PO D PIS All MIROVNO KZOLUCUO. Vojn» s Hemčijo In Avstrijo Jo formalno taa^w» 'V, -JM ZDAJ FRIDR PROKLAMACIJA miku. 'A Washington, D. C. — Predalnik Harding je v soboto podpisal mirovno resolucijo, katero jc sprejel kongres dan poprej. Resolucija je bila podpisana v Ra-ritanu, N. J., kjer se nahaja predsednik na počitnicah čez praznike in kamor jo je bil prinesel po-: sebni sel iz Washington*. Resolucija, kakor je znano, raz-/ glaša, da je vojno stanje z Nem-'^fijo in Avatfo^Ogrsko formalno • končan?, ter nalaga senatu, da ' sklene mirovno pogodbo z obema državama. Oficijaini mir pride, kadar predsednik objavi prokloinaeijo miru. To ae zgodi Se danes ali ■jutri. Pričakovati jc bilo, da bo proklainacija objavljena 4. julija, kar bi dalo stvari svečjnostem izraz. 1 Z objavo proklamacije miru odpadejo vojni zakoni, ki so 6c v ' veljavi, kakor na pr. zakon proti trgovini s sovražnikom, akt li-berti-bondov in protižpijonažni zakon. m _- O. — Vojna ; JUGOBLOVi PRIZADETIH VODVJI V PUEBLU. (Brzojavno poročilo.) "f Pucblo, Colo., 1. Jul. — Prosimo, objavite to vest na vidnem mestu. Stotriindvajset jugoslovanskih družin jc prijavilo na&e-mu odboru izgube vsled poplav, Nekatere družine so izgubile pohištvo in vse drugo imetje. Skupna ¿koda znaša čez $95,000,00. Odbor je do danes nabral le $5200.00. Pomoč je nujno po-t rob na. — Jugoslovanski pomožni odbor v Pucblu. S0DRU2ICA O'HARE NASILNO OGRABUENA. Nemčijo in Avstrijo je končana, v kolikor je pri tej zadevi priea-det kongres, ki je sprejel konfe-miromo resolucijo, pro-mir med FJpružrttiml in Nemčija in Avstrijo. * sprejela odvedena 6oa mejo v M fj| 'mT '' DR8RT mož obtoshhh. | Twin Falls, 4. jal. — Mrs. Kate Richards O' Hare, znana socialistična pisateljica in predavateljica, je bila v petek popoldne s alio ugrabljenana domu H. II. Freidbeima v tukajšnjem mestu in odvedena v avtomobilu v Mon-tello, Nevada. Okrog dvanajst moških je udrlo v njeno sobo in jo odvleklo na cesto, kjer je čakal avtomobil. O'Hare jeva je imela na tisti dan* zvečer predavanje v Twin Fallen. Ko so nasilniki dospeli v Mon-tello, Nev., ao odpeljali socialistic na železniško postajo in jO tam pustili * Vrniti v njo IZJAVA NEODVISN AMER. FARMARJEV. Farmanka organizacija n&cionaliairanje Železnic no kontrolo pzirodnih peowtarji morajo ti btroakr vojvb. F^ T r; Washington, D. C. — Narodni svet ameriških farmarjev je včeraj objavil "izjavo neodv riških farmarjev." p «ta predsednik Herbert in tajnik Benjamin Izjava bo predložena' k Farmarji zahtevajo da se naeionaliairajo da pridejo vsi naturni zaklad) žele pod kontrolo vlade, da sc vojnim profitarjem naloži visok davek In da se odpravi militarizem. Ameriški farmarji — pravi java — ao lansko leto izgubili miljard dolarjev vsled oen kmetskim pridelkom, tega zahtevajo farmarji, da ves kreditni sistem, od so odvrni, temeljito loči od Streeta, £ " | : "Napredni farmarji — ae si izjava — izjavljajo svojo v is u ost od velikih petih 1 farjev in no bodo mirovali, kler ne bedo klavnice pod k o ljudstva. Dalje * ne bodo nosili pol butare nf svojih ramah, uumru up .tuji» ram».., akozi pet let nagromadiii o grom zahtevajo naoMočnejše, da se al- na bogastva in da hočejo šc zdaj redi obraffun z vojnimi profiter- obdržati vojne cene. ko ao s« ku-Ji in da profitarji plačajo svoj N*** ¿ekU nJim vpjrli. Pode-delež vojnih stroškov, »H«» tega i«. so Jeklarski pod- Napredni Jamarji/ * «f w da se ameriškemu ljudstvu do ^ w glasov, prot| pa devetnajst Odposlana je bila predsedniku Hardingu v pod- pia. «s sMm&ffi . . ; I tako jaz Mimj| U. Podvze-ti so bili Petrini legalni koraki, da sc razveljavi izvolitev George E. Leacha županom, (ki je zmagal v volilnem boju napram deiav-skemu kandidatu Thomas Van lioaru. . a . »raki bodo podvzeti na podlagi zakona, ki prepoveduje kulti p tna sredstva v Volilnem bojn. volilni kampanji Je Leaeh ob-dolžil Van Lcarja, da je na nekem abodu v Billings Parku, Su s periorju. Wia., govoril o zaatavi kot "umazani ounji." To se jc zgodilo pred nekaj leti. Svojo U-/Javo Je Lcach podpiral z zapriseženo izjavo "Silver Joea" J. S. Konkcla, župana v Superior ju. Wis., ki je bilo na "široko odprto mesto." (j. Kakor hitro bo «islbrana po-trSbna vsota s prostovoljnimi prispevki, bo zaprisežena proti Kon-kelu tiral niča zaradi kriminalne-S ga obrekovanja. Po izjavi meščanov v Superiorju, ki ao na dobrem glasu, ao za Izvolitev bivšega župana na Sttperiorju delale moči iz ljudakih nižin. Veliko tr govcev in drugih ,ki ao slišali večkrat govoriti Van Leara, ao pripravljeni Priseči, da Van Lear ni nikdar izrekel besed, ki mu jih ¡podtika KonkeL -S i l Diatriktnemu aodWu se predloži peticija, da na podlagi razsodbe proti Kvaleju razveljavi izvolitev Leacha županom. Rev Kvale Je bil diskvalificiran kot delegat, ker Je trdil, da Je njegov afirotni kandidat Vol*ead ateist, kar pa seveda ni mogel dokazati. I moških, _ šla. Kakor ae poroča, ao dejanje izvršili "zelb promlne ntiii mcičft ni iz Twin Fallaa", med katerimi so tudi člani Ameriške legije. Šerif Je odpeljal aretiranee nazaj v Twin Falls kamor so dospeli y soboto, toda tukajšnji šerif Sherman Je krivce izgnati! in izjavil, da ne bodo aretirani. Takoj po aretaciji v Mbntellu je O'Hare jeva brsojavila idaho-vsakemu governorju Davisu,da se vrača nazaj v Idaho in zahteva varstvo. Njena brzojavka as glasit "Bila sem ugrabljena v mpji sobi v Twin Fallau in nasilno odvedena Čez mejo v Montello,, Nev. Deset moških nasilne drhali je bl-o aretiranih v MbnteUu. Zagrozili so mi z osebno nasilnostjo, a-ko se vrnem v Twin Falls In jih zatožim. Prosim, brtojavite mi v pocatello, dali ml Je zajamčena varnost, ko izročim zločince pra- .... . ' . i rodnih Farmarji v Ameriki podaniki ameriških n nasprotujejo splošnemu tsr dojžnostnemn vojaškemu vašba T v .. - ... - vrnca javnega mnenj» in nju kakor tudi veliki mornarici člgnA kouRr6Ml kakor tudi našo in stalni armadi. V' najbolj vplivne bankirje in pred- Ta is java neodvianeatt nI pra- tc|ezulftkih drulb," piše zen sen, marveč slovesno peepri- DmilÄP> čanje ameriških fariharjev. Ako 7 je kongres pameten, bo upošteval pravične zahteve farmarjev v tej igjavi". W> Wm, „ i n mmm^^m Governor je odgovoril po sva-jem tajniku, da dršava Idaho vae- ej varuje državljane v svojih w _ mejah, ako so nameni državljanov dobil $300,000, aranler Eiekert i KiLTya uOmUJl TUDI V AV BTRALUI Auekland. If. % — Finančna kriza sa tudi tokaj prsv dobro občuti. Na tisoče dclsveev Jr hr«« dela. Delavska stranka se Jc obrada na vlado, da prične z Jav nimi-M*' Izneljcniki iz Angin« pomnoftujeje Mavilo brezposelnih delavcev. zskoniti. Njegovo osebno mnenj« ps je, da vsi tisti, ki hoto klarakih in želaaarskih dalavoev brea dala. Haw York, V. Y, — John Dtin-lfip, urednik magazlna "Industrial Management," je iarekci obtožbo proti jeklarskim interesom, ki je obenem svarilo, da*jo položaj v jeklarski industriji, na šo-letnicah in v drugih Industrijah postal nevarnost sa vso dežrio. K Dunlap obtošuje, da so jcklar-ski tovarnarji zaradi-vojnih een ^niost za vsako drugo industri \0. vitcvM železnice, ki poloiaj j s tak, da oread vomno kllčo na valno uvašovanje vsakega opazovalca javnega mnenja in vsakega ROKOBORBO FPELL'' . New York, Y. — Georges Carpentier, francoski rokoborec, ki je bil premagan po Jack Demp-seyu v borbi dne 2. j unja v Jersey City ju, oetane v Ameriki in se bo zopet topel ne Delavski dan semptembru. 8 kom ae bo topel, še ni znano, toda morda ae so-pet spopade z Dempseyen^ -j Rokoborbna tekma v Jersey Cl-tyjn je prineela Carpentier ju črno oko» spahnjen paleo m zapest- 1 ■ ■ - v analiza odkriva pMsa^ nečljlv fakt. da ja Steel korpora-ciji bilo mogoče skozi štirinajst predvojnih lat glidržati tako vi-soko ceno. da Ji js prinesla ne manj kot 78.6 odstotkov čistega dobička od vseh stroškov za pro-izvodnjo vsega produkta, vštevši plače uradnikov. , "Prišla Je vojna a njenimi fs-nomenalniml cenami in poslediea Je bila. da ao vojne cene v pet le-tih bolj obogatele Jeklarsko podjetnike. kot Jih kdaj preje obo- zgodo- gatela industrija v njeni vini. WWT' "In adaj, ko ao bili konanmen-ti jekla primorani se vproti protí nadsljnomu plačevanj®/ vojulk een. jekUrski podjetniki že me- pa poldrugi mlljon ; vlada Je pre jela f pol miljona v Havku od vstopnic.. Okrog »0^00 oseb Je pridrlo od vseh strani Ametue In udi iz Evrope gledat rokoborbo n je plačalo čez dva miljona de-lafjev skupne vstopnine —. v dokaz, da se Amerika — in v Um oziru ves svet — še nI dosti oddaljila od divjaške dobe. OaL - Hvala organiziranim eestnožefecnlH uslužbencem, da Je bil sistem za obratovanje voz po enem ualuž Ix-neu odpravljen, i • i Ko se ualnšbenei spoznali, d« ne morejo pripraviti asataaielcz niške druflbe, da Jo sreča pamet so napravili potrebni pritisk, da Je bila izdelana mestna odredba In predložena msščanom na sploš no gis«M>v»nJe. ki Je določsl« -i« morata biti na vsakem vosu r^ dva naloM>ea«a. Teko Je bilo prepreAeao. de dr\*h% al mogls odsloviti precejšnjega štcvUs u slušbcnccv, obenem Je pa tndl prsakrbljeao aa beijšo vari« »potnikov. • Û m'A LESNI BARONI SE RA-ZUMEJO NA ODIRANJE. 8 VET, KI 80 OA DOBILI 8K0 RAJ KAtTOMJ. PRODAJAJO ■ PO ODRRUlKI 0BNI, Meada šumakih dalavoev potUnjene doli so pa —~ , --» —m-----w--- w - -----— m"-------- —" Je in — $250^)00. Iftmpwy jt »ece «cm ugssujejo svojo plsvla zvezne obrtne komisije o lesnem t rust u js malo kasno, ftumskl delavci so od nekdaj povdarjall, da lesni lntercal omejujejo pro-(lukeljo bi določajo cene." j Tuko je líay R. Caterbrtry predsednik organizacije lesnih delavoov International gpulon of Timberworkers, komentiral poročilo s vezne ofcrta#* komisija, ki razkriva podjetutšk* organizaci- jo West Coast Lunatoermcn's Association In njene metode. Ta podjetniška organiaaelja I-ma "aaprto delavnloo," To po-moni, da mora vaak lesni podjetnik plačati pet centov od tiaoi «■«■Tljov lesa v blagajno, ki ahiši proti delavstvu. |Pri članih te podjetniške udganisaolje no dObi delavce dela, še vedo, da je orga-mtf Davek, ki ga mora vsak podjetnik plačati v skupno blagajno, Maje podjetniški organizaciji ogromna sredstva, da labko vodi boj proti delavstvu In ia svoje Intereae, Tisti, ki poznajo lesno industrijo na esverosapadu, pravijo, da organiaaelja podpira i/ tega sklada »odjetnika; ki ima-Jo sporo a svdjlmi delavci, obenem pa akibl, da se določijo Isaac cene. Denar tudi alnU, da sc lahko bojuje proti obstoječim po- ry je razkrinkal ta alo vffar1!1* PUIHUJT ns „ as marajo ganiti n Za %lei>odjetiiike kot Št- ^ hwmm i Sound Milla A Timber impanljo, Bioedel—Donovanove in Wey(»rhaeuaerjcvs intereae Je to igru^au kar laetujejo aami svoj •vet in jim ui treba plačati pri-atojblne od produkta. %) ft umski delavec aa asvsross-padu je lajala l>eje plačau dela-Vea," pravi Oantenimry. i "Deloma je temn vzrok neomejena moč korporaclj, ki ao mli troškl ca de-lo potisnjeni skorsj na niš, kar u groša položaj v vseh severozapsd-nih mestih." Po izjavi Canteiburyja pa vele-podjetniki uganjajo pravo profl-tarstvo s zemljišči. Aksr sveta so povprečno plavali po.pet dolar jev. In ko so **MmmlmmKim prodajo aker sveta po pet in aa-demdoset do sto dolarjev. Ta profit nI acveda v4uijišcn v knjigah lesne Industrije, ampak grs prod predalo aemljiMne kupUJe." Canterbury nravi o lesnem trn* stut "^s so sodi po splošnem. Jc ■R jlMst v Washingtonu ia O» in zapirajo svoje valjarne. pri rt9utm riAjtK»lj brezobziren v A-tem pa odpu*čsjo delavoeAkr v „„.rtjJl^le ustrsšl se ne nobene tisočih. Na U nafln pojačujsjo ^ M profil. Ncod- depresijo v biznlsu, zaradi katere podjetniki ▼ lesni Industri- sdsj trpi vsa dešcla. j| N0 prisiljeni zapustiti indu ■"Dve leti nazaj so podjetniki, »trijo. DsUvski položaj Je pa poki iadelujcjo železniške tračnice, priniliii raviiflteija Illness, da Jc plačal tralnlee po neizrecnl eeui $47 tono. Tudi zdaj skufajo podjetniki, ki iadelnjejo oklepne plošče, prisiliti vlado, da le nadalje plsčuje visoke eeae. Teko grs U stvar."' Dunlap ne spada med radikal-se. ampak nreduje popolnoma konservativen list. Zaradi tega Je «značilno, da Je "Iron Age." glasile Jeklarskih ' ptdjefnikor, povedal Ob času« ko Je Dunlsp Iz-rekel svojo obtožbo proti jeklar* sklm baronom, da ni zuemanj, d« cene se jeklo znižajo s prvim julijem. V vsljeraeh delajo z omejeno delavsko močjo, pravi Ust . Pri «teci korporsciji je delovna moč omejena ae tridsaet o.Utotkov. pri aeodvUnlh podjetnikih pa od 18 do TS odstotkov. PS Ker pride S. julije do m.< konferenc« v Colembuso. O* ae število brezposelnih jekla« delsvVi v pomnošl kajti dela Je bilo Julija ustavljeno v Jeklar- Seattle, Waah, - "Poročilo konoertrlra v ^shodnlh vo- i/nn nliHnu Itnmlilli. a l««n<»nt '«ah» tianjea tako doli. da nI ameriški Poleg pa določa visoke cene in vsrs jsvnost S znižanjem produk eljeF' ' ' vp "To Js skupina, ki laslva vlado in jsvnost, a s katero ima opraviti delavska organizacija International Union of Tlmber Woi*. c rs. CudeŽ bi bil res, šo bi aa bilo orgsnizatorično delo v tovarnah in šumarskih taboriščih težavno, ki Jih kontrolirajo ti lakomal interesi" pravi Cantei*ary. j r m*; BAMBA JI 1APRLA 8VOJA VRATA. Wsjh. — škjudlnav* sko-smerišks banka Je seprls svoja vrata. Kako velike se ob-varnosti ai sne «o. Vloge znašajo ai3.íMK),í)00. rezerv s pa ki izdelujejo plošče In Imajo aéMidn Amalgamated Tla and Plate Werken Aesœistion ANGLIJA PRiOMR Z INTRR-VRVOUO PROTI KRMALO-VIM TURKOM? Londou, V Jul. — "Daily Sketch" poroča, da je angleška vlada obvestila Jugoslavijo In Kuuiunijo, da ae naj pripravita aa mošnost vojsškc Intervencije, katero isvrši Velika Britanija na Turškem. Is istega vira se do-ansvs, da se angleško bojno bro- DAVČNA PREDLOGA SE NI REŠENA. : 'i ■ TA POVSROOA VBLIKI so bili šs rami našrti še nI - ja, Waahlagton, D. 0. (Fedoratrd Preas). — Vopeieg Pariz. — Kot poroda pariški liet La Liberte, dela Ganeva, sedež lige narodov, konkurenco glede pretepanja v Jersey Cityju. 0-menjeni,list je namreč priobčil notico o pretepu v rimrniei Hge narodov. Askenazv, poljski delegat in Galvanopolua m Lithuanije sta prišla pred odbor, da "mirno rešita" spor ¿lede Vilne. Po be-sedni «ta «gpadljpitt^:, iresa s udbtmi in pričela obdelava tl drug drugega. Ko ao ostali de-legatje smatraH. da je pretepa dovolj, «6 ju ločili in konatatiraU. da je poljski delegat zmagal. Voditelji irskih sinfainovoev U-puššani ia joda. Duiblin. - V četrtek popoldne so bili izpuščeni is ječe *tiri gUv-ni voditelji irskih . sintajnoveev, namreč Arthar Griffitk, John Mae Neill, Miehael Bteinep in E. 1 Duggan, ki so bili v saporu od novembra meseca lanskega lota. Irski repdbllkanci so poskušali ms ja meseca s silo oproštiti Oriffi-tha, toda poskus je ponesrečil. IUU^ ¡¡SIT«. «S. ' fiHirMtHjn Rim. — Časniki so prinesli vest, ds je Gielitti odločno odklonil se- , staviti nov kabinet, ko ga je ita- j lijanski kralj ponovno pozval, da ■as* sestavi nov kaMaet. Ur».; Nato je kralj poeval Bonomija. da naj sestavi kabinet, ko tU odrekla aioHtti, prejšnji italijanski ministrski predsednik, tti Denieo-la. predsednik poslanske dbornl ee. Kot se razvidi bo kraU imel zelo velike težave najti naaledni-ka GiolHtija. 1,000,000 sraonmeov u imnšv vhhul Lohdoit, Sf. junija. —»tlMuti; snelo) — Isvrševslni odbor 4roko vne organizacije strojnikov je predlošS članstvu na splošno gia sdvšnje, ali «prejmejo od dsšods jaleev predloženo plačilno lestvi- ' co. sli jo pa zavrifcjo. vsled šeaar sledi štrajk. Strokovna organizs-cija strojnikov šteje poldrag aU-Ijon članov. Ako «topijo v stavko, bo induatrija v šs večji krtai, kot j je pa vsled stavte premogarjfv Delodajalci ao sklenili Se r začetku tega meseca imeti vse stroj-■Sfelter niso kotali sprejeti po nudene1 znižane plače, toda skle nlll so počakati, kako Im izpad to glaaovanje . internacional tí" »• i' -S' Peking, KHajska, 4. V* -Ckarlea t. Crkne, prejšnji ameriški poslanik na Kitajakea^ ki > v Čttl čakal na dovoljenje sa po-t(»vanje čez Sovjstsko Ki«ijo do mov, je vladaj prejel odgovor tz Moskve, da mu vatop ai dovoljen. SPOR P fura* ; r i K- PREDLOŽI RAZSODIŠČU. i t HIMÉÉMUL Hü> KOMPANIJA VZTRAJA *B NA ---RMOOLAVEM STA LIÄÖÜ js sestavljeno Is treh ta trgh zastopnikov delavcev. SO (MISTIČNA PRSTI OBOROŽEVANJU. Socialistični austopniki izvoljeni v javas urade ne smejo dovoliti denarja sa armado. DRUGI VASMT.JSKLEPI KON VJBNOWE SOC. mmumm VOBUPBEMPOLO danj.-m izrednem kongresnem «a Hew Tat, N, Y. — Spor med ptnl letniki in delavci, ki delajo v papirnicah in tovarnah sa lesno K as i. izravnava razsodišče. International Paper kompanija, kateri pravijo na kratko tudi "papirni trust," noče nič eliéatl o ras- niojflavem stsln&u. Delavske vir-eanisacije so izbrale tri zastopnike, podjetniki pa izvolijo tudi tri zastopnike, tako da bo vsaka stranka en^ko zastopana v razsodišču. Obe stranki htoerete sed mess člana kot predsednika, ki pa najbrž ne bo pripadal k tej industriji. Stavka delavcev v papirnicah jn tovarnah sa izdelovanje lesas je pričele zgodaj v maju. vocirala jo je International kompanija, ki Je štirinajst pre je maana™ »rej aurromen ifek, ki ga je imela v lanskem letu, s obenem je izrekla, da se mors znižati delavska mezda in podaljšati : . Delavce bodo zastopali Jeremiah T. Carey, predsednik organizacije International Brotherhood of Paper Makera, John P. Burke, predsednik organizacije onal Brotherhood of Snlpbáte in ' Paper Mill in J. T. Foster, član de-centralne organizacije Trades in Labor Con-ki zastopa delavce v ka-papirnfcah in tovarnah |za izaelovanje lesne kaŠC. Mov predlog, da se zadeva razsodišču, da jo reši, je nekaj dni nazaj na i odbornikov delavskih ¡organizacij v Afeanyju. Sklenjeno je bilo, da ae mezdno vprašanje predloži razsodišču, druge zadeve se pa izpuste. Delavci so predlagali, da se dela** Vtoicjo na delo takoj, toda prejemajo sta-ro mezdo, dokler razsodišče ni iz-reklo svoje sodbe. Delovne razmere ostanejo tudi take, kot so bile, ko so delavci ustavili delo. Kompanija še ni odgovorila ns ta predlog, ko te vrstice odhajajo Miclu — Za predlogo Id je bila predložeua konvencij soc. stranke, d« se Izključi ii stranke vse one, ki zagovgtfajo ali priporočajp združitev z tretjo (moskovsko) internaeijonalo sta glaaovala samo dva delegata. Proti tej predlogi je bilo oddanih 88 glasov, dočim so se štirje deleazt je, med njimi J. Louis Eusdahl WUliam F. Kruse .vzdržali «laso vanja. Konvencija je sprejela rezolu eijo, da priredi kampanjo za #¡0,-000. da pokrije najnujnejše strankine stroške. e konvencija sprejela resolucijo, da izvoli odbor, ki st bo bavil s proučavanjem ustanovitve cele vrste aocialističnih časnikov šlrom Amerike. V ta odbor so bili izvoljeni sledeči sodruid Vietor L. Jferger, urednik lista Milwai*ee Leader; Oscar Amcr-inger, urednik lista OkUhotna Leader; J. Louis Bmrdahl. ured nik lista Chicago Socialist; Ida uch Hazlett, Joe Bhodeu, W11 liam" Morris Feitroribsum, James Oneal, Charles W. fcrvin in Geor ge H .Hoebel, urednik lista New York Call. Ta odbor mora poda ti na prihodnji strankini konven cijl svoje poročilo. Konvencija je nadalje sprejela resolucijo, ki izreka siiripatije stavkujočim kuharjem in strežnikom v hotelih r Detroitu. f Nadalje je konvencija Izvolila ri delegate za konvencijo organizacije črncev, takozvane National Associatien for the Advancement of Colored People. Delegatje ao instruirani, da naj delujejo na to. da se odpravi llnčanje in» politična diskriminacija črnoav. Vroča deibata se je vodila glede iredloge aodruga Engdahle. po kateri'ja-sabrenjeno vsem socialističnim zastopnikom izvoljenim v javne urade gfesovkH za rfrmad-ne predloge in dovoliti denar v vojsške svrhe. Končno je Jbils predloga, .«a katere sprejem je vodil najhujši boj predlagatelj sam, soglseno sprejeta. j_. — ■ resolucija se bavl s sskonom .o bankrotih, ker sedsnj) zakon je v Ni dobro sa politično stranko, ki kontrolira nad ndljon volile*v, da ima v aedanjcift ko a «eau. soc lis-, kaosu. na medna predvojnimi problemi M m bolj komplicirani in bolj brezupni. ' Nimamo miru in na avetn hc vlada mir. Ponovno aa širijo govorice o vojnem pripravljanju, ln kakor se dosdeva, ss ponovna pri pravljamo za druge misterijozne t mm -mjJ^jr \r. volucljonarno gibanje v Kvropi je prestrsftilo gotove Inte-v Ameriki tsko zelo, ds so izgubili vsako sndsel ss treslo razraotrivanje položaja: Kljub političnim pravicam^ katere ufiva ljudstvo, ki daje ljudstvu boč glasovnico uvesti najradikalna^e spremembe, kljub temu; da aa pri-prosta ljudska maaa ne peslulu« jc naallstet, kljub temu vladajoči interesi misUjo, ds preti nasllifce revolucija in radi tega uravnalo evojo politiko. Ta bojaasWje Najbolj razširjena med onimi elementi, ki ao odebebUl svoja motnje v vojni.'; Od dobro vedo, kako ao obogateli In radi tega se tudi boje, (la ljudstvo Isve resnico. ' ni tako glasna in kričeča, kot je bila pred časorn, toda niti sa piko ni bo|j. nevarna kot je bila. Beskcijs je aedaj organizirana, In hoče satretl in nnl- namreč sa Brizna de v sovjetski Ri I no v it ^v mednarodnega kot nadomestita i01 narodov. Ti resoluciji sta v m-0. polnem nokUsju s sovijglistlönlin ^ Hramom a odrom dni svetovni polofcj. I Omeniti moram tudi «a to, da ao moji poUtlčni nasprotniki ved-OčiUli meni vse napaka, ator-jene in tudi iamlšUenc. keterc je delala maka sovjetska vlada, do šlm so najgorošnejši zagovorniki sogjetake vlade groslll. da me la-ključijo ia socialistične strsnks. Bad kl podal kake nasvete, to-da nemogoče ml je. ker aè naba* jam v Istem pološaju, kot se na hajate v|. Smatram aa čudež, da še živimo V eedsnjih razmerah, ker se je vse zarotilo proti nam. Upam, da konvencija najde pot i Maže, dali ne pustimo od nobenega v Bvropl diktirati glede poUtWnc JiMMt^ soclalktične atranke, da bo pokazala, da nismo v nobeni zvej! s onimi, ki nam hočejo diktirati Prav lahko je modno, da bo svoznsn krivim tudi podpredsednik Dorchy. tako spremembo. Ne ■r» ii 11 a ii • --- Z _ VI _ -----M m^L■ 1 m■ ^ t nopenega razločka man ekstreranimi komunisti, ki aa navdušeni sa revolucijo brez ozira kedaj pride, In socijalieti, ki verujejo m valnost to Uničiti ha-če jo Nestrankarsko ligo, zetreti armarsko-delavako stranko, položiti hočejo avojo krvoločno roko no samo na L W. W, ampak tudi na najbolj konservativno unije v Ameriški delsvski federaciji. ' Svoj pogin virr,«lj»l rroH val. V letašnjem junij« ja bUa najhujša vročina v 10 ¡ff ^ - ; v;. < • <-w: « • " ' 1 j " Kvs ss držsvo sprejema », Id ogrožajo svobodo gove- _ J ___!„.,____ aknMWa.lL «»Doco mirnega soorsvanja In pravloo dobne predloge ao bita tudi v konrgesni trgovca bi ultra konservativno ka in točka, okrog katerih as vrti njo kongresno zasedanja. |n vred haja v obupnem pološaklzkatte reka ne »lahoda. Ljudatvo pri ¿akuje znižanje davka. Toda kapa ozrai, na kateri stran ss repubiiksnski ssnstorjf, jim je mižati davka, kar tine vsegs davka gre sa a in morna ri^a in aa kritja4 stroškov. Tudi od carine ni še pričskovsti kaka oSpemaM, ker ae Batapn nahaja v aafveč jim keoan, kar na mena devolj piodueirali^ da ki tzvslsls In ji js n.ms»aii kaj kt+kL > Akersvno tarifna bi ssrtnafcs predlegs ne ssore IsboMM pale Saje, 5 ksševan ^ nafcaja ^i etvo razmišljati a drugih stvarak v aa- OLAWfl STAMa «P0V4» ML LAWNDALI BVB, CHICAGO, ILLINOIS, Lrrvinmlnl odbori uvaAVNi ooisn« T r««l awrpar, (L f *flJb*4 , i mêm davek bi vrgel eno mlljsrdof dolsrjev na leto ln ob-davčen ue Ml ndbeden farmar, ki res obdelajo svojs polje. On pravi, da prav saaaaljlvo bo o pcoššenJb tana davka M odstot kev pravih farmarjev In laatnl Dalja povdaria. da bo njesova ga pomagale razviti naravna bogastva In da bo pospeševala poljedelstva. MM aemlilftšr ni davek povsroši, da aa aemljišč-tlm ipekulanto4;na bo laplačslo deletl bodo morsU zemljišča al) jih Pa prodati ^jgpr m^^fr^&M mik *r; 01UBB BASZLBO (Nadaljevanje s t. strani). Pred vajno ja pomagala urejevati veš lla^ov. Med vajno je bila afetlaana v Severni Ds kot i ssra-di nekega govora in .ootolene, da je ovirala rekrutiranje presto, oljaev.. Obsojena je bila aa psi v Oitvju. nakar jo ja paadsednlk |a • ...a .. ■ U J — 1 ik f|B akem Uetu t St. Louisn, Me.) * «S» ut Äin pre Wis 14 i v Jefferson jetnišnici v Miaaeuri, nal W ibos iepui «MM la širile »vaja giaM- ! ( y ......m m<>j bratranec Jenes Jan as Keftlkovel po Boltet in Blsgovd. v drfsri Bsnsss in ko ko máÉ «tai ts a ml takoj pAjavi ns mej na*U»vi Lukaa T« rdin. P. O. Bat IS1. Clalrton, Pa. (Adv.) July ——-- PHOl^Sfe hinjaka •paku la ku< o- Prodam vae r ^1|M»fuJma nák la viaaki aodl. po sala nkáá eeal, ker v stari kraj Ako Mite kaj kupiti. pridite «MriH*» dbova'eJl eis* aa dem aa Ml S. VAŠB KNJIOB. J Povest ša f JlvUtok slovenskih trpinov v Ameriki. Vaaano, Stane a poštnino vred •I.T5. neaije. Vrlo poučna knjiga, ki pfve^kako sleherni človek ponaVlja v aebl razvoj Veeh avojih živalskih in divja-šklh prednikov. S slikami. Vaaano. S poštnino vred $1.00. ^^^ ^D^^f^t ^rt n^fo^itA olnjuoiiij tri dolarja po&tuino prosto, apresjema tajnik Knjt-mztice H. N, P. I. t Frank tlN S, Cratrford Ave., m.^^dv., 4- Jm 1 M M U i I f I M M V DOMOVINO JC ODPSTA rot aSrHi vmmHIM. mOL WÊL kankir. iit!r«ri5 cm M M I 1 il I M I I I M II —----- ■ -----—•——---■ ■ ■ rddovitna m siiM StYO iiSk se vam nudi v uašl Slovenski koloniji v Wisconiinu. Na ti aemljl jo raaU! trd les ln js sslo lahka aa čistiti. Tu je dobra šleta voda. Na ti zorni jI raste vsakovrstno žito. raaaa vrstns zeljcnjsvs. podnebja zelo ugodno za paše ljudi V tem okraju rast« najlioljša detelja, to so Urni zeleni pašniki akozi lato, naša Uvlae ss pase sunsj od zgodnja apomlsdl da pozna jeseni. Na naši zemlji je mlekarne in izdoJo-valnlcs sira. Tu so debre ceste, šole, telefon .pošte aa vam prinese dan Ua dom. Ta zemlja ja v velike Tmlcznlce od kodor spravita vse na dober trg. svet je valovit ln na njem na Vid». Dovolj je le drevja, r posekate to drevja ln ga dobita d"*olj zsai (U lp-šatc zemljo. Vsa tlrvs kar Its jlk kupimo ml od Imamo fu svoja šsgo kjer [jAlbe ca sabafr ee Tore! pridite osMma lth.Wla.^ia al oidadste in usodno priliko, ki se vatn ¿"di tu. Mala piserns je ravne nasproti SOO LIMB post*, je ln sko uprašsts lastalks Mr. Jaka S. Bordnar'ja aa pojasnila VM drage valje ppva vsa. Cans zemlji je |M40 na aa aker in sine lahka izplačila. Sedaj je da greate posle ta zemljo, ker ravno s«l. ne pa na Vsš ukaa Kadar «t>Oil bo Ijtidlo aaanjatl borke, pa tudi ae pred-lošlm Vašemu Blagorodju kolkovane prošnje.1* ras tako slabe volje? Saj aem tudi jaz prespal vao noč pod nebeškim Šotorom, pa ae vendar ne vedem tako kanibelsko. O. Jernej. Jerneji Ce mislil, da Je to duhovito, bi moral aklepati. da ao U možgani prezebli. " "Jernejt Jernejf se je relal golebradee a takim odkritosrčnim začudenim ia iskreno srditim Izrazom da Je bil Miha ob vae duševno ravnrf-veaje. "Kje je tukaj kakšen Jerneji Kdo je Jernej!" Miha Brmač ae je opotekeL Zdelo se mu je. da je nastal potres. Boke so mu zakrilile po zra-ku. kakor da se morajo oprijeti čeas. pa niso našle'ničesar. Potem je začel z vsemi desetimi, prsti stiskati glavo. 4 Zdaj. .. Jaz sem vendar upokojeni finančni komisar Miha Strma*," je jecljal. "8aj sem vendar Miha 8rmač!" ' , "Kaj to mene brigaf" je »arohnel oni "No, vsekakor! Če ti nisi Jernej Pertinčsr tedsj tudi jaz niaem Miha Strmač." "Bodite zaradi mene Absslon Jero^psmo vič Jaietlnakl Če aami ne veete, kdo da ate. . ." „"Torej me ne spoznaš!" je strahotna hitel Miha. 'Sem ae U tudi jaz tako izpremenil preko uočif Ti — ti ai ae namreč - silno izpremenil." "Kdo ae je spremenil! Zdi ae mi, da se je le Vam ueksj {spremenilo pod straho. I*, katere blaznice ste pa ušli! To ml povejte in p6tem počakajte, da ss dble&m. pa storim delo usmiljenja in Vas povedem nazaj v gostoljubni dom mrzlih curkov, brona In telesnih ograj." ■ i ■ voj- Je v duši utrjevala vera, da je res bolan. POtll se je kskor v parol kopeli, dasi je bilo jutro hladno, srce mu je nepravilno utripalo, dihanje nsu je bilo tetko. Vendar pa se je nekaj v njem borilo proti bolezni in proti prknanju tegs stanja. "Sej ni res! Saj nI res!" je šepetsl prijs-zen glas; "saj si Mihs Strmač; samega sebe peč pesna). Za skrajno potrebo mn Je to dalo nekaj poguma, ps je dejsl. ne baš krepke, a vendar * obrit In da se ti je glas izgla- dil. A po mojem preudarku moraš biti Jernej Pertlniar, ker ne more biti drugače." ' " "Ta je lepe!" je sdsj zabobnelo. "Ne more biti drugače! Npreem ae ne dam kratiti, vojespo-štovani gospod! Sicer ms najbrie ne razumete, toda ker sem olikan človek. Vam povem, da sem filozof Zorko Jescrski, da sagm okretno sukati ssbljo, točno streljati in Vas uljudno vabim, da me pustite samegs. Toliko pameti Se Imate, da boste vedeli, kako se to stori." Miha 8trma2 ni zinil besedice veš. Zmajal je s glavo, obrnil se je in počasi odkorakal. Saj pa bi! Zgodilo se je nekaj zagonetnega, neumevue-ga, neravnega. Edino, kar si more aa ta t rano tek rešiti, je zavest, da je vendar pravi Miha Strmaš. Vsekakor pa mora kmalu prltl do ogledala, da se prepriča, koliko je njegov današnji obraz podoben včerajšnjen^i, zakaj slutiti je, da.S? po noši delovale kakšne čarovniške moti. Nekaj se je zgodilo, kar ne da raslagatl z naravnimi zako- Zorko ^ezerski^je^jS^S^sa odhajajočmi u- avljeneem in se porogljivo smehljal. . i <•• Kakšna čudna bitja nosi potrpeli jiva mati aemlja! Visoko vHite prapor napredka, a ta simbol se ironično roga reformatorju vaega sveta, vsega livljenja, le ne samega sebe. Pri konjev kravah, oveah, kozah, kurah gleda ubogi domišljavi človek na pleme, roše in kllnčke opleme-njuje in aboljlava, ali na misel mu ne prihaja, da bi bila stroga, amotrena izbera predvsem potrebna zanj, ki Me vladati nad vsemi drugimi Kdo bo kaznoval vojne zločince. Vojno sodišče na o *oja nemške voj predstavlja pri vsem n neko marijoneto. Ker angleški hi francoski ni zločinci jočejo, bodo nemški vojni -al"<'->imft< vojne zločinec Vojaškega konja-! derea Heynena so c^sodili n» drset mesecev ječe. Vojnega zločin-M uellerja ao miloatno obsodili samo na šeat mesecev. Tu ne zati-nemška justica samo enega, temveč, kar obe očesi, kajti Mue-er je bil čaatnik. Nemški sodni-katerih poklic je sedag samo v tem, delavee naravnost ali pO o-vinku skozi jetnišniee »praviti ob ivljenje, so vojno hijeno. Mue-erjs oprostili. Tako nemška jnstics v slučaju leynen milostno a v slučaju Mucler še milostneje z velespo-itovanjem izreče obeodbo. Se več. Obtošcnea, zločinca, ter ijudošrca Muellerja ao z pohvalnim nagovorom, z občudovanjem n priznanjem počastili. Muellei e storil samo s svojo dolžnost", ie rekel dHavni pravnik. Jako epo, — kajti dolšnoet nemškega častnika je bila s svojimi podlož niki ravnati, kakor s psi "Z angleškega stališča bi bila dejanja MueUerjeva kasnjlva," e rekel visokoblagorodni general Franceski. Dobro bilo. Od nem škega stališča, z stališča nemškega čaatništva, nemške buržoazije, pa je to malo totljivo, celo po-lvalno, Če je breamoine, bedne, ačue in napol mrtve ujetnike bil torej Miha Strma«..! iMiha Strma«? Tako se je sam imenoval atari gospod. In Zorko Jezerski gleda za njim škodoželjno, kakor za človekom, ki se je mogočno prevalil, blamiral ali kaj; gleda in dobro sc mu zdi, pa na ve prav, zakaj. Ooapod SrmsČ je Izginil. Zorko je urno |fco-čil na noge, ae Okopal v jezeru, oblekel In po-gledal na uro. Osem! gpj, sj, to ss pravi krsatl Bogu čss. Tako to ne pojde, bratce i kam pa prideš! Če izgubiš vsak dan toliko ur brez prida, boš nenadoma star, pa boš lahko stokal med Saharo svojega »višnja. Saj ttiai neumen fant», ki miali. da naj človek, «e jo mlad. živi tja v en dan. . . S tem korietnim opominom v glavi jo je Zorko Jezerakl mahnil do postaje. ^potoma mu je oko zskroŠilo po krajini In braojavilo možganom, da je krasen dan sen kraj in kraana pot. Vleoko v zraku js ^ je vsi škrjanee. Ob levi se je vapenjal goztl, osa zelen in dišeč, ob deani je šumel potok vegalo po-potno peecm. V malem tqlmunčku so se uatavIjaH valčki In zaplesali poskočni kolo. preden ao na-I ikljevall avojo pot: "Saj šs pridemo do ollial | Ta nam ne uide. a škods bi bila vsake žaba ki bi jo zamudili »potoma. V malem zslivirjs atrrneU s mahom obrasla ekala navplk, valčki pa so radovedno amuksll okoli nje in jo ogledovsll at rani: "foglejmo zdaj. kar moremo vi zakaj navagor ne borab teklL" Ko so ogledali, so pohiteli dalje. (■Jeserskl pa je premišljeval: IMrodo-slovjs. Zuanoat naše doba. Znanost Brezmejno polje I Tukaj te čaka delo. ki ebets bogate uspehe; tukaj te vabijo visoks naloge.po-nesne duhove, vabijo tudi tebe, Sorko, ki nosi v ssbi Oajglo4>okejše, najatraatnejše hrepenenje po sposnsnju de Je življenje uganke. Ia šs nI vstal človek, ki bi. jo bil rešil. Hiti, Zofke, da Izpogel al* svoje anaaja. svoje orodje, vsa svoja pomagala, in na delo. na delo, ^^^^^ flsm šš asa . . ja lamele izmed košstlh vaj. ki aa as vzpenjala preko pota, avetlaaslane. tam aoaelane. tupatam nuaenks»t«« rdečkasto l.ojne Veter je popihava! Ia igral na vellkanakrm In štmasenta, ki mu ga je pripravila prirodat od nekod pa ao skrivna«!ao donele besede, ki jih Je apriaaljala ona glasba: 'Olej, popotnik, ta lepUo v aobsČaem hliščn ia ottfaj jo. ke al mlad!" sna in ¿k pustil unikati. Da, da, dobro vedo ti gospod je, zakaj s polno roko delijo milost temu Muellerju. Oni vedo, zakaj ga hvalijo. To, kar je delal s ujetniki #ueller. to dela ie danes nemSka burfcoaaija a stotinami, s tisoči ^cmških delavcev, Zločin Muellerja je njihov zločin. Tako se kaznujejo mali vojni zločinci. Kaj bo še le tedaj, Če pridejo na vrsto Hindenburg in budendorf. Kake zahvalne ltimufc, slsvoapeve in ovacije jim bodo še e tedaj peli nemški sodniki. Nemška buržoazlja poveličuje junake iz velike vojne; rabi puč nove vojščake za prihodnje boje proti delavftVVjt I Komedija, katero so angleški In francoski vbjni zločine! uprizorili, da mečejo proletaratvu pesek oči, da se prištevajo junakom mira In svobode, komedija Kaznovanja vojnih zločincev, kateri so jsedaj izrdčeni »iodfiikom ke adi kakor burka, ako človek vsemu pozorno sledi. I'."" I Toda počasi gospodje. Račun delate brez krčmarja. -:- Novice iz Jugoslavije Vojna izbruhe Srbija in število prebivalstva w Jugoslaviji. Po Po poročilih mednarodnemt sta-tistničnega urada v Ko«lan.ju ie Srbija izginila v vojnah od leta 191%. dto 1918. ogromno Število prebivalstva, t. j. 1. 680.000 ljudi. Od teh je na bojnih poljanah padlo 690.000 vojakov, pri umiku preko Albanlj^ je umrlo 250,-000 ljudi, Bolgari. Nemei ln Avstrijci ao ubili in pobeaili 40.000 nebojevnlkov. a za 390.000 je bilo porodov manj. kakor hI] jih moralo biti Ni potem čuda, da najnovejši popis prebivalstva Jugoalavflje iakasuje samo 12,-162,000 prebivalcev. Srbija sama (kakoršua je bila pred vojna) šteje samo 2,854.0000 prebivalcev. Stara Srtrija (kraji po bal-kanskl vojni >1,425,000. OsUle po-krajine naše dr#sve imajo aleds še številke prebivalstva: CnM| gora 480.000. Bosna inSarecgo-vina 1,899.00, Dalmacija 61»,000, Hrvatska ln Slavonija 2.61i>.O0, Slovenija 688,000, Bačka, Banat in Baranja pa 1,100.000' prebival P*" ' Velik vlom v Zagrebu. N. znani viomlld so te dni edneall iz stanovanja Bele Pečiča v Zagrebu velikansko mnoilno draguljev, zletnine in biserov v skupni vrednosti 236.200 K. menici pri Novem »a tri zanimiva telegrame ia Bel urada, Id datirajo a dne 5. junija: Ofcoll 260 Wranglovega Kaba je odftlo _ Carigrada v 8iHio. Včeraj ao do-m»U v Rolun ln Ukej nsdaljeva-U pot Kot stalne bivališče ao Urfenl Krute vae. Kragujevae* ia K.riovfi, Wrangvl ia del njrgo-vlh ljudi se bodo nastanili v Ka sv no vprašanja, kako bo postrežen v New VorkuT Vsakdo _____Jto prida v New York bres vsakega agenta, toda v New Yorka mora vaak potnik imeti zanesljivo osebo ali tvrdko, m ma m(>rf|a.jaa m mote pomugati pri ureditvi vaega potreb-naga aa odhSd. Precej rojakov Jc bilo ia okradeaib m ociga njenih, ker so potovali «kosi tuje in Čifutlka tvrdka. Seveda; ao sa bridko kesali, toda po toči zvoniti na pomaga. Potni listi. Jugoslovanski konzul v New Yorkn izda potni list vaakema , Jugoslovanskemu driavljanu, ki se pri njem sgiasi in izkaie^ s kako »Uro uradno listino. Pridite v New York in ml Vam J home preskrbeli potni Ust In vsa kav rabite, Potovanja iz sUuwga kraja. Priseljevanje po novi postavi nI ustavljeno, nekoliko omejeno. Ako at« tudi VI namenjeni dobiti koga iz etarega kraja, tedaj nam piftite aa natančna pojasnila. Na ato-tine rojakov ja ša prišlo ia sUrega kraja a našim posredovanjem. Pošiljanje denarja. Ïtljat« d.iuu- v atari knj, aa vse gotovo bodet«- zadovoljni « poetrei I S pošto V staram obrnite mmi^ la la S zaneeljivtmi Kadar naAo tvrdko svoje direktne ... denarnimi savodt ' ' • ' 7MKS! Za vea aadaljaa pojaanila pišite ali pridite aat Zakrajtek & Česaliu hiá 70 — 9tb Avenue, (Med lßth la l«th 8t) Telefon t Watkina 7522. New York City* U lis