GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Leto VIII. — Štev. 13
Murska Sobota, 29. marca 1956
Cena din 10.
S seje Okrajnega odbora Socialistične zveze:
Napredek v zdravstveni službi Pomurja —
potrebe pa kljub temu nenehno naraščajo
Še letos bodo odprli otroški oddelek v soboški bolnišnici — Zgradili bodo tudi letni paviljon za tuberkulozne bolnike — V Črensovcih, Fokovcih, Šalovcih in Rogaševcih bodo osnovali sektorske ambulante — Pomurju je potreben defektološki zavod — Čimveč strokovnega kadra v našo pokrajino — Okrepiti je treba družbeno upravljanje v zdravstvu.
Na zadnji seji Okrajnega odbora Socialistične zveze so obravnavali predvsem pereče probleme zdravstva v Pomurju. Izčrpno poročilo o tem je dala načelnica Sveta za zdravstvo tov. Sida Podlesek. Ugotovila je predvsem, da se je zdravstvena služba v Pomurju po osvoboditvi znatno izboljšala, da pa je stanje v zdravstvu še vedno pereče. Zlasti primanjkuje strokovnih kadrov in to nižjega, srednjega in višjega. Zato pride na zdravnika v Pomurju več prebivalcev kot pa je republiško povprečje. Posebno kritično je v zobozdravniški službi, kjer pride na enega zobozdravstvenega delavca celo 19.000 prebivalcev, medtem ko je republiško povprečje 7000.
Medtem ko trahom ne predstavlja več resnega problema za Pomurje (predvsem po zaslugi odlične trahomske postaje), pa je v zadnjem času naraslo število tuberkuloznih bolnikov (1.200 oseb). Največ TBC bolnikov so doslej opazili na Goričkem, na področju Petrovci — Šalovci. V tem smislu bo tudi v letošnjem letu v vsem Prekmurju obvezno fluorografiranje.
Družbeno upravljanje v zdravstvu se je v zadnjem času zboljšalo. Potrebna pa je še večja pomoč zdravstvu od občinskih ljudskih odborov in posameznih svetov. Z zdravstvenimi problemi je treba seznaniti čimveč državljanov in jih pritegniti k sodelovanju.
Izčrpnemu poročilu je sledila tudi izčrpna razprava. O nujnosti otroškega oddelka in materinskega doma je govorila dr. Sedlačkova. Prav tako je nujen tudi dispanzer za žene in otroke. Opaža se, da je pri otrocih mnogo rahitisa in da je to predvsem posledica slabe prehrane nosečih mater. Okrajni odbor je pozneje sklenil, odpreti otroški oddelek pri soboški bolnišnici še v letošnjem letu.
Ravnatelj bolnišnice dr. Starc je v razpravi dejal, da se je zdravstvena služba v Pomurju od 1945. leta naprej zelo razmahnila. Včasih so morali biti bolniki pokriti samo s kocami, nekateri pa so celo držali dežnike nad seboj, če niso hoteli biti mokri. Danes se je kubatura bolnišnice povečala za 10 krat, prav tako se je zvišala kapaciteta postelj. povečalo se je tudi število zdravstvenega osebja. Kljub temu pa je potrebno razširiti bolnišnico in povečati število zdravstvenega osebja. V ta namen štipendira bolnišnica skupno z okrajem študentov nižjega, srednjega in višjega medicinskega kadra.
Okraj ima na razpolago dom v Baški na otoku Krku, ki ga je treba adaptirati in bi se lahko v njem zdravilo 100 otrok iz Pomurja. O tem je govoril tov. Šabjan. Naša skrb mora veljati predvsem bodočemu rodu. O defektnih otrocih je govoril tov. Pirher, ki je tudi dejal, da bi bil Pomurju potreben defektološki zavod.
O problemu TBC je govoril dr Amon. ki je dejal, da je do sedaj registriranih 600 tuberkuloznih bolnikov. Na oddelku bi bilo potrebnih 100 postelj, če bi hoteli zadostiti potrebam. Letni paviljon, ki bi ga z manjšimi stroški zgradili, bi mnogo pripomogel k izboljšanju položaja. (Pozneje, v zaključkih, je bilo sklenjeno, da se ta paviljon še letos dogradi.)
V razpravi je sodeloval tudi sekretar Okrajnega odbora SZDL tov. Gričar, ki je govoril predvsem o organih družbenega upravljanja v zdravstvu in dejal, da je to še v povojih, da se še pogostokrat duši v prakticizmu in ne obvlada problematike v celoti. Ker daje družba precejšnja sredstva za zdravstvo, bodo morali organi upravljanja paziti, kam ta sredstva gredo in kako
se uporabljajo. Potrebna pa jim je čimvečja pomoč organizacij SZDL.
Zaključke posvetovanja je dal predsednik tov. Ledinek. Formuliral jih je nekako v smislu, kakor smo v uvodu ilavedli, namreč: še letos je treba odpreti otroški oddelek, zgraditi letni paviljon za TBC bolnike, odpreti ambulante v Črensovcih, Fokovcih, Šalovcih in Rogaševcih, povečati preventivno službo, se pobrigati za strokovne kadre, okrepiti družbeno samoupravljanje, polagati več pažnje na higieno v trgovinskih in gostinskih obratih in poskrbeti za to, da se bodo morebitne pomanjkljivosti v delu med zdravniki odpravljale v zdravniškem društvu. Glede zgraditve nove bolnišnice je tov. predsednik dejal, da je ne bo mogoče zgraditi samo z okrajnimi sredstvi, temveč da bo morala pri tem pomagati tudi republika.	-š.
Spomlad zima, zima spomlad; tako se menja vreme o teh marčnih dneh. Kanadske topole o Fazaneriji, ki jih vidite na sliki, že težko čakajo, da bi se oblekle v zeleno obleko. Namesto tega pa jih je zadnje dni pokril sneg.
Ljudski tehniki so potrebna sredstva
Pred letošnjim zborom Ljudske tehnike v Pomurju je okrajno vodstvo te organizacije še enkrat razpravljalo o nekaterih, zaenkrat še nepremostljivih ovirah za množično delovanje Ljudske tehnike.
V Pomurju šteje Ljudska tehnika še vedno le nekaj več od 1000 članov. V razmerju s številom prebivalstva tega področja je to kapljica v morju. Velik del članstva Ljudske tehnike odpade samo na občinske, okrajni in odbore klubov Ljudske tehnike. Ljudska tehnika ima v vseh važnejših predelih Pomurja tehničnega materiala v vrednosti nekaj desetin milijonov dinarjev, s čemer pa je omogočena strokovna vzgoja le manjšemu številu članov. Žal je to vzrok, zaradi katerega so klubi prisiljeni odklanjati sprejem večjega števila ljudi v šolanje. To je tembolj neoprostljivo zato, ker je Pomurje znano področje, kjer je nekaj deset tisoč ljudi za rentabilno gospodarjenje odveč. Iz vrst teh odhajajo tisoči na sezonsko delo po vsej Jugoslaviji, a večina teh sezonskih delavcev je zabeležena kot nekvalificirana delovna sila, kar je v veliko škodo njim samim in tudi gospodarstvu Pomurja.
Sredstev za jačanje Ljudske tehnike ni, po ugotovitvah okrajnega vodstva Ljudske tehnike, zaradi tega, ker se neenakomerno raztekajo — ponekod nekontrolirano razsipajo, drugod neupravičeno odtegujejo. Med funkcionurji ljudskih odborov pa je še ved-
no zakoreninjeno mnenje, do so draga tehnična sredstvu predraga za šport, kot razumevajo vsebino delovanja Ljudske tehnike. Podobno temu mladinska vodstva ne spremljajo delovanja mladine v organizacijah Ljudske tehnike, kar vodi do napačnega ocenjevanja njihove mladinske aktivnosti. Zgodilo se je že, da so bili kritizirani kot neaktivni mladinci republiški prvaki v poedinih panogah Ljudske tehnike.
Iz omenjenih vzrokov Ljudska tehnika doslej še ni imela predvidene vloge v gospodarstvu Pomurja (1000 članov in nekaj vsakoletnih tečajev je komaj vredno omenjati), čeprav je bilo prizadevanje klubov in okrajnega vodstva ter večine članstva maksimalno. Ljudska tehnika v Pomurju še vedno samo životari, lahko pa bi v širokopoteznem udejstvovanju pomagala spreminjati gospodarsko strukturo Pomurja.
Kako je to mogoče? Strokovno vzgojo sezonskih delavcev smo že omenili. S vprašanjem sezonskih delavcev se ukvarjajo sindikalne podružnice po občinah, toda koristi, ki jo lahko imajo od Ljudske tehnike, še niso dojeli. Po kmetijskih zadrugah je še vedno dovolj tehnično premalo izobraženega kadra. Mnogi se sploh ne ukvarjajo z uvajanjem novih pridobitev, kot je to Volfovo orodje in drugo. Agrotehnične skupine Ljudske tehnike bi lahko tukaj mnogo odtehtale. Seveda je treba računati na precejšnje izdatke, ki pa se ob kontroli strokovnjakov, s katerimi Ljudska tehnika raz-
polaga, v zadovoljivi meri izplačajo.
Da bo vloga Ljudske tehnike naposled očitno prikazana, pripravlja sekretar OOLT tov. Ludvik Kerčmar obširno analizo delovanja Ljudske tehnike v dosedanjih letih in v letošnji perspektivi. Ta analiza je zasnovana na izčrpnih poročilih klubov in bo razmnožena dostavljena vsem gospodarskim, političnim in društvenim forumom Pomurja.
Poudariti je še treba, da je država posredovala skupnosti velike denarne vrednosti v obliki dobav tehničnih sredstev brez nadoknad, toda to je v nadalje dolžnost ožje ekonomske skupnosti, kateri so takšni izdatki tudi v korist.
Ljudska tehnika v Cezanjevcih bo pomagala predvsem kmetijstvu
Ljudska tehnika v Cezanjevcih pripravlja ustanovitev kmetijske sekcije. S sodelovanjem s kmetijsko zadrugo bodo pomagali pri napredku kmetijstva. Letos so pomagali člani Ljudske tehnike pri škropljenju sadnega drevja. Kmetijska sekcija LT bo seznanjala ljudi z ravnanjem s kmetijskimi stroji. Letos bodo naredili nekaj poizkusov z različnimi stroji, ki jih doslej nismo bili vajeni v kmetijstvu. Društvo pripravlja tudi fotoamaterski in šoferski tečaj, ki se bo pričel 5. aprila.
94 odst. udeležba pri volitvah delavskega sveta Nafte
Vrtalni mojster Ivo Premuš dobil največ glasov
V sredo, 21. marca so pri Nafti v Lendavi izvolili nov delavski svet, v katerem je 50 članov. Volitve so bile v štirih volilnih enotah (vrtalci — črpali in degazolinaža — strojne delavnice in vozni park — direkcija in vozni park) — po deloviščih, kjer se delavci najbolj poznajo med seboj.
Od skupnega števila volilnih upravičencev jih je volilo 94 odst., najboljša pa je bila četrta volilna enota s 97-odst. udeležbo. Letošnje volitve po volilnih enotah s posebej vloženimi kandidatnimi listami so se izkazale mnogo boljše od prejšnjih, ko je bila samo ena kandidatna lista. V tako velikem podjetju, ki ima svoja delovišča vse od D. Središča do Filovec in Lendave, se delavci med seboj bolj slabo poznajo in zato so večkrat izpadli kandidati, ki jih večina delavcev ni poznala.
Volilna komisija ni ugotovila niti enega primera, da bi kdo volil avtomatično — namreč, da bi zaokrožil kandidate po vrsti, ampak je bil vsak listek drugačen.
Ponovno je bilo izvoljenih 21 kandidatov — članov prejšnjega delavskega sveta. Največ glasov je dobil dosedanji predsednik DS, znani vrtalni mojster Ivo Premuš, ki je že četrtič izvoljen v delavski svet. Dosedanji namestnik predsednika DS F. Gregorec je že petič član del. sveta. Razen njega so še štirje kandidati četrtič izvoljeni v delavski svet. deset jih je bilo izvoljenih tretjič, šestnajst pa drugič.
Med novimi člani delavskega sveta je samo ena žena, inženirjev
in tehnikov je devet in samo trije administrativni nameščenci, vsi ostali pa so delavci.	K. C.
Cezanjevčanom k prazniku — PARTIZANSKI ZDRAVO!
Prebivalci bivše občine Cezanjevci zopet praznuje svoj praznik. Te dni se ponovno budi spomin na težke aprilske dni 1944. leta, ko so padala mlada življenja zato, da bi vstala velika svoboda. Zopet sega spomin nazaj v dobo, ko je sonce vstajalo s krvavo zarjo, krvavo prešlo svojo dnevno nebesno pot in zahajalo rdeče v rdečo noč. Pogled potuje nazaj in kljub kopreni, ki je kakor s tančico zakrila tiste strašne dogodke, vidi jasno pred seboj znane obraze mladega Slavinca, ki je v borbi padel v Jesenikovem bunkerju, vidi pa tudi potuhnjene obraze domačih izdajalcev, ki so v svoji pasji naturi izvohali bunker in privedli k njemu svoje krvave gospodarje — Nemce. Ta dogodek — odkritje bunkerja pri Jeseniku — pa je bil samo uvod v nadaljnje preganjanje prebivalstva cezanjevske občine. Sledile so deportacije, taborišča smrti, streli, grobovi.
Istega dne so aretirali gestapovci mladega Ribiča, ki pa je pobegnil o Vogričevce k Filipiču. Zjutraj ob treh sta se pripeljala k hiši dva kamiona, polna vermanov. Potem ko je mladi Janko ustrelil vodjo ptujske orožniške postaje, so poslali po ojačenje. Pripeljal se je še en kamion oboroženih vermanov. Klet, v kateri se je Janko skrival, so zasuli z bom-
bami. Kljub temu je Ribičev vzdržal v njej štiri ure, nato pa je zaradi nevzdržnega položaja zbežal skozi vrata proti sadovnjaku, kjer so ga dohitele sovražnikove krogle.
6. aprila so se gestapovci odpeljali s tremi avtomobili k Ribičevemu mlinu, kjer sta bila na seniku skrita partizana Belšak in Hojs. Razvila se je borba, v kateri je padel Belšak in dva gestapovca. Hojs in Ribič sta pobrala orožje in odšla.
Zaradi izgub, ki jih je utrpel okupator v teh bitkah, so odpeljali v taborišče številne družine. Med temi je bil tudi Janko Slavinec, starejši. Njega so obsodili kot vodjo partizanov. V Ptuju, kamor so vse odpeljali, so ga pretepali in mučili tako, da ga niti domačini niso več spoznali.
Petindvajsetega aprila so še enkrat grozotno odjeknili streli v Cezanjevcih. Pri Ribičevi žagi so bili postavljeni drogovi in ob njih se je zgrudilo petindvajset talcev. Devet jih je bilo iz cezanjevske občine, ostali pa iz okolice Ptuja. Med njimi so bili: Janko Slavinec, starejši, iz Cezanjevec, Ludvik Vrbnjak prav tako iz Cezanjevec, Rudolf Novak iz Branoslavec, Janko Jesenik in Franc Senčar s Stare ceste. Miha Magdič, Alojz Lesjak, Petek Matija z Desnjaka in Bogša s Stare ceste.
Konec aprila je padla v borbi z okupatorjem partizanka Marija Filipič, hči izseljene družine iz Vogričevec.
In potem spet deportacije v taborišča smrti...
Tako so si sledili dogodki v mračnem aprilu leta 1944.
Toda žrtve niso bile zaman. Namesto strahu so okupatorji vzbudili v ljudeh sovraštvo. Partizani so postajali v okolici vse številnejši. Začele so se borbe, Nemcem so morali priti na pomoč še umikajoči se kozaki ...
Kmalu se je med pokanje partizanskih pušk in nemških brzostrelk pomešalo topovsko grmenje z vzhoda. Vse bliže je prihajalo, vse bliže. Potem še divji beg pobesnelih »nadljudi« in sonce ni več vstalo krvavo in sonce ni več krvavo sijalo z neba in tudi večerna zarja njegova ni bila več krvava od krvi...
Svobodno je zadihala dežela, svobodno so zadihali tudi prebivalci cezanjevske občine.
Toda aprilskih dogodkov ne bodo nikoli pozabili. Z grozo se jih bodo spominjali, obenem pa s ponosom.
S ponosom, da njihov krvni davek ni bil zaman ...
OBVESTILO
Obveščamo vse prijatelje gledališča, oziroma vse, ki se zanimajo za gradnjo novega gledališča v M. Soboti. da bo v nedeljo ob 10. uri dopoldne v prostorih hotela »Zvezda« v M. Soboti
ZANIMIVO PREDAVANJE O SVETOVNIH GLEDALIŠKIH HIŠAH
spremljano s skioptičnimi slikami.
Obenem bo razstavljena maketa nove gledališke stavbe, ki jo bodo pričeli graditi v M. Soboti še v letošnjem letu.
VABLJENI!
VREMENSKA NAPOVED od 30. marca do 8. aprila Sredi druge polovice tega tedna manjše padavine in hladno, nato 4 dni lepo pomladansko vreme. Sredi prihodnjega tedna kratkotrajno poslabšanje vremena z manjšimi padavinami, nato zopet lepo pomladansko vreme. Od konca prihodnjega tedna dalje nekaj dni nestalnega vremena s pogostimi padavinami in močna ohladitev s slano. Tudi sneg do nižin je mogoč.
Dr. V. M.
Po občnem zboru Okrajne gostinske zbornice Murska Sobota
16 deklet s Cvena, iz Mote in Krapja. Krajevni odbor, kar velja tudi za ostale odbore v občini, sodeluje s SZDL, gasilci in ostalimi organizacijami, to pa zato, da lahko skupno nastopajo v slučaju požarov in podobnih nezgod. Ob priliki akcije za prostovoljno oddajo krvi se je v občini prijavilo nad 400 prostovoljcev. Najlepše pa se je izkazala organizacija RK z nabiralno akcijo za prizadete po toči, kjer je treba zlasti pohvaliti šolske otroke, to je podmladkarje v Križevcih, Logarovcih itd.
Ob koncu še to: Vaški odbori RK so lansko leto pomagali v 557 primerih in to vedno uspešno.
-st-
Če bi bilo več družbene odgovornosti . . .
Občni zbor Okrajne gostinske zbornice je sicer za nami, to pa še ne pomeni, da ga ne bi smeli tudi kritično oceniti, zlasti še zato, ker smo lahko posebno v M. Soboti priče dokaj burnim razpravam med gostinci. Če ocenjujemo te razprave po tem, kdo jih je sprožil in kaj zasledujejo, potem lahko sklepamo, da se prebujajo sile v socialističnem sektorju, ki se ne morejo sprijazniti s podrejeno vlogo v stanovskih (če že ne preveč cehovskih) okvirih delovanja same Zbornice.
Na zadnjih sindikalnih sestankih soboških gostincev sta se prerinila v ospredje dva aktualna problema, ki žulita socialistični sektor in terjata zategadelj tudi svojo odstranitev. Prvič: nesorazmerne obveznosti zasebnega in socialističnega sektorja napram Zbornici. Zasebni gostilničarji plačujejo Zbornici zelo skromne prispevke, zlasti še tisti, ki v svojih davčnih prijavah radi zatajijo del svojega prometa (in teh ni ravno malo, kakor je v našem časniku okrog Novega leta zapisal tudi R. P.). Določanje prispevka za Zbornico pa temelji prav na teh, večkrat nerealnih prijavah
prometa (1 odst. od prometa alkoholnih pijač), ko gre za privatne gostilničarje, medtem ko so morali socialistični gostinski obrati plačevati Zbornici sorazmerno prevelike zneske, ki so bili plod izračuna (10 promil od prometa alkoholnih pijač) njihovega stvarnega prometa po knjigovodskih pokazateljih. Posamezni gostilničarji so plačevali tako majhne zneske, da so se jim povrnili s poravnavo stroškov, če so prišli v M. Soboto na eno ali dvoje strokovnih posvetovanj. Drugič: tudi ključ, po katerem so lahko člani glasovali na občnih zborih, je bil mnogo bolj ugoden za privalni sektor. Vsak zasebni gostinski obrat, četudi je v njem zaposlen samo en človek (na prste bi jih lahko prešteli, ki zaposlujejo dva ali več), je lahko bil na zboru zastopan z enim glasom, medtem ko za socialistične obrate ni veljalo, da bi imeli glasovalno pravico vsi člani njihovih kolektivov ali pa vsaj ustrezno število izvoljenih delegatov. To nesorazmerje pri glasovanju je zlasti očitno, če povemo, da je v pomurskih socialističnih in zakupnih gostinskih obratih zaposleno skupaj 184 ljudi, v zasebnem sektorju pa 113 (po podatkih OGZ M. Sobota). Na zboru je torej lahko prišlo do tega, da so zasebniki preglasovali svoje vrstnike iz socialist, sektorja, ker so bil zadnji v manjšini. Tako preglasovanje po lahko rodi nezaželene posledice, posebno tedaj, ko gre za koristi v glasovalnem stroju podrejenega socialističnega sektorja.
Zahteva soboške sindikalne organizacije gostincev po enakomernejšem razdeljevanju obveznosti do Zbornice in ustrezni reviziji pravil Zbornice, s katero naj bi zagotovili enakopravnost obeh sektorjev pri glasovanju, je potemtakem upravičena tudi tedaj, če jo motrimo v luči dohodka, ki ga prispeva družbi eden ali drugi sektor. Naposled pa bi moral biti to tudi odločilen činitelj: deliti pravice tako, kakor kdo izpolnjuje svoje obveznosti. Družbenega činitelja v tem pogledu res ni mogoče zanikati.
Občni zbor Okrajne gostinske zbornice je potekel v znamenju teh nasprotij, ki jih bo potrebno brezpogojno odpraviti, če hočemo doseči, da bo Zbornica zares tudi družbeni organ. Večji del po zaslugi zasebnikov, ki so imeli na zboru prednost v številu glasov, so obšli prvi problem, drugega pa tudi niso načeli. Nepravilnosti pa so bile zabeležene tudi pri glasovalnem postopku, ko so volili novo vodstvo Zbor-
nice. Tako sta na primer za en zasebni gostinski obrat glasovala prizadeti gostilničar in njegova hčerka, dalje se je poslužila glasovalne pravice natakarica, ki ni nikjer v službi, niti nima svoje gostilne, navzočim je bil premalo obrazložen glasovalni postopek, nekateri volivci so površno izpolnili svojo dolžnost, volilna komisija je pomanjkljivo izpolnjene glasovalnice prištela med veljavne in občni zbor je naposled potrdil tako ugotovljene volilne rezultate. Omenimo naj še ugotovitev soboških gostincev, ki meri na to, da je občni zbor potekel v znamenju netolerantnosti zasebnikov do socialističnega sektorja in da nista prišla v novo vodstvo dva člana, ki bi sicer bila izvoljena, če bi volilna komisija prav postopala.
Na prvi seji novega upravnega odbora Gostinske zbornice — bila je pretekli petek — je bilo še bolj burno. Živahna razprava, ki je nekajkrat prerasla celo v kreganje, je v glavnem potrdila upravičenost pripomb sindikalne organizacije soboških gostincev. Tajnik Gostinske zbornice, ki je kmalu po občnem zboru — potem, ko je izvedel za kritične pripombe zastran samega volilnega postopka — dal volilne lističe sežgati, je priznal, da ni bil gostilničar J. iz Radgone pravilno izvoljen. Tudi člani volilne komisije, ki so se sicer branili pred očitki, so dejali, da so pri ugotavljanju volilnega rezultata upoštevali tudi tiste volilne lističe, na katerih ni bilo zaokroženih enajst številk, od katerih je vsaka označevala kandidata, ki naj bi prišel v novo vodstvo, čeprav bi taka glasovalnica morala biti neveljavna, ker je bilo na občnem zboru rečeno, da je potrebno številko vsakega voljenega kandidata obkrožiti. Predstavniki nekaterih socialističnih obratov so zagrozili, da bodo spričo takega ravnanja in prakse do socialističnega sektorja primorani izstopiti iz članstva Zbornice. Štirje navzoči odborniki pa so svoj položaj kar ponudili drugim, ali pa so sc izrekli za ostavko, kar gotovo ni dobro spričevalo odgovornosti do poslanstva Zbornice in njene družbene vloge, hkrati pa meče slabo luč tudi na tiste, ki so na občnem zboru pravilno opravili svojo volilno dolžnost.
Seveda ne kaže zanikati dejstva, da so se po burni razpravi že na prvi seji odločili za nekatere spremembe v dobro socialističnega sektorja — ustrezno revizijo pravil in povprečno zmanjšanje njegovih prispevkov za 3 promile, o čemer še bodo bolj natančno pogovorili s predstavniki soc. sektorja na bližnjem posvetovanju. Prav tako so bili enotni v tem, da naj bo letošnji občni zbor dobra šola za prihodnjič. Ni pa se mogoče iznebiti vtisa, da so le premalo odgovorno ocenili dogodke na tem zboru, kajti primarno je dvoje: upravičen dvom v zakonitost volilnega postopka, ki je bil vse preveč »domač«, in opravljanje številnih poslov in nalog, ki so zaupane Zbornici kot družbenemu organu. In vprašanje je, ali bo sedanje vodstvo tem družbenim nalogam tudi doraslo.	S. K.
SZDL pri Gradu bo pomagala mladini
pri njenem delu
Socialistična zveza se kot javna tribuna našega ljudstva tudi v Pomurju vse bolj uveljavlja. To so pokazali dosedanji občni zbori, to je pokazal tudi zadnji občni zbor pri Gradu. Na njem so grajali delo nekaterih funkcionarjev, ki bodisi zaradi prezaposlenosti ali pa tudi zaradi malomarnosti zanemarjajo delo v organizaciji. Posledica tega je bila, da delo tudi v ostalih društvih (gasilskem, Rdečem križu, pri mladini) ni bilo tako kot bi moralo biti. Mladina je n. pr. morala delati sama. Dolgo se zanjo ni nihče zmenil. Če pa so se dogajali kakšni nelepi primeri, je znal vsak, tudi tisti, ki ni ničesar storil, da bi se kaj takega ne dogodilo, pokazati s prstom, češ: »Današnja mladina!«
Grad kot središče kulturne, politične in gospodarske dejavnosti, ni pokazal dovolj uspehov, čeprav bi moral biti vzor napredka ostalim vasem.
To in še kaj so si na zadnjem občnem zboru povedali člani SZDL v oči. Na koncu pa so sklenili, da bodo imeli v bodoče rednejša predavanja Ljudske univerze, pripravili bodo vse potrebno za odkritje spominske plošče žrtvam fašističnega nasilja, sklicevali bodo redne se-
je in pravočasno pobrali članarino, budno bodo spremljali vsa politična in gospodarska dogajanja in zlasti posvečali več pozornosti mladini, ji pomagali pri graditvi igrišča in pri drugem udejstvovanju.
-n.
Zbor kmetovalcev v Gomilicah
V Gomilicah je bil preteklo nedeljo zbor kmetovalcev. Udeležili so se ga člani KZ Gomilice in ostali kmetovalci. Zastopnik Okrajne zadružne zveze M. Sobota je predaval o izboljšanju kmetijstva. Kmetovalci so se zanimali za bolezni živine ter govorili o izbiri dobrega semenja. Čebelarji so razpravljali tudi o škodi, ki so jo utrpeli lani. Zborovalci so izvolili člane poljedelskega, živinorejskega, sadjarskega in čebelarskega odbora.
Zadružniki so sklenili, da bodo zamenjali semenski krompir in žitarice.
Zapis o obenem zboru Okr. gasilske zveze M. Sobota
V	gasilska društva
več političnega dela
V	četrtek 22. marca je bil v M. Soboti občni zbor Okrajne gasilske zveze. Občnega zbora se je udeležilo čez 50 delegatov iz vseh občinskih gasilskih zvez Pomurja. Zbrane sta pozdravila tudi podpredsednik republiške gasilske zveze tov. Srečko Dimec in sekretar OO SZDL tov. Jože Gričar.
Najprej nekaj številk.
V murskosoboškem okraju je 8155 gasilcev, ki so včlanjeni v 246 gasilskih društvih. V okraju je 44 gasilskih domov in 88 orodjišč, v katerih je 163 ročnih in 79 motornih brizgaln.
Drug, še bolj važen statistični prikaz pa kaže, v kakšnem številu so včlanjena posamezna društva ali gasilci v SZDL. V tem oziru je najboljša Radgona, kjer je 99 % vseh članov gasilskih društev včlanjenih v SZDL, najslabše pa je tišinsko območje, kjer je med gasilci komaj 37 odstotkov članov SZDL. V vseh ostalih občinah se giblje odstotek gasilcev, članov SZDL, med 60 in 70 %.
Občni zbor je pokazal, da je v naših gasilskih društvih premalo političnega dela. Stari nazori o pomenu gasilske organizacije in njenem mestu v družbi se najmočneje odražajo prav v tistih krajih, kjer je v gasilskih vrstah premalo članov SZDL. V takih društvih je tudi premalo razumevanja za naraščaj. Preslabo je sodelovanje gasilskih društev z ostalimi družbenimi organizacijami kot so Rdeči križ, Ljudska tehnika itd. Na to slabost je opozoril delegate tudi podpredsednik republiške gasilske zveze, tov. Srečko Dimec.
Posamezna poročila in omembe nekaterih diskutantov so potrdila, do je v gasilskih društvih premalo mladine. Graje vredni so pojavi, ko nekateri starejši člani ljubosumno čuvajo svoje strokovno znanje. Boje se, da jih bodo potisnili mlajši ob stran. Mladincem in mladinkam, posebno tistim, ki opravijo izpit, je treba dati možnost, da svoje znanje pokažejo in utrdijo tudi pri praktičnem delu. Samo 2,5 % gasilcev-mladincev in 4,5 % gasilcev-pionirjev med celotnim članstvom potrjuje ta nezdrav
pojav ali bolje rečeno ostanek v naših gasilskih društvih. Razveseljivo pa je dejstvo, da je mladina pripravljena delati v gasilskih društvih. Tako posamezniki kakor vodstva bodo morala to v bodoče resneje ocenjevati. Tudi žene so bile doslej v gasilskih vrstah premalo zastopane. Statistika požarov kaže. da so povzročili eno četrtino vseh požarov prav otroci. Žena-mati ali pa mladinka — bodoča mati bo s sodelovanjem v PGD, seznanjena z vsemi načeli gasilske preventive in s pravilno vzgojo otrok, lahko preprečila marsikateri požar. Še važnejši pri tem pa je poudarek enakopravnosti žena.
Gasilska društva se morajo otresti golega prakticizma. V bodoče bo treba poživiti v gasilskih društvih družbeno življenje. PGD naj prirejajo igre, koncerte itd., ne smejo pa biti gasilske prireditve zgolj veselice, kakor je bilo doslej v navadi.
Organizacijsko delo je bilo dobro kljub težavam v zvezi z združitvijo obeh bivših okrajnih gasilskih zvez, murskosoboške in ljutomerske. V okraju je zdaj 10 občinskih gasilskih zvez, ki so se le s težavo zasidrale v novi politično-teritorialni ureditvi in to predvsem zaradi finančnih težav ter nekaterih nejasnosti glede pristojnosti izvajanja posameznih nalog. Na gasilskih nastopih je lani sodelovalo 21 tisoč gasilcev in gasilk, bilo je prirejenih 39 tečajev. Izpite za strojnike je opravilo 45, podčastniške izpite pa 73 članov, od tega 19 mladink. Med letom je bilo prirejenih tudi 82 strokovnih predavanj.
Ob koncu občnega zbora je podelil podpredsednik republiške gasilske zveze tov. Srečko Dimec nekaterim članom priznanja Gasilske zveze Jugoslavije.	-jm
PROGRAM
proslave
krajevnega praznika
v Cezanjevcih
4.	aprila
ob 19. uri: Sprejem partizanskih patrulj in bakljada pri zadružnem domu v Žerovincih;
ob 20. uri: »Micka, premisli si«, igra iz partizanskega življenja, uprizori igralska skupina prosv. društva »Francé Prešeren« s Stare ceste.
5.	aprila
ob 8.30 uri: Sprejem gostov pri poslopju krajevnega urada Cezanjevci;
ob 9. uri: slavnostna seja Krajevnih odborov Stara cesta in Cezanjevci; ob 9. uri: slavnostno zborovanje s kulturnim programom, ki ga bodo izvajali: godba na pihala in moški pevski zbor DPD »Svoboda« Ljutomer, domača prosvetna društva in pionirji osnovnih šol; ob 10.30 uri: Mile Klopčič: »Mati«, enodejanka iz partizanskega življenja, uprizori dram. skupina prosvetnega društva »Ivan Cankar«, Cezanjevci; ob 11. uri: polaganje vencev pri spomenikih padlih borcev NOB in žrtev fašističnega nasilja.
Popoldne prijateljsko tekmovanje strelskih družin in druge prireditve okoliških društev.
Pripravljalni
odbor
Rdeči križ v Ljutomeru se uveljavlja
V novi ljutomerski občini deluje poleg občinskega odbora 29 krajevnih odborov Rdečega križa s 3000 člani. To je številka, ki kaže, da se RK uvršča med najmočnejše množične organizacije v občini. Občinski odbor RK ima sposobno vodstvo; to se namreč zrcali v živahni delavnosti krajevnih odborov, ki so si uredili službo prve pomoči ter razpolagajo s sanitetnim materialom in izurjenimi bolničarji.
Najboljši krajevni odbor imajo na Cvenu, kjer deluje 8 postaj za prvo pomoč. V vsaki vasi imajo nekaj mlajših bolničarjev, ki so si pridobili znanje na strokovnih tečajih. Tudi v minuli zimi so imeli takšen tečaj katerega je obiskovalo
V Radgoni bodo ustanovili
knjigovodsko-revizijski zavod
Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora v Gor. Radgoni so razpravljali predvsem o problemih sveta za gospodarstvo. V Radgoni primanjkuje dobrih knjigovodij, zato so odborniki ObLO sklenili, da bodo ustanovili v Radgoni knjigovodsko-revizijski zavod. Na predlog
sveta za gospodarstvo bodo izvolili potrošniške svete v radgonskih trgovinah Sloga in Železnina. Potrošniške svete bodo uvedli tudi v trgovinah Apače in Radenci.
Zelo pereče vprašanje v občini so ceste. Februarja je bila akcija za čiščenje jarkov in nekatera manjša popravila na cestah. Za popravilo cest bi bilo potrebnih najmanj 10 milijonov din. Polovico-teh sredstev bodo zbrali v obliki občinskega samoprispevka, o katerem so razpravljali na zadnjih zborih volivcev.
Odborniki so sprejeli odlok o začasnem financiranju potreb ObLO za april in maj. Začasni proračun znaša 14 milijonov 775 tisoč din. Od tega zneska je določenih za prosveto 4 in pol milijona, za zdravstveno zaščito pa 2 milijona 200 tisoč din.
Odborniki so poročali na seji ObLO o poteku zborov volivcev, na katerih so razpravljali predvsem o davčni politiki. Zbori so uspeli povsod razen v Žepovcih.
Ika
Več pozornosti požarnovarnostnim ukrepom
Zaščita pred požari še vedno ne uživa take pozornosti kot jo zasluži. Navadno prevladuje mnenje, da so vsi izdatki potrošeni v ta namen negospodarski in jih ni mogoče opravičiti. Požar v podjetju »VRBA« v Murski Soboti ponovno dokazuje kakšno škodo utrpi skupnost prav zaradi nepravilnega odnosa poedincev in nekaterih gospodarskih organizacij do požarnovarnostnih ukrepov. Baraka, ki je zgorela pri Vrbi, je bila zavarovana samo za vsoto 1 milijon in pol. škoda pa je ocenjena na približno 4 milijone.
Praksa je pokazala, da požarne komisije občinskih ljudskih odborov niso dovolj skrbele za odpravo posameznih pomanjkljivosti, ki so jih ugotovile pri pregledih kurilnih naprav in dimnikov. Niso izdajale odločb, niti predlagale posamezni-
kov sodniku za prekrške v kaznovanje. V pogledu požarne varnosti so v najbolj kritičnem stanju poslopja stanovanjske skupnosti. Hišni sveti bi morali skrbeti, da se taki nedostatki odpravijo.
Požarnovarnostna in operativna gasilska služba v industrijskih podjetjih ni zadovoljiva. Ko so prevzeli kolektivi vodstva podjetjih, so prevzeli s tem tudi odgovornost pred morebitnimi požari in drugimi nezgodami. Upravni organi v podjetjih bi morali posameznim članom kolektiva pravilno pojasniti pomen požarne varnosti, predvsem pa bi jih morali navajati v to, da bi se vključili v gasilska društva.
Zelo resno vprašanje požarne varnosti so skladišča lahkovnetljivih snovi. Tak primer je skladišče v Radgoni, kjer bo treba ukreniti
čim prej vse potrebno ali pa preseliti skladišče na bolj primerno mesto.
Najvažnejša pri požarni varnosti so sredstva za gašenje t. j. predvsem voda. Občinski ljudski odbori bodo morali poskrbeti za zgraditev posebnih vodnih bazenov, zajeziti bo treba na primernih mestih tudi potoke, da se bo zbirala voda. Pri tem delu bi naj pomagali člani PGD oziroma gasilska društva kot celote. Vsako gasilsko društvo bi moralo proučiti v svojem kraju predvsem naslednje stvari: vodne prilike, važni objekti, dovozne ceste ali poti, način gradnje in strnjenost naselja. Le pri dobro proučenem stanju na požarišču bo mogoče požar pogasiti ali pa vsaj omejiti in tako preprečiti škodo, ki bi jo utrpela družba.
-J
»Halo, halo! Letimo
Večkrat me dijaki nižjih razredov gimnazije sprašujejo, kako piloti, ki se nahajajo visoko v zračnih višinah, vedo, kje se nahajajo? Zlasti jih zanima kako se znajdejo v megli in v oblakih. Pripovedujejo mi, da radi prebirajo »Pomurski vestnik«. »Jaz ga berem stalno, drugi pa poslušajo« mi je dejal tretješolec. Zato sem sklenil, da bom od časa do časa pokramljal s temi mladinci bralci preko »Vestnika«, da ga bodo še raje prebirali.
Smo v dobi silnega poleta in razmaha tehnike. Ni torej nič čudnega, če naš mladi rod z zanimanjem zasleduje njen razvoj. Je pa tudi pravilno, kajti naša mlada socialistična domovina potrebuje mlad, tehnično izobražen naraščaj.
Vsaka letališka postaja ali kakor jo s tujo besedo imenujemo »aerodrom«— zračno tekališče ima zemljevid sveta, na katerem so točno zaznamovane zračne poti po celinah. Za nas je pač najvažnejša tista, ki pelje preko naše domovine iz Avstrije in vodi preko Ljubljane v Zagreb in od tam v Beograd—Skoplje do Dimitrograda oziroma Soluna, kjer zapušča naš zračni prostor. Ta zračna črta je neke vrste zračna letalska cesta ali kakor jo imenujejo piloti »aerostrada«. Saj veste, da imamo »avtostrado« — avtomobilsko cesto Zagreb—Beograd, ki jo je gradila pred leti naša mladina. Po tej zračni cesti vozijo naši in avioni ostalih držav. Tu vozijo ameriški »Clipper-ji«, švedski »SAS« in švicarski »Swissair«, holandski »KLM«, francoski »Air France«, izraelski »Elal« itd. Promet po tem zračnem hodniku, ali kakor mu pravijo »koridorju« je zlasti v poletnem času zelo velik. Rekli boste, ali ni nevarno? Ne, ni. Poglejmo, zakaj ni? Ves zračni prostor na kontinentih je razdeljen na zone ali prostore. V središču vsake zone se nahajajo močne radiooddajne postaje, ki jih upravlja letalska služba. Te radiooddajne postaje so stalno v
zvezi s piloti v zrakoplovih in jim točno sporočajo kje se nahajajo, kako visoko naj lete in kakšno je vreme. Sploh vse, kar pilote zanima. Sporočajo pilotom v letu najvažnejše podrobnosti. Ko pilot preide v naš zračni prostor, sporoči naši najbližji letalski sprejemni postaji, ki ga odslej vodi do
Prof. Štefan Rous
naslednje letalske postaje. Ves čas mu daje napotke, kakšne višine se mora držati in ali mu prihaja nasproti kako letalo. V Jugoslaviji so take letalske oddajne in sprejemne postaje v Ljubljani, Zagrebu. Beo-
gradu na zemunskem letališču. Letala, ki potujejo preko naše države od zapada proti vzhodu vodi zagrebška postaja do Slavonskega Broda, od tam pa do vzhodne oziroma južne meje zemunska postaja. Obratno pa zemunska in nato zagrebška. Kakor hitro avion prekorači našo državno mejo in pride v naš zračni prostor se mora obvezno javiti najbližji oddajni oziroma sprejemni postaji. Od tega trenutka dalje ga vodijo naši letalski uslužbenci in odgovarjajo za njegov varen polet. Kako pa n. pr. uslužbenci zagrebške letališke postaje vedo kje in na
POMURSKI VESTNIK 29. marca 1956
2
nad Alpami !«
kaki višini se avion nahaja? Gotovo ste že slišali o radarju. To je zelo precizna — natančna naprava, ki o njem sodobna fizika natančno govori. Zato vam ga ne bom podrobneje razlagal. S pomočjo radarja se vrši vse vodstvo aviona v zraku. Na rudarjevi plošči opazujejo v obliki senčne točke — silhuete-pot aviona. Višino pa pilot sporoči oziroma mu sporoče iz postaje.
Razen radiooddajnih (sprejemnih) postaj so pa še posebne zelo natančne naprave imenovane »radio fari«, ki noč in dan izžarevajo radio valove in od časa do časa oddajajo posebne znake, ki pilota usmerjajo. To so neke vrste svetilniki, ki se nahajajo na ozemlju, nad katerim avion leti. Na pilotski karti so zelo natančno naznačeni. Vsi, ki ste že potovali z ladjo po našem Jadranu po noči, ste opazovali razne signalne luči po pristaniščih, otokih, čereh, ki sproti signalizirajo kapitanu ladje, ali je pristanišče prosto in ali je vožnja varna. V Jugoslaviji je takih radio farov nekaj nad petdeset. Te naprave v vsakem dnevnem času (tudi ponoči) ne glede na vreme, pilota točno usmerjajo. Stopiva sedaj v duhu na ljubljansko letališče. Potrkajva na vrata pisarne, kjer opravlja službo letalsko osebje. Prvo kar nama pade v oči, so dragoceni aparati radio telefonije in gonimetra. Nameščenci, ki jih zagledava v tem prostoru, so zelo resni, natančni in zbrani. Zaposleni so vsak trenutek. Mojstrsko vodijo svoj posel. Vsak trenutek so pripravljeni odgovarjati in dajati navodila pilotu v zraku. Njihovi varovanci v zraku od njih pričakujejo vsak trenutek poročil. Morda bova slišala razgovor s pilotom, ki se bori nekje v Alpah z gosto meglo. Megla je velik sovražnik avijatičarjev. Če je megleno, tedaj imajo uslužbenci letalske službe polne roke dela. »Halo, halo Ljubljana! Nad Karavankami smo — 4000 m višine, kako je z vremenom pri vas?« »Držite višino, vreme je
mirno, megla je gosta«. Ste slišali, odgovorite! Slišali, hvala!« Tako se. vrši pogovor med nebom in zemljo. Ta »hvala« je najbolj iskrena, ker so elementarne sile večkrat zelo muhave. Nad nami je lahko sončno vreme, toda nekaj deset km od nas lahko razsaja nevihta z gromom in bliskom. Zato tolažilčev odgovor z zemlje blagodejno vpliva na pilota, ki se bori z nebrzdanimi elementarnimi silami. Letalska kontrolna služba je neprekinjena. Na podlogi mednarodnega sporazuma se govori med pilotom in zemljo vrše v angleškem jeziku. Toda zgodi se, da inozemski pilot ne obvlada angleškega jezika. Zato morajo kontrolni uslužbenci obvladati tudi francoščino, nemščino in italijanščino. Kontrolni uslužbenci se namreč dobro zavedajo, da je usodu ljudi v zraku večkrat odvisna od njih. Oni morajo biti spretni in hitri, ker vsaka najmanjša nedoslednost ali površnost lahko povzroči usodno katastrofo.
Poskusimo zasledovati let aviona n. pr. z Dunaja v Zagreb. Preden letalo krene na pot, letalska postaja na Dunaju sporoči zagrebški postaji točne podatke o letalu in čas leta. Tako ima naša kontrolna služba točne podatke o avionu. Obenem mu naša kontrolna služba sporoči, da je polet dovoljen in pristanek možen. Če bi pa slučajno kak avion zgrešil smer ali zašel neprijavljen v naš zračni prostor, pokličejo pilota, da se spusti na najbližje letališče. V primeru, da tega ne bi storil, ga primora naša zračna služba na prisilni pristanek.
Tako vrše kontrolno službo po vseh deželah z največjo natančnostjo in usmerjajo polete. Potniki jim zaupajo, kakor mi železničarjem in mornarjem zaupamo svojo usodo. Po dnevi in ponoči potuje visoko nad nami nešteto ljudi iz raznih dežel v široki svet po službeni dolžnosti, medtem ko mi mirno počivamo ali hodimo po trdnih tleh.
V lendavski občini potrebujejo osemenjevalno
postajo
Pred dnevi je bila v Lendavi četrta seja Sveta za kmetijstvo ObLO. Člani sveta so se seznanili s popisom goveje živine in anketo o osemenjevanju goved. V občini je 7.651 krav za pripuščanje in le 37 plemenskih bikov. Primanjkuje najmanj 40 plemenjakov. Od 3.418 lastnikov krav se je izjavilo za osemenjevanje 661 ali 19 odst. V Lendavi je sicer od jeseni leta 1953 delovala osemenjevalna postaja, v kateri so mesečno umetno oplodili okrog 40 krav. Zadnje jeseni pa so postajo ukinili kljub temu, da ji je občina zagotovila dobre pogoje za nadaljnje delovanje. Veterinarski zavod iz M. Sobote pa tokrat ni pokazal potrebnega razumevanja.
Za ustanovitev in poslovanje postaje bi bilo potrebnih okrog 5,5 milijona din. Če pa bi nabavili potrebne plemenske bike, bi potrebovali 12.5 milijona din. Prvi račun je prav gotovo bolj gospodarski, zlasti če upoštevamo, da lahko z osemenjevanjem zmanjšamo jalovost in nalezljive spolne bolezni. Člani sveta so zato sklenili, da je treba ustanoviti v Lendavi osemenjevalno postajo, ki bi imela svoje podružnice v naslednjih vaseh: Gaberje, Hotiza, V. in M. Polana, Turnišče, Dobrovnik, Genterovci in Dolina.
Svet je tudi sklenil, da je potrebno 21 rejcem plemenskih bikov
izplačati dopolnilno vzdrževalnino oziroma nagrado za lani v znesku 115 tisoč din.
Živahna je bila tudi razprava o delovanju Vodne skupnosti; ugotovili so, da še dosedaj niso nič sto-
rili za regulacijo potokov v lendavski okolici. Če se stanje v tem
  pogledu ne bo izboljšalo, bodo v Lendavi primorani ustanoviti ločeno upravo Vodne skupnosti.
Člani sveta so ugotovili, da je delo v zvezi s čiščenjem in škropljenjem sadnega drevja v polnem razmahu.	-jo
Letošnje leto po napovedih vremenoslovcev
Da nam bo delalo letos vreme precej preglavic, kažejo prvi muhasti spomladanski dnevi. Kaj pravijo o vremenu nekateri vremenoslovci! Člani tokijske zvezdarne so pred kratkim sporočili nekatere ugotovitve dosedanjih opazovanj. Med drugim so navedli tudi posebnosti vremena v letošnjem letu. Trdijo, da bo julija v Srednji Evropi in v Južni Aziji močno snežilo. Predvidevajo mraz do 15°C. Sodelavec kalifornijskega observatorija dr. Henry Wueen napoveduje v vseh Združenih državah Amerike močne viharje, ki bodo povzročili po njegovem mnenju precej škode. V Ameriki se že resno pripravljajo na napovedano vremensko katastrofo, atomski strokovnjaki pa si že nekaj časa belijo glave ali ne bi bilo umestno poslati v stratosfero nekaj vodikovih bomb. Nekateri strokovnjaki trdijo, da bi bilo mogoče z eksplozijo nekaj bomb v višini 40 tisoč metrov preusmeriti in razbiti zračne tokove. Večina znanstvenikov pa svari pred tem dejanjem, ker bi baje lahko nastale
zaradi tako močne eksplozije motnje pri kroženju našega planeta. Neki zelo razširjeni ameriški dnevnik je pred kratkim priobčil daljšo razpravo, v kateri predlaga predstojnik Chikaške zvezdarne naj bi pred nastopom viharja, ki ga bodo javile še večje pege na soncu kot so jih opazili letos februarja, izselili prebivalstvo iz vseh večjih mest. Ker bo trajal vihar po napovedih samo nekaj ur, bi bila to še najboljša rešitev.
Lahko smo prepričani, da bomo dobili tudi mi kak delež. Najbolj verjetne so snežne padavine, ki jih napovedujejo japonski vremenoslovci. Angleško vremenoslovsko glasilo »The whether«, je pred kratkim objavilo, da bo letos od novembra do marca prihodnjega leta neprestano deževalo in to predvsem v jugovzhodnem predelu Evrope.
Vsi astronomi pa so si edini v tem, da so vzrok napovedanim vremenskim motnjam sončne pege, ki so se pojavile na sonca letos februarja.
Vesti iz lendavske občine
Madžarska narodna manjšina je tudi letos lepo proslavila svoj nacionalni praznik. V dvorani hotela »Triglav« je bila na predvečer 15. marca svečana akademija, ki jo je organiziral Občinski odbor SZDL. O pomenu prazniku je govoril sekretar Obč. odb. SZDL tov. Štefan Gjefi. V programu so sodelovali dijaki nižje gimnazije in orkester DPD Svoboda. Podobne proslave so bile tudi v ostalih vaseh, kjer prebiva madžarska manjšina.
Zadnjo nedeljo so nas presenetili člani Taborniškega lutkovnega gledališča. Nastopili so z igro v štirih dejanjih »Lenuh Poležuh«. Igro so si ogledali lendavski pionirji. Prav bi bilo, če bi se lutkovno gledališče predstavilo tudi odraslim, saj s svojim delom to gotovo zasluži.
Sekcije DPD Svoboda so v zadnjih tednih precej razgibane. Člani pevskega zbora se pod vodstvom prof. Vladimirja Močena pripravljajo na samostojen koncert. Slovenska dramska skupina pa se je lotila zahtevne zgodovinske igre »Javni tožilec«, ki bo uprizorjena koncem meseca aprila.
V Dolgi vasi, ki je nekak podaljšek Lendave, se vaščani zavzemajo za ustanovitev otroškega vrtca. Otroci iz Dolge vasi
že več let obiskujejo lendavski vrtec. V vasi imajo za otroški vrtec primerne prostore v osnovni šoli.
Gasilci v Radmožancih tudi v letošnji zimi niso držali križem rok. Naštudirali so igro »Amit az erdö mesél«. Zadnjo nedeljo so dvakrat nastopili v domači vasi, kjer so si prireditev ogledali številni domačini in okoličani. V prihodnjih tednih bodo Radmožančani gostovali tudi v sosednjih vaseh.
-jo
LENDAVSKI PIONIRJI - OBČINSKI ŠAHOVSKI PRVAKI
Zadnje tedne je bilo v lendavski občini odigranih več šahovskih turnirjev. Izbrati je bilo potrebno najboljša pionirska moštva, ki so se minulo nedeljo pomerila v Lendavi za naslov občinskega prvaka.
Že v zgodnjih dopoldanskih urah so se zbirali v lendavski osnovni šoli številni mladi šahisti. Iz dvajset kilometrov oddaljenega Kobilja so prišli kar z vozom, iz Radmožanec in Gaberja pa peš. Pred začetkom turnirja sta pozdravila pionirje v imenu Društva prijateljev mladine tov. Drago Lugarič in predstavnik šahovske sekcije DPD Svoboda. Navzočih je bilo tudi več prosvetnih delavcev.
V višji skupini so nastopila štiri moštva, med njimi: Nižja gimnazija Lendava, Osemletne šole: Gaberje, Radmožanci in Kobilje. Moštvo nižje skupine Osnovne šole v Lendavi tudi tokrat ni imelo nasprotnika, tako so postali občinski prvaki brez borbe. Med ostalimi šahisti so igrali precej dobro šahisti iz Gaberja, ki so od minulega leta precej napredovali. Napredek je opaziti tudi pri pionirjih iz Radmožanec. Kobiljčani so mlado moštvo in jim še primanjkuje znanja. Končna zasedba mest v višji skupini je sledeča: 1. Nižja gimnazija Lendava, 2. Osemletna šola Gaberje, 3. Osemletna šola Radmožanci, 4. Osemletna šola Kobilje. Prvaki v obeh skupinah so pionirji lendavskih šol. Nižja skupina Osnovne šole v Lendavi je bila lani na drugem mestu celo v republiškem merilu. Ali si bodo utrli pot do Ljubljane tudi letos, bo pokazalo okrajno prvenstvo.
Društvo prijateljev mladine v Lendavi je vse sodelujoče pionirje pogostilo. Občinski ljudski odbor in DPM sta poskrbela tudi za darila. Nagrajena so bila vsa sodelujoča pionirska moštva.	-jo
SAMO DO 5. APRILA
je še čas, da se vpišete v članstvo Prešernove družbe za leto 1957. Člane vpisujejo vsi poverjeniki, knjigarne in podružnice Slov. poročevalca in Ljudske pravice.
Iz naših krajev
Pred kratkim so uprizorili v Veliki Polani veseloigro »Poslednji mož«. Igralci so se zelo potrudili, saj so igro pripravljali več tednov v nezakurjeni dvorani. Igralci, večinoma mladinci, so sklenili, da bodo gostovali v bližnjih vaseh.
Na občnem zboru mladinskega aktiva v Rogaševcih so ugotovili, da mladina premalo sodeluje v vodstvih množičnih organizacij in posameznih svetih občinskega ljudskega odbora. Na občnem zboru so skle-
nili, da bodo ustanovili društvo Partizan in pomagali pri graditvi kulturnega doma.
Šolski odbor v Rogaševcih bo letos poskrbel za ureditev šolskega dvorišča in bližnje okolice.
V	Serdici je imela mladina ustanovni občni zbor. Okrog 30 mladincev in mladink je izvolilo vodstvo aktiva. Za predsednika so izvolili Fridriha Bučka.
V	Pertoči so gostovali gasilci iz Serdice. Uprizorili so igro »Rokovnjači«.
V	prejšnjem tednu je zgorelo stanovanjsko in gospodarsko poslopje kmetovalca Štefana Vorija v Mali Polani. Škoda je ocenjena na 300 tisočakov. Ogenj je izbruhnil v lesenem dimniku, kjer so se vžgale saje. Nastala škoda je tem večja, ker poslopje ni bilo zavarovano pri DOZ.
V	ljutomerskem vrtcu je bila pred kratkim lepa prireditev, ki so jo pripravili ljutomerski cicibani. Na sporedu so bile deklamacije, pevske točke, rajalne igre ter kratki prizorčki. Obiskovalci so bili z izvajanjem najmlajših zelo zadovoljni.
IZ GRADIŠČA OB MURI
Tehnika napreduje — pravijo gradiški gasilci na sestankih, ko razpravljajo o novi motorni brizgalni. V vasi, ki ima komaj 60 hišnih številk, je čez štirideset izprašanih gasilcev. Ob dolgih zimskih večerih so prirejali sestanke in razpravljali samo o brizgalni. Zmenili so se, da bodo zbirali prostovoljne prispevke. Domenjeno — storjeno. Zbrali so precej denarja, nekaj pa bo prispevala okrajna gasilska zveza. Po tej nabiralni akciji govorijo v Gradišču samo o dnevu, ko bodo dobili novo motorno brizgalno. Izmed najboljših članov bodo določili nekatere za strojnike itd. Staro brizgalno bodo rabili pri čiščenju vodnjakov Malo čudno pa se jim zdi, zakaj ni domača zadruga za novo brizgalno čisto nič prispevala.
V	Gradišču obstoja mladinski aktiv. Letos bo uredila gradiška mladina svojo knjižnico in to v zadružnem domu kjer so za to najbolj primerni prostori.
Pred nekaj dnevi je praznoval v Gradišču štiriindevetdesetletnico najstarejši vaščan Jože Kuhar. Kljub visoki starosti se še dobro počuti, le vid — tako pravi — mn je pričel pešati.
Lepo so zapeli tišinski pevci
Prejšnjo soboto in nedeljo so se tišinski pevci prvič predstavili poslušalcem. Pevsko društvo na Tišini je sicer že tradicionalno, toda v umetniški interpretaciji nikoli ni preseglo ozkih meja vaških pevskih zborov.
Tokrat pa so zapeli ubrano, z dovolj čustveno barvitostjo 15 pesmi. Večinoma so bile narodne pesmi raznih prirediteljev, nekaj med njimi pa je bilo tudi umetnih (Adamičevih). Poleg teh so zapeli še makedonsko »Bolen mi leži«, ki so jo podali še posebno lepo, tako da so jo morali ponoviti. Res je sicer, da je še tu in tam zašepalo (nejasni prehodi, neizrazite višine in nižine) in da so bile na sporedu lažje pesmi. Toda dejstvo je, da so ljudje zadovoljni zapuščali prostore. Koncert je vsekakor uspel. Posrečeno je bilo tudi to. da je napovedovalka sproti razlagala pesmi na primeren
PRIKROJEVALNI TEČAJ PRI VIDMU OB ŠČAVNICI
Odbor zadružnic pri Kmetijski zadrugi Videm ob Ščavnici že nekaj časa zelo aktivno deluje. Nedavno je bil na njegovo pobudo organiziran dvomesečni prikrojevalno - šiviljski tečaj, ki se ga je udeležilo 39 žena in deklet od Vidma in bližnje okolice. Pod spretnim vodstvom tov.
M. Kreftove so tečajnice v dveh mesecih mnogo pridobile ter se naučile krojenja in šivanja najrazličnejših predmetov — od otroških kapic do srajc. V tečaju so izdelale nad 220 raznih predmetov, za zaključek pa so priredile razstavo svojih izdelkov, ki je bila lepo urejena v prostorih domače kmetijske zadruge. Obiskovalcev so naštele nad 1000.
Tečajnice so za ves trud hvaležne svoji voditeljici in kmetijski zadrugi, ki je tečaj tudi materialno podprla.	KM
TEČAJI IN PREDAVANJA V LJUTOMERU
Izobraževalna sekcija DPD Svoboda v Ljutomeru je letos organizirala ideološko-izobraževalni tečaj, katerega namen je, seznaniti člane delavskih svetov s politično ekonomijo in gospodarstvom naše države.
Tečaj se je pričel 13. februarja in se bo vršil tedensko dvakrat vse do 2. aprila. Tečajniki (30 po številu) redno posečajo predavanja in so s svojimi predavatelji zadovoljni.
Izobraževalna sekcija skrbi tudi za redna predavanja na tukajšnji Ljudski univerzi. Do sedaj je bilo 6 predavanj in to: prof. G. Šilih: Skriti sovzgojevalci; dr. J. Potrč: Družina v socializmu; prof. Cafuta: Izvor človeka; V. Perpar: Izvor vraž; Kuhar: Ali obstoja življenje, v vesoljstvu? in C, Debeljak: Doživljaji naših planincev v Alpah in Dolomitih. Zadnje je bilo s skioptičnimi slikami.
Škoda, da ni med Ljutomerčani večjega zanimanja za ta predavanja, kajti povprečno 90 poslušalcev je za Ljutomer le nekoliko premalo.	Č. A.
način. Tako so ljudje poleg petja podoživljali tudi vsebino in misli pesmi. Za uspeh gre predvsem priznanje Mirku Križmanu, pevovodji. Posebno priznanje pa zaslužijo pevci-kmetje. Lepo jih je bilo gledati — očance, kako so ponosno stali na praktikablih in peli.
Istočasno se je predstavil tudi pionirski pevski zbor pod istim pevovodjem. Tudi za nje lahko zapišemo, da so se dobro odrezali.
M. Erjavec
VOLIVCI CEZANJEVEC, RADOSLAVEC IN STARE CESTE ŽELIJO BOLJŠO CESTNO ZVEZO Z LJUTOMEROM
V preteklem tednu so se sestali v Cezanjevcih predstavniki krajevnih’ odborov Radoslavci, Cezanjevci in Stara cesta. Sestanku so prisostvovali tudi predstavniki SZDL in drugih množičnih organizacij. Obravnavali so pereče vprašanje ceste Radoslavci — Ljutomer. Sedanja cesta ob Ščavnici je dokaj ravno speljana, vendar ni dodelana. Potrebno bi bilo urediti okrog 1 km ceste, pa bi bila urejena bolj primerna zveza omenjenih krajev z Ljutomerom. Na tak način bi bila pot v Ljutomer skrajšana za približno 3 km. Prebivalci prizadetih vasi so pripravljeni pomagati pri vseh delih. Pomagati bi morali tudi Ljutomerčani, ki imajo ob omenjeni cesti travnike in njive. Kljub temu. da so nekateri zborovalci predlagali, naj bi uredili najprej Ščavnico, so na tem zborovanju sklenili, da bodo pričeli delati cesto še letos.	F.
Občni zbor „Aerokluba“
Murska Sobota
 Letošnji letni zbor Aerokluba Murska Sobota je bil v nedeljo predpoldne v prostorih hotela Zvezde. Zbor je potekal zelo živahno. V novi upravni odbor kluba so bili med drugimi izvoljeni tudi tovariši: Franc Rogl, predsednik Okrajnega ljudskega odbora, podpolkovnik Milan Prizmič, načelnik Vojnega odseka, Štefan Antalič, tajnik Okrajne zadružne zveze in Jože Velnar, predsednik Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota.
Vsa perspektiva delovanja kluba je precej odvisna od denarnih sredstev, katerih pa ni. V zvezi s tem je dosedanji predsednik Aerokluba, tovariš Bitenc, ostro kritiziral primere neodgovorne in razsipne uporabe denarja skupnosti v M. Soboti.
Sestava novega upravnega odbora Aerokluba v M. Soboti, katerega člani so prvič tudi visoki predstavniki ljudske oblasti, vojske in družbenih organizacij iz Pomurja, obeta rast kluba v res močno družbeno organizacijo.

Pred združitvijo okrajnih odborov Ljudske tehnike so v Pomurju že ustanovljeni občinski odbori Ljudske tehnike pri Gradu, v Lendavi, v G. Petrovcih, Šalovcih in Ljutomeru. V ostalih občinah so priprave v teku.
Samo tako kot je bilo
V	10. štev. Pomurskega vestnika je bila objavljena kratka notica o prireditvi igre »Zelena vrvica« v Dolencih. Pisec navaja, da je bila igra slabo obiskana zaradi slabega vremena. Resnici na ljubo pa je treba poudariti, da je bila udeležba kljub slabemu vremenu še kar zadovoljiva z ozirom na velikost vasi in prostor v katerem so igrali. Pisec dalje navaja, da nihče od gledalcev ni bil zadovoljen z igro, ker so se igralci pri posameznih prizorih smejali.
Zavedamo se, da v našem kraju ne moremo uprizoriti igre tako dovršeno kot n. pr. v M. Soboti. Prepričani pa smo, da bodo naši igralci — mladinci pri vsaki uprizoritvi boljši. Če gre tu za kakršnokoli osebno nasprotovanje, si bo moral pisec v bodoče poiskati drug način. Mladina v Dolencih — o tem so prepričani tudi starejši ljudje — je na pravi poti, treba ji je samo pomagati, ne pa jo onemogočati s takimi osebnimi kritikami.
V	isti številki Pomurskega vestnika je bil objavljen tudi članek v katerem trdi isti pisec, da je zmrznila krava pri posestniku
Janezu Lepoši. Zgodilo pa se je tako. Krava je bila last Jožeta Lepoše v Dolencih in so jo morali zaklati zaradi težkega kotenja, ni pa zmrznila kakor navaja pisec.
-či
KOLEDAR ZA LETO 1957,
3 LEPOSLOVNE IN 3 POUČNE KNJIGE LAHKO DOBITE ZA 500 DIN. ČE SE VPIŠETE V ČLANSTVO PREŠERNOVE DRUŽBE. POLEG TEGA BOSTE ŠE UDELEŽENI PRI VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU
NAJ NE BO DRUŽINE, KI BI NE PREJELA KNJIŽNIH ZBIRK PREŠERNOVE DRUŽBE ZA LETO 1957
POMURSKI VESTNIK 29. marca 1956
3
Da — ta stanovanjski blok je res lep in prikupen, toda izgled mu pači pred njim stoječi telefonski drog. No, če ga še niso — ga bodo pa sedaj odstranili.
(Foto Kološa)
SOBOŠKA KRONIKA
Poroke, rojstva in smrti od 17. do 24. marca.
Poročila sta se: Bojan Skalar, strojni ključavničar in Anica Hajnal, trgovska pomočnica, oba iz M. Sobote.
Rodile so: Emilija Kolmanič iz M. Sobote, deklico; Ana Škafar iz Bratonec, dečka; Bara Slavic iz Beltinec, deklico; Milija Milanovič iz Hodoša, dečka; Rozika Novak iz M. Sobote, dečka; Alojzija Lukovnjak iz Spodnje Ščavnice, deklico; Irma Lanšček iz Fokovec, dečka; Ana Gjergjek iz Motovilec, deklico; Julijana Potočnik iz Lendave, deklico; Ana Hajdinjak iz Filovec, dečka: Helena Vlaj iz šalumenec, deklico; Irena Kuhar iz Puconec, deklico: Irma Vereš iz Renkovec, dečka; Terezija Žekš iz Bukovec, deklico; .Marija Maučec iz Gančan, dečka, Olga Lepoša iz Lončarovec, deklico; Miljana Domjan iz M. Sobote, deklico; Emilija Bojnec iz Martjanec, dečka; Milka Pondelek iz Otovec, deklico — vse v soboški porodnišnici.
Doma so rodile: Marija Smodiš iz Bakovec, deklico; Cecilija švarc iz M. Sobote, deklico; Katarina Rajnar iz Bakovec, deklico; Katarina Horvat iz Črnelavec, dečka.
Umrli so: Terezija Celec, stAra 70 let, delavka iz Dolnjih Slaveč; Marija Šajt, stara , 47 let, iz M. Sobote; Alojzija Vereš, stara 47 let, upokojenka iz Bakovec; Barbara Sep, stara. 85 let, iz Krajne; Viktorija Žekš, stara 38 let, iz Bakovec.
Nesreče in nezgode:
Julijana Pavel, stara 59 let, si je pri delu s slamoreznico hudo poškodovala prste na desni roki. 
Rajko Kokošar, stAr 45 let, iz Gornjih Črnec pri Apačah, je imel opravka s blodi, ki so ga stisnili in mu prizadejali hudo poškodbo v levem stegnu.
Anton Glavač, star 30 let, iz G. Bistrice, je padel s senika na ročico voza in se močno poškodoval.
Apolonija Horvat, stara 74 let, je padla doma v sobi in si zlomila desno nogo pod kolenom.
Aleksandra Kučana, starega 14 let, je pri podiranju oplazilo drevo in mu zlomilo levo nogo pod kolenom.
Pazite na otroke!
Zaradi slabega nadzorstva in neprevidnosti starejših so se v enem samem tednu hudo opekli kar trije otroci.
3-	letna Alojzija Kotar iz Kraljevec je padla na vroč štedilnik in se močno opekla po levem stegnu in obeh rokah.
4-	letni Janez Šabjan iz Kamovec se je poparil z vrelim mlekom po gornjem delu telesa.
1-	letni Vlado Ficko iz Boreče je vtaknil obe roki v vrelo vodo in dobil hude opekline.
2-	letna Marija Smodiš iz Stanjevec se je zaradi neprevidnosti urezala s koso v desno podleht, kar ji je povzročilo hudo rano.
Zdravijo se v soboški bolnišnici.
ŠPORT --  ŠAH
SOBOTA : DRAVA (Ptuj) 2:2 (1:1)
Proti pričakovanju je domače moštvo v prijateljskem srečanju z Dravo doseglo samo neodločen rezultat. Po dogodkih na ig išču bi sicer zaslužilo izdatno zmago, vendar pa njegovi napadalci tokrat niso imeli sreče pri streljanju.
Sobočani niso najbolje začeli in se v prvem delu igre niso mogli razigrati. Tako so gostje prvi vodili in šele kasneje je Zelko dal gol 1:1. Po odmoru se je moštvo zbralo in se je žoga kur naprej vrtela pred vrati gostov, ki so se v tem času v glavnem branili. Napadalci Sobote so sicer precej streljali tudi iz neposredne bližine, toda žoga je zletela večkrat mimo vrat, drugače pa, razen enkrat, obtičala v rokah odličnega vratarja gostov. Proti koncu igre se je gostom, ki so le redkokdaj prodrli pred domača vrata, posrečilo izenačiti zaradi nesporazuma domače obrambe.
Najboljši igralec — vratar gostov — je bil popoln gospodar v svojem prostoru in zaradi tega tudi edina resnejša ovira za domače napadalce.
Sodil je dobro Drvarič. 	Š.
NAFTA — SLOGA (Čakovec) 0:4 (0:3)
Zadnjo nedeljo pred spomladanskim startom so nogometaši Nafte povabili v goste borbeno enajstorico čakovske Sloge Maloštevilni gledalci so pričakovali, da bo domače moštvo ponovilo igro zadnjih dveh srečanj s Soboto. Dobro igrišče in dokaj ugodno vreme je obetalo pravo prvenstveno borbo.
Začetek je bil oster in obe moštvi sta že v prvih minutah hoteli doseči vodstvo, toda gostom je uspelo, da so v prvem polčasu trikrat potresli mrežo domačinov.
Nafta je imela v prvem polčasu dve lepi priložnosti za izenačenje rezultata, vendar sta se oba strela odbila od prečke v polje. Nespretnim napadalcem Nafte ni uspelo doseči niti častnega gola. Gostje so v sredini drugega polčasa iz daljine 25 m dosegli zadnji gol in visoko zmago, ki je vsekakor zaslužena.
Pri domačih so razen vratarja Budje, Vidaka L. in Dominka odpovedali vsi igralci. Gostje pa so kot celota pokazali, da bodo v letošnjem prvenstvu še marsikomu prekrižali račune. Lendavski nogometaši bodo morali prihodnjo nedeljo v prvenstvenem srečanju z Jedinstvom v Čakovcu bolje zaigrati. Sodnik Hari iz Lendave je sodil nezadovoljivo.	-jo
ŠAH
Po zmagi ljutomerskih šahistov nad šahisti Radgone — 5½: 2½ in šahisti iz Ivanjkovec 8:0 so se Ljutomerčani precej uveljavili pri nadaljnjem tekmovanju za moštveno prvenstvo mariborskega okrožja.
Prvega aprila se prične v Ljutomeru društveni turnir za prvenstvo kluba in mesta.
POLFINALNO TEKMOVANJE ZA PRVENSTVO MARIBORSKEGA OKROŽNEGA ŠAHOVSKEGA ODBORA
Po sklepu mariborskega okrožnega šahovskega odbora se bo pričelo v nedeljo, 1. aprila polfinalno moštveno tekmovanje Žreb je določil posameznim moštvom naslednje številke: M. Sobota 1, Grad 2, Puconci 3, Ljutomer 4, Petrovci 5, Lendava 6.
V nedeljo bodo igrali: v M. Soboti: Sobota : Lendava; pri Gradu: Grad : Petrovci; v Puconcih: Puconci : Ljutomer.
7. in 8. aprila bodo odigrala ostala 4 kola vsa moštva v M. Soboti — vsak dan po 2 koli.
Prvoplasirano moštvo ima direkten vstop v finale, drugoplasirano moštvo bo še igralo s šahisti iz Studenec pri Mariboru. Prvak tega dvoboja bo igral z ostalimi finalisti.
Preteklo nedeljo je bilo v Šulincih prvo šahovsko tekmovanje pionirjev iz I.ucove in iz Šulinec. Namen je bil, dobiti prvaka, kakor tudi pripravljati pionirje na ekipno prvenstvo. Turnir je uspel. Prvak je postal učenec 8. raz. o. š. Jože Belec, ki je po znanju daleč prekašal ostale. Pokazal je smisel za kombiniranje in obeta, da se bo razvil v dobrega igralca. Končna razporeditev: Belec 8 točk; Škerlak 6 točk; Bohar 5½; Bočkor 5; Kučan 4½; Bohar 3½; Škerlak 2½; Smodiš 0 točk.
Kmetijsko gospodarstvo Tešanovci sprejme
KONJARJA
z družino. — Plača po tarifnem pravilniku, stanovanje zagotovljeno. Prijave poslati na naslov: Kmetijsko gospodarstvo Tešanovci.
SENO — prodam. M. Sobota, Cvetkova 5.
ČESTITKA
K poroki učiteljice Zore Casar in učitelja Ferda Pihlarja o Moščancih iskreno čestitajo — sošolci.
Avtomoto društvo »Štefan Kovač« M. Sobota bo predvajalo v ponedeljek, 2. aprila ob 18. uri poučno-propagandni film
»MERCEDES BENZ«
Predstava bo v dvorani kina »Park«. Ljubitelji avtomoto športa vabljeni! V filmskem sporedu boste videli vse najzanimivejše posnetke svetovnoznanih avto in moto-dirk!
LAHKI VOZ
štiriperesni, dvosedežni, v prav dobrem stanju — prodam Heric Jožef, Gaberje p. Lendava
Prostovoljno gasilsko društvo
Murska Sobota
VABI
na
tradicionalno gasilsko veselico
z bogatim srečolovom
ki bo v soboto, 7. aprila 1956
v prostorih hotela »Zvezda« v M. Soboti. Pričetek ob 19. uri. — Prijatelji gasilstva vljudno vabljeni!
Tedenski koledar
Nedelja, 1. aprila — Boško Ponedeljek, 2. aprila — Francelj Torek, 3. aprila — Žarko Sreda, 4. aprila — Izidor Četrtek. 5. aprila — Vinko Petek, 6. aprila — Sikst Sobota, 7. aprila — Rado
KINO
MURSKA SOBOTA — od 30. marca do 1. aprila ameriški film »Nasilje« — od
3.	do 5. aprila ameriški film »Selina« — od 6. do 8. aprila francoski film »Imel sem sedem hčera«.
VELIKA POLANA — 1. aprila italijanski film »Bogdadska roža«.
LENDAVA — od 30. marca do 1. aprila sovjetski film »Mojstri ruskega baleta«, RADENCI — 31. marca in 1. aprila ameriški film »Kapetan Kid«. — 5. aprila angleški film »Črni človek«. — 7. in 8. aprila ameriški film »Beneški lopov«. RADGONA — 31. marca in 1. aprila ameriški barvni film »Bagdadski berač«. —
4.	in 5. aprila mehiški film »Rio Escondido«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 31. marca in 1. aprila angleški film »Pikova dama« ČEPINCI — 1. aprila ameriški film »Trio«. GRAD — 1. aprila francoski film »Prekleti«.
MALI OGLASI
ARONDIRANO POSESTVO 6 ha s hišo in gospodarskim poslopjem prodam — Jožef Cigan, Črenšovci 80.
KOVAŠKEGA VAJENCA sprejmem v uk. Hrana in stanovanje zagotovljena. Franc Cigut, kovač, Martjanci.
ELEKTROMOTOR znamke AEG, 20 IIP, sposoben za pogon mlatilnice, v dobrem stanju prodam — Horvat, Martjanci 48.
POSESTVO 4 ha z gradbenim materialom prodam. — Poizvedbe v upravi lista.
ARONDIRANO POSESTVO 6,5 ha, 10 minut od državne ceste, stanovanjsko in gospodarsko poslopje, zidano ter z opeko krito, njive, travnik, gozd, sadovnjak in vinograd ugodno proda: Simon Šantl, Godemarci 34 p. Bučkovci.
PARCELO, lepo, sončno, prodam v M. Soboti, Vrazova ulica. — Naslov v upravi lista.
POMIVALNO MIZO — obračalno, skoraj novo, prodam. Naslov v časopisnem kiosku v M. Soboti.
ČEVLJARSKI POMOČNIK za boljša šivana dela dobi zaposlitev. Nastop takoj. — Pismene ponudbe na naslov: Janez Gorinšek, čevljarski mojster, Maribor. Ulica 10. oktobra.
POSESTVO 16 ha obdelovalne zemlje in gozda, vse v bližini hiše in v dobrem stanju prodani — Ernest Kukovec, Žice št. 5, p. Spodnja Ščavnica.
STANOVANJSKO HIŠO z nekaj zemlje, trgovskim lokalom primernim za obrtnika — takoj vseljivo, prodam — Alojz Toplak, Litomerci, Slovenske gorice.
GOZD mešani in vinograd 40 arov — žlahtna trta in zidanica, prodam — Anton Filipič, Desnjak 24, p. Ivanjkovci.
REALITETNA AGENCIJA MARIBOR. Partizanska c. 24. PRODA: POSESTVO 3 ha v Mariboru. POSESTVO 2 ha Miklavž pri Mariboru, več enakih in večjih POSESTEV v okolici Maribora, POSESTVO 14 ha v bližini Ljutomera, POSESTVO 6 ha v bližini Radgone; novo zidano ENOSTANOVANJSKO HIŠO s 50 ari vinograda in sadovnjaka pri Radencih; več ENO IN DVOSTANOVANJSKIH HIŠ v Mariboru in okolici, v Ptuju, Ljutomeru, Celju in Ormožu; več osebnih in tovornih avtomobilov, poljedelskih in industrijskih strojev.
ENO IN POL STANOVANJSKO HIŠO s 30 ari zemlje — Magdalenska četrt Maribor, prodam. — D. Plahuta. Maribor. Partizanska 24.
VALJČNI MLIN, kjerkoli v Pomurju ali tudi drugje, kupimo, s ceno do 2 milijona 500 tisoč din. — Realitetna agencija Maribor, Partizanska 24.
STAVBIŠČE v M. Soboti, Staneta Rozmana ulica, prodam. — Naslov v upravi lista.
Učitelji telesne vzgoje so zborovali
Svet za telesno vzgojo pri OLO M. Sobota je sklical pred nekaj dnevi strokovni seminar, ki se ga je udeležilo 24 učiteljev. V telovadnici soboškega Partizana so udeleženci seminarja predelali nekaj zelo važnih vaj iz različnih telovadnih panog.
Poznani rokometni trener Jurij Lajdgeb iz Maribora je seznanil prisotne z malim in velikim rokometom. Ta, drugod že dobro poznana in priljubljena igra, je mladini v Pomurju premalo znana.
Prof. Evgen Titan je prikazal način pouka telesne vzgoje v šolah, kjer ni telovadnic in drugih potrebnih naprav. Nav-
zoče je seznanil z načinom pouka telovadbe, ki temelji na znanstveni podlagi.
Predsednik Sveta za telesno vzgojo pri OLO M. Sobota je govoril o vrsti tekmovanj, ki jih bo svet pripravil za vse šole. Najzanimivejše bo vsekakor tekmovanje v atletskem mnogoboju, rokometu in odbojki. Vse šole bodo tekmovale za naslov okrajnega prvaka in za prehodni pokal, ki ga ima trenutno gimnazija v Gor. Radgoni. Na tem seminarju so govorili tudi o pripravah za »Partizanski zlet«, ki bo junija v M. Soboti.	-ne
SADJARJI !      VINOGRADNIKI !
Nudimo sadike jablan, hrušk, marelic, breskev, sliv, itd. ter sadike žlahtnih vinskih sort: laški rizling, zeleni silvanec, rizvanec, radgonska ranina, renski rizling, šipon, rumeni muškat itd.
Naročila oddajte v Vaši zadrugi ali pa v naši trgovini na Titovi 15
Zadružno trgovsko podjetje AGROMERKUR Murska Sobota
ZAHVALA
Vsem, ki so sočustvovali ob smrti mojega dragega moža
JOŽETA SKALARJA
izrekam prisrčno zahvalo. Zahvaljujem se prijateljem in znancem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovalcem vencev in cvetja, govornikoma ob odprtem grobu, gasilcem, delovnim kolektivom, godbi in duhovščini.
Žena Jožeta Skalarja z družino in sorodstvom.
Prebivalcem partizanskih Cezanjevec in bližnje okolice čestitamo ob proslavi
KRAJEVNEGA PRAZNIKA
5. aprila — z željo, da bi bili po vzgledu prvoborcev svojega kraja vedno v sprednjih vrstah pri graditvi naše socialistične domovine.
Občinski odbor SZDL Ljutomer Občinski ljudski odbor Ljutomer Kmetijska zadruga Cezanjevci Mlin in oljarna Cezanjevci
Občinska podjetja Petrovci — Šalovci v Gornjih Petrovcih sprejmejo POMOŽNEGA KNJIGOVODJO — KNJIGOVODKINJO Pogoji: Ustrezna praksa v knjigovodstvu, vsaj enoletna ali knjigovodski tečaj z izpitom. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe poslati ali sc osebno zglasiti v pisarni Občinskih podjetij v Gor. Petrovcih.
OBVESTILO
Potrošnikom sporočamo, da smo POCENILI PŠENICO IN RŽ, ki jo lahko dobite vsak dan pri ZKG »M u r o p o 1 j e«,
Mota pri Ljutomeru.
Pomurski vestnik — Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože    Vild — Uredništvo: M. Sobota, Trubarjev drevored 3/II. — Telefon 1-38 Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 108, polletna 209, celoletna 400 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki 641-T-688 v M. Soboti — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti
POMURSKI VESTNIK 29. marca 1956
4