'foSJNIN/f FTOČANvŽBBŽPCf^^l ö|£'EUH|* ti 8000032 (Osrednja knjižnica Celje Muzejski trg 1 a 3000 Celje SJEVILKA 34' ' vl*E.T;O^UI -2.7-ÄVCÖST'2010 CENA 1.48 EUR-' do 12. ure. Srečanje slovenskih vrtnarjev in cvetličarjev XII. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov ŽIVILSKE TRGOVINE Trgovina Šmarno, Šmartno 74, Šmartno/Dreti, Trgovina Bočna, Bočna 63, G. Grad, SP Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad, Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž 3, Market Rečica, Rečica 115, Rečica ob Savinji, Trgovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, SP Foršt, Foršt 6, Ljubno, SP Ljubno, Plac, Plac 14, Ljubno SP Luče, Luče 105, Luče, SP Solčava, Solčava 17, Solčava 584-51-32 584-50-05 839-43-20 584-75-09 838-80-84 838- 80-42 584-10-35 584-11-74 839- 43-10 839-43-30 PC Ljubija, Cesta na Lepo Njivo 4, Mozirje, 837-07-80 837-07-81 837-07-82 Železnina Gornji Grad, Attemsov trg 8, 839-44-20 Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno, 584-12-41 Železnina Luče, Luče 34, 584-40-24 Železnina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, 838-80-43 Blagovnica Ljubno, Plac 14, Ljubno, 584-10-20 Tekstil Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad 584-30-36 Zadruga mozirje Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Moztje z. o. o. www.zkz-mozirje.com V vseh neživilskih poslovalnicah: Olje rastlinsko, * floriol, 1 I 1,79 EUR Pivo schlossgold, 0,5 I, ploč. 0,49 EUR SditossgoU Riž Sant Andrea, 1 kg Stiskalnica hidravlična Usodne cene UMETNIH GNOJIL tel;03/838-80-03 Kotel za žganjekuho Det. ARIEL, 6 kg 14,39 EUR Vodna stiskalnica Moka gen., bela, gladka, 1 kg 0,39 EUR Pijača Mercator BITTER LEMON, 1,5 I 0,49 EUR NOVO: Pijača Mercator TONIC WATER, 1,5 I 0,49 EUR Detergent za pranje perila GEN., 3 kg 2,50 EUR Trubarjeva 17,3230 Šentjur tel.: 03 5 730 044, fax: 03 5 730 043, gsm: 031 600 420,031 730 900 e-pošta: info@dom-streha.si www.dom-streha.si DOM-STREHA D.o.o AKCIJSKE CENE nemške opečne kritine (strešnik 1/1) do neverjetnih Zanesljivo pravi strešnik Äss* 10,1 Pri nakupu kritine nad 130m2> vam |)0 |)I O(iliO(i!iOlii kiooovoru nudimo : BREZPLAČEN : E strokovni (mieti m limolava ponudijo na. | i vašom domu. Kmetijska preskrba Sp. Rečica 14, Rečica 838-80-03 UGODNA PONUDBA TEKSTILA IN OBUTVE ■ \ì v Blagovnici Ljubno 584 10 20 in > Tekstilu Gornji Grad 584 30 34 faelte Av«|utta 22.8 Kulinarični vikend 1 29.8. Lovski dan na Goiteh 1 (kuhanje divjačinskeg golaža in streljanje z zračno puško) # m V septembru ne pozabite na tradicionalne gobarske dneve ki bodo 4. in 5. 9., 15. 9. pa se začne predprodaja^^ smučarskih vozovnici^ OSREDK KNJIŽNIC.,____________________________________________________________________________________ Tretja stran v____________________________________________________________________________________________y Pretiravanje vodi v škodljive posledice Svet je sredi avgusta obkrožila senzacionalna vest, da seje v britanskih bolnišnicah pojavila nova vrsta bakterije, kije odporna tudi proti najmočnejšim antibiotikom. Ugotovljeno je bilo, da so novo bakterijo v Veliko Britanijo prinesli bolniki, ki sojih pred kratkim operirali v Aziji, predvsem v Indiji in Pakistanu. Medtem so bakterijo odkrili tudi v bolnišnicah v ZDA, Avstraliji, Kanadi, na Nizozemskem in Švedskem. Največjo potencialno grožnjo omenjena bakterija oziroma genska mutacija, ki sojo poimenovali NDM-1, predstavlja ob predpostavki, da bi se razširila po vsem svetu. Bakterija je namreč odporna tudi proti skupini karbapenemov, kijih običajno uporabljajo kotzadnji izhod, ko vsi drugi antibiotiki zatajijo. Ob tem nekateri strokovnjaki svarijo pred pretirano paniko in opozarjajo, da seje že pred dobrim desetletjem v newyorških bolnišnicah pojavila bakterija, odporna proti antibiotikom, a ni izbruhnila v epidemijo. Bakterije, kot je NDM-1, so običajno nevarne lev bolnišnicah, kjer uporabljajo ogromno različnih antibiotikov, pacienti pa imajo oslabljene imunske sisteme in so zato bolj dovzetni za okužbe. Zaradi odkritja nove vrste bakterije je postal sic- er zelo cvetoči »zdravstveni turizem« v Indiji in Pakistanu vprašljiv. Le-ta se je v zadnjih letih zelo razširil, saj tamkajšnje bolnišnice za kozmetične posege, zobozdravstvene storitve in celo presajanje organov zaračunavajo bistveno nižje zneske kot bolnišnice v razvitem zahodnem svetu. Nevarnost, da bi se bakterija NDM-1 razširila v Slovenijo,sicer obstaja,aje razmeroma majhna, pravijo na ljubljanski Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Prav tako ni potrebe za odpoved potovanj v Indijo in Pakistan, vsekakor pa se je v omenjenih državah najbolje izogniti zdravstvenim posegom, če niso nujni. Nekateri infektologi ob pojavu nove bakterije znova opozarjajo na prekomerno uporabo antibiotikov, ki konstantno narašča, zaradi česar se krepi tudi odpornost mikroorganizmov. Kako je z uporabo antibiotikov v našem lokalnem okolju, smo v tokratni temi tedna povprašali tako zdravnike kot naključno izbrane sogovornike in zaključimo lahko, da tudi na tem področju pretiravanje vodi v škodljive posledice. IZ VSEBINE: Tema tedna: Zdravje ogrožamo z neustreznim zdravljenjem..........4 Majda Podkrižnik: Kandidatka za županjo s svežimi idejami.7 DeSUS: Štiglic in Prislan s potrebnimi izkušnjami za vodenje...............7 Intervju: Olga Klemše, ravnateljica Glasbene šole Nazarje..8 Občina Gornji Grad: Za obnovo šole letos preko 70.000 evrov.................10 (ML) Gradbeništvo Špeh: Toni Špeh kritičen do občin in države............10 Kocbekov dom: Urejeno vodno zajetje ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 34,27. avgust 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Densa, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Tema tedna, Anketa v._______:__________________________________________________________________^ ZDRAVJE OGROŽAMO Z NEUSTREZNIM ZDRAVLJENJEM Antibiotike po nepotrebnem prejme tudi do 50 odstotkov pacientov nem prejme od 20 do 50 odstotkov pacientov, hkrati pa sodijo med najpogosteje predpisana zdravila v družinski medicini. Antibiotiki se po nepotrebnem predpisujejo predvsem pri okužbah dihal, kljub dokazom, da na potek teh okužb nimajo nobenega učinka. V zdravstveni stroki opozarjajo tudi na to, da še vedno preveč antibiotikov prejmejo otroci do 15. leta starosti. Z direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje prihaja tudi podatek, da večina staršev kljub večji ozaveščenosti še vedno pričakuje, da bo pediater otroku z lažjo okužbo dihal najprej predpisal antibiotik. Po navedbah časopisa Dnevnik iz lanskega novembra največ antibiotikov zdravniki predpišejo ravno na Konec poletja je svet obšla nova zdravstvena »super novica«. Gre za tako imenovano super bakterijo, ki naj bi bila odporna na vse antibiotike, okužba z njo pa se že širi med Evropejce. V javnosti se poleg super bakterije širi tudi dvom o resnosti novice, saj ljudje še niso pozabili lanske umetno povzročene panike na račun nove oziroma prašičje gripe. Kljub vsemu velja pomisliti, da strokovnjaki na nevarnost odpornosti na antibiotike opozaijajo že dolgo, hkrati se vslovenskem zdravstvu že leta izvaja projekt zmanjšanja predpisovanja antibiotikov, kadar le-ti niso nujno potrebni. ŠTAJERSKA V SLOVENSKEM VRHU PO JEMANJU ANTIBIOTIKOV Zloglasna super bakterija je v svetu že pokončala več ljudi, kar pa nevarne bakterije sicer počnejo že od nekdaj. Težava pri tej naj bi bila predvsem v dejstvu, da bakterijo, imenovano NDM-1, v večini primerov ne zmorejo pozdraviti niti najmočnejši antibiotiki. Strokovnjaki se bojijo predvsem možnosti, da se utegne z medceličnim prenosom odporni encim pojaviti tudi v bakterijah, ki se zlahka prenašajo med ljudmi. Del zdravstvene srenje opozarja, da nevarnost ni le v super odporni bakteriji, ampak enostavno v preveč razširjenem predpisovanju vsakršnih antibiotikov, tako med ljudmi kot v veterini. Podatki medicinske stroke kažejo, da še danes, kljub napredovanju medicine, antibiotike po nepotreb- Naša anketa Ali dobimo želeno zdravilo? Po ocenah strokovnjakov je poraba zdravil pri nas primerljiva s porabo v Evropski uniji. Slovenci zaužijemo največ zdravil za tiste bolezni, ki so epidemiološko najbolj izpostavljene. Pogosto se zgodi, da pacient zdravniku prinese seznam zdravil, ki jih želi. Kako pa se zdravijo Zgomje-savinjčani? Adrijana Ermenc, Loke K sreči sem zdrava in o zdravilih ne razmišljam. Ko zbolim, je moja prva pot do zdravnika, ki mi zdravila predpiše na recept. Po večini dobim tista zdravila, kijih želim imeti, a seje že zgodilo, da mije želel predpisati generike. Ti mi niso všeč. O imunosti na antibiotike mi k sreči ni treba razmišljati, saj jih zelo redko in zelo malo uporabljam. Seveda pa sem dobro oskrbljena z domačo lekarno, v kateri morajo biti »flajštri« in tablete proti bolečinam. Milojka Mohor, Mozirje Sem bolna in vedno pojem vsa zdravila, ki jih zdravnik predpiše, do konca, saj so le tako lahko učinkovita. Antibiotikov zelo malo pojem in ne vem, kako bi bilo, če bi na njih postala imuna. Sicer pa je preventiva zelo dobrodošla. Zato smo že sedaj doma pričeli z medom in različnimi domačimi čaji. Imamo smrekove vršičke ... Dobrodošel je tudi počitek, ki ga ljudem v tej tekmi s časom vedno primanjkuje in ne morejo bolezni preiežati, temveč jih želijo pozdraviti z antibiotiki. Zdravnikom zelo zaupam in verjamem, da mi bodo vedno predpisali tisto, kar je najboljše zame, zato tudi sama nikoli ne sugeriram, kakšno zdravilo bi želela. Jasmina Poličnik, Mozirje Do sedaj nisem imela nikakršnih problemom, vedno sem dobila tista zdravila, ki sem jih rabila, tako jaz kot tudi hčerka. Do sedaj mi ni bilo potrebno zdravniku sugerirati, kaj naj mi napiše, saj vedno sam ugotovi, kaj je z mano narobe, in dobim vedno ustrezno terapijo. Antibiotikom se raje izognem, hčerka jih ne mara in jih pediatrinja ne napiše, če res ni nujno potrebno Božidar Šimic, Ljubno ob Savinji Zdravnikje tisti, ki mora postaviti pacientovo diagnozo in mu predpisati določena zdravila. Ko mi zmanjka, mu rečem, da mi predpiše novo dozo in pri tem nisem nikoli imel nikakršnih problemov. Sicer je na zdravje vedno potrebno paziti z različnimi preventivnimi ukrepi. Ne smeš se preveč izpostavljati in se držati higienskega minimuma. V svoji domači lekarni imam le lekarniška zdravila, prisegam pa tudi na »rogača«. To so rožiči, namočeni v alkoholu in mi pomagajo pri različnih prebavnih motnjah. Rok Hribernik, Rečica ob Savinji Sam sem zelo zdrav in sem do sedaj pojedel zelo malo antibiotikov, tako da se mi ni treba niti v prihodnje bati, da bi postal na njih imun. O domači lekarni pa ne razmišljam, za to skrbijo moji domači. Anion Zajc, Rečica ob Savinji Zdravnik mi do sedaj ni vedno napisal tistega zdravila, ki sem ga sam želel, temveč sem dobil tisto, za katero je bil zdravnik prepričan, daje potrebno. Poskušam pa se tudi sam zdraviti. Moja domača lekarna obsega domača mazila, čaje, koprivne zvarke. Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem Zdravnik Bojan Leskovšek, Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje: »Moram žal reči, da nekateri očitno še vedno menijo, ki ne želimo predpisovati antibiotikov predvsem zaradi varčevanja ali kakšnega drugega nesmisla. Gre le za to, da smo želeli čim dlje prečevati ravno to, kar se dogaja sedaj, torej nastanek bakterije, ki je odporna na večino ali celo vse antibiotike. Tako pa se še vedno zgodi, da v mojo ambulanto stopi pacient, ki že pred obiskom pri meni začne uživati antibiotike iz prejšnjih zdravljenj ali celo tiste, ki so bili predpisani nekomu drugemu, na primer zakonskemu partnerju. Takšno obnašanje nima smisla, saj lahko predvsem škodi, ne pa zdravi. Moram reči, da sam verjamem izreku nekega znanstvenika, ki je dejal, da je orabi sedaj, en velik nekontroliran poskus na ljudeh. Pred odločitvijo za zdravljenje z antibiotiki se zato vedno poskusim prepričati, daje uporaba takšnega zdravila smiselna in koristna. Tako ravnam tudi pri zdravljenju sebe in svoji bližnjih, v tej smeri pa poskušam izobraziti tudi svoje bolnike. V splošnem lahko rečem, daje med ljudmi vedno več znanja tako o pravilni kot nepotrebni uporabi antibiotikov, a žal še vedno predvsem v teoriji, praksa slednje še ne dohaja. Včasih imam celo občutek, da zdravniki govorimo v prazno. Kar se tiče bakterije NDM-t, je težko reči, kakšno nevarnost predstavlja nam, vsekakor pa gre za nevarno bakterijo, zato pozornost nikakor ni odveč.« Štajerskem, čeprav podatek, zakaj tako, ni znan. VEDNO JE TREBA UPOŠTEVATI ZDRAVNIKOVA NAVODILA Veliko težav povzroča tudi neprimerna raba antibiotikov. Veliko ljudi še vedno hrani neporabljene antibiotike in jih v primeru prehlada ali druge okužbe jemlje na lastno pest, brez zdravnikovih navodil in ustreznega zdravljenja. Bolnik si pogosto škoduje tudi z lastnim prilagajanjem uživanja antibiotikov, torej kadar sam skrajša zdravljenje, zmanjša odmerke, ne jemlje zdravil tako pogosto, kot je predpisano. Tudi v Lekarni Mozirje svoje stranke vedno opozorijo, naj se prijemanju antibiotikov striktno držijo zdravnikovih navodil, pacientom pa zaradi stranskih učinkov priporočajo tudi hkratno jemanje probiotikov, uživanje katerih pomaga vzdrževati ravnovesje v črevesni flori. Prepogosto ali nepravilno uživanje antibiotikov je torej problematika, s katero bi se morala ukvarjati slovenska javnost, saj super bakterija po mnenju priznanih slovenskih strokovnjakov našemu okolju za sedaj ne predstavlja večje grožnje. Precej bolj nevarne so podobne bakterije, ki so navzoče v državah v naši bližini, k sreči pa na vplivantibiotikovše niso popolnoma odporne. Tatiana Golob Pandemije nove gripe H INI uradno konec Pandemije nove oziroma sprva imenovane prašičje gripe je tudi uradno konec, čeprav je po prepričanju naraščajočega števila strokovnjakov pravzaprav nikoli ni bilo. Kakorkoli že, iz Svetovne zdravslvene organizacije so sredi avgusta sporočili, da seje virus H1N1 začel obnašati kot navadna sezonska gripa, s čimer je pandemije uradno konec. Virus H1N1 naj bi se po raziskavah, ki sojih strokovnjaki opravili na južnem delu zemeljske oble, kjer je trenutno zima, že združil z drugima dvema virusoma gripe, kar je povsem običajno za sezonsko gripo. Nadalje so raziskave pokazale, da je celo do 40 odstotkov svetovne populacije že razvilo imunski sistem proti novi gripi. Zaradi slednje je po vsem svetu umrlo 18.450 ljudi, medtem ko navadna sezonska gripa letno terja življenja okoli pol milijona ljudi. VARNOST NA PRIREDITVAH Kjer je ogroženo življenje ali zdravje ljudi je nujna medicinska pomoč po zakonu obvezna V poletnih dneh so se odvijale številne prireditve, kjer je pretok ljudi bistveno večji kot v preostalih letnih časih. Tako je bilo tudi na nedavnem tekmovanju s staro gasilsko tehniko v Radmirju. V poletni vročini je enemu tekmovalcu postalo slabo. Nudili so mu prvo pomoč in poklicali nujno medicinsko pomoč. TEKMOVALCA SAMI PRIPEUALI V AMBULANTO Dežurna zdravnica je na podlagi pogovora s klicateljem, ki ji je predstavil, kako so oskrbeli tekmovalca, ocenila, da ga lahko pripeljejo sami v dežurno ambulanto. Po pregledu gaje napotila z rešilnim avtomobilom na opazovanje v bolnišnico Celje. K sreči ni bilo hudo in so gospoda kmalu odpustili. Na prireditvi ni bila prisotna ekipa nujne medicinske pomoči. Taje po besedah zdravnika Bojana Lesko- vška, direktorja nujne medicinske pomoči v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Mozirje, po Zakonu o javnem zbiranju prisotna na prireditvah, na katerih se uporablja odprt ogenj oziroma predmeti ali naprave, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi oziroma premoženje. DEŽURNI ZDRAVNIKI DOLŽNI NUDITI POMOČ »Ko se organizator prireditve odloči za prireditev, mora prido- biti dovoljenje na upravni enoti. Ta na osnovi zakona naloži organizatorju, da pridobi potrdilo službe nujne medicinske pomoči o medicinskem nadzoru na prireditvi, če je ta po zakonu potreben. Po prejemu naročilnice mi to potrdilo izdamo, organizator pa ga predloži upravni enoti. Cena prisotnosti ekip je odvisna od dneva, ali je to vikend - nočne ure so dražje, in trenutno znaša okoli 150 evrov na uro. Ob vsakem nadzoru prištejemo eno uro za prihod in pripravo in eno uro za odhod in čiščenje vozila. O tem, ali je v ekipi potreben zdravnik, se odloči vodja glede na vrsto prireditve. Račun za dežurstvo na prireditvah izda naša ad- ministracija po prireditvi in nikoli ne zahtevamo plačila vnaprej,« pravi Leskovšek in dodaja, da so dežurni zdravniki vedno dolžni nuditi medicinsko pomoč ne glede ali so na prireditvi prisotni ali ne. »Seveda pa v primeru javnih prireditev z večjim tveganjem, ko se organizator ne odloči za našo prisotnost, ne nosimo odgovornosti, če nas takrat slučajno zaradi druge intervencije ni na kraju dogodka pravočasno. Ker pa nujna medicinska pomoč na prireditvah ne gre iz osnovnega zavarovanja, smo v tem primeru upravičeni od organizatorja pridobiti plačilo za morebitno intervencijo, kar pa do sedaj še nismo izvajali.« Marija Sukalo MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Jeseni številni razpisi Kmetijsko ministrstvo je v tem mesecu objavilo okvirni terminski načrt objave javnih razpisov za ukrepe prve in tretje osi programa razvoja podeželja za obdobje med letoma 2007-2013 v letu 2010. Po tem načrtu naj bi bili v septembru objavljeni javni razpisi za ukrep 122, Povečanje gospodarske vrednosti gozdov, ukrep 125, izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva - komasacije in agromelioracije, ukrep 132, Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane ter ukrep 142, Podpore za us- tanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev. Tudi mesec oktober bo bogat z razpisi, med njimi bo razpis za ukrep lil, Usposabljanje za deio v kmetijskem, gozdarskem in živilskem sektorju, ukrep 112, Pomoč mladim prevzemnikom kmetij, ukrep 113, Zgodnje upokojevanje kmetov, ukrep 121, Posodabljanje kmetijskih gospodarstev za naložbe mladih prevzemnikov kmetij in naložbe na področju rastlinstva. Razpisi in pogoji za prijavo na razpise bodo objavljeni na spletni strani ministrstva. Štefka Sem KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE, 01 MOZIRJE Priložnost za lokalne pridelovalce Na četrti redni seji so se sredi avgusta zbrali člani mozirske izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in vabljeni gostje. Poleg ostalih aktualnih tem jih je koordinatorka na mozirski izpostavi Štefka Goltnik, seznanila s tako imenovano Shemo šolskega sadja. Gre za finančno pomoč Evropske unije, ki naj na šolah spodbuja porabo lokalno pridelanega sadja in zelenjave. Na ta način EU posredno spodbuja zdrav način prehranjevanja otrok, s tem pa tudi širi trg za kmetijske pridelke, veča mož-nostzaslužka v kmetijstvu in porabo določenih pridelkov. Prednost imajo dobavitelji s svežim sezonskim sadjem in zelenjavo za takojšnje uživanje, to je pobrano ravno prav zrelo, ter s pridelki iz integrirane in ekološke pridelave, če je le-teh dovolj. Posamezne osnovne šole morajo na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja vložiti vlogo za odobritev finančne pomoči za sveže sadje in zelenjavo v šolah. Šole morajo ob tem izvesti spremljajoče aktivnosti, kot so izobraževanje in promoviranje sadja in zelenjave za zdrav način življenja. Javnost morajo s plakati obvestiti, da so v programu. Že lani so v tem projektu sodelovale nekatere od zgornjesavinjskih osnovnih šol, prav tako bodo letos. Marija Lebar PRILOŽNOST ZA ŠIRJENJE NOVIH PRISTOPOV K OBVLADOVANJU KONFLIKTOV Simpozij o šolski in vrstniški medicmji Septembra šolarji znova sedejo v šolske klopi, tako pred njimi kot pred njihovimi učitelji pa je znova leto dni skupnih izzivov. Prav njihovi medsebojni komunikaciji je namenjen mednarodni simpozij Šolska in vrstniška mediacija, ki ga organizator Svetovalno - izobraževalni center Ml pripravlja 9. septembra 2010 v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Vodja Centra Ml in programov usposabljanja ter izobraževanja je Jani Prgič, učitelj na Osnovni šoli Rečica ob Savinji in zmagovalec letošnjega izbora Savinjskih novic za najbolj priljubljenega zgornjesav- injskega učitelja. Prgič je strokovnjak za šolsko in vrstniško mediacijo, z izvedbo simpozija pa želi svoje znanje prenesti na čim večji krog učiteljev. Mednarodni simpozij je zastavljen tako, da prinaša številne teoretične in praktične napotke za kvalitetno uvajanje programov konstruktivnega obvladovanja konfliktov, mediacije in komunikacijskih treningov za učence ter učitelje tako v osnovni kot v srednji šoli. Kot je zapisano v predstavitvi simpozija, je celoten dogodek namenjen predvsem ravnateljem in učiteljem, ki želijo pridobiti čim več uporabnih informacij in podpore pri udejanjanju tovrstnih programov v svojih šolah. Program simpozija med drugimi sooblikujejo tudi šolski delavci in vrstniški mediatorji izZgornje Savinjske doline. TG ELEKTRO CELJE, D.D. Prvih 80.000 vračil vročenih Ta teden je prve račune z vračili preplačane elektrike od Elektra Celje prejelo 80.000 odjemalcev. Predvidevajo, da bodo vsi odjemalci Elektra Celje vračila prejeli v roku 14 dni. Povprečen znesek vračila je 15,77 evra na merilno mesto, vključno z obrestmi. Skoraj 150.000 odjemalcem bodo vračilo razlike v ceni vrnili z avgustovskimi računi za električno energijo. Priložili so specifikacijo vračila, da si bo lahko vsak posameznik preveril izračun. V njej so upoštevane vse količine električne energije, ki so bile zaračunane z računi, ki se nanašajo na obdobje od 1.1.2008 do 28.2.2009 (1.3.2009 je za gospodinjske odjemalce začel veljati nov cenik za električno energijo). Navedeni in upoštevani so računi, ki so bili izdani za predvideno dobavo (obroki) in računi po dejanski porabi (obračuni). IS Vseslovensko srečanje lesarske panoge 3. Razvojna konferenca lesarjev bo 1. septembra v domu kulture v Nazarjah. Program se bo začel ob 10. uri z nagovorom župana Ivana Purnata. Sledil bo referat o pomenu predelave in uporabe lesa za prihodnost prof. dr. Franca Pohlevna, za tem pa bo prisotnim spregovorila ministrica za gospodarstvo mag. Darja Radič o spodbujanju lesnopredelovalne panoge, razvojnih usmeritvah in ukrepih na ravni države. Iz Avstrije so povabili predavatelja Klemna Klemenaka, ki bo govoril o Štajerski lesni mreži. Sledila bo razprava udeležencev in zaključki. Ob 13. uri. si bodo udeleženci lahko ogledali razstavo preneseno iz Cankarjevega doma v Ljubljani, ki prikazuje čarobnost iesa. Marija Lebar Turistično društvo NAŠ KRAJ, p.p. 4, 3333 Ljubno ob Savinji Zahvala Upravni odbor Turističnega društva Naš kraj, Ljubno ob Savinji, se zahvaljuje vsem sponzorjem, sodelujočim društvom in posameznikom, ki ste pomagali soustvariti tradicionalno, letos že 50. prireditev Flosarski bal, ter vsem številnim obiskovalcem za obisk posameznih dogodkov! Hvala in nasvidenje tudi prihodnje leto. MAJDA PODKRIŽNIK DESUS Kandidatka za županjo s svežimi idejami Štiglic in Prislan s potrebnimi izkušnjami za vodenje Županska kandidata DeSUS Janeza Štiglica (levo) in Srečka Prislana je podprl predsednik stranke Karl Erjavec (foto: Marija Šukalo) Svojo kandidaturo za mesto nazorske županje je ta ponedeljek na novinarski konferenci predstavila Majda Podkrižnik. Na predstavitvi je povedala, da bo šla na volitve kot neodvisna kandidatka, vendar s podporo Slovenske demokratske in Slovenske ljudske stranke. »K razmišljanju o kandidaturi so me spodbudili že v februarju krajani sami, ki si želijo sprememb in novega vetra v nazorski politiki,« je dejala Majda Podkrižnik. »Sem delovna, poštena, rada imam izzive, kjerje možno uporabiti novo energijo in ideje, sem odgovorna in realna,« se je opredelila Podkrižnikova, kije kot predsednica nadzornega odbora občine Nazarje že zdaj vpeta v delo lokalne skupnosti, sodeluje pa tudi z različnimi aktivnimi društvi. Za- poslena je kot vodja poslovne enote podjetja SAM v Nazarjah in ima pred tem že večletne delovne izkušnje na vodstvenih delovnih mestih. O tem, zakaj jo v SDS podpirajo kot kandidatko, je govoril iztok Podkrižnik. Ker v njihovem občinskem odboru v Nazarjah ni bilo kandidata, so se odločili podpreti Podkrižnikovo, saj prihaja iz gospodarstva, kar je po njihovem v teh kriznih časih še zlasti pomembno. Andrej Presečnikje dejal, da so se v SLS odločili za podporo kandidatki iz več razlogov. Pomembno je to, da v svojem programu navaja sodelovanje in povezave s sosednjimi občinami, pa tudi, daje ženska, kar prinaša novo energijo in drugačen pristop. Marija Lebar DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije je v torek na novinarski konferenci v Mozirju predstavila svoja kandidata za župana. V Nazarjah se bo za županski stolček potegoval Janez Štiglic iz Nazarij, na Rečici ob Savinji pa Srečko Prislan iz Nizke. Na konferenci je sodeloval tudi predsednik stranke DeSUS Karel Erjavec. 72-letni Janez Štiglic je upokojenec, a je v aktivnem življenjskem obdobju kakortudi danes na lokalni ravni družbeno aktiven. Prepričan je, daje delo z ljudmi in delo v lokalni skupnosti zanj naravna nujnost, saj je v nazorskem občinskem svetu že drugi mandat svetnik. V svoj programje zapisal, da bo pokušal izpeljati vse do sedaj zastavljene investicije, obenem pa razširiti pripravo ustreznih prostorskih aktov in dru- gih planskih dokumentov na celotno občino Nazarje Diplomirani upravni organizator Srečko Prislan iz Nizke je zaposlen na ministrstvu za delo kot višji svetovalec v službi za evropske projekte. V njegovem programu je zapisano, da bo dal možnost občanom, da bodo lahko sodelovali pri razvoju kraja s skupnim ciljem - živeti bolje. Temelji razvojnega programa občine Rečica ob Savinji so po njegovem prepričanju pozitivne spremembe, ki bodo zagotavljale vsakemu občanu živeti človeka dostojno življenje. Karl Erjavec je ob zaključku poudaril, da za kandidata za župana stranke DeSUS tako Štiglica kot Prislana kandidatura ni avantura. Za njima so potrebne izkušnje za vodenje. Marija Šukalo Ob kandidatki Majdi Podkrižnik predstavnika strank SLS Andrej Presečnik (levo) in SDS Iztok Podkrižnik (foto: Marija Lebar) LOKALNE VOLITVE 2010 Na listah vsaj trideset odstotkov žensk Politične stranke oziroma liste bodo morale pri letošnjih volitvah na svoje kandidatne liste uvrstiti vsaj 30 odstotkov žensk. Zagotoviti bodo morale, da bo v prvi polovici liste vsak tretji kandidat ženskega spola. Zakon o lokalnih volitvah iz leta 2005 je prinesel spremembo, ki od predlagateljev zahteva, da zagotovijo vsaj 40-odstotno zasto- panost posameznega spola. Vendar bo ta zahteva v celoti stopila v veljavo šele pri rednih lokalnih volitvah leta 2014, saj zakon stopa v veljavo postopoma. Po zgornjesavinjskih občinah so se že sestale volilne komisije. Med drugim so se odločale o številu potrebnih glasov podpore za kandidate, ki bodo na volitvah nastopali samostojno. Potrebno število podpisov podpore je najmanj dva odstotka od števila volivcev v občini, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih rednih volitvah za župana, vendar ne manj kot 15 in ne več kot 2.500. Določila so se glasovalna mesta, ki bodo v večini ostala tam, kjer so bila že običajno, prav tako pa pros- tor za plakatiranje in oglaševanje med volilno kampanjo. Uradna volilna kampanja se bo pričela 30 dni pred glasovanjem, torej 10. septembra. Volilna kampanja kandidatov za županske volitve ter volitve v občinske svete bo trajala do 8. oktobra ob polnoči, ko nastopi volilni molk. Marija Lebar 0 OLGA KLEMSE, RAVNATELJICA GLASBENE SOLE NAZARJE Vztrajno delo in smele zamisli so rodile bogato klasje Olga Klemie (foto: Marija Lebar) Ravnateljica Glasbene šole Nazarje Olga Klemše preživlja svoje prve brezskrbne počitnice, septembra se namreč ne bo vrnila na dolgoletno delovno mesto. Kljub pregovarjanju mnogih se je odločila, da se upokoji. To njeno odločitev je marsikdo sprejel z obžalovanjem, saj je izredno priljubljena. Kotsama pravi, je imela v življenju srečo, da je delala tisto, kar jo je osrečevalo -ukvarjala se je z glasbo. In uspelo ji je uresničiti življenjske sanje - samostojno in uspešno glasbeno šolo v naši dolini. Po njenem mnenju je imela srečo tudi v tem, da je vedno srečevala prave ljudi in s svojimi zamislimi ter vizijo vedno naletela na razumevanje pri njih. - Glasba je gotovo ena najpomembnejših stvari v vašem življenju. Se spominjate prvih srečanj z njo? Glasba me spremlja od kar pomnim. Moj oče Jože Napotnik je bil izšolan organist, igral je harmoniko in klavir ter vodil številne pevske zbore. Tudi mama Slavica je bila dobra pevka inje imela glasbo rada. To je mogoče videti tudi iz tega da so različni nazorski pevski sestavi, ki jim je bil oče zborovodja, dolga leta vadili kar pri nas v hiši. Mama ni nikoli tarnala ali se pritoževala, koje bilo treba pripraviti prostor za vaje in ga po vajah pospraviti. V sobi, kjer so pevci vadili, je bila tudi krušna peč, na kateri sem sedela in vpijala zvoke pesmi ter pri tem zelo uživala. In se veliko tudi naučila. - V vaši družini je bilo več otrok, so se tudi ostali tako zanimali za glasbo? Bili smo štirje otroci, vendar so note in zvoki prevzeli le mene, in to do take mere, da je glasba postala moj življenjski poklic. Že od nekdaj sem si želela postati učiteljica, zato sem se vpisala na Pedagoško akademijo v Mariboru in končala smer glasba. - Kje je bila vaša prva zaposlitev? Leta 1972 sem se zaposlila na Osnovni šoli Frana Kocbeka v Gornjem Gradu, kjer sem poučevala glasbeni pouk, vodila pa sem tudi otroške in mladinske zbore. - Vsa vaša nadaljnja poklicna kariera je povezana z Glasbeno šolo Nazarje. Kakšni so bili njeni začetki? Te šole takrat seveda še ni bilo. Se je pa že v šolskem letu 1970/71 na pobudo staršev in ob podpori glasbenih zanesenjakov na osnovni šoli vGornjem Gradu pričel pouk harmonike in kitare. Izredna motiviranost učencev in učiteljev je dala vidne rezultate, saj so javni nastopi želi navdušene pohvale in zanimanje za tovrstno izobraževanje je naraščalo. Na pobudo staršev in učiteljev so stopili v stik z ravnateljem Glasbene šole Fran Korun Koželjski iz Velenja mag. Ivanom Marinom. Rezultat tega sta bila dva nova oddelka velenjske glasbene šole, in sicer v Gornjem Gradu in v Mozirju. V šolskem letu 1976/77 je glasbeno dejavnost v Zgornji Savinjski dolini pričela povezovati Delavska univerza Mozirje. Pri tem gre velika zasluga učiteljici Majdi Urank, kije prevzela mesto direktorice univerze. Ob podpori občinske izobraževalne skupnosti je dejavnost glasbene šole močno narasla. Problem je predstavljalo dislocirano poučevanje, saj je pouk potekal v prostorih osnovnih šol, v gasilskem domu Mozirje, v delavskem domu v Nazarjah. - Kam je torej organizacijsko spadal glasbeni pouk v tistem času? Glasbena šola pri Delavski univerzi Mozirje je imela takrat specifično organizacijo. Prostore in sredstva je zagotavljala univerza, kadre in pedagoški del pa Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje. Pomembno vlogo pri tej organizaciji je imel novi direktor Delavske univerze Mozirje Miran Bele, kije bil ves čas glavni koordinator med Občino Mozirje, Glasbeno šolo Velenje, ministrstvom za šolstvo in zavodom za šolstvo. - Kje ste v tej zgodbi vi? Ko sem poučevala na Osnovni šoli Gornji Grad, sem na pobudo Majde Urank začela poučevati tudi nauk o glasbi v glasbeni šoli pri Delavski univerzi Mozirje. Leta 1977 sem se redno zaposlila na Glasbeni šoli Velenje in poučevala nauk o glasbi, klavirter bila vodja oddelka glasbene šole pri univerzi. - Kdaj ste pričeli z delom v Nazarjah? Koje delavska univerza leta 1988 dobila prostore v Nazarjah, seje z njo preselila tudi glasbena šola, kije te prostore uporabljala za svoje delo v popoldanskem času. To je tudi čas, ko smo pričeli sodelovati na revijah glasbenih šol celjske regije in postajati prepoznavni tudi v širšem okolju. - Ste imeli ustrezno opremo, kako je bilo z instrumenti? Po katastrofalnih poplavah leta 1990 je bilo redno delo glasbene šole za nekaj časa onemogočeno, saj je povodenj prizadela delavski dom »Moram reči, da sem vedno verjela v to, kar delam in verjela sem v svoje sodelavce. Nikoli mi ni bilo nerodno povedati, da prihajamo iz Nazarij, kljub temu da mnogi niso vedeli, kje je to.« in Delavsko univerzo Nazarje, kjer smo dotlej imeli pouk. Delo je pozneje spet steklo, v veliko pomoč pa so nam bila sredstva, ki sojih zbrali pri prodaji slik slovenskih umetnikov v Tržiču. S temi sredstvi sta nam delavska univerza in Krajevna skupnost Nazarje kupili nekaj instrumentov in opreme. Naslednje leto je direktor Miran Bele uspel pridobiti prostore v gradu Vrbovec in sredstva za najnujnejšo opremo. Tako so bili ustvarjeni pogoji za uspešno delo in nadaljnji razvoj, kije pripeljal do ustanovitve samostojnega zavoda. - Menda ste si vi osebno želeli in si zelo prizadevali za samostojno glasbeno šolo? To je bila moje dolgoletna in velika želja. Zanimanje za glasbeni pouk je bilo v celotni Zgornji Savinjski dolini ves čas izredno. - Kako pa je bilo s pogoji, ki so bili potrebni za samostojni zavod? Imeli smo prostore, imeli smo dovolj učencev, pri zagotavljanju kadrovske zasedbe pa smo naleteli na veliko razumevanje in pomoč ravnatelja Glasbene šole Velenje Ivana Marina. Pogoj za ustanovitev zavoda je bil tudi lastni orkester. Temu pogoju smo zadostili skupaj z Godbo Zgornje Savinjske doline, ki jo je vodil takratni dirigent in učitelj trobil Franci Goljuf. ■ Leta 1993 je bila ustanovljena Glasbena šola Nazarje, vi pa ste bili imenovani za ravnateljico. Skupščina občine Mozirje je izdala sklep o ustanovitvi zavoda Glasbena šola Nazarje, mene pa so julija 1993 imenovali za vršilko dolžnosti ravnatelja. Toje zame pomenilo veliko dela, sajje bilo do 1. septembra, ko naj bi šola začela z delom, treba postoriti še marsikaj. Najpomembneje je bilo zagotoviti ustrezen pedagoški kader. K sodelovanju sem povabila Tonija Acmana, ki je bil zaposlen kot pianist in korepetitor v GŠ Velenje, kjer je bil že uveljavljen pedagog. Brez oklevanja je bil pripravljen sprejeti izziv in se zaposliti v Nazarjah, s čimer mije izkazal popolno zaupanje, saj ni bilo povsem gotovo, kako uspešno bomo kot samostojna šola delovali. Od samega začetka je z nami tudi Tadeja Cigale ter pred kratkim upokojena računovodkinja Fanika Strašek. - Glasbena šola Nazarje ima v strokovnih krogih dober renome. Kako ste to dosegli? Moram reči, da sem vedno verjela v to, kar delam in verjela sem v svoje sodelavce. Nikoli mi ni bilo nerodno povedati, da prihajamo iz Nazarij, kljub temu da mnogi niso vedeli, kjejeto. Danesje povsem drugače. Naša šola je prepoznavna. Dober glas o nas so po domovini in tujini ponesli naši učitelji in uspešni učenci tekmovalci, ki so se vračali s številnimi nagradami in priznanji. Posegali so po uvrstitvah, ki sojih le stežka dosegale mnogo večje in vrsto let uveljavljene glasbene šole. - Čemu pripisujete takšne uspehe? Pomembno je sodelovanje vseh treh udeležencev, toje učitelja, učenca in staršev. Tudi starši pri tem igrajo veliko vlogo. Ne samo, da otroke motivirajo, treba jih je voziti k pouku instru- »Dober glas o nas so po domovini in tujini ponesli naši učitelji in uspešni učenci tekmovalci, ki so se vračali s številnimi nagradami in priznanji. Posegali so po uvrstitvah, ki so jih le stežka dosegale mnogo večje in vrsto let uveljavljene glasbene šole.« menta, nauka o glasbi, različnim komornim skupinam, orkestru ter jih spremljati na različnih tekmovanjih. Pomembno je, da se otroci oziroma učenci v šoli dobro počutijo, da igrajo in se učijo z veseljem. Za vse to pa so potrebni motivirani in zadovoljni učitelji, ki svojih težav ne prenašajo na učence. - Na zaključnem koncertu, kjer so se učitelji uradno pred javnostjo poslovili od vas, je bilo rečeno, da ste jim bili kot prava mama z veliko začetnico. Zame je ena najpomembnejših vrednot spoštovanje. In to vrednoto smo gojili na naši šoli tako do sodelavcev kot do učencev. Sama sem vedno poskušala sodelavce razveseliti s kakšno malenkostjo, s pozornostjo. Z zanimanjem sem spremljala tudi njihove dejavnosti, ki niso bile nujno povezane z našo šolo in, če seje le dalo, prisluhnila njihovim željam. Ob rojstnih dneh smo se na hitro zbrali in slavljencu zapeli priložnostno pesem ter mu voščili. Mislim, da smo bili dober kolektiv. Kljub nenehni časovni stiski smo vedno našli nekaj minut za pogovor. To smo storili tudi po končanih nastopih oziroma koncertih, da smo na hitro razčlenili, kje smo bili dobri, kaj pa bi bilo potrebno v prihodnje popraviti. - Vaši koncerti so tradicionalno odlično obiskane prireditve. Možnost dajete tako še neizkušenim kot tudi že priznanim glasbeni gostom od drugod. V dvorani Glasbene šole Nazarje seje v teh letih zvrstilo veliko najrazličnejših nastopov in koncer-tovz različnimi izvajalci. Poleg učencev so se nam predstavili tudi dijaki, študentje, učitelji in mnogi že uveljavljeni glasbeniki. Veliko smo sodelovali tudi z drugimi glasbenimi šolami. Trudila sem se, da smo v koncertni program vključevali tudi slovensko glasbo različnih zvrsti.. »Neposredni stik z mladimi me je napolnjeval z veseljem in neverjetno energijo. Od mladih sem se nenehno učila in za to sem jim hvaležna.« Ko smo že pri koncertih in nastopih, naj poudarim pomembno vlogo, ki sojo pri tem imele Savinjske novice, ki so redno in objektivno ter zanimivo poročale o dogajanju na naši šoli. Še posebna zahvala velja glavnemu in odgovornemu uredniku Franciju Kotniku, kije prepoznal naše potenciale in z medijsko podporo našo dejavnost ves čas podpiral. Zlasti pa smo mu hvaležni za številne glasbene dogodke, ki jih je povezoval in s svojo srčnostjo, pozitivno energijo in odprtostjo glasbi dodal še piko na i. - Vam je bilo kdaj žal, da ste se odločili za tako poklicno pot? Od nekdaj sem si želela biti učiteljica in od nekdaj sem ljubila glasbo. Moja poklicna pot je združevala oboje, saj sem vse do zadnjega poleg ravnateljevanja tudi poučevala. Neposredni stik z mladimi meje napolnjeval z veseljem in neverjetno energijo. Od mladih sem se nenehno učila in za to sem jim hvaležna. - Vaš vsakdan bo poslej drugačen, kaj boste počeli, čemu se boste posvetili? Pravzaprav sedaj uživam počitnice in to so moje prve brezskrbne počitnice, ker mi ni treba razmišljati o prihajajočem šolskem letu. Zdaj bom imela čas, da se posvetim svoji družini, ki meje pri mojem delu ves čas podpirala in nemalokrat tudi dejavno sodelovala pri organizaciji koncertov. Rada hodim v hribe, rada imam naravo, kar si bom zdaj skupaj z mojimi najdražjimi lahko večkrat privoščila. Hiša, vrt, knjige, kultura, prijatelji ...Prepričana sem, da mi tudi sedaj, zlasti ob mojih vnukih, ne bo dolg čas. Pogovarjala se je Marija Lebar iO /eti ... NA REČICI V PRIČAKOVANJU PRVEGA ŠOLSKEGA DNE Vrata nove osnovne šole na Rečici se bodo za vse uka željne mlade glave z vso gotovostjo odprla četrtega septembra. V tem času potekajo še zadnja finalna dela, s katerimi bo zgradba dobila končni videz. V tem času zaključujejo svoja dela tudi mizarji, brusijo se parketni podi, obešajo vrata in vgrajujejo zaključne letve. Slavnostna otvoritev nove šole, s katero bodo potešene premnoge želje, stare že dolga desetletja, bo v času mozirskega občinskega praznika. 20 /eti ... ŽE 170ZAHTEV ZA DENACIONALIZACIJO Podobno kot drugod po Sloveniji tudi na mozirski občini zbirajo podatke o potencialnih interesentih za denacionalizacijo zemljišč, gozdov in drugih nepremičnin. Zanimanje med občani je zelo veliko, saj se je do sedaj nabralo že okoli 170 zahtevkov za vrnitev premoženja. Po nekaterih podatkih pa bi lahko vrnitev premoženja zahtevalo okoli 300 občanov. Vendar je že številka 170 relativno visoka, saj so v istem času na velenjski občini prejeli 47 zahtevkov. 3 O /etc ... ŠE VEDNO VELIKO VOZAČEV Naša občina je po obsegu zelo obsežna, a redko poseljena. Na en kvadratni kilometer prebiva 30 prebivalcev in ima 5.427 zaposlenih v zadružnem delu. Od teh se jih 1.062 ali kar 19,6 odstotkov vozi na delo izven občine. Kljub dejstvu, da število zaposlenih nenehno narašča in da postaja delež aktivnega prebivalstva ugodnejši, nam še vedno hitreje narašča delež tistih zaposlenih, ki se vozijo na delo izven občine. Zlasti se odseljevanje in dnevna migracija delovne sile čutita na področju Solčavskega in Luč, največji vpliv dnevne migracije pa je v spodnjem delu doline. Pripravila Tatiana Golob V___________________________________J OBČINA GORNJI GRAD Za obnovo šole letos preko 70.000 evrov Tik pred začetkom pouka na Osnovni šoli Frana Kocbeka v Gornjem Gradu hitijo še zzadnjimi prenovitvenimi deli. Stavba, kije stara že preko sto let, vsako leto zahteva urgentne ukrepe. Letos so se temeljiteje lotili obnove tistega dela, kjer so oddelki nižje stopnje. Na tem delu šole so zamenjali dotrajano strešno kritino, okna in notranje pohištvo. Prostore so tudi prebelili. Poleg omenjenega so v starejšem delu šolske stavbe prenovili nekatere sanitarije in učilnice. Občina je v proračunu za letos v ta namen zagotovila preko 70.000 evrov. Tako ravnateljica Lilijana Bele kot župan Stanko Ogradi menita, da bi bilo z enakim trendom v petih letih možno prenoviti tiste šolske prostore, ki bodo še ostali v uporabi potem, ko bodo zgrajeni novi šolski prostori. Županje še dodal, da pogled na pros- tore, pohištvo in opremo zaradi iz-frošenosti ni razveseljiv, saj se spominja, da je velik del te opreme še iz časa, koje sam obiskoval osnovno šolo. Tudi urejenost prostorov in primerna kultura bivanja po njegovem vplivata na dobro počutje učencev in seveda učiteljev. Za področje primarnega izobraževanja, kamor sodi varstvo in vzgoja predšolskih otrok, ter primarno in sekundarno izobraževanje na področju osnovnega šolstva, je v letošnjem letu načrtovanih 600.000 evrov, kar je glede na višino občinskega proračuna visok odstotek, pravi župan Ogradi in nadaljuje: »Pravje, da se tudi zadeve na tem področju uredijo tako, da bomo na našo osnovno šolo lahko ponosni, kadar bomo stopili vanjo. Saj gre delovanje šolstva v dobrobit vseh občanov.« Marija Lebar GRADBENIŠTVO ŠPEH Toni Podjetje Tonija Špeha je že skoraj dvajset let med vodilnimi na področju zaključnih del v gradbeništvu na območju Zgornje Savinjske doline. Od skromnega začetka z enim zaposlenim seje podjetje širilo in sedaj je v njem zaposlenih osem delavcev, za večja dela se zaposlenim pridružijo še pogodbeni. Lotevajo se tako velikih projektov v podjetjih, s katerimi imajo pogodbe, kot manjših del pri zasebnikih. Fasaderstvo in pleskarstvo je zaščitna znamka podjetja, kajti na tej osnovi je postalo prepoznavno. Poleg izdelave fasad opravljajo polaganje keramike, vgradnjo in obdelavo gips plošč, notranje in zunanje opleske ter razna druga zaključna dela v gradbenišlvu. Za lažje opravljanje določenih del so pred leti kupili dvižno košaro za višinska dela, opravljajo tudi manjše prevoze za druge. Pred nekaj leti je Špeh med prvimi zgradil elektrarno na sončno energijo, kije, kot sam pravi, naložba v prihodnost. »Varčevanje in recesija je v gradbeništvu zahtevala veliko žrtev, k sreči to ni doletelo nas,« je povedal Špeh. Kljub dobremu deluje v dolini še vedno težko dobiti večje posle. »Določena podjetja, in teh ni malo, že leta poslujejo z nami in naše sodelovanje je zelo dobro, problem je z občinami, ki večino svojih del v šolah in na občinskih poslopjih zaupajo podjetjem od drugod,« je kritično povedal. Čeprav se že mnogo lettrudi in kot domačin pričakuje, da bodo občine podpirale domača podjetja, saj bodo le-ta potem zaslužen denar Špeh kritičen do občin in države Toni Špeh je letos je za dobro delo svetnika in podjetniške uspehe prejel srebrno priznanje Občine Ljubno (foto: Tatiana Golob) ponovno obrnila na tem območju, se to do sedaj še ni zgodilo. Pred leti, koje popolnoma preuredil sedež podjetja v Gornjem Gradu, je hkrati poskrbel tudi za mnogo lepši izgled trga, kot je bil prej. V najem je vzel brunarico na trgu, jo prenovil in jo s tem iztrgal propadu in kljub temu, daje za kraj storil veliko, se ta in tudi ostale občine v dolini branijo domačih izvajalcev za opravljanje del. K letošnjemu lažjemu poslovanju je pripomogla pogodba z nazorskim podjetjem BSH Hišni aparati, za katero bodo odslej opravljali redna vzdrževalna dela. Špeh je v občini Ljubno tudi občinski svetnik in letos je za dobro delo svetnika in podjetniške uspehe prejel srebrno priznanje občine. Priznanje vidi kot spodbudo za nadaljnje dobro delo tako v podjetju kot na svetniškem mestu. Zaveda se, da mora biti kot podjetnik prilagodljiv in sposoben, prav takšni ljudje se potrebujejo tudi na svetniških mestih. Za boljši jutri se je treba boriti, treba je upoštevati mnogo mnenj, da so rešitve prave in najboljše za vse. Kot podjetnik, kije pričel zelo mlad odločati o svoji usodi, zna biti tudi zelo kritičen do države, ki predvsem skrbi za svoj mošnjiček, premalo pa vidi posameznika. Prav tako se zaveda sive ekonomije, ki mnogim podjetnikom uničuje posel, saj podjetja zaradi vseh dajatev ne morejo biti konkurenčna nekomu, ki dela na črno. Štefka Sem EK^RP Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje Društvo lastnikov gozdov Tisa Vas vabi na PREDAVANJE ZAKAJ BI KOPIRALI SVETOVNE NEUMNOSTI, ČE PA NAM NAJBOLJŠE STVARI LEŽIJO PRED DOMAČIMI PRAGOVI? V četrtek, 2. septembra/kimavca 2010, ob 18.00 uri v Zadružnem domu v Solčavi. Predaval bo prof. dr. Janez Bogataj, etnolog in avtor številnih knjig, razprav in člankov s področja kulturne dediščine, kulinarike, domačih in umetnostnih obrti. Predavatelj bo spregovoril o hišnih, krajevnih in regionalnih razpoznavnostih, ki jih lahko oblikujemo na področju rokodelskih dejavnosti, spominkarski ponudbi in navsezadnje tudi na področju kulture prehranjevanja - kulinarike in gastronomije. Ker bo predavanje usmerjeno na Solčavsko in Zgornjo Savinjsko dolino, bo še posebej izpostavil možnosti, ki jih ponujajo lokalna gradiva, kot so les, polst ali file in kamen. Tudi Zgornja Savinjska dolina ne potrebuje na tem področju veliko, toda tisto mora biti dobro, odlično. Kajti pregovor pravi, da je manj več! Vabimo vas, da na predavanje prinesete vaše lesene in druge izdelke, spominke, kajti po predavanju bo sledila delavnica, na kateri bo prof.dr. Bogataj izdelke ocenil. Ob priložnosti dogodka bo izšla tudi brošura Solčavski gorski les. VLJUDNO VABLJENI solčavski les LAS - Društvo za razvoj podeželja Zg. Sav. doline KONCERT BELGIJSKE ZENSKE VOKALNE SKUPINE PSALLENTES V GORNJEM GRADU Eterična glasba posebne vrste gregorijanskega korala V katedrali svetega Mohorja in Fortunata sta Turistično društvo Gornji Grad in občina predzadnjo nedeljo v avgustu pripravili koncert stare cerkvene glasbe. Koncert je bil v sklopu festivala resne glasbe Šepet savinjskih krošenj - Seviqc Brežice Savinja. Tokrat so predstavili mašne speve svetih žena, izvajala pa jih je belgijska ženska vokalna skupina Psallenfes. Ime Psallentes pomeni tistega, ki poje, zasedbo pa je ustanovil njen glasbeni vodja Hendrik Vanden Abeele pred desetimi leti. Osem mladih pevk je pripravilo program eterične glasbe posebne vrste gregorijanskega korala, ki so ga na Nizozemskem od 12. stoletja dalje izvajale ženske skupnosti begin. Skupnosti so bile podobne redovnim. Njihovo skupno življenje je začelo propadati sočasno z uspehom križarskih vojn. saj so bila v nasprotju s takratno uradno katoliško cerkvijo Petje in skladanje je bilo za skupnosti begin zelo pomembno, prepevale so tako v cerkvah, kapelah in med procesijami, kot tudi priložnostno izven cerkvenih prostorov. S svojo glasbo in petjem so bile te pogumne ženske v ospredju razvoja mistike. pomembno pa so prispevale tudi k bogastvu evropske glasbene dediščine. Program, ki ga je izvajala ženska skupina Psallentes, izvira iz beginskih skupnosti, ki so živele v Amsterdamu, Brugesu, Mecheienu in Turnhoutu (foto: Marija Šukalo) Program, ki ga je izvajala ženska skupina S projektom, ki sodi v program Leader, so or-Psallentes, izvira iz beginskih skupnosti, ki so ganizatorji želeli izboljšati duhovno in materialno živele v Amsterdamu, Brugesu, Mecheienu in kakovost življenja ter prispevati k celovitemu raz- Turnhoutu, izbor pesmi pa predstavlja na- voju podeželja in turistični prepoznavnosti ob- jpomembnejše teme iz njihovega glasbenega močja. ustvarjanja. Marija Šukalo MEDNARODNI MOJSTRSKI SEMINAR Nova znanja bodo predstavili v cerkvi sv. Jurija Priznani celjski baritonist in učitelj petja na Glasbeni šoli Nazarje Boštjan Korošec je letošnje prof. Vlatka Oršanić, prvakinja Opere SNG Ljubljana in izredna profesorica solopetja na Akademiji Zanimanje za seminar se iz leta v leto veča, kar kaže, da je seminar na najvišji profesionalni rav- poletjé Četrtič zapored organiziral mednarodni za glasbo v Zagrebu ter Akademiji za glasbo v ni, tako strokovno kot organizacijsko. Lansko leto mojstrski pevski seminar, ki je tokrat potekal v Ljubljani. Nastopila je na mnogih velikih evropskih so zaradi prevelikega števila prijav domačih in Mozirju. Seminar je edinstvena oblika izobraževanja te vrste v Sloveniji, ki je v zelo kratkem času presegel lokalne meje in postal eden boljših v tem delu Evrope. opernih in koncertnih odrih. Gostovala je tudi na Japonskem. Sodelovala je na znamenitih evropskih glasbenih festivalih, posnela pa tudi nekaj zgoščenkza velike diskografske hiše, kot so Sony glasbenikov iz tujine bili prisiljeni izvesti avdicijo. Število prijav je močno presegalo število prostih mest. Letos na seminarju sodeluje deset udeležencev iz Slovenije in Hrvaške. Vodi ga sopranistka mednarodnega slovesa classical in Emi. Po desetdnevnem, izredno napornem izobraževanju bodo pevci svoja znanja predstavili na koncertih v Mozirju in Celju. Njihovo muziciranje bo mogoče slišati v ponedeljek ob 20. uri v cerkvi sv. Jurija v Mozirju in v torek v Narodnem domu v Celju. V mesecu juliju pa je Boštjan Korošec organiziral in vodil poletno pevsko delavnico. Udeleženci in predavatelji so prišli iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Kot vsa pretekla leta je delavnica bila tudi letos namenjena muzikalu. Udeleženci so se urili na vseh področjih glasbenega gledališča: petje, ples, igra, zbor. V sklopu koncertne turneje pod naslovom Broadway I love 2010 so v Domu kulture Nazarje 24. julija pripravili koncert ob spremljavi mednarodne zasedbe Tremo. MOZIRSKI GAJ KOCBEKOV DOM NA KOROŠICI Urejeno vodno zajetje okolica planinskega doma Obnovitvena dela v okolici Kocbekovega doma (foto: arhiv Antona Mlinarja) V avgustu so pri Kocbekovem planinskem domu na Korošici opravljali nekatera vzdrževalna in obnovitvena dela, tako bo ta priljubljena planinska postojanka poslej še prijaznejša za obiskovalce. Občina Luče je poskrbela za popravilo ceste do Podvežaka, kije izhodišče za mnoge planinske ture. Kot pravi župan Ciril Rose, je bila ta občinska cesta spomladi res v slabem stanju, zato sojo pred glavno izletniško sezono prenovili. S tokratnimi deli so na Korošici obnovili vodno zajetje, ga zabetonirali in pokrili s pločevino ter macesnovimi deskami. V okolici koče so uredili iz zemlje in kamenja zložene škarpe ter s peskom pripravili oznake za helikopterske pristanke. Vsa dela so opravljena tako, da se čim bolj skladajo z okoljem in ne kvarijo naravnega videza planinske krajine. Pripravili so tudi teren za tradicionalni turnir v malem nogometu. Ta seje odvijal vsoboto, 21. avgusta, in privabil številne planince in navijače. Tekmovanja se je udeležilo devet ekip. Zmagali so Veterani iz Šmartnega v Rožni dolini, ekipa Športnega društva Raduha iz Luč pa je osvojila peto mesto. Marija Lebar Srečanje slovenskih vrtnarjev in cvetličarjev Upravljavci Mozirskega gaja so zadnji dan poletne razstave, v nedeljo, 22. avgusta, v sodelovanju s sekcijo cvetličarjev in vrtnarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) in Društvom vrtnarjev Slovenije pripravili strokovno-družabno srečanje, ki je v park ob Savinji privabilo več kot dvesto udeležencev iz vseh slovenskih regij. Po ogledu parka in razstave Tropski svet so si cvetličarji in vrtnarji na travniku pri cerkvici sv. Valentina ogledali še predstavitev dekoracije lončnic, katere namen je bi! prikazati nekaj relativno enostavnih, a kljub temu vizualno privlačnih ter zato tržno zanimivih načinov dekoracij rastlin v loncih, nakar je sledilo še sproščeno druženje ob kulinaričnih specialitetah. Po besedah predsednika sekcije cvetličarjev in vrtnarjev pri OZS Simona Ogrizka bodo tovrstna strokovno-družabna srečanja postala redna oblika delovanja sekcije, predsednik EHD Mozirski gaj Darko Bele in starosta parka Jože Skornšek pa sta izrazila zadovoljstvo nad dosedanjim sodelovanjem s slovenskimi vrtnarji in cvetličarji, ki naj bi se nadaljevalo tudi v prihodnje. Franci Kotnik Predstavitev vizualno privlačnih in tržno zanimivih načinov dekoracij rastlin v loncih (foto: Franci Kotnik) Vse kaže, da bo letošnja bera paradižnika rekordna tudi za male pridelovalce. Če ni gob na pretek, je pa vrt ves nasmejan. Seveda, kdor je v julijski pripeki prijazno močil kore-nišče in ohranjal razvijajoče se sadike, se mu zdaj ponuja lep pogled v vrt s paradižniki. Kako navihana je lahko narava, pa kaže posnetek z nekega vrta v Ljubiji. Ljubki uhlji so paradižniku dali povsem svojstven obraz, oči pa je dodala lastnica vrta, saj ji je bil tako še bolj domač. lože Miklavc (foto: Jože Miklavc) Hotel Plesnik Vsako soboto in nedeljo Vam nudimo družinska kosila po ceni 10,00 EUR. Otroci do io. leta imajo kosilo brezplačno (en otrok na eno odraslo osebo). Vljudno vabljeni! Vaš Hotel Plesnik **** Tel.: 03-839 2300 Razni obredi naših ljudi (9) Piše: Aleksander Videčnik OGOVARJANJE (NADALJEVANJE) Ženinov starešina je dvignil kozarec vina in dejal: »To pijem v slavo in čast troedinemu Bogu, na čast blage Device Marije, vseh izvoljenih svetnikov v nebesih - na stanovitno srečo, veselje in zadovoljstvo ženina in neveste do visoke starosti, v večni milosti pri Bogu, zdaj, v življenju in po smrti v svetih nebesih. Napijem tudi naši celi družbi, da bi bili vsi enkrat povabljeni po naši smrti na ženitno pred božje Jagnje, da bi z Marijo in izvoljenimi Boga častili na večne čase - živijo!« Godci so zaigrali, svatje pa so se zvrstili v sprevod k poroki. Godci so bili na čelu sprevoda, vrstni red v sprevodu pa je določil earner (pratfirer ali drug). Če seje nevesta priženila, so ji ob vstopu v hišo predali ključe. Na pragu jo je čakala ženinova mati; v eni roki je držala krožniks šarkljem, v drugi pa ključe (običajno so bili trije), in sicer od vežnih vrat, kašče in kuhinjske shrambe, ob tem je nevesto nagovorila: »Zdaj ti izročam ključe, da ne boš zaklepala pred menoj in možem, da bo ravno tako prosta pot v vse prostore kakor do zdaj. Ta kruh je božje ime, da ne boš kruha zaklepala pred menoj in možem. Vedno ga rada dajaj ubogim, kakor sem ga tudi jaz rada dajala.« Sledilo je pojasnjevanje, od kod je kateri od ključev. Ko je nevesta stopila v hišo, so godci zaigrali. Prva je stopila v prostor, v katerem je bila svatba, krancljevka, da godci ne bi kaj ušpičili. Kaj lahko bi se zgodilo, da bi sedli za mizo godci prej kot svatje, tedaj bi moral sedeže od godcev odkupiti starešina. V takih primerih sojih tudi kuharice uspešno pregnale z metlami. V navadi so bili tudi "oglarci" (običajno vaški fantje, ponekod so jim rekli tudi "oglarji"). Ti so pred hišo zapeli podoknico. Zadržati so se smeli na podu (skedenj) in tam so jim tudi postregli, plesati pa so smeli v hiši. SVATBA Svatje so posedli za mizo, vrstni red pa je določil godec, sicer le redko, saj je bila to naloga camer-ja, ki je vodil ohcet. Poleg neveste in ženina sta sedela starešini z ženama, tem so sledili starši ženina in neveste, potem pa svatje. Nasproti novoporočencema je sedel pratfirer (earner), poleg njega pa krancljevka (družica). Na mizi so stali polni in pol napolnjeni kozarci. Nevestin starešina je glasno ugotovil, kaj to pomeni. Vprašal je: »Kaj pomenijo ti kozarci?« Na svoje vprašanje je kar sam odgovoril: »Polni pomenijo še živeče starše novoporočencev in njune brate in sestre, napol polni pa pomenijo polbrate in polsestre, prazni pa rajnke iz obeh družin.« Vse omenjene kozarce so morali popiti godci. Najprej je spregovoril starešina tistega izmed novoporočencev, ki seje priženil k hiši. Na mizi je tedaj že bilo vino s šarkljem, šele potem je sledila juha. Ko sojo kuharice prinesle, je godec zaklical: »Župa že prihaja!«, kar je pomenilo začetek svatbe. Godec joje poskusil ob smehu vseh navzočih, naredil je zžlico tako, kot bi jo nesel za uho in rekel: »Vroča je še, dajmo še pihati.« To pa je v resnici pomenilo začetek plesa. Ko so se župe lotili, so pred tem zmolili molitev in si glasno zaželeli: »Bog žegnaj!« Po molitvi je nevestin starešina zapel: »Zdaj bomo začeli v imenu Boga, Očeta in Sina in Svetega Duha. Mat' vi, vi ste enih brihtnih ljudi, ste svate oci-ralispušeljcami. Mater ta š’roko jaz čudno rad imam, zato jo najprvo zdaj rajat' petjam. Ti pušeljci vaši, pa angelci naši, bodo troštaii vas, da nam ne bo dolg čas. Le povejte mi vsi, kje nevesta stoji, ie pripeljite jo, da bom plesat'šel z njo.« Ko pride na mizo meso, starešina hitro in spretno obere kurjo zib'ko, česar ne zna vsakdo, in jo z nabodenimi vilicami na krožniku postavi pred nevesto. Temu pravijo, da položi pred nevesto zibel. To pomeni željo, da bi nevesta veliko zibala. To kost nato poberejo in odstranijo. Vrstni red jedil je bil v glavnem povsod enak, zato je bil ta red hkrati znakza kakšna dejanja. Ko so prinesli na mizo pečenko, je spregovoril ženinov starešina, za njim pa nevestin starešina. Kot primer jedilnega reda omenjamo: goveja juha z govejim mesom in hrenom, žlinkrofi kot samostojna jed in razne pečenke. Posebno veselo je bilo, koje godec prinesel na pladnju s cvetjem okrašeno telečjo glavo in vprašal starešini. »Očka, koliko je vredna ta glava?« Če je bil odgovor dovolj prepričljiv, niso plačali vrednosti, ki sojo postavili godci, če pa ne, je to pomenilo plačilo godcem. Marsikje je godec postavil starešinama tri vprašanja kot neke vrste uganko. Takole so se glasila: »Očka starešina, kaj je vredno več kot telečja glava?« Če je bil odgovor približno takle: »Celo tele je boljše kot cela gla- va«, je bil godec zadovoljen. Slediloje drugo vprašanje: »Kdo se je prvi na morje usral?« Odgovor naj bi bil »rit«. Še vprašanje: »Kaj je krancelj brez rož, kruh brez drobtinic in ogledalo brez šipe?« Pravilen odgovor: »monštranca«. Lahko je sledilo še vprašanje: »Kdaj je bilo v nebesih vse tiho?« Pravilen odgovor: »Takrat, koje Bog vprašal, kdo bo šel odrešiti svet.« Tudi takole so vprašali: »Kdaj so šli angelci vjagode?« Odgovor: »Takrat, ko so šli Jezusovo kri pobirat.« In še vprašanje: »Kaj je na križu ostalo, ko so Jezusa sneli?« Odgovor: »Svetost« OHCET GRE H KRAJU Proti drugi polovici svatbe so šli godci v kuhinjo, kjerjim je "mati ta š'roka" (nevestina mati) izročila pogačo, kijoje morala speči nevesta. Na njej je bilo iz testa zapečeno znamenje IHS. Krožnik, na katerem so prinesli slavnostno pogačo, je bil ves v cvetju. Med godenjem so godci v sprevodu prinesli pogačo v sobo, kjer je bila svatba. Tisti, kije krožnik nosil, je spregovoril: »Popotni človek sem; srečal sem žensko, ki mije rekla, da je v tej častni hiši ohcet in da naj to pogačo izročim nevesti...« (seveda to ni vse, karje povedal). Bolj koje godec blebetal, bolj so se svatje zabavali. Zaključil pa je: »Najlepšo rožo, kije rasla v domačem vrtu, bomo sedaj presadili na novi dom...« Nadaljujemo prihodnjič. Pleščeva ohcet v Trnavčah med prvo svetovno vojno; hrani Ivan Gostečnik v Mozirju. Ureditev sečišča (gozdni red) MARIJAN DENSA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje V teh tednih, ko je v gozdovih mola armada obiskovalcev, ki oprezajo za jurčki, dobivamo na Zavodu za gozdove Slovenije od njih precej pripomb o stanju vgozdovih. Motijojih nepospravljena vejevina, neposekana suha drevesa (sušice), posamezna nepospravljena padla drevesa (podrtice), včasih tudi poškodovana gozdna cesta ali vlaka. Govorijo o slabem gozdnem redu, ki ovira sprehod po gozdu in ogroža naše gozdove. Včasih so njihove pripombe upravičene, pogosto pa tudi ne. Kako mora biti urejeno sečišče, urejajo Zakon o gozdovih in podzakonski akti. To so Pravilnik o varstvu gozdov, Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdno lesnih sortimentov in Odredba o določitvi normativov za dela v gozdovih. Lastniki gozdov so o tem dobro seznanjeni, saj so vsi ukrepi in roki, kijih mora izvajati in upoštevati lastnik gozda, navedeni v odločbi za posek. Podrobnejše informacije oziroma usmeritve dobijo lastniki od revirnega gozdarja pri skupnem odkazilu v gozdu. Gozdarji in gozdarska inšpekcija izvajanja usmeritev kontrolirajo in če je treba, ukrepajo. V pogovornem jeziku pravimo ureditvi sečišča tudi gozdni red, kar je že nekoliko star izraz. OSNOVNI NAMEN UREDITVE SEČIŠČA Najprej poglejmo, čemu je sploh namenjena ureditev sečišča oziroma zakaj jo izvajamo. Osnovni namen ureditve sečišča po končani sečnji in spravilu lesa je ohranjanje biotskega ravnovesja v gozdnem prostoru v najširšem smislu. Praktično to pomeni zagotavljanje varstva gozdov in tudi obnove gozdov, kjer je to potrebno. Pravilno izveden posek drevja je negovalni ukrep gospodarjenja z gozdom, s katerim pridobimo iz gozda les in istočasno usmerjamo razvoj gozda vželeno smer. Posekan les je treba spraviti od panja do ceste. Naj bo še tako skrbno izpeljan, vsak posek v gozdu (in spravilo, seveda), zlasti večji, je neke vrste poseg v gozdni prostor, ki hipno in za dalj časa spremeni razmerja v ekosistemu. Spremenijo se svetlobne in toplotne razmere, spremembe nastanejo v rastlinski, zlasti drevesni sferi, v živalskem svetu in seveda tudi v in na tleh. Pri poseku smo iz gozda odstranili znaten del žive biomase (debla), del te biomase (veje, vrhači, panji) je po sečnji vir hrane številnim organizmom, tudi glivam (mraznica) in žuželkam (podlubniki). Pri spravilu lesa smo Neizdelan smrekov vrh iz poletnih sečenj je idealno mesto za razvoj podlubnikov (foto: Marijan Densa) tlačili tla, morda odrgnili nekaj dreves ob vlakah ali celo predhodno zgradili nekaj sto metrov novih vlak. V določenih primerih, zlasti v času vegetacije in ob visokih temperaturah, postane tak poseg motnja, ki poruši biotsko oziroma naravno ravnovesje. To lahko omogoči prekomerno razmnožitevza gozd in gozdno drevje škodljivih organizmov in v gozdu nastaneta ekološka in/ali ekonomska škoda. Da bi to v največji možni meri preprečili, po sečnji izvajamo ureditev sečišča. Odpravljanje poškodb na gozdnih tleh in prometnicah, pravilno zlaganje vejevine iglavcev, beljenje panjev, razžagovanje debelih vej in vsi ostali ukrepi so naravnani tako, da preprečijo razvoj za gozd škodljivih organizmov. In to niso samo smrekovi lubadarji, gozdove zaradi klimatskih sprememb in globalizacije vse bolj ogrožajo številni stari in novi »znanci«; jelenjad, voluharice, rilčkarji, podlubniki vseh vrst, grizlice, zapredka-rice, ogorčice... GOZD IMA VEČ POMENOV Seveda je tak gozd tudi videti lepši in bolj urejen, tudi bolj prehoden, a to ni namen ureditve sečišča. Res pa je, da morajo biti po sečnji prehodne vse urejene in registrirane (planinske) poti in seveda vse gozdne prometnice. Odstranjevanje starih, pri nadzoru gozdov prezrtih sušic ali podrtic, ki niso več primerne za razvoj škodljivih organizmov, največkrat so to podlubniki, je nesmiselno spravljati iz gozda, če to ni ekonomsko upravičeno. Gozd ni dnevna soba aii dvorišče, v njem ne more biti vse pospravljeno. Nasprotno, na osnovi Pravilnika o varstvu gozdov morajo gozdarji in lastniki gozdov ob upoštevanju tveganja za razmnožitev škodljivih organizmovvgozdu načrtno puščati odmrlo drevje, zlasti debelo, primerno za naselitev številnih organizmov, ki živijo vtakih razmerah. Tak primer so drevesa z dupli za sove, ki »držijo peruti« nad gozdnimi glodalci. S tem ohranjamo naravno ravnovesje v gozdu. Saj gozd ni samo njiva za les. In ne samo poligon za nabiranje jurčkov. Turistično društvo Rečica VABI na tradicionalni koncert v Blateh (v neposredni bližini Rečice), ki bo v nedeljo, 29. avgusta 2010, ob 15. uri. Z nami bo Rudarski oktet Pot bo označena, obiskovalce pa prosimo, da se v Blate podajo peš. Poskrbljeno bo tudi za hrano in pijačo. PRIJAZNO VABLJENI! OBČINA GORNJI GRAD V sredini avgusta so v gornjegrajski občini pričeli z deli na lokalni cesti Kropa-Otok v dolžini 600 metrov. Cesta je bila po mnenju župana Stanka Ogradijo zelo potrebna rekonstrukcije in obnove, dela naj bi bila zaključena do konca septembra. Obnova tega odseka spada v drugo etapo del na tej lokalni cesti, lani so zaključili prvo, ureditev mosta na Kropi in prvi odsek te ceste, prihodnje leto pa bodo vtretji etapi obnovili zadnji del, do državne ceste. Projekt je financiran iz nepovrat- Obnova ceste Kropa-Otok nih sredstev, prejetih iz razpisa na Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, v proračunu pa je letos za to investicijo planiranih 190.000 evrov. Pogodba o financiranju del je sklenjena za tri leta, zato se rekonstrukcija te lokalne ceste izvaja v treh etapah. Štefka Sem Dela na drugi etapi lokalne ceste bodo končana septembra (foto: Štefka Sem) XII. DRŽAVNO SEKAŠKO TEKMOVANJE LASTNIKOV GOZDOV V GORNJI RADGONI Nozorcani tudi letos nepremagljivi Mgricuitura^f-ooa i-air 21,-26.8.201 ■kirnja Radgorj M Slovenija Posamezno se je najbolj odrezal Janko Mazej (v sredini) pred Markom Jeišnikom (desno), tretji je bil Bogdan Bonča iz OE Tolmin (foto: MŠ) Pomurski sejem in Zavod za gozdove Slovenije sta uspešno izpeljala XII. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov. Toje bilo minulo nedeljo v okviru 48. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni. Petnajst ekip oziroma 45 tekmovalcev seje ekipno in posamezno pomerilo v znanju iz varnosti, zdravja pri delu in prve pomoči, v kombiniranem in preciznem rezu, zaseku, podža-govanju, kleščenju ter podiranju na balon. V Gornji Radgoni so se med slovenskimi sekači pomerili tudi Zgornjesavinjčani. Predstavniki nazorske enote Zavoda za gozdove Slovenije so tudi letos dokaza- li, da v sečnji sodijo v sam slovenski vrh. Tako moška kot ženska ekipa je namreč posegla po najvišji uvrstitvi. Nazorski sekači so letos za sabo pustili Tolmin in Maribor. Sekačice iz naše doline pa so bile edina ženska ekipa, a so se enakovredno kosale z moškimi kolegi in v skupni uvrstitvi osvojile deseto mesto. Tudi posamezno so se Nazarčani veselili dobrih uvrstitev, saj so zasedli prva dva mesta. Najboljše seje odrezal Janko Mazej pred Markom Jeišnikom, tretji pa je bil Bogdan Bonča iz OE Tolmin. Med zgornje-savinjskimi sekačicamije bila prva Pavla Voler pred Majdo Suhover-šnikinSašo Podkrižnik. Marija Sukalo KMEČKA TRŽNICA NAZARJE Poleg kulinarike tudi hrana za dušo Kmečka tržnica v Nazarjah se je, kot kaže, prijela. Ob sobotnih dopoldnevih mnogi domači pridelki z zgornjesavinjskih kmetij dobijo novega lastnika. Zadovoljni so tako kmetje kot tudi kupci, saj ti dobijo domače pridelke brez posrednikov. Da bi bilo dogajanje na tržnici bolj razgibano, poskrbi tudi zanimiv in pester kulturni program. Na otvoritvi je Pestro je bilo tudi predzadnjo soboto v avgustu, ko so mnoge obiskovalce privabili dekliški glasovi Klare Praznik, Urške Bider, Eve Vačovnik in Petre Lamprečnik. Kvartet mladenk je pripravil program ljudskih in umetnih pesmi domačih in tujih avtorjev. Ura ubranega petja je privabila tudi mimoidoče, ne samo ponudnike in kupce. Kvartet mladenk je pripravil program ljudskih in umetnih pesmi domačih in tujih avtorjev (foto: Marija Šukalo) bilo tako moč slišati Godbo Zgornje Savinjske doline. Kupci in prodajalci so štirinajst dni pozneje uživali v programu, ki gaje pripravil harmonikar Zmago Štih. S svojim virtuoznim igranjem različnih lahkotnih ritmom je popestril sejemsko dogajanje. Tudi v prihodnje bo ob pestri ponudbi kulinaričnih dobrot na voljo hrana za dušo. Že prvo soboto v septembru se bodo pod Bo-hačevim toplarjev slišale citre skupine Marjanke iz Velenja. Marija Šukalo POGOVOR 0 STARI GLASBI V KNJIŽNICI MOZIRJE IN GORNJI GRAD Avtentičen zvok Festivala Seviq< Tudi v Knjižnici Gornji Grad so zbrani z zanimanjem prisluhnili predavanju Klemna Ramovša (foto: Mateja Ugovšek) Zavod Ars Ramovš je z Občino Gornji Grad in Osrednjo knjižnico Mozirje v Mozirju in Gornjem Gradu pripravil delavnice, skozi katere so prisotni pobližje spoznali staro glasbo in enega najpomembnejših evropskih festivalov stare glasbe, Se-viqc Brežice. Del priznanega festivala je bil minulo nedeljo tudi Gornji Grad, kjer se je v njihovi katedrali z gregorijanskimi korali predstavila belgijska skupina Psallentes. Nekaj zanimivosti o stari glasbi je minuli četrtek in petek v prostorih mozirske in gornjegrajske knjižnice zbranim predstavil Klemen Ramovš, direktor Zavoda Ars Ramovš, ki že vrsto let uspešno organizira omenjeni festival. Pogovor med gostom in obiskovalci je tekel o stari glasbi, glasbilih in glasbenikih, ki se še prepuščajo avtentičnemu zvoku srednjega veka ter o samem festivalu. Le-taje sinonim za staro glasbo in se šteje za enega najpomembnejših kulturnih dogodkov v Sloveniji. Njegova privlačnost je tudi v lokacijah koncertov, ki vedno potekajo v notranjosti ali bližini uglednih zgodovinskih stavb in cerkva. Letošnje leto glasbenike iz vse Evrope poleg gornjegrajske občine gosti še 21 drugih slovenskih občin, festival pa je po mnenju Ramovša kljub svoji specifičnosti pomemben za širšo javnost prav zaradi svoje razpoznavnosti. Glas o naši deželi se skozi izkušnje številnih priznanih glasbenikov širi po vsem svetu, Sloveniji pa se s tem dviguje kulturni ugled, kar po prepričanju Ramovša za sabo povleče tudi ostala področja delovanja od gospodarstva in politike naprej. Zbrane v obeh knjižnicah je pred pogovorom pozdravil župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi, ki je izrazil prepričanje, da je prav, da glasbo preteklosti uvrstimo tudi v našo dolino, saj je kljub slabi prepoznavnosti všečna marsikateremu Zgornjesavinjčanu. Tatiana Golob PROMOCIJSKI DOGODEK V MOZIRSKEM GAJU Pomembnost vseživljenjskega učenja V okviru projekta Spodbujanje vseživljenjskega učenja na nacionalnem, regionalnem in lokalnem nivoju sta Ana Hrvat, Iksiv d.o.o. in Matjaž Kušar, Zavod Moja soseska v Mozirskem gaju 15. avgusta s partnerji projekta pripravila promocijski dogodek informiranja in motiviranja širše javnosti za vključevanje v vseživljenjsko učenje. Projekt so predstavili s sodelovanjem igralcev Ane Marije Mitič in Jana Hrušovarja. Promocijske aktivnosti so izvajali s pomočjo multimedijskega avtobusa in dveh znanih igralskih imen. Vajena besed sta Ana Marija in Jan vabila praznične obiskovalce Mozirskega gaja, da se jim pridružijo, spoznajo razloge za vseživljenjsko učenje in se konkretno seznanijo z možnostmi v bližini. Kopica propagandnega gradiva je vabila morebitne interesente. AMD ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE IN BSH NAZARJE Za varen začetek šolskega leta Avto moto društvo Zgornje Savinjske doline bo vsodelovanju z različnimi akterji s področja cestno prometne varnosti in vzgoje ter družbo BSH Hišni aparati Nazarje vsoboto, 4. septembra, dopoldne, priredilo na območju BSH Nazarje 2. dan prometne varnosti z družinsko učno uro. V programu bodo sodelovali predstavniki in institucije različnih ustanov, zavodov, društev in policije, ki se ukvarjajo s preventivo in — ^ 16 vzgojo v cestnem prometu na območju Upravne enote Mozirje in širše. Tokratno drugo srečanje občanov, učencev šol in varovancev vrtcev s strokovnjaki s področja prometa bo potekalo v sodelovanju z vodstvom in sodelavci BSH Hišni aparati, kar je dober znak, da lahko tudi podjetje vtuji lasti prispeva k popularizaciji vsebin in ukrepov za prometno varnost. Jože Miklavc Projekt Spodbujanje vseživljenjskega učenja so organizatorji predstavili s sodelovanjem igralcev Ane Marije Mitič in Jana Hrušovarja (foto: Benjamin Kanjir) Star pregovor pravi, da je moč v znanju, zato bi se morali ljudje venomer znova učiti in nadgrajevati svoja znanja. Kot je dejala Ana Hrvat, se višje izobraženi pogosteje odločajo za stalno izobraževanje. Običajno to od njih terja delovno mesto in želja po napredovanju. Nižje izobraženi, z dokončano peto stopnjo izobrazbe ali manj, pa se za kasnejše šolanje odločajo težje. Vzroki so v pomanjkanju interesa, informacij ali finančnih sredstev. Pa so tudi ta večkrat na voljo tekom raznih razpisov. Namen projekta, kije na dobri polovici in bo trajal tri leta, je ravno to. Nudenje informacij o možnostih različnih vrst izobraževanj in premostitev ovir, na katere ljudje pri iskanju naletijo. Različni popoldanski študiji, tečaji in podobno se stalno izvajajo, vendar so ljudje o tem premalo informirani. Izvajalci projekta širom Slovenije na dogodkih, ki privabljajo več ljudi, med zainteresirane delijo informativno gradivo. Ob koncu projekta bodo poklicali vse, ki so ta gradiva vzeli in se pri njih prepričali, koliko jih je morebiti storilo korak naprej na poti vseživljenjskega učenja. Benjamin Kanjir ZLATA POROKA ZAKONCEV LENKO Praznovanje v krogu številčne družine 6. avgusta daljnega leta 1960 sta si v cerkvi svetega Frančiška Ksaverija v Radmirju, v krogu sorodnikov in prijateljev obljubila večno zvestobo Tilka Mavrič in Valentin Lenko. Letošnjega avgusta sta zaobljubo obnovila v Melbournu v Avstraliji, v krogu svojih šestih otrok ter številnih vnukov. Lenkova sta se v želji po boljšem življenju stremi otroki leta 1967 preselila v Avstralijo. Tam so se jima rodili še trije otroci, življenje mlade in številčne družine velikokrat ni bilo lahko, toda Lenkova sta vse nevarne čeri v življenju prekrmarila z ljubeznijo, razumevanjem in medsebojnim spoštovanjem. Tako sta vzgojila tudi svoje otroke, ki so jima ob zlati poroki zaželeli še veliko lepih, zdravih in srečnih let. Štefka Sem Zlatoporočenca Tilka in Valentin Lenko v krogu otrok in vnukov (foto: ŠS) POZDRAVI NAŠIH BRALCEV Utrinek z Obule (foto: JM) Jana Tkavc občasno vzame v roke Savinjske novice in z zanimanjem kaj prebere, kot je dejala, saj je vse zanimivo. Tokrat smo jo srečali na dopustu ob slovenskem morju, kjer uživa večkrat v letu. Savinjske novice soji prišle v roke od prijatelja, v bližini pa smo se znašli tudi mi in za posnetek dobili prijazen nasmeh. No, Jana bo Savinjske prebirala še kdaj, da ji le v roke pridejo, seje še naprej smejala. SLAVICA IN ARTUR NAPOVEDALA POROKO Bal »usoden« za Tesovnikovo Slavica Tesovnikz Ljubnega ob Savinji je včasu Flosarskega bala organizirala srečanje slikarjev in pesnikov. Kot gosta je povabila tudi Arturja Šterna, moža številnih talentov. Kot gostiteljica seje izkazala tako dobro, daje Štern namesto načrtovanih nekaj dni na Ljubnem ostal kar precej časa. V tem času sta s Tesovnikovo ugotovila, da sta si zelo podobna in da sta ljubitelja istih stvari, poezije, knjig in še česa. Sledilo je povabilo v Vrabče, idilično vas na Krasu, kjer ima Štern kmetijo in tam je padla odločitev o poroki. Tesovnikovo je načrtovano poroko potrdila, razmišlja tudi o selitvi k bodočemu možu. Povedala je še, da se njena sinova s Šternom zelo dobro razumeta, kar je pomembno pri načrtovanju prihodnosti. ŠS Tesovnikova in Štern bosta živela v Vrabčah (foto: ŠS) o : c - "O '•=, 0 > O > -S s co _ CD .2 'C N Ì5 g S te 2? ® E CD Cl O d) C "S C m O — 25 >N > cd > cd "O C (D n O (U > c > o