in lediciih, ter j *; neprccenljivo tsdravilo pri zlati žili, pri boleznih V mehurjl, pri zasliženjth, kadar se napravlja kialina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnlh boleznih.
I/pit n5imi7n£l unHil Vb^'^ obilne oglene klsline in oglenokislega natrnna, prijetnega okusa in I\U I llallll£lla VUUCt* moćnega penjenja je radouska kialu voda najbolj priljubljena poziv ljajoča pijaca. PomeSana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je inoCuo Simefia, žejo gaaeča pij;ifia, kojo imenujeju mineralni sampanjec.
rih\#Q l*n\#*3 I nn 7Hl*OUlln Jako razširjena je in mnogo so rabi radenska kisla voda kot varstvo UUVdl UValllU    A.UI aVIlU.    in zdravilo zoper davioo, SkHatico, mrzlico in ko4ero.
t^nnpll III CffZlIinVSinisi Koprli so prirejujejo iz železnate in kislu vade z raznovrsno gor> ■»^P*5II III o LCIIIU VCtllJCt. koto. Skušnja uči, da pomagnjo potrebno zoper: hudico, trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, historijo in neplodovitost. (Cona kopeli .'!'> kr., cena za eno sobo 30 kr. do  1 gld.)                                                                                                                    (339—35)
flnlipnn 1/icli lifi'l l#nt ifirCkvUn Litep rađenako kisli vodo ima v sebi 0 06 gr. dva-ULJIJUIIU-KIbll II LIJ HUl ZUrdVIIU. kratno ogljono-kislega litija, to je množina, ki b6 težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti jo ta jako raofian lu^nik kot zdravilo, dokazujcjo Gsirrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koščeke kosti in lirustancev od protinastih bol-nikov v enako lnočne tekoćina kalija, natrona in litija. Prvi dvo nisto skoraj nift vplivali, slodnja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzete kosti v kratkom proste vse nesnuge. To ga je napotilo, da je i za6el poskuSati z litijem pri protinastih boluikih, kojih scavnisko prevlake so postajalo vedno manjso ter koneftno popolnoma prenehale. Vspebi, koje so dosogli pri enacib ra/.merah tuđi dru^i  zdravitiki.
Cetiih'e razjtoAifjti zaston} ih< franko kojtališče rciflenske slatine na Stajerakein,
v zaiogi imata kišio vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastner v Ljubljani,
DOMAĆIH ZDRAVIL,
kakor jih rabi slovenski narod.
S poljudnim opisom človeškega telesa.
lzdal in zalozil Dragotin Hribar.
Odobril br. Edvard Benedičič, natlzdravnik usmiljenih bratov v  St. Vitki  na Koroškem.
Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „NARODNI TisKARNI" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr.,  po poiti 45 kr.
^ DAV. PO^RAJrcSTin vojalT fijE"]
W/           KđLoff           \^:.
tmgr         ž«H kupiti «lol»ro  oblvl<o, bufUsi  kiiti'r.iga         \ <
vW        koli   stanu,   duhovsUr^a,  civllMUetfa   nli            ■-.
V   vojuškejstt, naj si', ubrnt) do potlpisiiin-«, ki itna bogato f     stii!of,'o   vHU.l{ovrMtiio<;:i   ^tilcitit   iz   najprvih
\                              tovarn in veliko  znlo^o                               t-
I narejene obleke. i
I            Davorin Poveraj v Gorici,             jf'
š^&-   Naročbe se hitro in Urno izvršujejo po tiajnovejšetn kroji )P^z—l     fcz:.              za vnak slan in jio pošteni  rmii,                             •■
■   •_.               Uzorci ne pobtljujo   nn   zaltteranje  na ogled.         ____š^=:
"ĆEBSl.S®-¥#iCMIiM S¥BĆM
Izdalateli in  odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lttbtniua in tisk  »Narodne Tiskarnett.