Posamezna številka 10 vinarjev.
M 89.	V liddm v ponfleljek, i. mola ism
Leto XLiV.
--- Velja po pošti: s
Za celo leto naprej . . K 26'— za en meseo „ . . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'—
za ostala inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na domi
Za celo leto naprej . . K 21 za en meseo „ . . „
V	upravi prejeman mesečno „
== Sobotna izdaja: £
za oelo leto......K T
za Nemčijo oeloletno . „ 9-za ostalo inozemstvo. „
3'-1*80
12'-
Inserati:
Enostolpna potltvrsta (72 mm široka ln 3 mm vlnoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 3) v za dva- in večkrat . . 25 „ pri več|lh naročilih primeren popust po dogovoru.
Poslano:
Enostolpna pctltvrstapo 60 vin.
Uhaja vsak dan izvremšl nedeljo in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga vozni red
Uredništvo je v Kopitarjevi ulloi štev. 6/UI. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi uUoi št. 6. — Račun poštne hranllnioo avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
fi
Kut - el - Amara se udala. - Pri Narotai jezeru ujetih 5600 Rum
Ha Irskem polnijo topovi.
Vojska z lialijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 29. aprila. Uradno se poroča:
Včeraj popoldne je sovražnik živahno obstreljeval Doberdobsko planoto in goriško mostišče ter kraje za fronto. Naši letalci so metali težke bombe na kolodvore v Krminu in San Giovanni di Manzano. Tudi ob dolomitski Ironti je bil topovski boj mestoma precej ljut. Ob Col di Lana smo odbili nov sovražni napad na naše opi-rališče na slemenu.
Dunaj, 30. aprila. (K. u.] Uradno se razglaša:
Topniški boji, ki se vodijo na mnogih mestih bojne črte, niso prekoračili navadne mere. Od časa do časa se je nahajalo mesto Gorica zopet v sovražnem ognju. NaSi letalci so metali bombe na sovražne tabore lop pri Vili Vicentini. Po srečno izpadlem zračnem boju so se vrnila vsa letala v dobrem stanju. Pri San Daniele de Friuli se je boril lasten letalec s štirimi sovražnimi in je prisilil enega med njimi, da se je moral spustiti v padalnem poietu na tla. Italijanki oddelki v Ademello ozemlju, ki o prodirali iz Toson di Genova, so napadli naše postojanke na prelazu Tobete. Italijansko poročilo, namenjeno časopisju 28. t. m. obsega popolnoma izmišljeno trditev, da naša pehota »vedno pogosteje« uporablja eksplozivne kroglje. Temu nasproti bodi ie omenjeno, da italijanskih dejanj proti mednarodnemu pravu (uporaba eksplozivnih krogelj in plinastih granat, obstreljevanj jasno označenih sanitetnih zavodov, cerkva in samostanov itd,), nič več ne beležimo, ker se prevečkrat zgode.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml,
Laško uradno poročilo,
27. aprila. Na tridentinski bojni črti cd Gardskega jezera do Brente deluje topništvo in letalci. V zgornji dolini Corde-vole je obstreljevalo naše topništvo sovražne obrambne naprave Sieff. V dolini Drave so obstreljevali naši težki topovi postajo Innichen in io večkrat zadeli. Ob Soči in na Kraški visoki planoti jc naše topništvo delovalo kot navadno, Na cesti Opatjeselo—Rupa je obslrcljevala naša
baterija neko sovražno trensko kolono. Nekaj voz je zletelo z veliko detonacijo v zrak. V odseku vzhodno od Selc je sovražnik napadal dalje z velikim razsipanjem streliva in s težkimi izgubami, da nas prežene iz po naših zasedenih jarkov južno od doline. Tudi v minuli noči je po večurnem ljutem obstreljevanju štirikrat povrsti odločno napadel naše postojanke, a goste pehotne oddelke je kosil naš ogenj in odbil vselej napade. Ujeli smo 20 mož.
28. aprila. Na celi bojni črti akcije topništva, posebno ljute v odsekih Tonale in Rovereto, v zgornji dolini Cordevole in ob izlivu Buta. V odseku Bovec se je posrečilo nekemu sovražnemu oddelku, da je vdrl presenetljivo v neko našo prednjo postojanko na Kukli. Ko so pa došla naša ojačenja, smo vrgli sovražnika takoj s protinapadom. Na Javorščku sc je izjalovilo več napadalnih poizkusov na naše postojanke z velikimi izgubami za sovražnika. V odseku Selce (Kraška visoka planota) se je omejil sovražnik po svojem težkem porazu ponoči 27. aprila včeraj na to, da je streljal s topovi na izgubljen jarek, pehota se pa ni upala napasti. Z raznih točk bojne črte se poroča, cla se sovražna pehota vedno pogosteje poslužuje eksplozivnih krogel.
Nov laški zrakoplov.
Turin, 29. aprila. (Kor. ur.) »Stampa« poroča: V Turinu je napovedana 5. majnika poizkušnja vožnja nekega novega zrakoplova.
Nabori v Italiji.
Rim, 29. aprila. (Kor. ur.) Naboru podvrženi, ki so bili spoznani v letih 1909. do 1915. za nesposobne in rezervisti mornarice se podvržejo novemu prebiranju. Uvrstiti jih nameravajo večinoma v armado.
Gioliti v Rimu,
Chiasso, (Kor. ur.) Giolitti je prišel 29. t. m. prvič od majnika 1915 v Rim.
Zakaj je prišel Giolitti v Rim.
Lugano, Giolitti je prišel v Rim, da spremi svojo ženo, ki stanuje v vili Fras-cati, na običajno poletno bivališče. Vojna stranka je vslcd njegove navzočnosti v Rimu zelo nervozna, dasi je sprejel lc malo znancev.
Proti socialistom v Italiji.
Milan. (Kor. ur.) »Avanti« poroča: Policija je v južni Italiji, posebno v Apuliji, izdala posebno stroge odredbe, da popolnoma potlači 1. majnika izjave in zbore, tudi zasebnega značaja in občinskih uprav.
Železniška nesreča v Italiji.
Lugano, 29. maja. (Kor. ur.) Na progi Genova—Turin se je zgodila železniška nesreča, Ranjenih je 29 oseb, nekaj med njimi težko.
Vojsko z Rosi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 29, aprila. Uradno se poroča: Severno od M5ynova ob Ikvi so oddelki armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda vrgli sovražnika iz njegovih predpostojank; ujet je bil J. ruski častnik, 180 mož in zaplenjena i strojnica, Sicer običajni topovski boji.
Dunaj, 30. aprila. (K, u.) Uradno se
iazglaša:
Severno od Mlinova so se vzeli zopet nazaj naši ododelki pred premočnimi ruskimi napadi iz dne 28. priborenih ruskih predpostojank. Število ujetnikov, o katerih se je poročalo včeraj, je poskočilo na več kot 200, Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 29. aprila. (K. u.) Veliki glavni
stan:
Naše čete so izvedle južao od Naroškega jezera napad, da izboljšajo 26. marca nazaj pridobljena opazovalna mesta. Čez jarke, ki smo jih držali pred 20. marcem, smo vseli ruske postojanke med Stacaro-čami hi posestvom Stahovce. Polastili smo se 5*590 ujetnikov s 56 častniki, med njimi 4 štabni častniki, enega topa, 28 strojnic, 10 metalcev min, Rusi so imeli poleg tega višale med nočnim protinapadom, katere-višale med močnim protinapadom, katerega so izvedli v gostih množicah. Sovražnik ni mogel pridobiti nobenega koraka izgubljenih tal.
Naši zrakoplovi so napadli kolodvorske naprave pri Wendenu in ob progi
Dvfosk-Rjezica.
Berlin, 30. aprila. Veliki glavni stani
Severno od naroškega jezera smo zaplenili ponoči še štiri ruske topove in eno strojno puško in smo ujeli 83 mož.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
27. aprila: Sovranik je obstreljeval dalje mostišče Uexktill. Sovražna letala so preletela včeraj Dvinsk. Naši letalci so napadli železnico za hrbtom nemških črt. Letalo vrste »Muromjec« je vrglo 13 po en pud (16.38 kg) težkih zažigalnih bomb in sedem razstrelilnih bomb na kolodvor Daudsewas (južnovzhodno od Friderikova), Bombe so povzročile požare na kolodvoru* Ponoči na 26. aprila je napadel sovražnik v odseku Vlazis Krašin (severnovzhodno od Baranoviča). Napad smo odbili. Sovražna letala so preletala na mnogih mestih bivališča čet generala Ewerta in so metala bombe. Ob železnici Rovno-Kovel smo zasedli vas Hromjakova (pet kilometrov severnozahodno od Olike.)
BOJI OB IKVI.
Vojni poročevalci poročajo 29. m. ni. iz vojnega tiskovnega stana: Naša bojna črta se naslanja splošno na doline, ki jih tvorijo reke in potoki. Le na dveh mestih, namreč pri prehodu najzgornejšega Scre-ta k Ikvi, vzhodno od Novo Aleksinjeca pri Mlinovem, k Putilovki, se razteza bojna črta tudi po gričih. Rusi so več mese-cev podvzemali na teh dveh mestih akcije, ki so mislili, da tu mogoče prodro. Ruski napadi so povzročili nevarna premikanja bojne črte, ki smo jih morali vzravnati.
V RUSIJI SE BOJE IZGREDOV.
Genf. »Journal de Genčve« poroča po ovinkih iz Petrograda: Med tem, ko je življenje v Petrogradu živahno, je provinca vsled motenja železniškega prometa izgubila veliko svojega narodnega bogastva. Baje je zgnjilo na eni sami postaji 250 železniških voz jajc. Stavka v Putilovih delavnicah je bila znatna. Obesili so 12 de lavcev.
"T T? fi™* T-1 TT"'1 «ry
LISI fcjei.
I ZVSZllfiE
»Hic liber cr.t, in quo quaerit sua dog-mata quisque.« Tako se trdi o svetem pismu. Poglejmo še mi, če ni morda v njem tudi kaj za zvezdoznanstvo.
Zvezdoznanec vidi na nebu zvezde, ki se svetijo v lastni svetlobi, pa zasledi tudi zvezde, ki so same na sebi popolnoma temne. Poleg zvezd pa mu kaže daljnogled na več mestih neba megli podobno tvari-no velikanske razsežnosti. Iz tega, kar vidi, sklepa tako-le: Prvotno je. bila vsa Ivarina kakor megla — v plinastem stanju. Iz te meglaste Ivarine so nastale zvezde. V njih so sc plini stisnili, zgostili; nastale so iz njih tekoče tvarine, iake, kakršen je na primer raztopljen svinec. V tem stanju so zvezde svetle in vroče, kakor na primer naše solnce. S časom se zvezde ohla-de in strdč, kakor se ohladi in strdi raztopljeni svinec; pri tem izgube svetlobo in gorkoto. To je seveda samo modrovanje, ker nihče nc ve, če je bilo res tako. Vendar pa to mogoče ni zelo verjetno. Pa človeški duh gre še naprej in se vprašuje: Odkod je pa ona meglasta tvarina? Odkod in odkdaj je ono gibanje, ki je združevalo in izpreminialo delce one pratvarine,
da so mogle iz nje nastati zvezde? Tisti, ki »so zapustili studenec žive vode, pa si kopljejo vodnjake ki ne morejo držati vode,« pravijo: »Vse je od vekomaj, tvarina in gibanje: vse je večni razvoj.« Tepci! V tem vodnjaku ni vode, Kakor ni mrzle vročine in ne vročega mraza, prav tako ni večnega razvoja. — Drugi pravijo: Ne vemo.« Če hočejo s tem povedati, da v stvareh samih ne najdejo odgovora na ona vprašanja, imajo prav. Če pa hočejo reči, da človeška pamet sploh ne more najti odgovora na ona vprašanja, je njihov Nc vemo« spričevalo njihove velike nevednosti. Saj vendar doslej še nihče ni trdil, da je vesoljstvo nastalo samo od sebe; večni razvoj je tudi neumnost. Ostane samo še to, kar stoji v svetem pismu: V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo. In Bog je rekel: Bodi svetloba! In bila je svetloba. Bog pa jc rekel: Naj bodo luči na trdini neba ... In zgodilo se je tako.« Tako jc torej sveto pismo prva zvezdoznanska knjiga. Ko bi zvezdoznanci najprej io knjigo v šoli svete Cerkve preštudirali, bi bile knjige, ki jih sami pišejo, veliko lepše. Seveda v svetopisemski astronomiji nc boš našel učenih matematičnih formul. Pisana jc namreč za vse ljudi, zato pa je v njej povedano vse tako preprosto, da jo lahko razume tudi otrok in vsak preprost človek brez šolske izobrazbe, pa se nekateri smejejo. ker sveto pismo imenuje obnebje fir-
mamentum, to je trdina. Takrat, ko je Mojzes pisal o stvarjenju sveta, so ljudje res mislili, da je obnebje trdna, recimo jeklena polkrogla, ki se vzpenja nad zemljo. Zato so tej polkrogli rekli trdina, in Mozes je moral rabiti besedo, ki je bila takrat v rabi. Pa tudi dandanes ne govorimo o ob-nebju in zvezdah drugače kakor sveto pismo, in tudi najbolj učene zvezdoznanske knjige govore o solčnem vzhodu in zali o d u in solnčnem premikanju na nebu. In če bi sc zgodilo, da bi solnce videli več časa na istem mestu, enako visoko nad obzorjem, bi tudi mi rabili besedo, ki jo jc rabi! Jozue, ko je zaklical: »Solnce, s to j!« In če so na Babilonskem hoteli zidati stolp, ki bi se s svojim vrhom dotikal neba, se tudi temu ni treba smejati. V onili krajih se namreč zvezde vidijo veliko bližje kakor pri nas. Zato so si mislili »trdino« čisto nizko nad zemljo. Ljudje so se motili, sveto pismo pa ne.
Svetopisemsko zvezdoznanstvo je torej podlaga in začetek učenjaškega zvez-doznanstva in nc stoji s tem v nobenem nasprotju. Pač na svetopisemsko zvezdo-znanstvo učenjaško zvezdoznanstvo visoko nadkriljuje po svojem namenu. Vse tiste namene, ki jiii zvezdoznanstvu pripisuje poštena veda, jih tudi sveto pismo. Pa sveto pismo se povzdiguje še više: najvišji namen zvczcioznanstva je Bog. Zvezde so Ustvarjene v slavo božjo, so voditeljice k
Bogu. Pravemu zvezdoznancu so zvezde knjiga božjega razodenja, so molitvena knjiga, polna veličastnih slavospevov Bogu Stvarniku,
Zvezdoznanstvo nas seznanja z mnogimi lepimi prizori na nebu. Če nastopi solnčni ali mesečni mrk, če se kaka repa-tica približa zemlji, ali če se premičnice približajo druga drugi, kako povzdigujemo svoje oči proti nebu in gledamo lepe prikazni! Toda nobena zvezdoznanska knjiga nam ne. more pokazati na bolj pretresljiv prizor na nebu kakor sveto pismo. Takole se bere pri sv. Matevžu (24, 29): »Solnce bo otemnelo, in luna ne bo dala svoje svetlobe, in zvezde bodo padale z neba, in moči nebeške se bodo gibale,« Zvezdoznanstvo pravi, da bi se vse to zgodilo, če bi se kaka velika repalica približala zemlji in slednjič zadela z njo skupaj. Posamezni kosi rcpatice bi se vslcd drgnjenja v zraku užgali in bi sc videli kakor zvezde, padajoče na zemljo. — In v kako lepem pesniškem slogu je spisana astronomija svetega pisma! Naj za zgled postavim samo en odlomek iz nje.
>In kdo sc bo nagledal njegove (božje) slave? Trdina na višavah je nje lepota; podoba neba sc vidi v veličastvu. Solnce, ko se pri vzhodu pokaže, oznanuje (dan); ono jc čudovita posoda, delo Najvišjega, Opoldne izžiga zemljo, in kdo more prenašali njegovo vročino? Kdo ohrani peč v razbe-
RUSKE NABAVE V AMERIKI.
Berlin. »B. z. ara M.« poroča iz Stock-holma: Ruski poverjenik v Združenih državah je naročil 22.000 strojnic in 10 milijonov krogelj, dalje avtomobile in letala. Pogajajo se tudi o dobavi podmorskih čolnov. Petrograjski vojaški krogi sodijo, da v kratkem' pripeljejo iz Amerike Rusiji podmorske čolne.
RUSIJA UTRJRJE OTOKE ALAND.
Stockholm, 1. maja. (K. u.) Švedsko časopisje se vedno bolj peča s hitro utrditvijo Alandskih otokov po Rusiji, na kar opozarja »Aston Blade« s celo vrsjo člankov. Stockholmski »Dag-Blad« piše: Utrjen Aland pomenja ojstro grožnjo proti severni deželi.
KOLIKO RUSKIH MINISTROV JE TEKOM VOJNE ODSTOPILO.
Petrograd, 30. aprila. »Wieczernieje Vremja« piše, da so tekom 8 mesecev odstopili naslednji člani vlade: 1 ministrski predsednik, 3 notranji ministri, 2 višja pro-kuratorja sv. sinoda, 3 vojni ministri, 1 jus-tični in 1 trgovski minister, 6 namestnikov notranjega ministra, 1 vojni podminister, 1 mornariški podminister, 1 trgovski podminister in dva namestnika višjega prokura-torja sv. sinoda.
Boli na zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 29. aprila, (K. u.) Veliki glavni ni stan:
Na bojni črti med prekopom La Bassee jj Arrasom trajni za nas uspešni boji z minami, Pri Givenchy en Gohelle smo iznova napredovali in smo krvavo odbili dva močna angleška napada z ročnimi granatami. Ob Mozi smo zopet izjalovili irancoske protinapade na višini Mort homme in vzhod no od tam. Naši obrambni topovi so sestrelili južno od Moronvillers (Champagne) neko francosko dvokrilno letalo. Letalci so mrtvi. Nadporočnik Boelcke je sestrelil iužno od Vaux 14, letalo.
Berlin, 30. aprila. Veliki glavni stan:
Angleži so večkrat ponovili svoje protinapade pri Gtvenchy en Gohelle, ne da W dosegli kak uspeh. Severno od Somme in severozahodno od Oise za nas uspešni boji patrulj. Levo od Moze so napadle sinoči močne irancoske sile naše postojanke na Mort homme in sosednje črte do severno od gozdiča Caurettes. Po trdovratnem bojtf na vzhodni strmini višine se je odbil napad. Desno od reke se je izjalovil sovražni napad severovzhodno od sela Thi-aumont. Neki nemški letalec je sestrelil nad' Verdun-Belleray v boju s tremi sovražniki enega med njimi.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
'J^ariz, 28. aprila ob 3. popoldne. (Kor, ur.)''S cele bojne črte se ponoči ni poročalo'o nobenih važnih dogodkih izvzemši Obstreljevanja, ki je trajalo nekaj časa pri Avocourt in Esnes in o gotovem delovanju našega orožja v strelskih jarkih v odseku Regnieville zahodno od Pont-a-Mousson.
Letalci. Naša letala so imela včeraj veliko zračnih bojev. Neko sovražno letalo se je sestrelilo pri Fromeczsy, dve drugi sovražni letali sta padli na tla v naših črtah in sicer eno pri Douaumont, drugo v gozdu Monfaucon. Nek Fokker je zadel ogenj strojnic pri Chaulnes in je padel v naših črtah. Dne 27. je vrglo neko naše letalno brodovje 16 krogel na kolodvor La Marche.
Pariz, 28. aprila ob 11. ponoči. (Kor. ur.) Severno od Aisne precej ljut topniški ogenj v gozdu Buttes. Zahodno od Moze
Ijenji izdelkov, ali trikrat bolj izžiga solnce gore ter izdihava goreče žarke in jemlje pogled s svojimi bliščečimi žarki. Velik je Gospod, ki ga je ustvaril; na njegovo besedo hiti po svojem potu. In luna, ki se vsem ob svojem času prikazuje, je kazalo časa in znamenje dobe. Po luni se prazniki uravnavajo. Ona je luč, ki se zmanjšuje, kadar je polna. Mesec ima po njej svoje ime; ona čudovito raste, dokler ni polna. Ona je kakor šotorišče na višavah, na trdini neba častitljivo sveti. Lepota neba je svetloba zvezd: Gospod svet na višavi razsvetljuje. Na besedo Svetega stoje v svojem redu in ne ooešajo na svojih stražah.« (Eccli, 43, 1-11.)
Planeti, mesec in solnce v maju 1916.
(Urejeno po novem poletnem času.)
Merkur doseže 12. maja svojo največjo vzhodno (levo) oddaljenost od soln-Ca. Ta dan in nekaj dni prej in potlej se vidi na zahodnem večernem nebu. Zaide
1. maja ob tričetrt na 10, v času od 6. do 21. maja pa okoli četrt na 11 zvečer, to je približno dve uri po solnčnem zahodu. Prvi dan meseca se nahaja blizu Gostosevcev in se potem bliža Hijadam (Bikovi glavi), v katerih se najsvetlejša zvezda imenuje Aldebaran. Merkurja je lahko najti po njegovi rumeni barvi. V svetlosti prekaša Al-
topniški boj v odseku gozda Malancourt. Vzhodno od Moze ljuto obstreljevanje naših postojank med Pfefferriicken in Douaumont. Na Woevre je bilo podnevi primeroma mirno. V Vogezih so obstreljevale naše baterije sovražen transport ob vhodih v Moussey južnovzhodno od Celles. Na ostali bojni črti nobenega važnega dogodka.
Letalci. Ponoči na 28. t. m. so obstreljevali naši letalci kolodvor Audou-mont le Roman in tabor pri Spincourtu ka-kortudi kolodvora Grand Pre in Challe-renges.
Angleško uradno poročilo.
28. aprila. Sovražnik je poizkušal danes zjutraj vdreti na dveh točkah severno od Roclincourta v naše strelske jarke, potem ko je razstrelil pet min in obstreljeval naše postojanke s topništvom in z mož-narji, kakršni so običajni v strelskih jarkih, Napad smo odbili. Pri Loosu je minul dan mirno, ko je odbila hrabro se boreča 16. irska divizija včeraj osamljena podjetja topništva. V zraku so se bojevali 24krat. Štiri angleška letala so napadla osem nemških letal, ki so letala skupno; zagnala so se med nje v obliki klina. Po boju, ki je trajal deset minut, so bila prisiljena štiri sovražna letala, da so se morala izpustiti na tla. Eno naše letalo je bilo zadeto, a izgub nismo imeli nobenih.
Boji pri Verdunu in na Lotrinškem.
Geni, 30. aprila. O bojih pri Verdunu in o namerah Nemcev se poroča »Temps«, ki označuje mir pred Verdunom brezdvom-no kot pripravo za nadaljne velike boje. Iz močnega obstreljevanja Avocourta in višine Poivre se lahko sklepa, da bodo Nemci v glavnem poskušali napad na teh točkah.
Rusi na Francoskem.
Bern, 30. aprila. Posebno poročilo »Tempsa« pravi, da je 28, t. m. zjutraj do-šel v Marseille tretji prevoz ruskih čet.
Kriza na Angleškem.
London, 30. aprila. (K. u.) Parlamentarni poročevalec lista »Times« piše: Kriza glede rekrutiranja je postala zelo resna. Predlog kompromisa je bil za večino ministrov presenečenje. Vložen je predlog ki zahteva, da se odstavita podkralj in državni tajnik za Irsko.
Ententina trgovska konferenca zaključena.
Pariz, 30. aprila. (K. u.) Agence Havas poroča: Interparlamentarna trgovska konferenca je svoje delo končala in sklenila zahtevati: prednostne tarife za promet med zavezniki; skupne pogoje za blagovni promet, ki se ne bo tikal sovražnega ozemlja; tarif, ki naj se naloži sovražniku, da se odpravi ovire blagovnega prometa iz zavezniških dežel in znižanje pristojbin za ladijske vožnje.
Curih, 30. aprila. (K. u.) Italijanski odposlanci so imeli le malo prilike, da bi pri trgovski konferenci obširno govorili o posebnih italijanskih interesih. Pantano si je želel boljših železniških zvez in nižjih ta-rifov. Drasejo je izjavljal, da Italijani ne morejo prenašati neopravičenega angleškega izkoriščanja tarifov in ladijskih to-vornin, od katerih pobere angleška vlada 80^c v obliki davkov. Senator Marconi je izjavil, da je podraženje premoga uničilo več znatnih italijanskih industrij in resno oslabilo gospodarsko odporno moč Italije. Crespi je v imenu italijanskih industrijcev in poljedelcev protestiral proti angleški omejitvi uvoza in izvoza. Angleški odposlanec Williamson je obljubil to sporočiti ' v Londonu, zaenkrat pa Italijane opozarja, da se ladje v laških lukah zelo počasi razklada. Senator Ferraris je izrazil upanje, da bo Angleška Italijanom pokazala
večjo blagohotnost nego nevtralci. Luzatti je želel, da zavezniki italijanskemu denarju priznajo višji kurz in uvedejo skupni angleško-francoski-rusko - italijanski ček.
Pristopajte kot člani k Rdečemu Križu!
Vstala na Irskem.
Resni dogodki na Irskem.
Amsterdam. (Kor, ur.) Listi se pečajo z revolucijo na Irskem in sklepajo, da so bili dogodki 27, aprila resnejši, kakor priznava angleška vlada.
Irske kolonije v inozemstvu obsojajo irsko . vstajo,
London. (Kor. ur.) Reuter: Redmondu so brzojavili Irci iz vseh delov sveta, da ogorčeno obsojajo vstajo na Irskem, (Opazka: Reuter navaja v brzojavki razne kraje v Avstraliji in v Kanadi, a niti enega kraja v Združenih državah.)
S topovi na irske vstaše,
London. (Kor. ur.) Reuter: Zadnja neuradna poročila iz Dublina od četrtka javljajo, da je dvorano prostosti porušila top-ničarka »Liffley«. Čete so preganjale vstaše z bombami in s strojnicami s streh nekega hotela in nekega kluba in iz njih utrjene postojanke v trgu Sankt Stephan Gre-en. Vstaši šc vedno gospodarijo v veliki tvornici Jakobsa, dalje poštnemu uradu, sodišču in enemu kolodvoru. Na tvornico so streljali z dvema topovoma. Trdi se, da so vzele medtem čete pošto in da so se posluževale v ta namen kadečih se bomb. Sodrgo so zapeljali boji, da je plenila trgovine.
6. uri se ni pripetilo nič. V četrtek zjutraj se je pričelo v južnem delu mesta, kamor so se podali vojaki, zopet živahno streljanje s puškami, streljalo se je cel dan. Neka angleška topničarka, ki se je pripeljala med nemiri v pristanišče, je ustrelila dvakrat na baterijo Sinn-Feinerjev in je prisi lila njih baterijo, da je utihnila, Vstaši so pustili civilno prebivalstvo pri miru, bodisi Angleže ali Irce, Plenilo se je le malo. Vse ceste, ki vodijo na glavno pošto so zaprte. V četrtek so napeli pred dvoranami glavne pošte do trgovin na nasprotni strani ceste žično ograjo, Očividno so vstaši dobro organizirani; podpira jih okolica. Približno 1000 telefonskih žic iz glavne pošte so prerezali, padle so nad žico cestne električne železnice, Vstaši so prekinuli tudi železniško zvezo. Trdi se, da so se polastili vstaši denarja, kar so ga dobili na glavni pošti.
Podrobnosti o bojih v Dublinu, London, 1. maja. »Daily Mail« poroča 27, m. m. iz Dublina: Na velikonočni ponedeljek je vadila takozvana meščanska armada v parku Phonic. Z nasajenimi bajoneti in z nabitimi puškami so korakali v mesto nazaj. Med potjo so zadeli na oddelek dublinske posadke; dva moža meščanske armade sta streljala na vojake; ubila sta tri častnike in več mož. Vojaki so tudi streljali in ustrelili tri vstaše, kar je povzročilo splošno revolto. Nastopili so nato vojaki. Boj se je pričel nato ob 11. uri 15 minut v mestu in izven mesta. V pošto je vdrl oddelek vojakov; v pritličju se je vnel divji boj. Pošta je bila podnevi in ponoči trikrat vzeta in zopet izgubljena Napad na grad se je ponesrečil. V ponedeljek je divjal cel dan boj. Mesto je bilo popolnoma temno. Vstašev je 12.000. Vojaki so baje izgubili precej mož.
Poročilo očividca o dogodkih v Dublinu.
Amsterdam. (Kor. ur.) Nek angleški očividec opisuje dogodke v Dublinu v »Ti-mesu«: Minuli ponedeljek je bilo v mestu navidezno mirnejše, kot kdajkoli. Nekoliko gnječe je povzročilo le občinstvo, ki je šlo k tekmi. V ponedeljek dopoldne je šel očividec po O' Connel Street proti St. Step-hans Green; videl je približno 100 Sinn-Feiner, ki so korakali oboroženi skozi Du-blin z nasajenimi bajoneti. Nekoliko pozneje je slišal en ali dva strela in zapazil, da je zaprta ograja pri St. Stephans Green in zabarikadirana. Pri ograji so stali Sinn-Feiner s puškami. Vstaši niso gospodarili le trgu, marveč tudi glavnemu poštnemu uradu in mnogim sosednim hišam. Takrat so plenili nekatere prodajalne orožja. Poštne vreče so uporabljali kot barikade, ok-nja poslopij so zabarikadirali z mizami. Ljudje na cestah so presenečeni gledali, kaj se godi. Pri vhodu na pošto je stalo nekaj Sinn-Feiner, ki so zadržavali množico s palicami, njih tovarši v hiši so streljali od časa do časa. Ko je šel skozi Dames Street, je videl na tlaku kri. Pripovedovali so mu, da so Sinn-Feiner s streh sosednih hiš ustrelili nekega vojaka.
Amsterdam. (Kor. ur.) Očividec dublinske vstaje poroča dalje: Nekateri Sinn-Feiner uporabijo vsako priliko, da streljajo na vojake in na mornarje v uniformah. Ob 3. sta plapolali na drogu poštnega urada dve zastavi, na desni zeleno Sinn-Feiner, na levi rumeno. Zelena zastava je nosila napis »Irska republika«, Vstaši so pozdravili zastavo z viharnim navdušenjem. Podnevi se je le včasih streljalo, dasi so se razvili v okolici gradu ljuti boji. Policijo so odstranili s ceste, vojakom, ki niso bili v službi, so svetovali, naj se krijejo. Kadarkoli je kako gibanje na gradu vzbudilo sum vstašev, so živahno streljali. Zvečer so bila zaprta gledališča in bioskopi. Po
Poročilo maršala Frenca o irski vstaji,
London, (Kor. ur.) General Frenc poroča:
Vojaška podjetja, da se zatre vstaja v Dublinu, zadovoljivo napredujejo. Vstaši imajo zesedenih le še malo trgov, predvsem pokrajino Sacktille, na glavni pošti je njih glavni stan. Okraj je zaprla črta vojakov. Vstaši so utrjeni za barikadami Iz hiš v raznih mestnih delih se še vedno strelja, posebno iz sodnije. Le vprašanje časa je, da izpraznijo hiše tudi od teh strelcev. Požari so povzročili znatno škodo. Glavne točke vstaje v ostali Irski sta grofije Gal-way in Enniscorthy. O nemirih sc poroča tudi iz Killarney, Cloumel in iz Gorey. Na ostalem Irskem vladajo redne razmere. Nemiri so brez dvoma le krajnega pomena
Poročilo maršala Frencha.
London, 1. maja. (Kor. ur.) Reuter: Lord Frenchovo poročilo v soboto izvaja: Položaj je bil zjutraj znatne izboljšan, Vstaši se pa še resno branijo na Saquille Stret, Obroč čet ta okraj vedno tesnejše oklepa, a obkolitev le počasi napreduje radi bojev za vsako hišo posebej. Pošto in hiše vzhodno od Saquille Street je uničil požar. Četo vstašev so pregnali na avtomobilih pripeljani topovi iz Bolandsovih predilnic v Kingsend. Na nogi je bil ranjen v teh bojih voditelj vstašev Pearse. Zvečer došlo poročilo izvaja, da se je udal Pearse brezpogojno in da je pooblastil tudi svoje ljudi, da se smejo udati. Ubit je baje tudi voditelj vstašev James Connoly. Obroč čet obdaja tudi okraj, kjer se nahaja sodnija, ki je še vedno zasedena po vstaših; obroč se počasi sklepa. Sodeč po vseh poročilih da vstaja ugaša. Veliko število vstašev se nahaja v vojaškem ujetništvu. Zvečer došla poročila iz ostale Irske se glase splošno zadovoljivo. V Belfastu in v Ulstru so razmere normalne. Položaj v Londonsderry se opisuje
debarana. Kakor naš mesec in Venera, ima tudi Merkur svoje izpremene, in kadar je tako daleč na levi ali desni od soln-ca, da ga moremo videti, nam kaže samo en del svoje razsvetljene polovice, 3. maja 5 minut pred polnočjo ima konjukcijo z mescem, ki gre za kake 4 svoje premere višje mimo njega.
Venera preide iz Bika v Dvojčke, dohiti 24. maja Saturna, 3 in pol stop. nad njim, in pride 31. maja prav blizu zvezde Delta v Dvojčkih. Zahaja okoli 12. ure ponoči. Zemlji se vedno bolj bliža; zato zraste njen navidezni premer v maju od 25 in pol do 39 ena tretjina sekunde. Njena svetlost raste do 27, maja, ko je največja; potem pa pojema. Vidi se s prostim očesom ob solnčnem svitu, če najdeš tisto mesto, kjer se ravno nahaja. V meridijanu jo najdeš 19. maja ob 4. popoldne; pred tem dnem nekaj minut poznej, na koncu mesca pa že 19 minut prej. Njena faza je v tem mescu srp, ki postaja vedno ožji. Mesec se ji približa 6. maja ob pol 7. uri zjutraj za 1 stopinjo. — Venera nima lastne svetlobe, ampak se solnčna svetloba od nje odbija, kakor se odbija od ogledala, če nanje zadene. Venera odbija približno tri-četrtine solnčne svetlobe, med tem ko je odbija Merkur samo eno sedmino in rre-sec eno osmino. Ker Venera odbija toliko solnčne svetlobe, mora hiti njeno površje precej oodobno ogledalu. Morda ie vsa
pokrita z vodo. Morda jo pokrivajo gosti oblaki. Mogoče je oboje.
Mars se pomika naprej v Levu in pride 24. maja ponoči v ročaj znanega srpa, v katerem je najsvetlejša zvezda Le-vova, namreč Regulus. To noč se najde približno 1 stopinjo nad Regulom. Potem se pomika naprej na levo proti ozvezdju Device, Lev, v katerem se nahaja Mars ta in prihodnji mesec, je veliko ozvezdje, ki nam predstavlja leva v skoku proti desni. Glava mu je podobna srpu, odprtemu na desno. Od srpa na levo sta še dve svetli zvezdi, in od teh na levo še ena (rep). Poleg tega ima Lev še mnogo malih zvezdic. Poleg Regula, ki je zvezda prvega reda, je srpu ena zvezda drugega reda (Gamma). Ta je dvojčica. Če jo pogledamo z daljnogledom s približno sedemdesetkratno povečavo, vidimo, da je sestavljena iz dveh zvezd. Njuna navidezna razdalja meri samo 4 sekunde, in ena se suče okrog druge. V razdalji 1 km bi bile 4 sek. enake ! 19 mm. — Zemlja se oddaljuje od Marsa, in zato se nam vidi že znatno manjši kakor mesca februarja. Vendar ga je lahko spoznati po rdeči barvi. V začetku mesca pred sedmo, na koncu pa že pred šesto uro zve-1 čer prekorači meridijan in je torej po solnčnem zahodu že na zapadrn strani neba. Na vzhodni strani (na levo od meridijana) pa se vidi zvečer visoko na nebu druga rdeča zvezda, namreč Arktuius, stalnica v
ozvezdju, ki nosi grško ime Bootes. Na jutranjem vzhodnem nebu pa se sveti # še tretja krvavo rdeča zvezda, kateri je ime Antares, in ki se nahaja v ozvezdju Škorpijona blizu obzorja. Antares (Ares-Mars) bi se reklo prosto po slovensko: dragi Mars. Mesec se približa Marsu 10. maja.
J u p i t e r in solnce se gibljeta naprej proti vzhodu. Solnce napravi vsak dan približno toliko pota proti vzhodu, kolikor znašata dva njegova navidezna premera, Jupiter pa se ves mesec maj premakne proti vzhodu le nekaj nad 5 solnčnih navideznih premerov. Zato zaostaja za soln-cem in ga bo mogoče videti pred solnčnim vzhodom, v začetku maja še bolj težko, potem pa vedno lažje.
Še počasneje kakor Jupiter se pomi-če naprej Saturn: ves maj se premakne naprej samo za dva navidezna premera. Najdeš ga v Dvojčkih. Mesec bo šel 7. maja zjutraj v razdalji 2 stopinj mimo njega.
Zanimivo bo pogledati planete prve dni maja — recimo 10. dan — zvečer, koj ko se zmrači. Najnižje na zahodu se bo videl Merkur, višje Venera, ne daleč od nje, pa še višje, Saturn, in najbolj visoko Mars. Če si jih misliš zvezane s črto, ti ta črta približno kaže del ekliptike.
M ~ s e c se v letošnjem maju dvakrat pomladi, namreč drugi in zadnji dan. Pesnike radi dražijo z mescem, češ da se jim ob njegovem svitu predrami Muza. Pa naj
kot zadovoljiv; tudi v okolici do 15 milj v Galwayn so razmere redne, a med Athenry in Graugwell se nahaja četa vstašev, 19 ujetih vstašev so poslali v Quenstown. Neka druga četa vstašev se je utrdila v Enniscorthy, toda policija ji je že kos. Ceste in železnice so proste do štirih milj od mesta. Škoda na mostu Barrow pri dublin-ski južnovzhodni železnici ni velika.
Londonsko uradno poročilo o vstaji na Irskem.
London, 30. aprila. (Kor. ur.) Uradno: Položaj na Irskem je postal ugodnejši. V deželi se mora še marsikaj storiti, kar potrebuje čas, a poveljujoči častnik upa, da se je zrušila vstaja. Včeraj ponoči so voditelji vstašev v Dublinu vstaškim odborom v raznih okrajih naznanili, naj se udajo. Duhovščina in kraljevska irska policija stori kar le more, da razširi naročilo. Glede na položaj v Dublinu samem so se udali vstaši prostovoljno v glavnih utrdbah. Vec požarov se je pripetilo ponoči v Sankville-Street, toda ogniegasci zdaj zopet lahko izvajajo svojo službo. Dalje se poroča, da je ujetih dozdaj 707 oseb, med njimi neka grofica Markiewicz. Kakor se poroča, gospodarijo vstaši še kraju Ennescorthy v grofiji Wexford. Proti vstašem v Ennescorthy so odposlali iz \Vexforda oddelek, ki ga tvori konjenica, pehota in topničarji z enim 4.7 cm topom. Zadnja poročila od tam trde, da voditelj vstašev ne veruje poslaništvu iz Dublina, da naj se uda in da se je odpeljal s spremstvom v Dublin, da se prepriča sam. Med tem časom je sklenjeno premirje. Tudia vstaši v Ashburne so z istim namenom poslali poslaništvo v Dublin. V Cal-way so se razšle čete vstašev. Zaprli ,so jih tam le malo. V drugih krajih je polo-' žai normalen.
Najtežja kriza Anglije od začetka vojske.
London, 1. maja. (Kor. urad.) »Daily News« izvajajo: Vlada in dežela se nahajati zdaj pred najtežjo krizo, odkar traja vojska. Cel obstoj je lahko ogrožen v naj-kritičnejši točki vojske. Resna je irska vstaja radi udarca, ki ga je zadala avktori-teti in ugledu vlade.
Kitchener na Irskem.
Genf, Zadnja poročila pariških listov o vstaji na Irskem javljajo, da je že prišel Kichener na Irsko. Revolucija na Irskem se je razširila tudi na zahod in na jug.
Kitchener — irski podkralj?
Berlin, 30. aprila. »Vossische Zeitung« poroča: Pariška izdaja newyorškega lista »Heralda« izve, da bo šel Kitchener z neomejenimi pooblastili kot podkralj na Irsko.
Vrhovni poveljnik proti irskim vstašem.
Angleška vlada je poslala na irske vstaše svojega najponosnejšega generala maršala Frencha, prejšnjega angleškega po-veljnika angleških čet na francoskem bojišču. Poslanstvo Frencha, ki je sam irskega pokoljenja, dokazuje, da je polažaj na Irskem resnejši, kot ga je predstavljala vlada. Prvo Frenchovo »uradno poročilo o položaju na Irskem« ni tako ugodno, ker priznava, da imajo vstaši celo v glavnem mestu Irske, v Dublinu, zasedene važne trge in da se je razširila vstaja v več grofij.
Konec vstaje se bliža.
London, 1. maja. (Kor. ur.) Posebni f:urir, ki je zapustil Dublin 28. m. m. zve-
čer, pravi, da vse kaže, da se vstaja kmalu konča. Čete neprestano dohajajo. Vstašem se godi slabo.
V Dublinu.
London, 1. maja. (Kor. ur.) Reuter: Po zadnjih poročilih se zanjka vstašev vedno tesnejše oklepa, odkar je prišel general Maxwell. Ojačeno ni le središče Dublina, tudi predmestja so močno zastražena, da ne uidejo vstaši v gore.
V Ameriki sodijo o irski vstaji resno.
Bern, 30. aprila. (Kor, ur,) »Temps« javlja: V Ameriki presojajo zelo resno dogodke v Dublinu. Sinn-Feiner in separatisti so veseli in polne časopise s pretiranimi izjavami glede na nemire. Za danes so napovedali proklamacije na čast vdovam in sirotam mučenikov v Dublinu kot protest proti aretaciji lorda Casement, Kdo vodi vstajo Ircev?
London, 1. maja. (Kor. ur.) »Central News« poročajo: Vstajo na Irskem vodi sindikalni agitator James Conolly, glavni sotrudnik delavskega voditelja Larkina, ki biva zdaj v Združenih državah.
Ameriški Irci napadajo Wilsona.
London, 1. maja. (K. ur.) »Times« poročajo iz Washingtona: »Gaelic American« očita predsedniku V/ilsonu, da je on odgovoren, ker so prijeli lorda Casementa in da je opozoril angleško vlado nanj. »Times« poročajo, da obstaja v Ameriki obširna organizacija naperjena proti Redmontovim stremljenjem.
Ameriški Irci prijazni Angliji.
London, 1. maja. (Kor. ur.) »Times« opozarjajo na Angležem prijazno gibanje Ircev v Ameriki. Irci v Ameriki so 22 ur prej vedeli, da izbruhne na Irskem vstaja, predno je bil prijet lord Casement,
Napadi na angleško vlado.
Kolin. »Kolnische Zeitung« javlja po »Niemve Rotterdamsche Courant« 26. m. mes.: »Times« ostro napadajo upravo ministra za Irsko Birrela, češ, da je on odgovoren za nemire. To je sad strpnosti vlade nasproti gibanju Sinn-Feiner, glede na agitacijo proti novačenju in z ozirom na druge spletke. Liberalno časopisje pa napada sira Cavanda Carsona, češ, da je njegov prekucijski pokret v Ulstru opogumil tudi druge vročekrvneže, — »Daily News« piše, da je povzročilo gibanje malo število Sinn-Feiner in nekaj fanatikov, med katerimi se jih nahaja veliko v državni službi. Ti ljudje so tvorili vedno trn v nosu (parlamentarno) narodne stranke tako pod Izakom Buttom in Parnellom, kakor tudi pod sedanjim voditeljem Redmondom, Zaničujejo homerule in jim na spravi z Anglijo ni nič ležeče, marveč hočejo popolno ločitev od Anglije in odkrito sovraštvo. Veliko jih ni, zalo so pa tem glasnejši. Med kmeti nimajo zaslombe, a so spretno marljivi in fanatični možje. Vojska jim nudi zdaj priliko za pustolovstvo, ki so ga že dolgo želeli. Med vojsko so predvsem napadli nacionaliste, češ, da so težaki vlade, Redmondovo navdušenje za stvar sporazuma so izrabili proti njemu in so dosegli deloma uspeh. Splošno so pa ostali nacionalisti zvesti svojim voditeljem. Značilno je, da so se pristaši nacionalne stranke odlikovali ob potlačenju nemirov.
Angleška zbornica proti Irski,
Frankobrod, l.maja. (Kor.ur.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Londona, da bo
reče kdo, kar hoče; mesec ima na sebi veliko pesniškega. On sam je nebeški pevec, ki nam opeva božjo modrost in lepoto. Kako modro je uravnano to — da omenim le eno reč — da polna luna vzhaja po solnč-r.era zahodu in zahaja pred solnčnim vzhodom. Poleti je na nebu nekaj ur, pozimi vso dolgo zimsko noč. Bil je mesec priča neštetih lepih in grdih dejanj v človeški zgodovini. O njem govori prvo in zadnje dejanje v sveti zgodbi — gene^is et con-summatio saeculi. In naš narod, kako je navezan nanj! Ob mlaju tega in onega Bog ne daj saditi, ob polni luni tega in onega Bog ne daj delati! Da, ko bi se našel pravi pevec, bi zložil o mesecu lepšo pesem, kakor jo je Schiller o zvonu,
Solnce se dviga dan za dnem višje. Čim višje stoji, tem več njegovih žarkov zadene zemljo. Zato pa raste dnevna svetlost in gorkota. Prvi dan majnika se dvigne vsako uro za 45 sekund višje, potem pa vsak dan manj in zadnji dan v mesecu le še 21 sekund na uro. V začetku meseca je v ozvezdju Ovna, 13. maja prestopi v ozvezdje Bika, 18. maja se približa Gosto-sevcem, potem se pomika naprej med Gostosevci in Hijadami (Bikovo glavo) in se nahaja 31. maja kakih 7 stopinj nad Alde-baranom. 21. maja dokonča 60 stopinj svoje navidezne poti od pomladne točke po ekliptiki proti vzhodu in prestopi v znamenje Dvojčkov. Kljub visoko stoječemu solncu nastopi v prvi polovici maja za kake tri dni prav mrzlo vreme, navadno v času od 12. do 14. maja, ko obhajamo godove sv. Pankracija, sv. Servacija in sv. Bonifacija, Naš narod tem trem dnem oziroma svetnikom pravi Trijaci. Včasih se ti mrzli dnevi oglase prej, redko kasnej; iz-
ostanejo redkokedaj. V tem času se odtrgajo na severu velike ledene gore in jih morje nese proti jugu. To povzroči mrzle vetrove in pri nas mrzlo vreme. Drugi pa ta mraz zopet drugače razlagajo.
Šmarnice na nebu.
Majnik je Mariji posvečen, pa. naj ji tudi zvezde zapojejo kratek slavospev.
Najveličastnejšo podobo Marijino je naslikal sveti evangelist Janez z besedami: »In veliko znamenje se je prikazalo na nebu: žena s solncem obdana in luna pod njenimi nogami in na njeni glavi krona iz dvanajst zvezd.« On, ki je med ljudmi Marijo najbolj poznal in najbolj ljubil, jo je ovenčal z zvezdami, oblekel s solncem in postavil mesec v njeno podnožje. Naj tudi nam ves mesec majnik solnce in mesec pripovedujeta o njeni lepoti, in zvezdice na nebu naj nam berejo šmarnice.
»Stella matutina — Zgodnja danica«, kličemo k Mariji v litanijah. Na nebu pa nam ves majnik kakor kraljica med zvezdami v svoji največji lepoti sveti Stella vespertina — Večernica, prelepi simbol Božje matere. Mars, rudeč kakor ogenj in kri, bog vojske, se manjša in odhaja, Večernica, nositeljica miru in tolažbe, se nam bliža in raste. Stella maris — Morska zvezda pa stoji vse nočne ure visoko na nebu. Kedar jo gledaš, si obrnjen proti severu; za teboj je jug, na tvoji desnici vzhod in zahod na tvoji levici. Če si zgrešil pot, ti ga ta zvezda zopet pokaže. In veliko jih je ki so pot zgrešili pa so v nevarnosti, da padejo v brezdno obupa, nevere, strasti .. . O, ko bi vsi ti v majniku obrnili svoie oči k Morski zvezdi! . . .
Sir Henry Craiy prihodnji torek v spodnji zbornici prebral naslednji sklep: Zbornica ima proti upravi Irske trajno nezaupanje in je prepričana, da je sedanja uprava povzročila že tako velike nevarnosti za splošno blaginjo, da bo položaj postal še nevarnejši, ako se nadaljuje sedanja politika, Njegovo Veličanstvo se tedaj spoštljivo naproša, sedanjega lorda-poročnika Irske lorda Wimburna in državnega tajnika za Irsko ministra Birrela odpustiti. Nadalje je takoj imenovati komisijo, ki naj položaj preišče in poroča.
Francozi o vstaji Ircev.
Genf. Pariško socialistično časopisje sodi, da gre na Irskem za revolucijo, proti kateri mora nastopiti Anglija po določilih vojnega prava. Irci so pošteni vstaši in niso izdajalci. Nihče ne more lordu Casement očitati izdajalstva, njemu, ki je postal ob kronanju lord, katero čast podeli kralj Jurij le najvestnejšim podanikom. Radikalno časopisje besni, ker cenzura od četrtka naprej pobeli vse podrobnosti o revoluciji. Vprašanje zanima cel sporazum, ki zahteva resnico,
Američani in irski nemiri.
Amsterdam. (Kor. ur.) »Times« poročajo iz Washingtona: V Ameriki zasledujejo napeto nemire na Irskem. Javno mnenje pa ne simpatuje z vstaši. »Times« citirajo »News Tribune«, ki ojstro kritikuje poslovanje državnega tajnika Birrela. New-yorško vodstvo združenih irskih lig v Ameriki objavlja izjavo, ki opozarja irske Američane, naj pomislijo, da so Američani.
Kupujte mke m cvetke Tedna
Razpoloženje na Grškem.
Budimpešta, 30. aprila. Vest, da se je prvi oddelek Srbov že izkrcal v Patrasu, se demer.tira. Vladni listi so zelo vznemirjeni. Ljudstvo podpira vlado in prireja zborovanja in poziva vlado, da naj prepreči srbska izkrcavanja. Vladno časopisje trdi, da ententa pravzaprav noče samo zasesti najvažnejših točk na Grškem, ampak v deželi povzročiti nemire, da postane sama absolutni gospodar. Ljudstvo se boji, da bi Srbi železniški prevoz cel mescc ovirali in zanesli v deželo epidemijo, Vcnizelosovo časopisje piše o teh stvareh zelo rezervirano.
Drobne vesti iz Grške,
Kakor poroča »Frankf. Ztg,«, so Angleži na otoku Kics zasedli grško brzojavno postajo. Prefekt se je v začetku upiral, pa se je na vladno navodilo nato omejil samo na protest.
»Beri. Ztg.« poroča, da grški kralj ni hotel sprejeti generala Mahona, ki se je hotel razgovoriti o sedanjem sporu.
»Morning Post« javlja, da so se avstrijski, nemški in bolgarski konzul v Kaneji na Kreti podali v gorsko vas Laskoj, da ne pridejo v roke zaveznikov.
Venizelosov sin atašej v Parizu,
Berlin, 29, aprila, »Vossische Zeitung« poroča, da je v Pariz došel najstarejši Ve-nizelosov sin kot atašej pri grškem poslaništvu.
Liga grških častnikov.
London, 29. aprila. (K. u,) Reuter poroča iz Aten, da je šovinistično časopisje širilo skrajno ekstravagantne vesti, da mislijo grški častniki ustanoviti posebno ligo za varstvo svoje časti, kralja in domovine, Dosedaj vesti še niso potrjene in nobenega znamenja ni za nevarnot, ki bi opravičevala tak korak. List »Embros« poroča, da so častniki podpisali zapisnik, v katerem so se z moško besedo zavezali kralju, za katerega so pripravljeni kri preliti, ohraniti lojalnost in pustiti politiko pri miru.
Grška bo še morda rabila Srbe.
Lugano, 29. aprila. »Secolo« javlja iz Aten, da je Skuludis poslanikom entente večkrat izjavil, da je Grška nepreklicno in absolutno proti prevozu Srbov po suhem. Srbski poslanik mu je rekel, da zna priti dan, ko bo Grška še rabila srbske čete. Skuludis je rekel: Če hočejo Srbi po morju skozi Korintski kanal, se bo Grška omejila samo na formelen protest.
Ruski ultimat Rumuniji.
Stockholm, 29. aprila. Iz Petrograda vedo poročati, da misli Rusija v skrajno ostri noti pozvati Rumunijo, da takoj zapre promet v Avstrijo, sicer bo Rusija blokirala rumunsko obrežje in z brodovjem demonstrirala pred Konstanco. Odposlanec bukareškega ruskega poslaništva, ki naj prenese to noto, jc ta korak odsvetoval, ker se Rumunija ne boji preveč ruskega črnomorskega brodovja,
Bolgarsko rumunski dogovor podpisan.
Sofija, 28, aprila, Poluradna »Kamba-na« poroča, da so sc bolgarsko rumunska pogajanja o gospodarskih zadevah ugodno končala in sta Popovici in Radov dogovor Že podpisala,
Rumunska opozicija začne z novo agitacijo,
Bukarešt, 29. aprila. Oficijelna »Inde-pedance Roumaine« piše: Odkar se je sklenil nemško rumunski dogovor, je v krogih rumunske opozicije opažati veliko nervoz-nost. Dne 8, in 9. maja se v Bukareštu baje zberejo opozicijonalni poslanci obeh zbornic, da začno novo agitacijo proti vladi. »Indepcndancc Roumaine« opozarja, da se vedno bolj kaže potreba rumunsko-nem-škega dogovora in da so celo vojujoče dr-žave morale stopiti na podobno pot.
Ententa in rumunske trgovske pogodbe,
Berlin, 29. aprila. »Berliner Tagebl.« prinaša poročilo bukareške »Tare«, da so poslaniki entente Bralianuju izročili noto glede rumunsko-nemške trgovske pogodbe. Anglija in Francija se bojita, da si bosta osrednji sili s to pogodbo okrepili svoj vpliv in polagoma pograbili vse gospodarsko vodstvo na Balkanu. Ruski poslanik je v noti izredno oster in pravi, da je ta trgovska pogodba le predigra za politično zbližanje, česar pa Rusija nikdar ne more dovoliti. Bratianu je odgovoril, da ne more videti naprej, kako se bodo dogodki razvili. Če bi osrednji sili še nadalje imeli srečo na bojišču, tedaj bo Rumunija morala opustiti »sentimentalno politiko« in računati z realnim^i dejstvi. Zato ne more podati nobenih izjav. Poslaniki so sklenili od svojih vlad zahtevati novih navodil.
Prva srbska vojna ladja.
Pariz. (Kor. ur.) »Matin« poroča it Soluna: Srbija je kupila svojo prvo bojno ladjo, torpedni rušilec »Velika Srbija«, ki bo križarila po Egejskem morju. Posadka je popolnoma srbska.
ilo in Ameriko ?
Amerika in Nemčija.
Rotterdam, 29. aprila. »Herald« poroča iz Washingtona, da je po zadnjih razgovorih državnega tajnika Lansinga z nemškim poslanikom upati na možnost sporaz-
uma.
Wilscn popisuje vojno industrijo.
Lipsko, 29. aprila. »Leipziger Neueste Nachrichten« poročajo z V/ashingtona, da je Wilson vsem industrijskim krogom poslal okrožnico, v kateri priporoča popis vseh industrijskih pomožnih sredstev za vojne namene.	ff*
Novo Wilsonovo poročilo o oboroženih trgovskih ladjah.
Berlin, 29. aprila. »Lokalanz^iger« javlja, da je ameriško poslaništvo y,čeraj zvečer dobilo iz Amerike novo okrozpicp o oborožitvi trgovskih ladij. Okrožnic sp poslali ameriškemu poslaniku v veliki glavni stan, da jo izroči nemški vladi.
Ameriški volilni boj in spor z Nemčijo.
Rotterdam, 29. aprila. Iz Wash(ing. tona poročajo, da Amerika v slučaju obJ oroženega spora z Nemčijo ententi ne bo mogla nuditi drugega kakor moralno pomoč. Volilni boj se je začel z vso silo in kaže, da nasprotje med demokrati in republikanci še nikdar prej ni bilo tako veliko, »Daily Telegraph« piše, da je Wilson pripravljen Nemčiji privoliti, da podmorsko vojno nadaljuje proti vojaškim prevoznim ladjam.
Ameriška okrožnica o oboroževanju trgovskih ladij,
London, 28. aprila. Reuter javlja iz \Vashingtona: V posebni izjavi razlaga vlada Združenih držav svoje nazore o oboroževanju trgovskih ladij. Priznava se jim pravica, da se oborožajo v brambne namene. Hkrati pa se poudarja, da je treba ločiti med izvrševanjem pravice do brambe in pa namenom križark na visokem morju, da napadajo sovražne ladje. Trgovske ladje, ki svoje orožje rabijo za ofenzivne namene, ne morejo imeti pravice do gostoljubnosti v nevtralnih pristaniščih. Trgovske ladje vojujočih se držav smejo izvrše-* vati pravico samoobrambe, in sicer z begom ali odporom, toda če so pozvane k predaji in šele nato rabijo orožje, da sovražnika zadržijo ali pa bežijo, tedaj ima vojna ladja pravico rabiti silo in trgovsko ladjo prisiliti k predaji. Kakor se sliši, je bila ta izjava podlaga za odgovor na zadnjo nemško noto.
No morju.
Potopljen nemški podmorski čoln.
Berlin, 29. aprila. Wolffov urad poroča: Nj. Vel, podmorski čoln »U C 5« se ni vrnil s svojega zadnjega pohoda. Po uradnem sporočilu angleške admiralitetc je bil podmorski čoln dne 27. aprila uničen, posadita pa ujeta.
Načelnik mornariškega admiralskega štaba.
Oklopno križarko »Russel« potopil podmorski čoln.
Genf. »L'Oeuvrc« sodi, da je na Sredozemskem morju potopljena angleška oklopna križarka »Russel« postala žrtev podvodnega čolna, ker so na ladji gotovo vedeli, kje se nahajajo mine. Ne more sc
<
dvomiti, da je Nemčija število svojih podvodnih čolnov močno pomnožila, da če od-plove njegovo brodovje na morje, bo bolj zavarovano. Najbrže nastopi doba večjih pomorskih bojev.
> Sussex«-ova uganka.
Angleži so imeli nemške podvodnike.
Haag, 29. aprila. Veliko pozornost vzbuja časnikarska vest, ki bi znala, če je resnična, rešiti uganko parnika »Sussex«. Holandski list »Tockomsk,: piše, da je neki holandski kapitan pred pričami izjavil, da je videl, kako so zaplenjeni podmorski čolni pod vodstvom angleških častnikov manevrirali po reki Temzi. Angleška admira-litcta je to vest takoj odločno zanikala, toda imena kapitana in prič so znana. Povedati pa se jih ne more radi angleškega nasilja proti Holandski. Tako je prav mogoče, da sta bili Tubantia« in Sussex« žrtev nemških podmorskih čolnov, toda v angleški režiji.
česa se LtiM Me?
Milan, 30. aprila. Vojaški sotrudnik »Corriere della Sera pričakuje močnejšega avstrijskega napada na fronti med dolinama Adiže in Brente. Že izvršeno zbiranje čet in materijala ne pomeni nič drugega. Za sedaj se napad vsled vremenskih razmer še ni pričel.
Mim poročila.
c ah Kanfu, Tukien, Anfoi in Hupeh so se odpovedale Pekinu. Tako je zdaj 10 gospodarsko najvažnejših provinc proglasilo svojo neodvisnost.
Pomanjkanje živil na Francoskem in Italijanskem.
Francoski državni podtajnik Thierry je glasom švicarskih listov govoril na zborovanju konsumentov o grozečem pomanjkanju živil. Ni daleč dan, ko za vsako glavo določi količino kruha, mesa in krompirja. Dotlej mora vlada najstrožje paziti, da se prepreči vsakršno razsipanje, — Tudi na Italijanskem se vedno huje čuti pomanjkanje živil. Kaj pomaga ententi odprto morje, ko jim pa nemški podmorski čolni zabranjujejo zadostno dovažanje in ko radi istih podmorskih čolnov prevozni-na in zavarovalnina tako narašča, da so cene živil, ki prihajajo preko morja, že nezmagljive. Vojaško je ententa že premagana, še malo pa bo tudi sestradana. — Kdor drugim jamo koplje .,.
Prispevajte z denarnimi darovi za Rdeči Križ in za mladinsko oskrbo!
Odlikovanja.
Draginjska pomoč za duhovnike.
Dunaj, 29. aprila. (K. u.j V smislu sklepa zadnjega glavnega zborovanja krščan-skosocialne zveze nemških poslancev so \čeraj šli posl. dr. Baechei, dr. Gessmann in predsednik Schraffl k ministrskemu predsedniku grofu Sturgkhu na razgovor o materialnem zboljšanju plače duhovnikom. Deputacija je razložila prav neznosno gospodarsko sianje katoliške duhovščine. Ministrski predsednik je priznal važnost izraženih razlogov in je naznanil, da se je ministrski svet že pečal z vprašanjem dra-ginjske podpore duhovščini in ie opozarjal, da je ministrski svet vsled slabšega položaja že storil svoj sklep. Ker pa jc med posameznimi deželami razlika, zato ta pomoč ne more biti povsod enakomerna. Ministrski predsednik je depuladji svetoval, naj se oglasi tudi v ministrstvu za bogočastje in opozori na posebne razmere v posameznih škofijah, Deputacija poide kmalu k ministru za bogočastie.
Holandska v nevarnosti,
Curih. 29. aprila. Amsterdamski dopisnik »Neue Zurrich. Ztg. poroča, da je vsled vedno novega in vedno težjega angleškega pritiska na Holandsko računati tudi z možnostjo, da pride do resnega spora. Današnja usoda Holandske se lahko izrazi tako, da entenia z njo ravno tako nasilno postopa v gospodarskem oziru, kakor z Grško v vojaškem oziru. Vse zadnje angleške odrebe kažejo prav javno, da je Anglija trdno odločena Holandsko prisiliti, da sodeluje pri angleški blokadni politiki proti Nemčiji.
Japonska vlada zapienjuje sporazumu prijazne časopise.
Geni, »Eclairc poroča: V Tokiu so nedavno zaplenili tiste japonske časopise, ki so pospeševali dozdaj sporazum. Vprašanje pogodbe med .aponsko in Rusijo še ni rešeno. Francoska vlada naj izjavi, kakšne rpletke v Tokiu zabranjujejo tesnejši stik z Japonsko.
Tvornica topov v Mielles pogorela.
Cherbourg, 1. maja. (K. u.) Požar je deloma uničil tvornico topov v Mielles, podružnico tvrdke Creuzot. Škoda je velika.
Angleška pritiska na Švico.
Dunaj, 30. aprila. Poročevalec »Reichs-poste- poroča iz Basla, da je Angleška zveznemu svetu obljubila, da bo Švico preskrbovala z vsemi potrebnimi surovinami, kolonijalnim blagom in tudi premogom, če Švica popolnoma zapre svojo mejo proti osrednjim silam. Zvezni svet je ponudbo lojalno odklonil, kajti dobro ve, da Anglija obljube ne more izpolniti. Še bolj pa je to ponudbo odklonil, ker bi Švica prišla v popolno odvisnost od Anglije in bi vsled svojega zemljepisnega položaja gotovo morala priti v spor s svojima sosedama, kar pač želi Anglija.
Nemške finančne zmage.
Berlin, 29, aprila. V današnji seji centralnega odbora Nemške banke je predsednik Havenstein izvajal, da je nemško ljudstvo v štirih vojnih posojilih dalo državi 36 in pol milijarde mark, skoro ravno toliko, kolikor so vsi nemški sovražniki nabrali iz lastne moči za fundirana vojna posojila.
Odlikovanje Kruppa,
Essen. (Kor. ur.) Cesar Viljem jc podelil v priznanje zaslug tvrdke Krupp v vojaki Kruppu pl. Boli len, ko se je nahajal v velikem glavnem stanu, železen križ prve vrste. Odlikovanje mu je izročil sam.
Kitajske zmede.
Stockholm, 29. aprila. Nowoe Vrem-ja« poroča iz rekina; Garnizije v provin-
Duhovniški zaslužni križec 2. vrste na belordečem traku je dobil vojni kurat Ign. Brvar, pri polj. bolnišnici št. 8/3. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: poročnik 7. polj. top. p. Kurt Mejer, nadporočnik 22. pp. Franc Deaual, nadporočnik 2. bos. herc. p. Edmund Bevc, stotnik 172. črnov. bat. Ivan pl. Kobe, — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: višji orož. mojster 52, pp. Emil Demšar, tit. narednik 2. san. zavoda Andr, Gabrijevčič, stražmojstra Metelko in Karel Čretnik, oba pri dež. orož. poveljstvu št. 9, narednik 47. pp. Mihael Visočnik in rač. podčastnik 3. lov. bat. Miroslav Pše-ničnik. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje so dobili: četovodja 3. tren. div. Mirko Jeram, četovodja žeiezn. polka Josip Stergerutsch, tit. četovodja 7. polj. havb, p. Miroslav Strgar in poddesetnik 17. letalske stot. Ivan Poje. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: četovodja 7, polj. top. p. Mrzlikar Ivan. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2, vrste so dobili: tit. podlovec 20. lov. bat. Sternišek Leopold, poddesetnik Linhardt Andrej in infanterist Križnar Ciril, oba pri 7. pp. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik avditor 27. črnovoj, pp. dr. jur. Anton Vuk.
Odlikovanja pri 17, pešpolku. Najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik Ludvik Skalka. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil infanterist Hočevar Franc.
Odlikovanja pri 7. polj. topniškem polku. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: ognjičarja Jenčič Alojzij in Rode Maks, tit. četovodja Bowalle Ivan, pred-mojster Žagar Alojzij in topničar Kofel Fr.
Odlikovanja pri 47. pešpolku. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili; častniški namestnik Rotmann Ivan, tit. narednik Verbič Ferdinand, četovodja Maruško Ivan in infanterist Neumeister Anton. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: praporščak Hvalenc Oton, kadet Klose Viktor, čast, namestnik Pinič Karel, četovodja Purgaj Jakob, tit. četovodja Schwarzl Miroslav, desetniki Wampl Bernard, Stockler Josip, Divjak Franc, Fass-wald Bogomir in Kert Ivan, tit. desetnik Laibacher Osvald, tit, poddesetniki Krofič Franc, Sauer Peter, Weiss Franc in Jauk Josip, infanteristi Schlfigl Matija, Knaus Franc, Hrvatin Ivan, Fischerauer Bogomir, Patter Karel, Reinprecht Andrej, Fuchs I., Predolin Josip, Podner Anton in Schutz Urban,
Odlikovanja pri 87. pešpolku. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste sla dobila četovodja Cene Ivan in poddesetnik Kolman Franc. — Vdrugič jc dobil srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste tit. četovodja Ta-škar Franc. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2, vrste so dobili: praporščak Urih Jurij, narednik Mastnalc Ignacij, enol. prost, tit, četovodja Augustin Ivan, tit, četovodja Ga-beršek Anton, desetnika Pavlic Ivan in Bevc Jakob, tit. desetnik Ros Franc, poddesetnika Supančič Ivan in Leiler Jurij in infanterista Zupane Ivan in Maleza Ernest, praporščak Šlander Josip,
iz Motnika. — Prisrčne velikonočne zdrave pošiljajo: Franc Brajer, Jožef lene iz Dobrunj, četovodja Rudolf Polanec, Jakob Grunwald, Raunegger Jernej, pa-trolni vodja; Andrej Kapus iz Viča. — Slovenski fantje in možje, ki z nabasano puško in nasajenim bajonetom stoje na straži ob tihem Dnjestru, Zlati Lipi, Stripi in Gnili Lipi, pošiljajo prisrčne velikonočne pozdrave vsem domačim, hrabrim soškim junakom, briškim beguncem širom Avstrije in čitateljem »Slovenca«: I. Bohinec, I. Sko-pec, desetnika; I. Lešnik, I. Kobot, poddesetnika; Iv. Rožič, I. Zorzut, Fr. Mužič, Mervič, Črnigoj, Fegič, Beltram, Vrčon, Čufar, Kobal, Sfiligoj, Orel, Tinta, Pr. Za-vadlal in vsi drugi. — Veselo Alelujo želimo vsem bralcem in bralkam »Slovenca« slovenski topničarji gorske topniške baterije: Franc Vide, K, Plut, Ivan Straus, A. Grgič, Fr. Vimpolšek, Fr. Jenko. — Prisrčne pozdrave in iskrene želje k velikonočnim praznikom vsem Slovencem in Slovenkam, ki jih ogreva toplo solnce na domači grudi! Tudi mi si želimo domov pod rodni krov, Ivan Krašovec, Št. Peter na Krasu; Franc Čermelj, Dobravlje, Primorsko; Ignac Ličan, Gornja Tribuša; Andrej Grobiša, Temenica, Primorsko; vsi v invalidni šoli na Dunaju, X. — Prisrčne velikonočne pozdrave pošiljajo čitateljem »Slovenca« slovenski mornarji, ki zvesto čuvajo vekomaj našo biserno Adrijo: Franc Šinkovec, Ljubljana; Ivan Jerman; Anton Umer, Marezige; Ivan Čebulj; Josip Štefan, Ljubljana; Alojzij Ferk, Maribor; Vladislav Kavs, — Vsem bralcem »Slovenca« prisrčen velikonočni pozdrav z bovškega bojišča pošiljajo: Četovodja L, Tan; Viktor An-( kon in Ivan Mihelič, pešca. — Vsem Sve-tolucijcem in Drobočnikovcem, ki še rušo zapustili dragega doma in še vedno vstra-jajo sredi bojnega viharja, pošilja iskrene pozdrave; Jos. Kofol, častniški sluga.
(Dalje.)
Pozdravi nal vojakov.
Velikonočne pozdrave — zakasnelo nam došlo — pošiljajo in žele vesele praznike vsem Slovencem in Slovenkam okrevajoči ranjenci: Poljšak Rafael iz Erzelja pri Vipavi, Sivic Franc iz Trsta, Tekalič Franc iz Zagorice pri Sv. Križu, Poviat Ivan iz Pertcole v Furlaniji. — Vsem cenjenim čitateljem .>S!ovenca<: in vsem dragim v domovini kličem iz obali Jadranskega morja: Veselo alelujo! Slovenskim dekletom: Na zdrr! Karol No-'ak, trdnjavski topničar
Padec km-Hk.
Angleški general ponudil predajo Kul el Amare.
Carigrad, 29. aprila. Poročevalec ^Agence tel. Milli« poroča iz Bagdada.
General Townshend je ponudil predajo Kut el Amara z vsemi v mestu se nahaja jočimi topovi in proti plačilu enega milijona iuntov v gotovini pod pogojem, da se mu dovoli prost odhod z njegovo armado. Ta smešna ponudba se je seveda takoj odklonila.
Nemško uradno poročilo,
Berlin, 29. aprila. Wolff: iz velikega glavnega stana:
V	Kut-el-Amari obkoljene angleške čete so se morale udati hrabremu turškemu oblegovnlcu. Več kot 13,000 mož vojnih ujetnikov.
Vrhovno vojno vodstvo.
Turško uradno poročilo. Carigrad, 29. aprila 1916, (K. u.) »Agence tel. Milli«:
Po komunikeju vicegeneralissima oto-manske armade je danes 13.300 obsegajoča angleška posadka Kut el Amara pod poveljstvom generala Townshenda kapitulirala brezpogojno .
Carigrad, 30. aprila. (K. u.) Agence te-legrafique Milli: Glavni stan naznanja:
V	Kut-el-Amari obkoljena armada, ki je bila približno mesec dni izpostavljena pritisku naših junaških čet, je morala končno pred zmagovito cesarsko armado povesiti orožje. Dogodek, ki polni eno najslavnejših in najsijajnejših strani vojne zgodovine otomanske armade, se je tako-le izvršil: Ko so angleškim bojnim silam v Kut-el-Amara pošla živila, so pričakovale pomoči iz svojih lastnih vrst ali pa iz vrst svojih zaveznikov. Angleški kabinet, ki je dobro vedel, v kakšnem položaju se nahajajo obleganci, je pošiljal ukaz na ukaz poveljniku angleškega ekspedicijskega zbora v Iraku ,da bi napadel naše pri Fellahie stoječe čete in na vsak način uvedel pre-dorne operacije, da bi se na ta način pomagalo armadi generala Townshenda, V zadnjih poročilih naznanjeni angleški napadi, ki so se ob ogromnih izgubah razbili na junaškem odporu naših čet, so se vsi zapo-čeli zato, da bi se oprostila Townshendova armada. Ko so Angleži spoznali, da ne morejo zlomiti odpora Turkov in da se jim ne bo posrečilo, da bi našim iztrgali plen, so ustavili svoje napade na Fellahie. Nato so poizkušali z vsemi sredstvi oblegovalcem dovesti živil. Najprej so iz letal metali v mesto vreče moke. A naša armada je izjalovila tudi to upanje Angležev, kajti naša vojna letala so sestrelila sovražna letala drugo za drugim, Nato se je zatekel sovražnik k drugemu sredstvu. V temni noči jc poizkušal vtihotapiti v oblegano mesto z živili naloženo ladjo. Toda naše čete, ki nikdar niso omagale v svoji čuječnosti, so se takoj polastile ladje, ki je vozila na stotine ton živil, Tako ni ostalo generalu Tovvnshendu nobeno upanje več, Tudi je bil prepričan, da je bila obljuba poveljnika v Perziji delujočih čet, da mu bo v kratkem podal roko v Kut-el-Amari, le prazna beseda, in da ne bo prišel do nikakega cilja.
26. aprila se je obrnil general Towns-hend na poveljnika naše iraške armade in mu naznanil, da bi bil pripravljen predati Kut-el-Amaro pod pogojem, da se dovoli njemu in njegovi armadi prost odhod. Dalo se mu je vedeti, da ni nobene druge poti več nego brezpogojna predaja. Angleški poveljnik je naznanil nove predloge. Kako:-bi ničesar ne vedel o ugodnem položaju naše armade in meneč, da bo mogel pridobiti turške poveljnike z denarjem, je ponudil izročitev vseh topov in 1 miljon funtov šter-lingov, s katerimi je razpolagal. Dobil je enak odgovor kakor na prvi predlog. Nato je dal Townshend naznaniti, da bo obvestil vrhovnega poveljnika angleške armade v Iraku. Toda ta je bil veliko predaleč, da bi mu bil mogel pomagati.
Angleško uradno poročilo o padcu Kut el Amare,
London, 29. aprila. Uradno: Po viteško hrabrem odporu 143 dni, ki ostane ne-pozabljiv, je bil prisiljen general Towns-hend, da je izročil Kut el Amara, ker so se izčrpale zaloge. Prej je uničil topove in strelivo. Njegove čete štejejo 2970 Angležev vseh stopinj in službenih vrst kakor tudi približno 6000 mož indijskih čet s prtljago.
XXX
Kut-el-Amara leži 35 km od Bagdada navzdol ob Tigrisu. Angleški general Townshend je hotel imeti to njestece za izhodno točko za nadaljna podjetja, pa so ga Turki sredi meseca decembra obkolili. Angleži so večkrat poizkušali rešiti obkoljene čete, pa se jim ni posrečilo. Bili so tepeni pri Menlahie in Felahie. Medtem je pa oblegovancem zmanjkalo municije in živil in morali so se udati Turkom.
Zakaj je padlo mesto Kut-el-Amara,
London, 29. aprila. (Kor. ur.) Vojni urad obvešča, da so poizkusili poslati ponoči na 24. t. m. ladjo z živili v Kut-el-Amaro, a da se je kljub najskrajnejši hrabrosti izjalovil poizkus. Letala so dognala, da je ladja obtičala približno štiri angleške milje vzhodno od Kut-el-Amare.
Milan, (Kor. ur.) Tukajšnji listi poročajo iz Aten: Nič več se ne upa, da se konča spor z ugodnostmi na obeh straneh. Grška vlada je odločena, da odkloni tudi nove predloge, naj bi ne šle srbske čete čez Pirej in Atene, marveč preko nekega kraja severno od Korintskega zaliva, približno od Itea peš do Vrallo, ali z neke druge točke ob železniški progi Atene—Larissa in bi jih potem prepeljali po železnici do Katerine. Srbski poslanik je to še enkrat nujno predlagal grškemu ministrskemu predsedniku Skuludisu, ki je pa izjavil, da ne prekliče svojega odpora in še pristavil, da razstrele Grki, če bo potrebno, mostove in prekope. Francoski poslanik je izjavil tudi kralju Konštantinu, da vzdržuje svojo zahtevo za prevoz srbskih čet skozi Grško. V torek je podpiral ruski, v sredo pa laški poslanik pri Skuludisu zahtevo Srbije, Francije in Anglije. Skuludis je tudi njim izjavil, da je prevoz po suhem izključen. Ministrski listi in stranke so zelo razburjene, češ da transport srbskih čet prikriva načrt, da zasedejo med vojsko glavne točke Grške in da podpihujejo notranje nemire v korist sporazumu. Venizelosovo časopisje nc zavzema stališča.
Berlin, 1. aprila. (Kor. ur.) Listi zelo hvalijo hrabrost turške armade pri Kut el Amari in opozarjajo na zasluge maršala barona Goltza, ki zmage ni več doživel.
Carigrad, 1. maja. (Kor. ur.) Poročilo o padcu Kut el Amare je povzročilo velikansko radost posebno ker je to prva večja kapitulacija v sedanji vojski.
Berlin, 1. maja. (Kar. ur.) Cesar Vi« Ijem je povodom padca Kut el Amara ukazal, naj se razobesijo zastave na javnih poslopjih,
Carigrad, 1. maja. (Kor, ur.) V Kut el Amari, ki so jo oblegali 145 dni, je bivalo 5 angleških generalov in 500 častnikov.
Stockholm, 1. maja, (Kor. ur.) O angleškem porazu pri Kut el Amari izvaja »Svensko Dagbladet«: Velika je kvantitativna izguba, a moralna brez dvoma še večja. Ugled Anglije in Asquithov je zelo prizadet. Evropske zaveznike poraz gotovo vznevolji. Na Angleškem mora povzročiti še ostrejšo kritiko kot dozdaj posebno glede na napake, storjene na Irskem.
Dunaj, 1, maja. (Kor. ur.) Povodom padca Kut el Amare so razobesili zastave na javnih in na mnogih zasebnih poslopjih.
Rusi se odpovedujejo Carigradu?
Ženeva, 29. aprila. »Gazette de Lausa-ne« poroča, da sta Rusija in Anglija sklenili pogodbo, v kateri se Rusija odpoveduje Carigradu in Dardsnelatn, pač pa ji Anglija prizna Armenijo in luki v Merzini in Aleksandretti. Kakor poroča ta list, je pogodba že podpisana in Rusi bodo del vojakov prepelali v Aleksandretto, da o vzamejo v posest.
Rusi v bojih proti Turkom.
Haag, 30. aprila. »Daily Chronicie« poroča, da stoji ruska armada, ki se bojuje v Ludžistanu, približno 100 milj severno od Kut el Amara, med tem, ko je druga armada. ki se pomika na črti v Kermand«
žah, baje prekoračila perzijsko mejo in koraka proti Bagdadu.
Za kakšno ceno so Rusi dobili Erzerum.
1 Petrograd, 30. aprila. Zavzetje Erzeruma je po ruskih priznanjih stalo Ruse 30 tisoč vojakov pehotnih polkov.
Vojno stanje v Murmanu.
Petrograd. (Kor. ur.) V obrambo ob-fežja Murman je razglasila vlada tam vojno stanje.
0§asDo.
St. Premrl, Šmarnice, 10 Marijinih pesmi za mešan zbor, deloma z orglami. Katoliška bukvama v Ljubljani. Cena par-tituri 1 K 50 v, glasovi po 30 v.
Šmarnice so umetno delo našega ne-utrudljivega stolnega kapelnika, ki ima blagi namen boljšati glasbeni okus ljudstva in podati cerkvenim zborom plemenite, tečne hrane. Pesmi niso ljudske, marveč umetne; niso zložene za take, ki ne znajo peti (za tiste je znal zlagati Šma-rijski šomoštar), ali ki se ne marajo truditi; marveč zložene so za zbore, ki se pridno vežbajo, za pevovodje, ki znajo pevcem pesmi razložiti, jih v duha pesmi vpeljati, in ne prej jenjati, dokler ne zna vsak pevec po intervalih, ritmiki in dinamiki lepo in umetno izvesti pesem. Tako naštudirane pesmi bodo gotovo izvrstno uspevale in naredile velik vtis. Kar je lahko, je redkokdaj kaj vredno; take pesmi pa ne zgubijo mikavnosti, marveč se poslušajo temraje, čimvečkrat se čujejo.
Ker je tisek skladeb dandanes predrag, so pesmi natisnjene v Blasnikovi kamenopisalni in je izdaja precej čedna, papir vztrajen. Priporočam pesmi najtop-leje,	P. H. S a 11 n e r.
Teden Rdečega Križa od 30. aprila do 7. masa!
Dnevne novice.
-f Nadvojvoda Franc Salvator o tednu Rdečega križa. Njegova ces. in kr. Visokost presvitii gospod ganeral kavalerije Franc Salvator je blagovolil 27. m. m. sprejeti sotrudnika Rdečega križa in se izjaviti o tednu Rdečega križa, ki traja od 30. aprila do vključno 7. maja, naslednje: V znamenju pomladi se začne v nedeljo, dne 30. aprila, teden Rdečega križa. Razprostira se preko cele Avstrije ter se obhaja po vseh mestih kakor tudi po deželi. V prvi vrsti gre za to, da se preskrbe deželnim društvom Rdečega križa z darovi in zbirkami kakor tudi s pridobitvijo čim več novih članov novi dohodki, ki jih potrebujejo, da morejo svoje delo blagovito nadaljevati do konca vojne. Teden Rdečega križa naj pa prebivalstva ne opominja samo, da se spomni naših vojnikov, ki so vsled ran aH bolezni postali pomoči potrebni: tudi otroci naših vojakov imajo in morajo biti hvaležni dobrot, ki se bodo bodoči teden usipale preko cele Avstrije liki plemenito seme. Dolžnost nas vseh je, da oprostimo družinske očete, ki se na bojišču junaško bore za našo sveto stvar, skrbi za njihovo deco! Zato imajo dobiti od dohodkov tedna Rdečega križa svoj del tudi ona mesta, ki so si stavila za svojo nalogo skrb za otroke naših vojnikov, kateri pogrešajo nadzorstva starišev. Samo v blagru splošnosti more danes vsak posameznik videti svoj lastni blagor! Ako ima vsakdor ta plemeniti nauk pred očmi, ako se v teh dneh spominja junakov, ki nas branijo pred sovražnikom, ako se spominja otrok naših krasnih vojakov, potem bo tvorfl teden Rdečega križa slaven spominski list v zgodovini domovine, v zgodovini dobrih src.
-f- Groi Tisza pri cesarju. Cesar je v soboto sprejel ogrskega ministrskega predsednika grofa Tisza.
-f- Izpremembe v koroški drž. policijski službi. Policijski nadkomisar Emil S p i t z e r (Beljak) je prideljen v službovanje koroški deželni vladi na mesto policijskega nadkomisar ja dr. Jožefa Časa p i c c o 1 a.
-f Ustanovni shod državne zveze vojnih domov v Avstriji. Dunaj, 1. maja. (K. u.) V navzočnosti zastopnika vojnega ministrstva, ministrstva javnih del, poljedelskega ministrstva, trgovinskega ministrstva, justičnega ministrstva, mnogih drugih osrednjih mest, trgovskih in obrtnih zbornic, mestnih občin, mnogo korporacij je bil pod predsedstvom tajnega svetnika Fr. Kleina ustanovni shod državne zveze za vojne domove v Avstriji,
— Potovanje iz ožjega vojnega ozemlja armade je do preklica načelno prepovedano. Nasprotno so dovoljena potovanja v ožje vojno ozemlje armade in v ožjem vojnem ozemlju južnozapadne fronte po določilih za potovanje. Do nadaljnega se ne smejo izdati nobena potna dovoljenja za zapustitev ožjega vojnega ozemlja. Vse še veljavne potne listine, prehodni listi, dopustni listi za zapustitev vojnega ozemlja izgube svojo veljavnost. Izjemoma sme iz-
dajati dovoljenja za potovanje iz ožjega vojnega ozemlja samo armadno poveljstvo. V armadnem območju nahajajoči se vojaki na dopustu morejo vsak čas zapustiti ožje vojno ozemlje v svrho, da odrinejo nazaj k svoji četi. Potna prepoved iz ožjega vojnega ozemlja velja za potovanja iz ožjega vojnega ozemlja cele jugozapadne fronte. Za potovanje na Tirolsko je treba dovoljenja deželnobrambnega poveljstva: L. V. K. Tirol, Feldpost 83. Osebe, ki se ne morejo izkazati s tem dovoljenjem, se bodo na tirolski meji zavrnile, V čisto posebnih izjemnih slučajih (smrt in podobno) sme samo armadno poveljstvo (Quartiermeister-abteilung) na pismeno prošnjo izdati dovoljenje za potovanje. Vse olajšave za obmejni promet so odpravljene.
-j- Ali ste pozabili? Velikonočni ponedeljek je bil dan za naše uboge begunce. Naj bi vsak, kdor tega še ni storil, takoj poslal svoj dar na naslov: Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
+ Imenovanje, Finančni minister je imenoval v bosenski deželni službi računska revidenta Alojzija Slekovec in Antona Peterlin za računska svetnika.
>— Hraber kranjski orožnik v Srbiji. Iz Srbije se nam poroča: Orožniški stražmojster Franc Kurnik je 18. aprila letos kot poveljnik patrulje naletel na onega zločinca, ki je-30. marca letos ubil dva ogrska orožnika. Zločinec je ljuto streljal, a stražmojster Kurnik ga je s sedmimi streli usmrtil. Orožniška patrulja ni imela nobene izgube. Pri zločincu so našli nabito vojaško puško, 106 patron in 2 bombi. G. straž-mojstru Kurniku je obljubljeno priznanje z visokega mesta.
—	Na Ogrskem se tobak ne podraži. Iz Budimpešte poročajo: Kakor se poroča z merodajne strani, se za sedaj ne namerava povišati cene za tobačne izdelke. Vse tozadevne vesti so brez podlage.
—	Ustrelil se je na Reki sodnik Rudolf Lanayi, sin nekega generalštabnega zdravnika.
Župnijo Sv. Lovrenc na Dravskem polju je dobil č. g. Ivan Zadravec, župnik pri Sv. Bolfenku na Kogu.
—	Za zvesto službovanje je bil odlikovan z srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje vrl Slovenec Anton Polak, narednik 87. pešpolka. Imenovani ima tudi srebrno hrabrostno svetinjo.
—	Častno svetinjo za 251etno delovanje pri gasilnem društvu je podelil deželni predsednik članu gasilnega društva na Igu Antonu Ž e 1 e z n i k a r j u.
—	Na olični dan je bilo v Gradcu nabranih 13.068 K.
—	Bilanca južne železnice izkazuje po dolgih letih prvič 294.953 K dobička. Lani je bilo še 11'9 milijonov primanjkljaja. Letos je prvič prišla v veljavo znana asanacija južne železnice. Razun tega skoro 12 milijonskega preostanka je južna železnica založila še 5'6 milijonov za izostala vzdrževalna dela in 6 milijonov za vojne izgube, ki bodo pri kasnejšem plačevanju prioritet nastale radi razlike v valuti.
—	Živinski semenj v Selcih se dne 3. maja ne bo vršil, ker ga je okrajno glavarstvo v Kranju prepovedalo radi živinske kužne bolezni na gobcu in parkljih, ki nastopa tu pa tam v sosednih okrajih.
—	Lovska sveča. G. Gabrijelu Virerju, posestniku in brodarju na Dolskem, se je posrečilo dve lepi vidri, samca in samico, v Savi vloviti. Koliko škode napravi ta žival pri ribolovu, je vsakemu ribiču dobro znano, zatorej je g. Virerju na tem plenu le čestitati.
—	Tatovi se oglašajo v kočevskem okraju, Obiskujejo posebno na samoti se nahajajoče hiše, posebno gostilne in mline.
—	Umrl je v Gradcu infanterist Janez Kos.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil Jože Jeraj iz Spod. Pernič št. 33, član Marijine družbe in trobentač Orla. Nekateri tovariši so vedeli natančno povedati, kako je padel in bil pokopan, sedaj pa piše, da se nahaja zdrav v ruskem ujetništvu v Novem Bugu, Hersonska gubernija.
—	Pogreša se že nad eno leto infanterist Jakob Zevnik pri 17. pešpolku, 8. stotnija, rojen leta 1889. vMavčičah pri Kranju. Nahaja se baje v ujetništvu, a uradno se o njem še ničesar ne ve. Kdor bi kaj vedel o tem možu, naj sporoči njegovi ženi Marijani Zevnik v Mavčičah
Rožne novice.
—	Deželne naklade na Češkem. Češki namestnik je objavil razglas, da je cesar potrdil 16. m. m. po deželni upravni komisiji potrjeni deželni proračun za 1. 1916, po katerem se dovoljuje pobiranje 75
kov na vse direktne davke izvzemši dohodninskega davka in izredno doklado 10 odstotkov na direktne davke izvzemši hišno najemninskega in dohodninskega davka.
—	Tudi Princip umira. O Principu, ka-kateri je v zaporu v Sobotici na Ogrskem, se poroča: V začetku je bil Princip reni-tenten in dolgo časa ni hotel na stavljena mu vprašanja odgovarjati. Kmalu se je pa ves izpremenil. Pokazala so se na niem
znamenja verske norosti. Obenem so pa zdravniki dognali, da je bolan na pljučih, vsled česar so ga premestili v bolnico ta-mošnje jetnišnice, kjer se že štiri mesece bori v velikih mukah s smrtjo. Po cele dneve leži apatično v svoji postelji in neprenehoma moli. Ko pa je dospela za časa velike ofenzive proti Srbiji vest tudi v jet-nišnico, da so naše čete dosegle velikanske uspehe, je sprejel Princip to vest z za-ničljivim posmehom. Rekel pa je: Srbije se ne more uničiti, kajti kralj Peter ne bo dopustil, da propade njegovo ljudstvo. Po osvojitvi Srbije pa je dobil Princip v roke nek bukareški list in je mogel tam vse to brati črno na belem. To je nanj strašno delovalo. Po cele ure je kričal in jokal in od takrat je bil kot uničen. Zdravniki so izjavili, da umre 20 letni dijak najpozneje v dveh mesecih.
Zakonska zvestoba. Nantski »Le Pha-re« poroča, da pride v enem samem francoskem departementu skoro 100 vojakov na dopustu pred vojno sodišče vsled poiz-kušenega ali izvršenega umora nezvestih soprog.
Novo razstrelivo. »Chemiker-Zeitung« poroča, da je iznašel Američan F, M. Pu-gley, inžener pri Mac Kinley-Durragh Mining Co. v Perth Amboy, New Yersey, novo razstrelivo. Nova tvarina ima neki to lastnost, da ob eksploziji ne raztrga ovčja kakor druga razstreliva, marveč ga z vročino 1400 stopinj Celzija stopi in raznese tekočo kovino na vse strani. Z 226-8 grami »roehamboita« napolnjena bomba je vrgla stopljeno kovino 12 do 15 m visoko, in ko je padla na tla, je bila še tako vroča, da se je stopil pesek; tla so bila raztrgana 1-2 m globoko, »Rochamboite« — tako se imenuje novo sredstvo — se da po izjavi njegovega iznajditelja lahko in hitro proizvajati ter je ravnanje z njim nenevarno. Porabiti se da tudi za ročne granate. Ob navzočnosti več vojaških atašejev se je vršilo poizkusilo streljanje; na razdaljo IV2 angleške milje je bilo z enim strelom ubitih 9 krav, ki so se pasle na travniku.
— Sladkorne izkaznice v Berlinu. Berlin, 28. aprila. (Kor. ur.) Od 1. maja dalje se bodo v Berlinu izdajale sladkorne izkaznice; na vsako glavo je za teden dni določenega pol funta sladkorja.
to avstrijsko vojno posojilo.
Pri c. kr. Splošni prometni banki, podružnici v Ljubljani preje I. C. Mayer so
IV. vojno posojilo med drugimi podpisali: G. Rudolf grof Chorinsky c. kr. sekcijski šef in gospa Louise grofica Chorinsky na prejšnja posojila K 150.000 na IV. vojno posojilo K 75.000 skupaj K 225.000; Ekscelen-ca gospa Anka pl. Schmidt-Fussina, Ljubljana na III. vojno posojilo K 14.000 na IV. vojno posojilo K 8000 skupaj K 22.000; G. Nikolaj vitez pl. Gutmannsthal-Benve-nutti, Boštanj na prejšnja posojila kron 20.000 na IV. vojno posojilo kron 50.000 skupaj K 250.000; G. Gustav Eger, Ljubljana K 30.000; G. dr. Ferdinand Eger, Ljubljana K 8000; G. Ed. Zelenka, Ljubljana K 10.000; Gospa Friderika Kienbauer, soproga c. kr. stotnika, Ljubljana K 2100; »F. T.«, Ljubljana 10.000; »G. T.«, Ljubljana K 10.000; Gospa Karolina Kreuter-Gal-le, Gradec K 5000; G. Feliks Urbane, vele-trgovec, Ljubljana K 20.000; Gospodična Olga Giontini, Ljubljana K 1000.
PrimorsKe novice.
»Presjednik Zemaljske Upravne Mar groiije Istre u Porcču« razpošilja občinam naslednje okrožnice: U Poreču, aprila 1916. Slavnom Opčinskom Odboru. Javlja-juči, da je Zemaljska Upravna Komisija Margrofije Istre ustanovljena Previšnjom Poveljom dneva 3. aprila 1916, zapocela svoje uredovanje današnjim dnevom, čast mi je, srdacno Vas pozdraviti te računom na Vašu krepku potporu u svim ooslovima zemaljske uprave. Čvrsto se nadam, da če dobri odnošaji izmed Komisije i Toga Op-činskog Odbora služiti, promicanju moralne i maiterijalne koristi te Opčine.
Smrten padec. 28. m. m. ponoči je nenadoma postalo slabo 58letnemu delavcu Tomažu Meček v Dreherjevi pivovarni v Trstu; pri tem je padel tako nesrečno, da si je zlomil tilnik in je ostal na mestu mrtev.
Nesreča na novi opčinski cesti. Na
novi cesti na Opčine pri Trstu so se dne 29. m. m, splašili konji pred clektičnim vozom in zdirjali po cesti nizdol. Voznik Milan Kirsel je pri tem padel z voza in se močno pobil.
Umrl jc v Trstu stavec tiskarne »Edinosti« Adolf Trampuš.
Iz Italije se je oglasila mati Rafaela Tinta iz Galjevice na Kanalskem. Piše, da se nahaja od 20. avgusta lani s celo družino v Genovi; vsi so zdravi. Z njimi skupaj je ondi internirana družina Filipova iz Ložic, občina Anhova, ki bi rada zvedela za svojca Josipa Gabrijelčič. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči Rafaelu Tinta, Miirzzuschlafi, firma Bleckmann, Por-tir II.
Darovi za goriške begunce: Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 500 K; Katoliška tiskarna v Ljubljani 500 K; »Glasbena Matica« v Ljubljani 268 K 10 v; župni urad Struge 80 K; Hutter I„ katehet v Celovcu, 20 K; Gnašič Fr. 20 K; Dolenc Oro-slav, Ljubljana, 20 K; Zupančič Jakob, c. kr. profesor in vodja državne višje realke v Gorici, 20 K; Bežek Viktor, c. kr. ravnatelj m. učiteljišča v Gorici, 10 K; N. N., župnik, 10 K; Pečkaj Marija, Vrhnika, 10 K; Potočnik Helena, Koroška Bela, 10 K; Gol-majer Kari, Tržič, 10 K; Selano Sofija, Gradec, 10 K; Lavtižar Ivan, c. kr. okr. šolski nadzornik v Ljubljani, 5 K; Mohar Anton, vojak iz Krsnic, 2 K; Vodstvo dekliške osemrazrednice v Lichtenthurno-vem zavodu v Ljubljani je darovalo 305 knjig; Klemenčič Ivana, soproga deželnega stenografa v Ljubljani, je darovala lepo perilo. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani se vsem darovalcem naj-topleje zahvaljuje.
— Is srbskega ujetništva v — Italiji. Iz Komna: Iz srbskega ujetništva iz Muro-Lucano-Potenca v južni Italiji se je oglasil zopet naš rojak, podpolkovnik v 22. pešpolku, gospod Miroslav Kovačič.
JjDijflnske novice.
lj Cvetic in znakov za prodajo za »Teden Rdečega križa« je zmanjkalo lokalnemu odboru na mestnem magistratu že danes dopoldne, vsled česar je bil odbor primoran razprodajo blaga (znaki, cvetice itd.) predčasno ustaviti. Novo blago je odboru zagotovljeno in se bo v soboto prodaja nadaljevala. Dame se vabijo za soboto ob osmih v mestno posvetovalnico, kjer prejm6 novo blago.
lj Katehetski sestanek bo prihodnjo sredo ob šestih zvečer v posvetovalnici Katoliške tiskarne. Predaval bo profesor dr. J. Demšar.
lj Poletni čas in policijska ura. C. kr. policijsko ravnateljstvo opozarja, da morajo od 1. maja naprej biti gostilne ob 11. in kavarne ob 1. uri ponoči po novem poletnem času zaprte.
lj Čisti dobiček »Mestnega pogrebnega zavoda« za leto 1915. znaša 48.467 K 61 v.
lj Smrtna kosa. Umrla je mati gospe Adele pl. Valenta gospa Emilija Hadžič, vdova kraljevega glavnega carinskega prejemnika, stara 82 let. — Umrl je c. kr, sodni oficial v pek. g. Josip Jeruc, star 70 let, — Ivan Friškovec, železniški ekspedijent v pok., 78 let. — Anton Mlekuž, posestnik, v Bovcu, 82 let. — Vencelj Pitter, pešec. Alojzija Domančič, bivša branjevka, 76 let. — Amalija Ruprecht, žena zasebnega uradnika, 69 let, — Lena Primec, poljska dninarica, 56 let. — Marija Klobučar, kle-parjeva vdova, 83 let. — Matija Jaklič, hi-ralec, 36 let. — Janez Vode, poljski dninar, 70 let. — Marija Pire, žena bajtarja^ '43 let.
lj Poročil se je v tukajšnji frančiškan-, ski cerkvi g- Iko E s t, poročnik bos, her-cegov. pešpolka št. 2, z gospico Maro D e 1 a k o v o, učiteljico iz Komende.
Za »Rdeči križ« je poslala g. Marija Sajovic, gostilničarka v Velesovem K 15.
lj Umetnikom. Ker so razstavni pro« stori vsled vojnih okoliščin nekoliko omejeni, vabijo se k udeležbi v prvi vrsti slo-* venski umetniki po poklicu. Vendar morejo vposlati svoja dela tudi oni, ki se pečajo postransko s slikarstvom oziroma kiparstvom. O sprejemu teh del pa bodo odločevali umetniški presojevalci. — Prijave naj se pošiljajo na naslov: R. Jakopič, Turjaški trg št. 2, proizvodi pa na: Umetniški paviljon, Pod turnom 6, najkasneje do dne 10. maja,
lj Prodaja kaše in pšeničnega zdroba v mestni vojni prodajalni. Ta teden se bo v mestni vojni prodajalni v cerkvi Sv. Jožefa prodajala kaša po 1 K 28 vin. na kilogram. Dobe jo le stranke, ki se izkažejo z legitimacijo vojne prodajalne. Rodbine do 4 oseb dobe pol kilograma kaše, rodbine z več člani pa en kilogram. Za prodajo kaše pride na vrsto pšenični zdrob, ki se bo odda' jal skozi cel mesec po črkah.
lj Prodaja krompirja v mestni vojni prodajalni. V mestni vojni prodajalni v Gosposki ulici in v cerkvi sv. Jožefa bo prihodnje dni prodajala mestna aprovizacija krompir, in sicer 1 kg po 13 vin. Krompir se bo oddajal le največ 10 kg skupaj. Dobe ga le stranke, ki so se svoj čas na magistratu priglasile za krompir. Pri teh pa se bo vpoštevalo le one rodbine, ki so potrebnejše in ki so dobile živila po znižanih cenah. Imovitejši ljudje si lahko kupijo krompir na trgu, kjer ga je sedaj prav lahko dobiti.
lj Trgovsko osobje tvrdke A. Zanki sinovi v Ljubljani daruje za primorske begunce zopet 30 K. Osobje tvrdke Zanki naj bi bilo vzor osobju drugih tvrdk: opeto-vano se oglaša z darovi za trpeče brate Hvala in čast!
Ij Najden denar. V Mestni hranilnici ljubljanski sc jc našlo nekaj denarja. Kdor bi ga bil izgubil, naj sp hlagovoli zglasit' nr« hranilnični blagajni.
Podpisujte IV. vojno posojilo!
Marija Groschel naznanja v svojem imenu in v imenu vseli sorodnikov prežalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni sin, gospod
Mirna stranka brez otrok išče za majev termin
mr stanovanje
obstoječe iz 2 ali 3 sob in kuhinje, najraje kje na škofijskih parcelah. Ponudbe na Ilirsko ulico 31, pritličje, desno.	1035
Za dve osebi brez otrok se išče v Ljubljani ali najbližji okolici
z dvoma ali tremi sobami in kuhinjo za takoj ali najkasneje za avgustov termin. Ponudbe na upravo tega lista pod št. 107.'!
privatni uradnik
dne 24 aprila t. 1, ob polu dveh popoldne v Gradcu v vojaški bolnici preminul.
Posmrtno maše se bodo brale v vec cerkvah.
Bodi mu prijazen spomin!
V Ljubljani, dne 28. aprila 1916,
Na prodaj je maio rabljena na pol krila
Brez vsakega posebnega obvestila.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in
znancem, da je naša iskrenoljubljena, nepozabna soproga, oziroma mati, hči in sestra, gospa
Roza Kalisch r0j. Vadnal
danes dno 1. maja t. 1. ob 4. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni previdena s svetimi zakramenti za umirajoče mirno preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v torek dne 2. maja 1.1. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Cegnarjeva ulica štve. 4 na pokopališCe k sv. Križu. Priporočamo jo v blag spomin!
V Ljubljani, dne 1. maja 1916.	1072
Rodbina Kalischova in Vadnalova.
kupi v vsaki množini po najvišjih cenah
Peter Angelo, LJubljana.
Le pismene ponudbe se žele, tudi od trgovcev. — Posredovalci se iščejo proti dobremu plačilu.
2426
Sprejme se
1038
<S>
raes
Prijave je nasloviti na:
Vnovčevalnico za živino v Ljubljani, Dunajska ces+a 29.
za dva konja, lahka, dve siari kočiji in dva skoro nova komata s opremo za težke konje.
Več se izve pri B. JEGLIČU, KRANJ.
Tvornlca voščenih sveč na paro v Dalmaciji
(mesto pri morju) išče poštenega sposobnega zanesljivega
ki bi bil popolno vešč v svoji stroki. Zeli se predvsem, da je dobro izurjen v litja voska kakor tudi v ločevanju voska od medu. Vec pove uprava lista pod št. 976.
Kupijo se
JgB 11
ravni iz trdega lesa 1-4 m dolgi in 10-25 cm debeli, kakor tudi
Mlad »
1»
vojaščine nrost, išče mesta v trgovini
z mešanim blagom. Cenjene ponudbe na unravo lista pod »Trg. pomočnik št. 1056
NaprocJaf sta



ena s pekarij o, druga z vrtom in zemljiščem. Več sc izve pri g. Ter. Serschen,. v Si. Petru v Savinjski dolini, na Štaj
1 ICO I ICO
v vagonih oddaja za takoj do avgusta, dolgost 1-21/2 m. Obvezne ponudbe za 100 kg z navedbo postaje doposlati tvrdki: Vinko Vabič, Sa «|! :.sc, Š'ajersko M
5)01
smrekove ali jelove 4-6 cm močne.
Išče se
• V V
večje ali manjše za takoj, Ponudbe na upravo ..Slovenca" pod »nujno 1067«.
Habilo
irovnep odbor*
jrilis leči oin i Milili",
katera se vrši
dne 17. maja 1916 ob 3. uri popoldne v
sejni dvorani Ljudske posojilnice.
Dnevni red:
1.	Citanje zapisnika VI. seje upravnega odbora.
2.	Poročilo ravnateljstva o poslovanju v 5. upravnem letu.
3.	Poročilo računskih pregledovalcev o računu.
4.	Volitev predsednika upravnega odbora mesto umrlega komerc. svetnika g. Fr. Povšeta.
5.	Slučajnosti.
Franc Uršič 1. r.,
t. č. podpredsednik upravnega odbora.
zdravijo; ppotin^
1069
(Hrvatska)
Poročilo in prospekt od direkcijo gratis.
IlillllllllllllllltllllltllKIIMIII
h
Kupcem in odjemalcem priporočam, da si moje od prvovrstnih tovarn za prodajo pripravljeno blago
GLRSOVIRJE IM PIRNIME
pravočasno ogledajo,
s spoštovanjem
5, Kmetetz
Ljubljana, Kolodvorska ulica 26.
Potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj ljubljeni soprog, gospod
posestnih
včeraj ponoči v 85. letu svoje starosti, po dolgotrajni bolezni preminul.
Pogreb se vrši v ponedeljek dne 1. maja ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti na pokopališče k Devici Mariji v Polje.
Blagega pokojnika priporočam v prijazen spomin in molitev. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi pri Devici Mariji v Polju.
SPODNJA ZADOBROVA, 1. maja 1916.
SKlarlJa Ferdan,
Brez vsakega drugega obvestila.	soproga.

Peter Mosettig
nadrevident južne železnice
Anuša Mosettig roj. PiskAr
poročena
TRST —LJUBLJANA dne 1. maja 1916
1066
Jtfodni salon
V—5
> f 11 chltj-^{}ct seli h e
JLiubliana
Z'dcvs\a ulica 3 Dvorski trg 1.
_____SA2____
B
i 'Ki
(h

Osebno izbrane
novosti z <Dun čija	»f
Priporoča: največjo izbero	(j/f
klobu^ou 2a dame in de-	$ klice kakor iudi bogaio jc-iogo žalnih klobukov.
Stv
Popravila tolno in vestno. Zunanja narolila na izbiro 3 obratno coštc.
nsj
Solidno blago. Priznano niste cene.	ifc,
643
(Rr
[♦♦♦♦I	
	♦ !
	♦ !
	*
i	*
p	♦
i	*
	
____ OI!cl|elno subskrlpcljsko mesto, "IME
Ljubljanska kreditna banka w Ljubljani
in njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju, sprejema prijave na:
2 (Qm
■čfflgr po originalnih pogojih. 1$Sf,
5'/2% 49letno d. p. amort. drž. posojilo po K 92'50 netto za K100'— nominale, 51/2°/0 d. p. dne 1. junija 1823 vračljiva državne zakladnice po K 95 — netto za K 100'— nomlnale.
Subskripcija se vrši od 17. aprila do 2nkl, 15. maja 1916
mammu
Izdaia konzorcii »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«,
Odgovorni urednik: Joiei Gostinčar, državni poslanec