* ^^rr-ika. С< /C J /T? tr&t-w, OfyyiJ V <£r$®Vt »feSSs pavAOJureiub 4, I^ÄtoCßiiia listu': Celo leto K 120'—, pol lete rX 6Qr—, četrt lete K 30’—. Izven Jugoslavije: Celo telo K 150'—. Inserat! ali oznanila se za. зо&шајо po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju «primeren popust, Upravnišivo sprejema naročnino, tns-ers’e in reklamacije. — — Telelon št. 220. «srasssBSssatxs?«» aea T. Stevilba. STRSIA neodvisen političen, list 2a slovensko ljudstvo Ifa'P'iboi», sira«© 19. januarja 1S21. Posamessnn StevSks etan® 1 karo«®. .Straža“ izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravnišivo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. — Z uredništvom se more govorit!, vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne, Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.-----— Telefon št. 220. rT~nirrmnri ввша—r~-—mm—шшанншшишшшст LefcvxSIs XXII.? t Neizprosni centralisti.^: Naša konstituanta, dno 28. nov. v Ježkih mukah porojeni nestvor, stoji danes v nad vse „zmagovitem“ znamenju centralizma. G. Pašič konferira pridno, predsedniki klubov prihajajo k njemu, se posvetujejo, in kljub temu pridejo vedno na mrtvo točko, ki za -foranjuje nevaren skok v kabinet. Muslimani so pravočasno izpregledali in odklonili sodelovanje v vladi. Razlogi, ki so jih k temu prisilili, so razumljivi. V prvih dnevih, odkar fe začela ta nova vlada g. Pašiča vegetirati, je izglodala zelo solidno. Nekateri politiki so ji prerokovali daljšo življensko dobo, kot je bilo to dosedaj običajno. Ta moment je muslimanom nekoliko zme -šal glave in pričelo je Karamehmedo-ViČevo ljubimk brije z ministrskim stol-cem. Prišli so pa „izvedenci“ iz kroga opozicije ter dognali, da je sezidana sedanja vlada na trhlem fundamentu centralizma; muslimani so uvideli to pretoeb nevarnost in niso vstopili. A ker pa vlada še nima večine, nadaljuje g. Pašič svoja moledovanja pri „zelenih“, ki so baje pripravljeni, nasto -piti usodepolno pot v vlado. Zeleni ze-mijoradniki so se vsedli k miži ter sc Iztuhtali 20 programnih točk, ki so tako bistroumne, za bankokrate tako sprejemljive, da jih je g. Pašič z izrednim veseljem akceptir 1. Demokratsko časopisje se veseli tega „uspeha“ .ker se je vendar enkrat ponudila bil - Trboveljska družba je dne 12. t. m. kar svojelastno zvišala cene premogu. To je nesramnost prve vrste. Delavci so šli na delo pod pogojem . da se sme zvišati cena premogu šele, ko posebna vladna komisija preišče gmotno stanje družbe in ako ta pre -iškava dožene, da je zvišanje res potrebno. Družba je ta pogoj sp vejeta. .Centralna vlada je delavcem zajamčila s svojo avtoriteto, da se bodo vele-židovski oderuhi pogodbe držali, istega dne, ko to pogodbo podpišejo, io pa tudi prelomijo. Ali za te ljudi res ne velja nobeno poštenje? To je tudi že „Jutru“ preveč. Tisto „Jutro“, ki je še nedavno odločno odklanjalo, da bi se pri tej družbi izprožilo vprašanje soeijalizacije, piše sedaj: „Skrajni čas je, da se po izgledu drugih držav sestavi posebna komisija, ki prične Študirati socializacijo rudnikov.“ — Mrtvi jašejo hitro, — ideja socializacije napreduje, kmalu so ji ne bode mogel ustavljati nikdo več, ako noče, Delavsko vprašanje. Ako izbruhne takozvano „mezdn no“ gibanje organiziranih delavcev gleda občinstvo le redkoma sočustve-no na delavski Štrajk, večinoma je na-pram njemu hladno,deloma celo neprijazno. Ljudje tudi povedo svoje razloge kratko in jasno: — Organizirani delavci so v razmerju z nižjo in srednjo inteligenco in duševnimi delavci sploh, pa tudi v merju z drugimi neorganiziranimi delavci že itak dobro plačani — ali: — Kaj pomaga povišati plače! — Potem se podraže izdelki, naraste draginja in trpeti moramo vsi, delavec na Izvzemši — ali: — Za svoje potrebe so plačani dovolj. Ce dobi več, ne zna uporabiti in zapije ter posurovi še bolj — ali: — Ako ima večjo plačo, potem pa Se man e dela. Nikdo ne dela več kot toliko, da zasluži, kar neobhodno potrebuje. Ako zasluži lažje in hitreje , Cela manj in slabeje, s tem pa pada prođnkbim, kar potem škoduje splošnemu gos odarstvu in blagostanju. Priznam, da so vsi ti razlogi popolnoma resnični in utemeljeni. Organizirani delavec razmeroma ni najste-beje plačan, ako se povišajo plača. k a., ki naj pomaga rešiti v nevarnosti se nahajajoči centralizem g. Pašiča. Navdaja nas radovednost, kaj bodo porekli volilei „državotvornih“ strank, ko bodo uživali dobrine toli hvalisane-ga centralizma. Ko bodo premeščali naše „naoredno /uradništvo“ v Novo-Srbijo, Crnogoro in ob albansko mejo, se bo kraspal- marsikateri Slovenec za ušesom, toda: post festem! To bo veselje na naši severni meji, ko nas bo osrečevala osrednja , vlada z novim či-novništvom. Prepričani smo, da bo u-radni aparat v tisti blaženi dobi, ki jo že komaj pričakujemo, iunkcijoniral brezilibneje nego dosedaj. Centralizem bo ubil sleherne sledove javne korupcije. Nekdo je rekel, da smo država vseh mogočih nemogočnosti. To je na. žalost resnica. V drugih državah se .borijo realne politične struje proti centralističnim težnjam in so za uvedbo decentralističnega zistema. Ta struja je v Franciji in Italiji zmagovita. Ko, balkanoi seveda ne smemo iskati vz j gledov v zapadnih državah, ker pre ■! vlacluje v krogih naših državotvorne-žev šepavi aksijom, da moramo s svojim reakcijonarstvom oponirati modernemu. razvoju države. To bedno hipotezo podpira strankarsko koritarstvo . ki praznuje ravno te dni. z ustanovitvijo državnih podtajnlštev svojo .velik » orgijo. Narod, vse zlo, ki ga je.prinesla .krvava vojska in njene strašne posledice, bo odpravljeno, ko bo stopte vseohranjujoči m državotvorni centra -‘ližem na veliko pozornico države! da ga prejaše tok časa. Vse skuŠino kažejo, da takih velekapitalištičmi družb ni mogoče prijeti z nobenimi drugimi sredstvi. Dolžnost celokupnega občinstva in vse naše'javnosti pa je, da se odločno postavi v bran-proii židovskim oderuhom in jih prisili, da drže vsaj ono skromno obljubo, katero jim je izsilila v tem slučaju odločnost delavcev in vlade. Preiskovalna komisija je sestavljena tako, da prav gotovo ne bo storila družbi krivice , oziroma da ne bo od nje izsilila pca -vice. Toda vsaj te skromne obljube , da s povišanjem počaka, dokler je ne dovoli komisija, bi se morala držaji. Sicer no bo s temi ljudmi mogoče nobenega razgovora več. Dolžnost vlade v tem slučaju je, da izsili od družbe spoštovanje svoji avtoriteti, sicer bo pri prihodnjih mezdnih gibanjih vsako njeno posredovanje izključeno. :-Hočemo videti, kaj poreče k tej no-_ sramnosti vlada. naraste tudi draginja, v razmerju kot rastejo plače, postaja delo slabše ... Toda vsi ti razlogi niso zadostni , da bi pri štrajkih in mezdnih gibanj'1! raje stali na strani delodajalčevi» kakor pa delavčevi, četudi moramo priznati —- in to priznavajo vsi spcijali -sti — da mezdno gibanje samo ne more rešiti socijalnega vprašanja. Delavec nima veselja do 'dela, on dela kolikor mogoče malo, kar ravno mora, a to iz dveh razlogov: ker se zaveda, da zvišanje produkcije ne gre v njegovo korist, ampak v korist kapitalista, in pa, ker ima premalo kulturnih potreb, da bi zanje potreboval večjih dohodkov. Delavec bo delal z veseljem, ako bo videl, da ima od zvišanja dela kako korist. V resnici se rä njegovi dohodki ne zvišajo, ako je bolj priden, ampak ako je bolje organizi -ran in organizacija izsili boljše plaee-s štrajkom. Velika absurdnost tiči v tem, da rastejo plače kolikor manj se dela. Biti bi moralo obratno: da bi delavec toliko več zaslužil, kolikor več bi delal. To bo pa mogoče doseči samo potom soeijalizacije in zadružništva, ako bo delavec vsaj solastnik podjetja in bo potom svojih zaupnikov i -mel popolen vpogled v poslovanje, o-bratovanje in dohodke podjetja. Socia- lizacija ni nobena utopija, ampak nujna potreba in se ji tudi bližamo, ako-prav zaenkrat samo še z majhnimi in nesmelimi koraki. Večje plače delavca povzročajo večjo draginjo — to je res, a samo v tem slučaju, če podjetnik povišanje plače prevali na konsumente. Ako bi delavec prejemal toliko, kakor zasluži, in bi povišanje plač izviralo iz zvišane produkcije, bi to povišanje ne povzročalo nobenega povišanja draginje, ampak obratno. Kolikor večja produkcija, ioliko cenejše bi moralo biti življenje, ker bi se na ta način razvijala trgovina, nastal uvoz in izvoz, s tem pa tudi naraščalo splošno blagostanje, j Ostane še izgovor, da delavec ne j zna uporabiti dohodkov, kar ima čez najnujnejše potrebe, zapije ali drugače zapravi, posurovi še bolj, sicer pa i dela samo, ako ga sili neizogibna po -j treba življenja. Te besede so resnične, toda iz tega ne sledi, da bi dela -vec ne smel imeti večjih dohodkov, ampak samo, da se mora delavec navaditi svoje dohodke uporabiti bolje. Soeijalizaeija v kakršnikoli obliki tako, da zvišani dobiček ne bo šel v žep kapitalista, ampak ljudstva, ki dela, je nujna in neizogibna. Proti soei-jaiizaeiii ne .vidim nobenih teoretičnih ali praktičnih nepremagljivih težkoč od strani podjetja, edina v resnici večja težkoča je od strani delavstva samega. Socializacija zahteva od delavstva znatno umstveno izobrazbo in tudi precejšnjo kulturno stališče. Tudi najbolj vneti pristaš komunizma bo v zaupnem razgovoru priznal — ako je odkritosrčen — da naš delavec za sedaj še nikakor ni zmožen izvršiti so -«. ijalizaeije. Izročite delavcem tovarne tovarno, rekoč: To je sedaj vse vaše, izberite izmeti sebe odbor, ki bo na-domestoval prejšnjega gospodarja, peljite kakor morete in imejte, kar na -pravite — pa bo tovarna v kratkem času razpadla ali vsaj prišla na psa. Potom štrajkov izsiliti večjo plač v je torej sredstvo, ki trajno ne pomore delavcu, škoduje vsem, ne škoduje pa podjetniku. S samim mezdnim bojem ni mogoče rešiti socijalnega vprašanja, končni cilj mora biti socializacija, najprej je pa treba dati delavcu izobrazbe in vzgoje. Naredimo iz delavca zopet človeka, dvignimo ga do nekoliko višje človečnosti, potem se pa ne bo treba bati socijalnega boja. Vzemimo n. pr. Trbovlje. Tisoče in tisoče delavcev živi v tem kraju, mnogo tudi inteligence in polinteiigence, toda edina' kulturna središča so oštarije in zopet oštarije. Kdor je veren, gre včasih v cerkev, kdor pa ni, ne vidi drugega kot jamo in krčmo. Kaj hočete s iakim človekom? Ako več zasluži, več zapije, ker drugih potreb nima. Kriv pa ni sam, kriva je družba, ki ga tako vzgaja. Kaj dela vsa ta inteligenca in polinteligenca? Zakaj ne gre ta med ljudstvo ? Kaj je storila doslej tozadevno družba za delavstvo? Kaj pa država? Dajte delavcu nekaj kulturnih potreb, navadite ga, da se bode smatra! človekom, potem bo občevanje ž njim lažje, njegovo delo plodnejše , če pa pride do socijatizacije, se bo izvršba lahko in koristno za vse. Dolžnost vsakega podjetnika je, ne samo, da delavca plača, ampak tudi, da pospešuje nfegov duševni razvoj; a tudi država mora to smatrati za svo:o nalogo. Bobe je zidati šole, delavske dome^ ljudske odre, ustanavljati knjižnice in čitalnice, kakor pa ječe in prisilne delavnice. Politični pregled. JUGOSLAVIJA. Zadnja sej a konšt tuante 17. t. m. je obravnavala poročila verifikacijskega odbora, Pri tej prbiki so prišli mi razgovor tudi mandati neizvoljenih zastopnikov iz zasedenega 'ozemlja, Glede verifikacije teh neizvolje- nih mandatov se je izrazil sam Pašič, da je on prati temu, da se imenujejo ti poslanci, ker bo itak kmalu izvedena rapallska pogodba, in naj sl po izvedbi pogodbe izvoli narod v; zasedenem ozemlju sam svoje parlamentar * ne zastopnike* Pašičevem nazoru glede mandatov zasedenega ozemlja"'se je pridružila celotna konst tuanta* V Beogradu so so posvetovat i načelniki klubov glede spremembe prisege, o kvorumu in o kvalificirani večini. Radikali in demokrati so pro -ti spremembi prisege, Jugoslovanski klub zahteva, da se črta iz besedila „kralj“ in ostaneta samo: Bog in nar rod. Soeijatisti so za prisego na narodno jedinstvo; komunisti pa, da se izpustita iz besedila: Bog in kralj. Kon sitih an ta je po tej seji načelnikov zbrala poseben odbor iz 17 radikalov m demokratov, 3 zemljoradnikov- in 1: soeiialista, ki bodo izdelal načrt za spremembo prisege.. O k v o r u m u- so predlagali na konferenci načelnikov radikali in demokrati, naj bi zadostovalo za kvorum in za večino prisotnost enega poslanca nad-polovico,. Za kvalifikacijo je predlagal Jugoslovanski klub in muslimani tri petine. M- e d J u g o s 1 o v a n s k i m klubom, zajedničarji in muslimani je dosežen sporazum z ozirom na skup -ni nastop v opoziciji. Opozicija bo lie la 60 članov in bo tretja najmočnejša skupina v. kon št itn an ti. Zahteve opozicije so: sprememba poslovnika in ve čina dveh tretjin za spreeio ustavo * Prot i č je ponovno izjavil, da od loži niški mandat, a si pridrži kru -ševskega pod pogojem, da se spremeni začasni poslovnik. Protič se je začel zopet udeleževati klubovih sej. Prihodnja seja konstituau-te bo tedaj, ko bo izvršil odbor za spremembo prisege svoje delo. K tej seji bodo povabljeni poslanci pisme -nim potom. -'v ITALIJA. Italijanska vlada je ukinila blokado samostojne reške države na morju in na suhem, General Gaviglia je razglasil ukinjenje blokade, ker so na Reki zopet normalne razmere in,, ker je odšla že večina arditov m le-gionarjev. Promet z Reko je zopet oivor-jen. Odhod đ’Annimzia iz Reke pričakujejo vsak čas. )V o 1 i 1 n time n i k i za volitve v italijanski parlament za Julijsko Benečijo je razpoložen javnosti od 22, januarja naprej. FRANCIJA. Ker se je Peretu ponesrečila sestava kabineta, je poveril Millerand nalogo vladne sestave Briandu. Le-ta je dne 16. t. m. ob 6. uri popoldne naznanil Millerandu končnoveljavno sestavo ministrstva. Sedanji kabinet ji sestavljen sledeče: predsedstvo in zunanje zadeve Briand, pravosodstvo:i Bonevay, notranje zadeve Marahd, vojna Barthou, mornarica Goursthau, finance Doumer, šolstvo Berard, delo Daniel Vincent, poljedelstvo Lefevre de Pry, trgovina Dior, pokojnine Ma-ginot, javna dela Letrogueur, zdravje Leredu, kolonije Sarranf, osvobojeno ozemlje Loucheur. CEIIOSLO VAŠKA. G e h o s-1 o v a š kj i socialiste so se skavsali med seboj radi zadnjih komunističnih izgredov. Soeijali -sti so pognali iz stranke vse one, ki so se izrekli za priklopitev k Moskvi. RUSIJA. Ukrajinska pobuna se močno širi in se je razpasla že na gubernije: Kijev, Ccrnigov, Poltava in Podolija. Sovjetska vlada pošilja proti upornikom vo aške oddelke, katere pa vstaši zajemajo, razorožil jejo, komunistične kolovodje pa postrele. Ruska konstituanta. V pariškem renesančnem dvorcu zboruje v teh dnevih ruska konstituanta, ki Trboveljska družba in izprevidenle „Jutra“. se je sestala na iniciativo Korenskega. V njej so zastopani vsi politični e-iementi, ki želijo padec hoijševjškega sistema v Rusiji. To so v prvi vrsti soeijalni revolucijdnarji, kadetje in muslimani ; teroriste in ljudske socijali -ste zastopata dva zastopnika. Najodličnejšim elanom le konstituante je prištevali razen Kerenskega še sledeče o-sebnosti: Aksentijeva, bivšega ruskega ministra za notranje zadeve; Cer-nova, bivšega poljedelskega ministra; Minorja, bivšega predsednika dume in Breškovskajo, babico ruske revolucije. Predseduje Aksentijev. Pariški listi so posvetili sprva tej zbornici večjo po -zornost, a so nekoliko razočarani, ker ne vidijo v delovanju ruske konstitu -ante tiste odločnosti in smiselnosti kot so jo pričakovali. PERZIJA. Perzijski šah se je odpovedal prestolu. V najkrajšem času bodo zavladali nad Perzijo sovjeti. Politična poročila. p JUD JE POVSOD, Časniki so poročali o neki široko zasnovani za -roti, ki je imela namen, da prevrne v Avstriji in Nemčiji novi državni red in zopet postavi na prestol pregnano vladarje. Zbirali so čete nad Madžarskem pod Horthyjevim okriljem, od tu so hoteli udarita naglo na Dunaj in ga zasesti. Ob istem času bi izbruhnil u-por na Bavarskem, 'Avstrijci bi se združili z Bavari, od severa bi pa pri šli Prusi. Na čelu celega gibanja je stal zloglasni Ludendorf, glavni načelnik nemške vojske v svetovni voi -ni. Zanimiva in značilna je vloga, katero jo pri tem igral judovski pustolovec Trebitseh-Lincoln, Bil je eden glavnih zarotnikov, potem je pa pri -bežal v Prago in izdal vse načrte Cehom, nato se je pa zopet dal podkupiti od voditelja zarotnikov in, se je povrnil k njim nazaj. Pač značilno za Juda, ki mora biti povsod in uniči vse. Judje so načelniki komunistov , a tudi voditetji zarote monarhistov, izda zaroto za novce sovražnikom in išče takoj zopet novega kšefta. p PAMETNA MISEL. Pariški »Excelsior«, ki računa z gotovostjo na novo vlado, ki jo bo sestavil Peret, je mnenja, da bo novi ministrski predsednik udejstvil izraženo željo po odpravi nekaterih ministrskih mest in podtajni-štev. — Tako mislijo Francozi, trezni presojevalci finančnih razmer svoje države. Naši demokratje pa ustanavljajo podtajništva, ker je bilo premalo korit za razne »agromerkurjevce.« Pnevne vesti. d PODUČNI TEČAJI za organizatorje Kmetske Zveze se vršijo prihodnji teden po tem-le redu: dne 24. januarja v Ptuju, 25. jan. v Ormožu, 26. jan, v Ljutomeru in 27. jan, v Gornji Radgoni. Predavajo govorniki iz Maribora. Vstop imajo samo naši somišljeniki. Zaupnike, ki so dobili vabila, prosimo, da jih takoj razdelijo. d OD MEJE. Zločinska nemarnost oblasti se mora imenovati med drugim to, da poklicani organi niso pravočasno poskrbeli za preskrbo s kolki. La hko je naročiti: idi in plačaj pri davkariji. Toda po mo vem letu premnogi potrebujejo matične liste za ženitev, gredo po navadi po iste tik pred zapisovanjem: zdaj pa naj Še ure in u-re daleč leta k davkariji, tam zamu -(h, pa ima stroške s prošnjami za dispense. A še hujše je uprav tokrat pri nas ob severni meji. V zvezi z ljudskim štetjem v Nemški Avstriji se je baš zadnje dni naročilo vsem, ki bi -vajo zdaj tam, a so rojeni pri nas --in teh je armada — da morejo v par dneh priti z dokumenti k svojemu o-krajnemu glavarstvu. In tako prihajajo že nad en teden sem Б do 5 ur daleč, a pridejo zaman, kolkov ni, v Maribor pa sami ne morejo. Tako morajo ti našinci, ki so pa zdaj o J nas večkje šiloma odrezani in ločeni, še ob tem — morda zadnjem — poslu, pri naših uradih preklinjati našo mlado državo, ki jim povzroča toliko izgubo časa, stroške in brezuspešne žrtve. Ni to Zločin nad njimi? d RUDARSKA DRUŽBA’ y Trbovljah. Vlada je sestavila komisijo, ki naj pregleda, kakšne dobičke dela trboveljska premogovna družba. Bere- mo strašna paradna imena, silno visoki uradniki, večinoma daleč od juga. Slovenca sta dva in sicer dva že stara, solidna rudarska visoka uradnika., namreč: rudarski glavar Vinko Stergar (v njegovi obolelosti ga nado-raestuje rudniški nadkomisar inž. L is Pehani) in rudarski nadsvetnik inž" л.г Vladin, r Lipo o- Sledno so še pritegnili kot zastopnika tovarnarjev Dragotina Hribarja. .Zastopnika 'delavcev nobenega, tudi nobenega zastopnika revnega ljudstva, ki mora plačevati premog. Ta komisija bo gotovo zelo draga, gospodje bodo vleko visoke rlijete, preiskavah bodo zeh vestno, kakor je dolžnost tako visoki, uradnikov, našli pa ne bodo ničesar in ostalo bo vse pri starem. Komisijo bi bilo treba sestaviti čisto drugače. Ti možje naj bi bili samo prideljeni kot strokovnjaki, besedo naj bi pa le imelo ljudstvo. Toda veseli nas tudi to, začetek je narejen in pridejo še novi koraki d JAVNOSTI in odvetniški zbornici v Ljubljani v album. Pred dnevi so poročali listi, da zapusti zloglasni mariborski odvetnik dr. Mravlagg Maribor, ter da se preseli v Celovec, Mož je očividno izgubil vsako upanje, da bi Maribor kedaj prišel pod Avstrijo. Da bi pa moral ta skrajno zagrizeni German vse svoje življenje bivati v Jugoslaviji, tega pa njegova germanska duša ne more prenesti, vsled česar se raje preseli v Avstrijo, kjer bo lahko nemoteno „hajlal“ in izstradane koroške nemškutarje navduševal za poboje proii Slovencem. Bilo bi torej vsa v redu in Jugoslavija bi se iznebila enega najstrupenejših sovražnikov. Toda glej ga spaka! Da bi mariborsko nemškustarstvo ne bilo vsled njegovega odhoda preveč prizadeto, si je možakar takoj preskrbet njemu vrednega naslednika v osebi koncipijenta dr. Kupnika, ki prevzame njegovo pisarno, moža, ki je eden Izmed najstrupenejših janičarjev v Ju goslaviji in ta mož naj zastopa pred oblastmi naše državljane! Se več! Dr. Mravlagg je storil za mariborske nemškutarje Še več, privabil je nam -reč v Maribor nič manj zagrizenega nemškutarja, nego je on sam, od vet -nika dr. Blanke-a, ki se je nedavno že naselil kot odvetnik v Mariboru, In ,vse to gleda mirno vlada in odvetniška zbornica v Ljubljani! Ne ena m ne druga ni zganila mezinca, ko so koroški nemškutarji po nesrečnem plebiscitu na Koroškem Izgnali edinega slovenskega odvetnika v Borovljah dr. Schaubacha, kateremu je avstrijska vlada odvzela advokaturo, Sloven ska javnost in naš narodni ponos od -ločno zahtevata, da se napravi konec takim škandaloznlim razmeram. Zob za zob! Ako sme avsirijška vlada nemoteno iztirati naše ljudi, naj ima tudi naša vlada pravico; da stori isto . Slovenska javnost se Čudom poprašu-je, kako je mogoče, da je v odvetniški zbornici v Ljubljani zmrla poslednja iskrica narodnega ponosa, žalostna ji majka! d „JUTRO“ in Mtorezarji, V štev. 10, z dne 12, t. m. se obregne „Jutro“ (čitaj: „profesor“ Voglar) ob naš list, kriobsoja škandalozni čin mladina Voglarja, proslulega rezarja dekliških kit. Z viška svoje demokratske olike smatra zaspano „Jutro“ tako rezanje kit (tujemu dekletu! v gledališču) le za otročarijo in za šalo, seveda zato, ker je rezar vzgojen in vzrasel v stro go demokratskem duhu in zraku in mu je oče veledemokrat, — Da pa bi stal pred nami oče Še kot tem večji ve likan, je „Jutro“ v navedeni notici sila zmanjšalo njegovega sina kitove-zarja, pišoč, da si je „njegov sinček dovolij v svoji otročariji“ ono Šalo, da je šel rezat deklicam kite . . • Bralci in bralke „Jutra“ pao naj vedo, da je ta sinček dorasel gimnazijski maturant, gotovo star blizu 20 let. Zares , nadepolne „otročarije" so dovoljene „Jutrovskim“ sinčkom! d ORMOŠKI LIBERALCI so na Čitalniškem občnem zboru prišli do za ključka, da je Ormož v nevarnosti, odkar okoTški kmetski fantje kot Orli telovadijo v mestni, nekdaj nemški šo 11. Nevarnost obstoji tudi v igri „Pra-vioa se je izkazala“, katero prirodijo Orli v nedeljo dne 6. svečano po večernicah v Ormožu. Da se ta igra pre preči, liberalci ne đovoMjo, da bi Orli igrali na enem in istem odru kot Sokoli, öe ravno je oder Iaš£ šole in ne Čitalnice. Tukaj gre baje za na čelo, da je biil Ormož od pambvcka napreden in tak naj ostane. Kmetskim fantom se pač pripozna pravica (seve od demokratov), da sl postavijo svoj oder v šumi na Libanji in tam prirejajo svoje igre. Kmetje, ali sedaj znate, kje je vaš prostor ? Ormoški lihe -ralni štacunarji z g. ravnateljem pa bodo odslej tudi. romali s svoj i robo v šumo na Libanjo, kamor po svojih, neštetih blamažah že dolgo spadajo, a od njih zasramovano kmetsko ljudstvo pa se bo odslej oklenilo Gospodarske zadruge in nosilo svoje odv.šrm groše v kmetske denarne zavode. d ŽALOSTEN KONEC. Iz Zavod-njega nam poročajo žalosten, predvsem pa značilen dogodek, ki nam vemo predočuje posledice nesrečnega popivanja. Decembra lanskega leta je popival po raznih gostilnah samski tesar Jožef Šah m an- V tistem času je izginil in ni bilo o njem nikakega sledu, Našli so ga še le 9. januarja t. 1. zmrznjega in deloma razjedenega. Bil je vse drugo, nego vzgleden mladenič. Koliko nesreče bi izostalo, ko bi ne vladal demon alkohol. d UMRL JE na Gomilskem v cvetu mladosti 27 let trgovec g. Vikt. Cukala iz ugledne tukajšnje rodovine. Bil je izboren pevec, vesel družabnik in istinito blagosrčen človek. Lahka mu bodi zemlja ! d BREZPLAČNA VOŽNJA vojakov-dopustnikov. V ministrstvih za vojno in promet so izdelali poslovnik za brezplačno vožnjo vojakov na železnicah, kadar potujejo domov na kakšen dopust. d BEGUNCFM NA ZNANJE. Z 31. decembrom 1920 prenehala je brez plačna vožnja za begunce vračajoče se v domovino. Ker še pa mnogo bo -gunoev do zdaj Še ni moglo vrniti v svojo predvojno bivališče, poskusilo se bo izposlovati, da se dovoli Še o -stalim beguncem brezplačen prevoz v domovino. V to svrho naj se zglasijo oni begunci, ki se sploh Še mislijo vrniti najkasneje do 5. februarja t. L pri občinskem uradu svojega bivali -šča ali pa pri okrajnem glavarstvu (begunski oddelek). Občinski uradi morajo predložiti do omenjenega dne tozadevne sezname okrajnemu glavarstvu, V teh seznamih je navesti: ime družinskega glavarja, oziroma beguncev ; Število družinskih članov, roj -stna in domovinska občina, predvojno bivališče in kam se hoče vrniti ; približno količino pohištva, živine in lira ne, ki se misli vzeti seboj in kateri mesec se hoče vrniti. To je zadnja, priložnost zasigurati še brezplačno vo žnjo. Prisiljen pa ni nihče, da M se moral vrniti. Podpora bo pa prenehala. d Z GORIŠKEGA. Društveno življenje so pričenja zopet gibati. Čitalnica v Vrtojbi je priredilo igro „Do -men“, ki je uspela jako dobro, Med dejanji so peli gorički pevci. Na Ste-verjanu je priredila mladina na svetih Treh kraljev dan veselico, ki je bila tako dobro obiskana, da niti rd bilo mogoče vsem dobiti vstopnic. I -grali so „Moč uniforme“, deklamirali „Hajdukova oporoka“, peli različne pesmi. Pri sveti Luciji, kjer je vojna med drugimi tudi popolnoma uničila ljudsko knjižnico, so ustanovili z ve -iikim trudom novo knjižnico za mladino in za odraščene, katero vodi požrtvovalna učitepica Ana Gerželj. Knjižnica za Šolarje šteje 208 knhg, tekom leta se jih je izposodilo 1743, za odraščene pa 461, izposojenih 1479. Zelo j'e na poti Italijanom „Zveza slovenskih županov“, katero bf radi zaprli. Predsednika župana biljanskega g. Saunika vsak čas tirajo pred sodnijo, a mu ne morejo dokazati ničesar kaznjivega. V Biljani so predstavljali včeraj „Kovačev student“ s sodelovanjem domačega orkestra. Dramatični odsek v Dornbergu priredi dne 30. t. m. igro: „Revček Andrejček“. V Idriji se je vršil dne 20, decembra občni zbor podpornega društva, za dijake na realki v Idriji, ki se razvija jako dobro. d PROSVETA v neosvobojeni domovini, V neosvobojeni domovini je o-pažati v prosvetnem oziru prve preizkuse intenzivnejega delovanja. V Gorici snujejo novi družinski list „Mla. dika“, ki bo izšel v kratkem času v prenovljeni obliki in se je prijavilo že lepo število priznatih slovenskih sotrudnikov, tako da bo „Mladika“ po stala zares nekako kulturno glasile naših podjarmljenih sorojakov. Obe -: nem bo „Mladika“ prinašala, informacije in beležko s posebnim ozimni на literaturo. — Tudi ženstvo se giblje v. neodrešeni domovini. Ustanovilo si je mesečnik „Jadranka“', katerega prva številka leži pred nami, „ Jadranka“ bo prinašala pod učne članke, literarne prispevke,, in bo skušala ustrezati vsem željam primorskega ženstva4 kti naj se lista oklene, da mu bo bodočnost zagotovljena. — V Trstu prične izhajati, v teku tega meseca „Pravni vestnik“, glasilo „Podružnice Slov, Pravnika“ v Trstu. Izhajal bo kot me sečnik, pisan v slovenskem in hrvat-skem jeziku ter bo na popularen način gojil in razširjal pravno vedo lin zakonodajo s posebnim ozirom na tamkajšnje razmere. • d NOVE POŠTNE znamke. Nove poštne znamke, katere je naša vlada naročila v Ameriki, so bile te dni izročene prometu. Stare poštne znamke so veljavne samo do 15. aprila po preteku tega roka pa izgube veljavo. g CENE PADAJO - seveda za-enkrat samo drugod, ne še pri nas. Na Češkem je padla cena mesa za 20—30 odst. Še bolj padajo na Nemškem cene nekaterih predmetov, na Francoskem padajo cene splošno, slednjič so padle tudi cene premoga. V Ameriki padajo cene že dalj časa in vsled tega so se tudi znižale plače vsem delavcem za 10—20 odst. d TRDOVRATNI MADŽARI. V, Budimpešti so odkrili dne 16. t. m, na trgu Svobode alegoričen spomenik, ki predstavlja štiri province,odtrgane od Madžarske. Slovesnosti so se udeležili upravitelj Horthy, nadvojvoda Jožef-in celokupna vlada. Nato je blagoslovil škof zastavo društva prebujajočih se Madžarov, ki nosi napis: „Kakor je bilo, tako bo.“ Zastavo so odnesli po blagoslovljenju v sanktuarij tamošnje bazilike, d MASARYK in češki legionarji;' Ker so bile dosedanje češke legije nekako torišče političnih in osebnih huj-skarij, so jih razpustili in osnovali so novo zvezo čeških legijonarjev. Predsednik Masaryk je poslal prilikom osnovanja nove. zveze legijonarjev kon -g-rešti poslanico, v kateri jih vzpodbuja k neumornemu delovanju za blagor republike. d PREPOVED STAVKANJA v Rusiji. Kakor je izvedela kodanjska »SvenskaDagbladet«, je izdala sovjetska vlada naredbo, ki prepoveduje delavstvu, se posluževati stavk. Stavkajoče delavce bodo kaznovali z zaporom od 1 do 5 let in se bo njihovim rodbinam ustavila dobava živilskih kart in nakaznic. d PADANJE KOMUNIZMA na Norveškem. Na konferenci socialističnih opozicijonalnih skupin so seata -vili novo socijalno-demokratsko stranko. To dejstvo je značilno, ker potne-nja novi preokret v socialistični po -iitiki Norvežanov padanje komunizma. Novi stranki so se pridružili najznamenitejši voditelji socialistov. d ZNIŽANJE ameriške vojske , Ameriški senat je sprejel zakon, ki določa znižanje vojaškega kontingen -ta na 150,000 mož. General Pershing je želel stalno vojsko, broječo .200,000 mož. Iz Koroške. k AUS DEM g’mütlichen Kärn-> ten! Pretekli teden je „patrola“ nemških barab, katere je najel za nekaj litrov vina znani hujskač Eberwein iz Pliberka, -napadla na kolodvoru v Celovcu g. Stiha, kanonika iz Velikovca, in ga krvavo pretepla. Nemški orožniki so vse to gledali in na poznejšo tožbo g. Stiha se je izrazil avstrijski o-ložnik: „Für die ČuŠen giebt’s kein Recht.“ — Kako dolgo se bodo take reči še ponavljale. Ali Beograd res nima toliko vpliva, da nam zasigura varnost življenja pred organiziranimi nemškimi tolovaji? zahteva naj od koroške vlade, da se vozi z vlakom, ki teče po slovenskih tleh, varnostni oddelek, kateri bi postopal pravično. Pa so rekli, da bo po glasovanju — „in Kärnten wieder gemütlich.“ k TUDI EN NAČIN, kako bi se Heimatsdienst odkrižal .slovenskih duhovnikov na Koroškem, je ta, da Jih vlada pri mesečni plači kratkomalo — prezre. Že tri mesce čakajo koroški slovenski duhovniki zastonj na svojo mesečno plaho! In bodo gotovo dolgo še ođ zraka, živeli., kaj ne? Weichma-ећеи, nicht wahr ? — Pri prestavljanju slovenskih duhovnikov ima Heimatsdienst seveda svoje prste vmes. Na Rudo, kjer je bilo polovico glasov za Jugoslavijo, pride trd Nemec za župnika. Istotako na popolnoma slovensko župnijo St. Lipš pri Rajneku. — Nemci zasedejo tudi župnije Grebin j, Grabštajn, Labud, Velikovec, Pliberk, Vetrinj. Lepo se pozna velikopotezni nemški načrt ponemčevanja! k UČITELJEV jim primanjkuje! Slovenske učitelje podijo naprej in sami trdi Nemci-učitelji tudi na utrakvi-stični šoli nič ne morejo opraviti. Na vseh večrazrednicah manjka po ena ali dve učni moči. Skrb za. vzgojo ni samo skrb za ponemčevanje! Varstvo manjšin ? i k ZAPIRAJO slovenske gostilne. Več slovenskih gostiln po Slivenskem Koroškem so Nemci že zaprli. Drugim pretijo z isto kaznijo. Pretveze najdejo hitro. Ce sedi nekaj Slovencev krog mize, brez nemčurjev, to že zadostuje. Zborovanje je bilo! In gostilna se zapre. Kaj, ko bi se v Jugoslaviji z — Nemci tako postopalo? k ..ZUGSKONTROLLE“ na južn žefezniet Da, v resnici obstoji nekaj takega v prosti avstrijski republiki!! Neko čudno kontrolo vlaka so vpeljali koroški Nemci na vlakih, kateri vozijo po slovenskih tleh. Nadomestku prejšnjega Kulturrata, celovškemu Heimo ts-dienstu, se nekako čudno mudi. Rad bi pognal vse zavedne Slovence iz Koroške. Na vse mogoče načine se nas šikanira. V najnovejšem času se vozi z vlakom vedno neki oddelek plačanih nemških, oziroma nemčurskih barab, ki imajo nalog, da zavedne, bolj znane Slovence kratkomalo „evagonira“, če se peljejo v Celovec. Doživel sem take slučaje že na vseh postajah do Celovca. Železniško osobje se pri ta . kih slučajih lepo skrije. Na take načine hočejo Slovencem življenje tukaj onemogočiti. Nemški listi pa so vedno polni o nemški Spravljivosti! Praktično pa nemški Heimatsdienst ta „Versöhnung der Kjirntner“ čisto drugače pojmuje. Ko bi se kakemu Nemcu v Jugoslaviji pripetilo na vlaku kaj takega, bi kulturni Heimatsdienst spravil. vse avstrijsko in nemško časopisje pokoneu. A kdo se briga za nas koroške Slovence? k AMNESTIJO so nam obljubili ( ko so odhajali jugoslovanski zastopniki iz Koroške. A mi o kaki amnestiji ničesar ne čutimo. Zadnje dni avstrijska žandarmerija nima drugega posla kot da stika, za takoLmeaovaoo „Prii-gelbandoLTo je, za tistimi našimiian-ti» ki so bili za časa ljudskega glasovanja za varnostne straže. Vlačijo jih (Тал na elan k sodniji in jih kaznujejo. Aii g. Jovanovič ne bo držal svoje besede, da ne bodo v Beogradu pozabili tistih, ki so res mnogo žrtvovali za Jugoslavijo in ki zavoljo tega zdaj trpijo ? k PUST. V vseh večjih krajih' se pripravljajo velikopotezno na pustne veselice. Karikirali bodo jugoslovansko državo; Iz Ptuja. d Р1ШТ1 DRŽAVNO ROVARE-NJE. Tajnik nemškega društva za odcepitev Slov. Štajerske od Jugoslavije je sin Weißenstema, mesarja in gostilničarja v Ptuju. Možakar prihaja pogostem a domu, prinaša tolažilne vesti iz Gradca in odnaša iz Ptuja polne nahrbtnike Živil v deželo gladu in obupa. Oče je seve ponosen na sina, m kaže poročila iz Avstrije, češ, da je zgoraj omenjeno društvo storilo vse, da se izvedejo njiegovi sklepi in resolucije. Za vso to ptujsko komedijo pa stojijo očka Ornig. d PROTESTANT BLANKE vsiljuje našim kmetom nemške kotKiarjo, To je že višek drznosti ter nesramnosti. Poleg Orniga je bil ta Blanke •— uajljutejši preganjač ter sovražnik vsega, kar je bilo svoj čas slovensko. Ta protestant je bil Ornigov zli duh, A še danes plačuje ta odpadnik jugoslovansko gostoljubnost z nemško pro. pagando. Čudimo se, da ne vidijo tega Blankejevega ponemčevalnega dela razni merodajni činitelji in da posedajo naši okoličani Ptuja še tako malo narodne zavesti. d SLIKAR SORKO in njego/e narodne zasluge. Vsem še bo v dob -rem spominu, kako je deloval ptujski slikar Sorko* 13. sept. 1908 in kasneje pri napadu na slovensko okoliško šolo in Kajnitovo hišo. A kako som se začudil, ko sem te dni mudeč se v Mariboru, zagledal na novo prebarvan h oglasilnih sohah ime Sorko. Tudi veliko trgovskih tabel nosi to ime prav slabega spomina. Celi magislr ,t mo je naročii večja dela! V Ptuju je bil. ta človek večkrat sodnijsko kaznovan, vsled česar je postal celo tamošnjim Nemcem ter nemčurjem ogaben in je moral oditi; a v Mariboru so spveieli tega pretepača in ga preskrbujem z delom. Kaj si neki misli ta mož o nas tako hitro pozabljivih Slovencih? Iz Maribora. PREDAVANJE SKSZ bo v petek (2 I. t. m.) zvečer ob 8 ih v dvorani Kat. pom. društva (Lekarniška ulica 6, vhod tudi skozi Rožancevo gostilno na Rotovškem trgu). Predava revizor Zadružne zveze J. Barle o socialni vlogi zadružništva, Po predavanje diskusija o tem-predmetu. Vabljeni vsi! d KLOSTERSKI ZNAČAJ drž .. učiteljišča v Mariboru. Hudo moralni „Tabor“ se v svoji štev. z dne 15. L m. zgraža, da je sedanji začasni vodja zavoda, prof. Vreže, na vpogled ra zobesll nekaj umetniških slik, ki so cerkvenega značaja in služijo učnim svrham. Na pomoč kliče „Tabor“ bodočega učiteljiškega ravnatelja, zve -stega svojega somišljenika, M bo za-branil, da učiteljišče ne postane — „klošter“. Ni nam treba zagovarjati prof. Vrežeta, ki se vneto trudi z vzgojnimi sredstvi, da naše učiteljišče , ki postaja po vplivih taborjanov bolj in bolj zalega bodočih demokratiekov, obvaruje te nesreče; šaj je javna tajnost, da preti ta nevzgojena in nevedna mlada svojat, ki kadi in kriči in se pari ob učiteljišču, postati prava kuga za naše otroke, ker išče že zdaj in najde za vsak svoj greh zanesljive zaslombe pri gostilniških pedagogih in demokratih okrog, „Tabora,“ in Co, Verjamemo, da odgovorno uredništvo „Tabora“ že težko čaka, kdaj bo nastopil ravnateljsko mesto znani njegov naknadni izvoljenec. Potem se ne bo bati, da bi v zavodu, dobila prostore kaka resna ume niška slika verskega značaja; pač pa se bo menda neovira no Šopirila v slikah in v predmetih naga umetnost gostilniških vzgojnih strokovnjakov, kakor jih zdaj vlači iz teme nepomembnosti na jasno višini ugodnih mest „’vladajoča“ 'demokrat -ska stranka in njen v sijajnih 'dopustih se redeči, postrešček in oddajal m ravnateljskih mest „Taborov“ odgo -vorni (!b urednik. d »TABOR« in Nemci. Vsakdo ve, da je »Tabor« sezidan le z nemškimi groši; davno bi se ves »Tabor« razsul, k® bi ga ne podpirali nemški in ž njimi Ozko zvezani »naši« (to je: javno SHS-ovski, med seboj ultranemški) kapitalisti in njih hlapci. Da se ta resnica, prikrije, pa »Tabor« včasih grdo zabavlja čez Nemce; ti sicer vedo, da je to le prazen hrup v taboru, vendar zamerijo to hinavščino. »Taboru« in so mu zato premetali črke po nemškem načinu in go zovejo: , . . d GLEDALIŠKA RED UTA. Pododbor udruženja gledaliških igralcev v Mariboru naznanja cenj, občinstvu da priredi na pustni torek, dne S. februarja t. 1. v plesni dvorani narodnega gledališča svojo gledališko ro -d uto , d DRUŠTVO jugoslovanskih poštnih uslužbencev v Mariboru priredi dne 1, februarja t. L ob 20. uri veselico s šotori v obsegu kakor lani v zgornjih prostorih Oficirskega doma. Svira vojaška godba. Čisti dobiček je namenjen v dobrodelne namene društva. d ŽELEZNIČARSKO PEVSKO društvo »Drava« v Studencih pri Mariboru vabi vse izvršujoče in podporne člane na redni občni zbor, ki se vrši dne 28. prosinca t. L ob 8. uri zvečer v društveni sobi »Križev dvor.« Orlovski vestnik. o V NEDELJO, 16, januarja se je vršil izredni občni zbor mariborskega okrožja, Orla, kjer sie je' okrožje razdelalo v 3 okrožja: Maribor, Sv. Lenart in Pohorsko okrožje.'' Mariborsko okrožje obsega 8 odsekov, Sv, Lenart-sko 2 in Pohorsko 2. Poste okrožnega odbora za Sv. Lenart,vodi do občnega zbora g/ Božič, davčni uradnik v Sv. Lenartu, za Pohorsko okrožje pa Ö. g. kaplan Alojz Skuhala, Sv. Lovrenc. Sedaj, ko se je okrožje razdelilo so je še-le prav videlo, kako je delajte in kaj je storilo dobrega v prosveto ljudstva. o NOVO mariborsko okrožje, Orla je imelo 16. t, m, ustanovni občni zbor. Predsednikom je bil izvoljen br. Barle, predsednik tel. odseka Orel Maribor, načelnikom br. Tratnik. — Občnega zbora se je udeležil zastoja-nik OZ br. Hafner. o SKUPNA SEJA mariborskega Orla v petek ob 7, uri zvečer v dru štvenem. prostoru Lekarniška ul. 6. Odsek, dij, Orel, krožek Orlic, pošlje, jo sklepčno Število odbornikov! Seja izredno važna! — Predsednik tel. odseka Orel. o TELOVADNE URE za člane so so: V torek, četrtek in soboto od 8. do pol 10. ure zvečer v gimnazijski telovadnici. o LJUDSKOSOLSKI naraščaj tel. odseka Orel Maribor telovadi vsak petek in vsako soboto od 4. do 5. ure y telovadnici dekliške meščanske šole, Cankarjeva ulica. o PTUJSKO orlovsko okrožje priredi dvadnevni organizatorični tečaj za odseke svojega okrožja dne 31. januarja in 1. februarja. Udeleže naj se j« stega sigurno vsi predsedniki in tajniki. Posetijo naj tečaj nujno tudi drugi funkcijonarji odsekov. ' o TEL. KROŽEK ORLIC ima telovadne ure vsako nedeljo od 3. do 5. ure in vsako sredo od 6, do 7. ure v telovadnici v samostanu čč. šolskih sester. Sestre prihajajte redno! Novejše. STRAHOVI koroških Nemcev« Vehmemško časopisje se silno razburja, ker je sprejela veleposlaniška konferenca v Parizu protest, 'Jugoslovanov z dobrohotnostjo. „Klagenfurter. Zeitung“ prinaša v svoji 298. številki; alarmanten članek „Neue Gefahr für. Kärnten“ ter razpravlja y nemogočno-sti. upoštevanja jugoslovanskega protesta in tolaži svoje Pitate!je. Nemce je razburit nastop predsednika Jules Cambon-a, ki se zavzema, za revizijo plebiscita. Cambonovo mnenje dete tudi grof Chambrun, francoski član glasovalne komisije. Nemci so iz razumljivih razlogov silno razburjeni,, ker je pričakovati, da bo padla odlo ~> čitev o jugoslovanskem protestu v tew ku dveh mescev. SPORAZUM glede naše severne meje. Glede nase severne meje se je dosegel med našo in avstrijsko dele -gacijo razmejitvene komisije popolni sporazum in bo besedilo tega sporazuma objavljeno, cim se vrhe avstrijski delegat z Dunaja. Ob Muri nadalju -jejo tehnično razmejitveno delo. Pp končanem 'delu bo celotna komisija o-dobrila tehnično izvedbo razmejitve. D’ANNUNCIO zapusti v avtomobilu prihodnji četrtek Reko in je že odposlal svojo prtljago. Naseliti še na-namerava pri nekem prijatelju v Parizu. ZA OHRANITEV AVSTRIJE , Pariška konferenca se sestane 24. januarja. Ob tej priliki bo nastopila Francija za ohzranitev Avstrije. IZPRAZNITEV zasedenega ozemlja se bo izvršila takoj po izmeni ra* pallske mirovne pogodbe. ir. Korošec našim izobraževalnim društvom. (Konec). Železnice ne vozijo več kakor prej nimamo več prejšnjega občevanja z drugimi kraji. Druga občevalna sredstva, kakor ceste propadajo. Prišli bo mo do časa, ko ne bo več mogoče p -mike širiti v našem ljudstvu kakor do slej. Zaraditega moramo sredstvo, ki ga že imamo, da širimo kulturo, obdržati. To sredstvo so naša izobraževal na društva. Mi smo v politiki deoen -tralisti. Decentralizacijo treba, izvesti tudi v izobraževalni organizaciji. Z našimi kulturnimi središči, Ljubljano, Mariborom nam morebiti »e bo mogoče biti vedno v tako pogostem stiku , kakor bi bilo potrebno. Zato boste morali vi sami postati izobraževalci, a-postoli, Zato je za vas, M niste v oen-h’Mi, še večja naloga, da držite izo -braževalna društva, ne samo držite , aftoak jih tudi vodite. Prej sto mnogo storili, ko ste naša izobraževalna dru siva držala, sedaj boste storili še več dobrega aho jih boste držali in vo- Akp hočemo spravil zopet veselje do dela, ako hočemo željo po nasladi in razkošnem življenju zatreti, bomo morali naša izobraževalna društva dr žati in jih izpopolnjevati. Naša izobra •ževalna društva so edina najboljša sredstva, da sl pri Vojniku prešati pri Francu Klinc. Kdor želi se mu tudi zamenja. 31 1» ROSS A 8JE: Pozor mlinarji! Šla prvovrstna voin.-na in svilena mlinska sita(pajtelni) vseh vrst, ki se dobe v trgovini Avgust Čudež, Ljubljana. Kolodvorska ulica 35, nasproti stare Tišlerjeve gostilne. 2—3 26 (,mpregnirana)za vo-'läHla zove, la kvalitete, 2 ms velika. Cena za m* je 45 K, se takoj proda. Vpraša e pri anončni ekspediciji J iušr.ik, Slovenska ulica 15, Ma-ibor. 2 — 2 24 Cerkveni prt oltar se proda. Tattenbachöva ul. 27, vrata št. 7 Maribor. 34 Eno iokßmobüo \llf skimi silami, kotel za 3 atm. napetosti in 11OO litrov vsebine, različne vodovodne cevi, ventile in flanše proda Gospodarska subkomisija. Ponudbe se stavijo gornjemu uradu (okrajno glavarstvo soba 2o) kjer se dobijo tudi natančnejše informacije. 37 3 dvonadstrm hiše ležeče blizu južnega kolodvora v Mariboru se prodajo skupaj ali vsaka zase. Naslov pove upravništvo. 1 —3 39 n„J’ Išče se družina z ilöEtsärOi dvemi moškimi močmi, vajeni lesnega dela, proti dobremu plačilu. Kurivo in stanovanje prosto. Vpraša se Loška cesta 15. Marib. 1—5 33 licenca teršnik, krojač, Maribor, Prečna ulica 2. Uspešno inserirate ч „Strel s:*» Drago Swaty sin posestnika in trgovca Dragica Swaiy roj. Haue poročena Št. Elj v Slov. gor.-Ceršak, dno 19. prosinca Namesto posebnega obvestila S3 Kstoliška slav. zebraftvalna društvo v Studencih - - - - - or| Mariboru ........................ Vabilo na XVI. redni občni zbor ki se vrši dne 23. jamisrja 1S21 c*b pel 11. uri predpoldne (po sv.maši) v društveni dvorani Pri cerkvi št. 1 SPORED: 1. Por-Čilo odbornikov.. — 2. Volitev cdbora 3. Pogovor o ustanovit vi „Orla“. — 4. Slučajnosti. — Prosi se ia polnoštevilno udeležbo ODBOR. V Somborn in Splitu je otvorila s I. januarjem t. I. svoji Zadružna Gospodarska banka d« d. v Ljubljani, ßunajska casta 38/1. Prostovoljna dražba. Gostilna in trsevina znana pod imenom „pri Hnterjn“ v Stojncih pri Ptuju se bode prodala na prostovoljni javni dražbi v nedeljo 23 jan. It21 ob 9. nri na lica mesta v Stojneih št. 100. 8ü Izklicna cena .K 50 000 — oziroma K 303 — Tudi se bodo prodajale različne premičnine, katere se bodo izkliaale po cenilni vrednosti. Dražbeni pogon so na vpogled pri kr notarje Francetu Strafeila v Ptuju, med uradnimi urami, Okrajno sedišče v Ptnjn, odd. I., dne З.јап. 1921. r%l AMIMCI/I Dl CC Pustno soboto, 5. februarja 1921 pri Gotzu v Maribora ■**' le'V- tfe* Soki! 3 priba, šiusdj - Ssfepnina za nečlane 4Ü K, za žitne 3;; s Začetek cb 8. uri zvečer z nastopom skupin - Obleka planinska, promenadna ali narodna noša - „Moderni“ plaši Izvzsti Izdajatelj in založnik:. Konz. „Straža.“ .Odovovorni urednik: Franjo Zebot» Tisk tiskarne sv, Cirila v Mariboru. j