PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 68 (13.006)
Trst, torek, 29. marca 1988
Demokristjanski mandatar pred odločilnimi posvetovanji
De Mita sestavil osnutek programa nove vlade
Še nejasni odnosi med socialisti in republikanci Sekretar KPI Natta razočaran nad potekom pogajanj
RIM Poverjeni predsednik Ciria-co De Mita bo danes izročil sekretarjem petstrankarske koalicije osnutek programa nove vlade. Računati je, da bo zelena luč za ta dokument prišla še pred koncem tega tedna, tako da bo lahko De Mita takoj po veliki noči formalno sporočil predsedniku republike Cossigi, da obstajajo pogoji za izoblikovanje novega vladnega kabineta. Če bo šlo vse po načrtovani poti se bo lahko nova vlada sredi aprila predstavila pred parlamentom. De Mita je torej pred končnim ciljem, čeprav obstajajo še nekatere težave programske in predvsem politične narave. Odnosi med socialisti in republikanci ostajajo namreč kljub nekaterim razjasnitvam še vedno precej napeti.
Mandatar je imel včeraj vrsto neformalnih sestankov tako z voditelji KD kot s predstavniki ostalih koalicijskih strank. Krožili so glasovi, da se je De Mita zjutraj srečal tudi s Craxijem, kar pa je kasneje demantiral. Gotovo je, da se je poverjeni predsednik sestal z vodstvom svoje stranke in z republikanskim tajnikom La Malfo. S podtajnikom Scottijem in z ministrom za finance Gavo, ki vodi eno najmočnejših struj KD, se je De Mita pogovarjal predvsem o odnosih s . socialisti in o
bodoči politični strategiji stranke relativne večine. Postavlja se namreč vprašanje, ali bo De Mita v primeru uspeha svojega poskusa za sestavo nove vlade ohranil funkcijo sekretarja KD ali pa se bo v celoti posvetil vodenju vladnega kabineta ter tako predal strankino krmilo. V sedanjih razmerah si vsekakor utira pot prva možnost, za katero se razen Donat Cattinove struje trenutno ogrevajo vse demokristjan-ske komponente. Ni razlogov, da bi se De Mita odpovedal tajniški funkciji, pravijo voditelji KD, ki opozarjajo, da sta bila svojčas tako Spadolini kot Craxi istočasno tajnika PRI in PSDI ter ministrska predsednika.
Komunistični sekretar Natta je pred odhodom v Moskvo izrazil razočaranje nad potekom pogajanj za sestavo nove vlade, ki bo po njegovem mnenju v vsakem primeru šibka vlada, ker pet-strankarska koalicija doživlja politični razkroj. KPI je v začetku zelo pozorno sledila delu poverjenega predsednika, ko je slednji pokazal pripravljenost za programsko soočenje z vsemi demokratičnimi silami, po prvem krogu posvetovanj pa je usmeril vse svoje sile za golo obnovitev petstrankarskega zavezništva.
Na predlog ministra za delo
Delavcem v Montaltu polna mesečna plača
Zadovoljstvo sindikalne
RIM — Nova vlada bo morala na eni svojih prvih sej dokončno sklepati, kaj pravzaprav zgraditi v Montaltu di Castro. Ali načrtovano jedrsko elektrarno, ali pa tako imenovano alternativno termocen-tralo s plinskim pogonom, kot to zahtevajo zeleni in naravovarstveniki ob podpori političnih sil, ki so se na referendumu izrekle proti nadaljnji uporabi jedrske energije. V pričakovanju te odločitve pa bodo delavci, ki so zaposleni na tem ogromnem gradbišču v severnem Laciju, prejemali polno mesečno plačo.
Tako so se včeraj na ministrstvu za delo ob odločilnem posredovanju ministra Formice sporazumeli sindikalni predstavniki delavcev in voditelji podjetja ENEL, ki je »naročilo« izgradnjo nuklearke. Delavci bodo tako poleg odškodnine, ki jo predvideva dopolnilna blagajna (približno 80 odst. mesečne plače), prejemali še dodatek, ki ga bo vlada črpala iz rezervnega sklada finančnega zakona in državnega proračuna. Za to bo potreben izrednen odlok, ki ga bo ministrski svet odobril morda že
zveze CGIL-CISL-UIL
ta teden. Sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL je izrazila zadovoljstvo nad tem sporazumom, čeprav se vsi jasno zavedajo, da gre za zgolj začasni ukrep ter da je bodočnost gradbišča v Montaltu še zelo nejasna.
Za nadaljevanje gradnje jedrske elekrarne v Montaltu se dokaj osamljeno ogrevajo le republikanci in nekoliko bolj sramežljivo še liberalci, ki so včeraj spet potrdili, da so za »zmerno jedrsko pot«. Proti nadaljevanju gradnje pa so se izrekli vsi ostali, z izjemo demokristjanov, ki glede tega niso zavzeli jasnega in enotnega stališča. Ministrski predsednik Goria velja npr. za zmernega zagovornika jedrske energije, podtajnik stranke relativne večine Bodrato pa se je večkrat javno izrekel proti gradnji novih nukleark v državi.
Dela na gradbišču v Montaltu so kot znano začasno ustavljena. Odlok za prisilno prekinitev del je že 14.marca podpisal krajevni župan na soglasno zahtevo občinskega sveta, ki se je v teh letih večkrat izrekel proti gradnji jedrske elektrarne.
Iz strahu pred jutrišnjimi manifestacijami Palestincev
V Cisjordaniji in Gazi izraelske oblasti odredile popolno vojaško-policijsko zaporo
TEL AVIV — V pričakovanju splošnega palestinskega upora ob jutrišnjem protestnem dnevu so izraelske okupacijske oblasti že predsinočnjim začele popolno vojaško in policijsko zaporo na vseh zasedenih arabskih ozemljih. V prihodnjih treh dneh bo v Cisjordaniji in Gazi veljala najstrožja policijska ura, tako da ne bo smel nihče niti podnevi zapustiti naselij. Zaprli so tudi vse mostove na reki Jordan, tujim novinarjem pa prepovedali dostop na zasedena arabska ozemlja. Izjema je le vzhodni Jeruzalemi ki ga izraelske oblasti smatrajo za neodtujljivi del izraelske prestolnice.
Reaganova administracija je že obsodila te izraelske izredne ukrepe, še vedno pa ni pripravljena prisiliti Izraela, da sprejme Shultzev mirovni načrt za Bližnji vzhod. Izraelski premier Ša-mir je včeraj v Knesetu kritiziral sobotno srečanje ameriškega državnega tajnika Shultza z dvema ameriškimi Palestincema, ki sta člana Palestinskega narodnega sveta. Tem kritikam se je pridružil tudi Peres, ki se boji, da bi prevelika popustljivost do Palestincev
oškodovala laburiste v morebitnih predčasnih volitvah.
Položaj je vsekakor izredno napet, saj so izraelski Arabci, Palestinci, ki niso zbežali s svojih domov po prvi arabsko-izraelski vojni leta 1948, napovedali za jutri splošno stavko. Izraelske oblasti so v Galilejo poslale 4 tisoč policistov in obmejnih straž. Ša-mir pa je včeraj pozval Arabce z izraelskim državljanstvom, naj postanejo most miru med Židi in Palestinci na zasedenih arabskih ozemljih. Izraelski minister za industrijo Ariel, Šaron je včeraj glasno zahteval izgon vseh »hujskačev, agitatorjev in njihovih svojcev« z zasedenih ozemelj, ker se bo v nasprotnem primeru izraelska vojska borila proti mlinom na veter. Šaron je dal obenem izredno temačno sliko dogajanj na širšem bližnjevzhod-nem območju in ni izključil možnosti, da prej ali slej pride do nove vojne.
Medtem pa so bili že včeraj hudi izgredi na Zahodnem bregu, kjer je bilo več Palestincev ranjenih v Silva-du pri Ramalahu in v Daheišeju pri Betlehemu.
Protesti zaradi Vanunuja
TEL AVIV Rimski sodnik Do-menico Sica bo v prihodnjih dneh prispel v Izrael, kjer bo skušal ugotoviti, ali so izraelskega jedrskega tehnika Mordechaija Vanunuja ugrabili agenti Mosada v Rimu in ga na skrivaj prepeljali v Izrael. V nedeljo je Vanunuja jeruzalemsko sodišče obsodilo na 18 let zapora zaradi izdajstva in vohunstva.
Razsodba je sprožila val protestov med mirovniki in znanstvenimi krogi, ki zahtevajo Vanunujevo osvoboditev, ker po njihovem ni izdajalec temveč le človek, ki je mednarodni javnosti razkril izraelske vojaške jedrske načrte. Če k temu dodamo, da so Izraelci v bistvu izkoristili vso afero Vanunu in kasnejši proces, da bi Arabce prepričali v resničnost Vanunujevih izjav o izraelski jedrski bombi, je
lahko vsakomur jasno, zakaj mednarodna javnost sedaj pritiska na izraelsko vlado. Širi se tudi krog ljudi, ki skuša doseči, da bi vse bližnjevzhodno območje proglasili za denuklearizirano območje, Izrael pa prisilili, da se odpove jedrski bombi.
Poglavje zase pa je Vanunujeva ugrabitev. Rimski sodnik Domenico Sica ni zbral do sedaj dovolj dokazov, da so Vanunuja ugrabili res v Rimu. Nesporno pa je dejstvo, da izraelski tehnik ni prostovoljno odpotoval v Izrael. Agenti Mosada so ga morali nekje ugrabiti. Ali je to bilo v Rimu, ali kje drugje, to ni navsezadnje niti tako važno. Izraelski agenti so le dokazali, da jim je malo mar za suverenost posameznih držav, ko morajo doseči svoje politične cilje.
Spet slab dan na milanski borzi
MILAN — Indeks na milanski borzi je včeraj spet zabeležil padec, ki priča o novem nihanju na italijanskih in mednarodnih borznih tržiščih. Rotacije delnic so padle za 3,16 odstotka, močno pa so nazadovale tudi vse borzne operacije, kar jasno priča o negativnem trendu, ki v teh dneh zaznamuje vse finančne operacije. Opazovalci menijo, da je treba včerajšnji padec pripisati špekulacijam, a tudi velikim premikom domačih in tujih kapitalov, ki so tesno povezani z investicijskimi skladi.
Na milanski borzi je včeraj, prvič po nekaj mesecih, padla tudi vrednost tako imenovanih vodilnih delnic, ki močno pogojujejo potek vseh borznih operacij. Na vrednosti so izgubile vse (navadne in privilegirane) delnice FIAT, kot tudi delnice Montedison, Generali in Medioban-ca. Špekulacijam se je uspešno postavil po robu le Carlo De Benedet-ti. Dobro so se obnesle tudi delnice nekaterih pomembnih živilskih industrij, kar potrjuje dobro »zdravstveno stanje« tega sektorja.
Sklepna tekma SP v Planici
Doslej največji uspeh Jugoslavije
□ □ □
Na dramatičnem finalu za SP
Veliko razočaranje Alberta Tombe
□ □ □
V košarkarski B-2 ligi
Jadran zasluženo premagal Faenzo
NA ŠPORTNIH STRANEH
Uspeh gojencev GM v Stresi
STRESA - V očarljivem spomladanskem ob-nu jezera Maggiore so se mednarodnega tek-jvanja za mlade glasbenike udeležili pianistke pianisti Glasbene matice Milena Kovačič, Tat-la Jercog in Tamara Ražem iz razreda profeso-:e Kenije Brass, Jana Radovič in Marko Sancin razreda profesorja Aleksandra Rojca ter Maja ■gič iz razreda profesorja Ravla Kodriča. Vsi so >a čeprav nekaterim ni tekmovalna sreča stala nomer ob strani - častno zastopali našo klavir-3 šolo in prispevali k ugledu Glasbene matice
V	kategoriji E (15 in 16-letniki) je Tamara Ražem nabrala 78 stotink, Jana Radovič pa je s 87 točkami osvojila 3. nagrado. V kategoriji D (13 in 14-letniki) je Marko Sancin zbral 70 točk, Tatjana Jercog pa je z 88 točkami osvojila 3. nagrado.
V	kategoriji C (11 in 12-letniki) je Milena Kovačič na svojem krstnem tekmovavalnem nastopu zbrala lepih 78 točk. V kategoriji B (9 in 10-letniki) je Maja Grgič s 93 točkami osvojila 2. nagrado: cd prvouvrščene so jo ločile pičle tri stotinke. Kaj pa A kategorija? - poreče natančni
bralec? Uspeh Glasbene matice je tu naravnost prekipel, pa čeprav brez gojencev. V njej se je namreč neverjetno odrezala profesorica Lorena Sancin, škedenjska rojakinja, nekdanja gojenka Glasbene matice in še do pred šestimi leti redno nastavljen pedagog na naši šoli, dokler se ni z možem, pravnim strokovnjakom sindikata CGIL, odselila v Turin. Tam vodi ugledno zasebno klavirsko šolo. V Streso je prijavila 11 gojencev. V A kategoriji je Paolo Masoero osvojil prvo mesto in prvo nagrado. Ostali so v isti kategoriji odnesli še eno prvo, dve drugi ter tri tretje nagrade, pri štiriročni igri pa še prvo mesto ter eno prvo nagrado; v B in C kategorijah pa še tri tretje nagrade; dve pri solistih ter eno pri dvojicah. Za tako razkošno žetev je Lorena Sancin prejela posebno nagrado, pokal za najuspešnejšega pedagoga.
Pripomniti velja še, da so vsi navedeni pedagogi odraščali v razredu pokojnega profesorja Erminija Ambrozeta. Bogato je obrodilo, kar je z ljubeznijo in požrtvovalnostjo sadil.
R. K.
Sprte strani spoštujejo premirje v Nikaragvi
MANAGUA — Po sporazumu o premirju med san-dinisti in kontrasi, ki so ga podpisali v sredo v Sapoi ter včerajšnji osvoboditvi 100 političnih jetnikov, je v Nikaragvi in v vsej Srednji Ameriki zavladalo dokaj optimistično vzdušje, kakršnega doslej še niso zabeležili.
Pozitivne ocene sporazuma prihajajo ne samo iz vladnih krogov in krogov contre, temveč so se o dogovoru ugodno izrekli tudi Cerkev in industrijci. Gre, ugotavljajo, za odločilen korak k pomiritvi in k dokončnemu miru v Nikaragvi. Mnogi se sedaj sprašujejo, kako je mogoče, da so pogajanja v sapoi obrodila tako pozitivne sadove, medtem ko so bili vsi prejšnji napori zaman. Odgovor je v dobri volji, ki sta jo pokazali obe sprti strani. Temu pa je najbrž po eni strani prispeval sovjetski sklep, da ukine pomoč sandinistom po drugi pa dejstvo, da je Reagan šibak in da mu je senat večkrat zavrnil vsako nadaljnjo pomoč kontra-som. Za SZ je dragocen vsak rubelj, ki mora iti v investicije, zato se Gorbačov tudi skuša izmotati iz oboroževalne tekme, katere finančno breme je postalo za Moskvo nevzdržno. Vse to pa utegne odločilno prispevati k vzpostavitvi miru v Srednji Ameriki.
Po uspešni iranski ofenzivi v Kurdistanu
Irak stopnjuje vojno mest Iran pa napade na tankerje
TEHERAN, BAGDAD — V Teheranu so včeraj sporočili, da so Iračani v prvih popoldanskih urah s tremi raketami zemlja-zemlja bombardirali iransko sveto mesto Kom. Kot običajno niso navedli števila mrtvih, saj je lahko vsakomur jasno, da išče Bagdad s podobnimi bombardiranji predvsem psihološki učinek, tako da bi demoraliziral iransko prebivalstvo in prisilil teheransko vodstvo, da pristane na konec vojne. Prav tako iranski generalštab dosledno molči o izgubah, ki jih je imel v iraškem Kurdistanu med zadnjo kopensko ofenzivo. V zameno z večjim poudarkom navajajo podrobnosti iraškega napada z bojnimi strupi, ki je v Haladžu terjal življenje več kot 5000 civilistov. Iranski rdeči polmesec je zaprosil za mednarodno pomoč, saj sta iperit in arzenik povzročila grozovite rane, tako da je v bolnišnicah kakih pet tisoč ljudi, iranski zdravniki pa niso kos takemu navalu ranjencev.
Iran skuša sedaj politično izkoristiti iraško kršitev ženevske konvencije, ki prepoveduje rabo bojnih plinov. Generalni tajnik OZN je že obsodil Irak zaradi uporabe kemičnega orožja. V Bagdadu ne zanikajo napada, a poudarjajo, da bodo proti Iranu uporabili vse razpoložljivo orožje, dokler ne bo Iran pristal na resolucijo št. 598 varnostnega sveta, ki zahteva prekinitev sovražnosti v zalivski vojni. Po trditvah Bagdada bi morala mednarodna skupnost obsoditi izključno Iran, ker vztraja v tej brezsmiselni vojni. V Bagdadu obenem napovedujejo, da bodo stopnjevali napade na iranske gospodarske in vojaške objekte. Poleg Koma je iraško letalstvo včeraj bombardiralo še Kuhdast, Ham, Dez-
ful in Borudžerd. Glede iranske ofenzive v Kurdistanu skušajo v Bagdadu omiliti pomen iranskih ozemeljskih uspehov. Analitiki se v bistvu strinjajo, da je to le malenkosten premik v izčpujoči pozicijski vojni, ki Iranu bolj škodi kot koristi, saj je baje zmagal za ceno hudih izgub. Teheranski radio je včeraj sporočil, da je med ranjenci v ofenzivi Zarja 10 tudi sin predsednika iranskega parlamenta Rafsandžani-ja.
V takem položaju vsi pričakujejo iransko maščevanje. Kot vedno bo tarča predvsem Bagdad. Nič čudnega torej, da so razna veleposlaništva v iraškem glavnem mestu svetovala svojim državljanom, naj zapustijo Bagdad. Ukrepe je sprejelo tudi jugoslovansko veleposlaništvo. Svojcem delavcev zaposlenih v Iraku je svetovalo, naj zapustijo državo, delavcem pa, naj se izogibajo Bagdada. Večina jugoslovanskih gradbišč je k sreči daleč od morebitnih ciljev iranskih raketnih napadov.
Trenutno pa je Iran le ojačil bombardiranje Basre, iraški hitri čolni pa so včeraj dopoldne napadli z raketami in strojničnim ognjem dva tankerja. Danski tanker Karama Maersk je utrpel precejšnjo škodo, zgublja nafto, nekaj mornarjev pa je bilo ranjenih, na pomoč mu je priskočila neka francoska fregata, proti tankerju že plujejo vlačilci. Več sreče je imel liberijski tanker Golar Kansai, ki s svojimi sredstvi nadaljuje plovbo proti Dubaiu. V zadnjih osmih dneh je to že deveti tanker neke navtralne države, ki so ga napadle iranske pomorske enote.
Neurje in obilne padavine nevarno ogrožajo Nemčijo
Narasli deroči Ren je v bližini Wiesbadna primoral reševalce, ki so prišli na pomoč nesrečnežem, ko so zapuščali lastna bivališča, da so se posluževali debelih vrvi.	(Telefoto AP)
BONN — Obilica padavin, ki so v preteklih dneh padle na Nemčijo, so spravile dober del ZRN v skrajno dramatičen položaj. Vse večje reke so znatno narasle, podivjana Donava je kar v treh krajih prestopila bregove in poplavila vse bližnje ravninske predele. Neverjetna sila vode je podrla tudi dva jezova v bližini Stra-ubinga, več stotin prebivalcev tega področja je moralo iz varnostnih razlogov zapustiti lastna bivališča. Hudo je tudi v bližini Regensburga, medtem ko je ves stari del mesta že popolnoma poplavljen.
Nič kaj spodbudne novice prihajajo tudi iz Porurja, kjer je Ren močno narastel in resno ogroža Kdln — le deset centimetrov namreč loči staro mestno središče od popolne poplave. Dramatično je tudi ob izlivu Maina v Ren, v bližini Mainza ter ob izlivu Mosele v Ren, v bližini Koblenza, kjer je voda preplavila vse cestne povezave.
Takih poplav v Nemčiji ne pomnijo že vrsto let, saj je Donava npr. poplavila Regensburg v daljnem letu 1840.
Zakaj enačiti Mladino z ustaši?
LJUBLJANA — Novica, ki so jo v sobotnih številkah objavili jugoslovanski časopisi, je dodobra vznemirila javnost (kar seveda ne pomeni, da so kateregakoli od časopisov zaradi tega zaplenili): na seji vojaškega sveta pri Zveznem sekretariatu za ljudsko obrambo so pisanje mladinskih časopisov v Sloveniji označili kot specialno vojno, usmerjeno v rušitev armade in Jugoslavije. Uredništva revij naj bi bila le izvršilni organi nekaterih drugih sil, ki stoje v ozadju, celotna dejavnost pa ima protirevolucionaren značaj.
Vznemirjenje je seveda razumljivo, kajti ko so nazadnje v Jugoslaviji govorili o delu države, kjer se gredo kontrarevolucijo, so tja poslali zvezni odred milice. Za povrh so v četrtek na bosanski SZDL govorili o slovenskih
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000 - din, trimesečno 17.000 - din, letno 60.000.- din, upokojenci in študentje mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000,- din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.- din, letno 75.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796622-7796688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubels 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
razmerah tako, kot da so »v tej republiki razmere še celo bolj zaostrene kot na Kosovu« — Raif Dizdarevič pa je pozval na odgovornost Jožeta Smoleta zaradi njegove izjave o tem, »da gre raje na gavge, kot da pusti«... to, da takšni napadi prihajajo iz republike, kjer bi se morali še najmanj dve leti ukvarjati predvsem sami s seboj potem, ko so z Agrokomercem skoraj potopili državo, seveda resnosti izjav ne spremeni.
Povprečnemu bralcu izraz posebna ali specialna vojna ne pove dosti, kajti o tem so doslej slišali kvečjemu na kakšnih zaprtih sestankih, kjer so razpravljali o delovanju notranjega in zunanjega sovražnika, ki hočeta spodkopati temelje države. Vede ali nevede pa nekakšne izvedenke takšne vojne občutijo tudi na lastni koži - ob seriji hudo enostranskih, pavšalnih napadov, ki kar po vrsti enačijo pisanje Mladine s slovenskim vodstvom in posredno kar s celotnim narodom. (Zaradi takšne kampanje so na včerajšnji seji protestirali Slovenci borci, ki v tovrstnih insceniranih komentarjih vidijo podpihovanje mednacionalne mržnje.)
Svojevrsten višek je omenjena specialna vojna proti slovenskemu tisku
dosegla v Ježu, kjer so na karikaturi ob topu z napisom Mladina narisali Hitlerja v slovenski noši ter v ponedeljkovi številki Politike, ki je polni dve časoisni strani posvetila Mladini in Francetu Bučarju. Glavni argument jim je glasilo ustaške emigracije Nova Hrvatska, ki se je v nekaj člankih pohvalno izrazilo o pisanju Mladine ter nekaterih slovenskih »disidentov« zlasti glede njihovih napadov na vojsko. Politika objavlja tudi faksimile naslovnice emigrantskega glasila, ki je sestavljena iz naslovnic štirih številk Mladine. To in pa pismo nekega (bojda) ustaša, ki ga je priobčila mladinska revija, je Politiki trden dokaz, da so slovenski mladinci in ustaši na enakih pozicijah, čeprav so seveda pozabili dodati, da so v Novi Hrvatski doslej vedno radi objavljali vse, kar se je slišalo kritičnega iz Jugoslavije, tudi o Agrokomercu in Mi-kuličevi izjavi glede morebitnih intervencijskih pristojnosti armade.
O tem, da v Jugoslaviji res poteka posebna vojna, najbrž ni več posebnega dvoma. Samo glede tega, kdo je v resnici v ozadju, so mnenja še silno deljena... (Z. Š)
Michigan izbral Jacksona Cuomo namesto Dukakisa?
VVASHINGTON — Sobotne primarne volitve v državi Michigan, kjer so izbirali lastnega kandidata le demokrati — republikanci so se namreč v tej državi izrekli za Busha že v januarju —, so nepričakovano popeljale na sam vrh demokratičnih izbrancev tempoltega duhovnika Jesseja Jacksona. Guverner Massachusettsa Michael Dukakis, ki je prejel v soboto le 28 odstotkov glasov, je namreč moral priznati premoč Jacksona, ki je dosegel kar 55 odstotkov glasov.
To je sprožilo v demokratičnem taboru val polemik, saj je jasno, da bi se demokratična stranka že v naprej odpovedala Reaganovemu nasledstvu, če bi izbrala Jacksona za novembrske sklepne volitve. Včeraj se je odpovedal nadaljnjemu tekmovanju tudi 47-letni poslanec iz Missourija Richard Gephardt, ki je v soboto zbral le 13 odstotkov glasov.
Včeraj je VVashington Post objavil zanimivo vest, da se v demokratičnih krogih šušlja ime priljubljenega ameriškega guvernerja italijanskega porekla Maria Cuoma, ki naj bi v primeru Jacksonove zmage nadomestil Dukakisa.
Težave Sovjetske zveze v Zakavkazju in Baltiku
MOSKVA — Sovjetske oblasti skrbi vse večja nacionalna osveščenost posameznih narodov in narodnosti Sovjetske zveze, tako da je glasnik zunanjega ministrstva Genadij Gerasimov še včeraj italijanskim dopisnikom akreditiranim v Moskvi poudaril, da so politično-upravne meje znotraj SZ nedotakljive. Gerasimov je v bistvu ponovil sklep prezidija vrhovnega sovjeta, da Gorskega Karabaha ne bodo priključili Armenski SSR, kot to zahteva večina prebivalstva te avtonomne oblasti v sklopu Azer-bajdžanske SSR.
Medtem pa je elitnim oddelkom milice in vojske uspelo vzpostaviti
mir v Erevanu in v drugih armenskih mestih. Kot poročajo Izvestija pa je ta mir poln napetosti. Uradne vesti potrjujejo tudi disidentski krogi, ki navajajo, da so oblasti aretirale voditelja zveze za samoodločbo Armenije Pamirja Aerikja-na. V Stepanakertu, središču Gorskega Karabaha, delavci že četrti dan stavkajo. Vesti pa so pomanjkljive, saj so tujim dopisnikom prepovedali dostop v Zakavkazije.
Po petkovih manifestacijah v Tallinu in Rigi pa je oblastem uspelo vzpostaviti mir tudi v obeh baltiških republikah, v Estonski in Latvijski SSR.
Vrsta zagonetnih smrti med znanstveniki v VB
LONDON — Londonska policija je pretekli petek odkrila truplo 52-letnega znanstvenika Trevora Knighta, ki je bil v službi pri znanem britanskem podjetju Marconi. To podjetje se namreč bavi z vsem, kar je v zvezi z Reaganovo vojno zvezd ter projektira vse sanjske varnostne pripomočke za člane britanske tajne službe. Znanstvenik si je po mnenju britanske policije vzel življenje v trenutku obupa, čisto drugačnega mnenja pa je predsednik sindikata znanstvenikov Hoyle, ki zahteva od vlade, da bi v najkrajšem času ponovno vzela v obravnavo tudi vse ostale zagonetne smrti nekaterih znanstvenikov.
V zadnjih letih je namreč umrlo v neverjetnih okoliščinah kar osem znanstvenikov, ki so bili v tesnem sodelovanju s podjetjem Marconi. Prva nesreča se je pripetila že leta 1982, ko je profesor in računalniški izvedenec Bowen zgrmel v prepad z lastnim avtomobilom.
Podjetje Marconi je pred nedavnim bilo v žarišču škandala o navitih fakturah, ki naj bi jih britanska vlada izplačala podjetju. O zadnjem zagonetnem umoru pa je podjetje sporočilo le to, da je bil pokojni znanstvenik član skupine, ki je projektirala daljinsko upravljane rakete.
V Nemčiji odkrili vohunsko enoto KGB
BONN — V Zvezni republiki Nemčiji so varnostni organi odkrili obveščevalno mrežo sovjetske vohunske službe KGB in aretirali šest domnevnih vohunov. Javni zvezni tožilec Kurt Rebmann, ki ni hotel posredovati imen aretirancev, je v pogovoru z novinarji dejal, da gre za »majhne ribe« ter da je policija na sledi voditeljem vohunske enote, ki so bili neposredno povezani s KGB.
Domnevni vohuni, ki so vsi razen enega državljani ZRN, naj bi med drugim posredovali Sovjetski zvezi načrte za izdelavo nove seri-
je letala »tornado«, ki je sad italijanske, nemške in britanske vojaške in industrijske kooperacije. Vest o aretacijah bi morala ostati tajna, o odkritju vohunske mreže KGB pa je v soboto na dolgo in široko poročal škandalistični dnevnik »Bild Zeitung«.
Dnevnik, ki je ponavadi o teh zadevah zelo dobro obveščen, je tudi napisal, da šteje obveščevalna enota KGB v zahodni Nemčiji najmanj petnajst aktivistov. Ne gre torej izključiti presenečenj v nadaljnjem poteku te kočljive preiskave.
Palermski karabinjerji aretirali 18 mafijcev
PALERMO - Palermski karabinjerji so včeraj aretirali kar osemnajst oseb pod obtožbo mafijskega združevanja. Med številnimi imeni gotovo izstopa 40-letni cefalujski občinski svetovalec Giuseppe Farinella, ki je med drugim tudi gospodar enega največjih turističnih kompleksov tega prikupnega sicilskega mesteca.
Karabinjerji so po šestih mesecih poizvedovanj prišli na sled mafijski družini, ki je z bombnimi atentati in ustrahovanji uspela dobiti v zakup gradnjo večjih palermskih objektov, med temi tudi odsek avtoceste Paler-mo-Messina in podvojitev železniške proge med tema dvema mestoma. Zločinska skupina je po mnenju preiskovalcev imela podporo tudi nekaterih uslužbencev javnih uprav, sestavljali pa sta jo dve podskupini. Prva je skrbela za uresničitev bombnih atentatov, druga pa je bila v tesnem sodelovanju s funkcionarji javnih uprav.
Veliko zanimanje za kredite
LJUBLJANA — V Gospodarsko zbornico Jugoslavije prihajajo vsak dan nove in nove prijave za kredit, ki ga je italijanska vlada odobrila Jugoslaviji ob januarskem obisku Branka Mikuliča, predsednika Z/S, v Rimu. Vseh prijav je že več kot 1.500 in menda še vedno prihajajo, na voljo pa je okrog 425 milijonov dolarjev.
Slabe pol milijarde dolarjev pa je treba razdeliti na tri dele, tako namreč določa »memorandum« in sicer na kredit, ki ga je italijanska vlada namenila za plačilo bilančnih težav Jugoslavije (80 milijard lir v dinarski protivrednosti) 180 milijonov dolarjev za kreditiranje izvoznih projektov in pod izjemno ugodnimi pogoji (na 20 let, s 5,5 leta odloga plačila in 1,75 odstotnimi obrestmi), pri čemer naj bi bil ta kredit kombiniran s komercialnim kreditom, katerega obrestna mera bi bila bistveno višja - 8,75 odstotka: in slednjič, 70 milijard lir nepovratnih sredstev za znanstve-
no tehnološko sodelovanje in izobraževanje.
Samo iz Slovenije je za 180 milijonov dolarjev kredita že zbranih blizu 200 ponudb iz najrazličnejših organizacij, zbir njihovih želja pa velja celo nekaj več kot je ves italijanski kredit - blizu 500 milijonov dolarjev.
Ne bi želeli napovedovati, toda če bodo ta vozel reševali v Beogradu kabinetsko, se kaj lahko zgodi, da bo ob tradicionalni počasnosti in dogovarjanju ter najrazličnejših ključih vse skupaj zvodenelo. V Beogradu sicer pripravljajo merila, ki naj bi operacionalizirali ves postopek, vendar je treba že kar zdaj povedati, da je sicer kredit ugoden, da pa je majhen in zato bi bilo najbolj prav, da ga ne bi rezali na kapitalne, velike projekte, ampak bi ga razdelili na manjše, ker lahko vsak milijon dolarjev prispeva k posodobitvi proizvodnje, (rn)
V	okviru Zlobčevih večerov na Zemonu pogovor z Milanom Kučanom
V	Sloveniji popolna enotnost pri razvijanju demokracije v Zvezi komunistov in v družbi
Na Zemonu pri Vipavi je bil v petek v okviru tako imenovanih Zlobčevih večerov pogovor z Milanom Kučanom, predsednikom predsedstva CK ZK Slovenije, ki je obravnaval temo O Zvezi komunistov med državo in gibanjem. V odgovorih na vprašanja pesnika, kulturnega delavca in podpredsednika republiške konference SZDL Slovenije Cirila Zlobca in številnih poslušalcev je Kučan pojasnil in izčrpno razčlenil najvažnejše vidike te razsežnosti sedanjega družbeno-političnega in gospodarskega trenutka v Sloveniji in Jugoslaviji. Tako je utemeljil tudi nujnost, da se gospodarstvo in država hitreje razdvojita, da se povsem sprosti tržišče ter angažira družbena, zadružna in zasebna lastnina v slovenski in jugoslovanski družbi. To bi spodbudilo motiviranost in ustvarjalnost delavcev, omogočilo normalno delovanje kapitala, vendar pa tudi povzročilo težave zaradi presežkov delavcev. Te probleme bi morali reševati v okviru socialnega programa, ki bi bil potreben na ravni Slovenije in tudi na ravni Jugoslavije.
Glede trditev, da ZK v Sloveniji ne obvladuje več razmer in da je Slovenija zaradi tega sedaj za Jugoslavijo večji problem, kot pa je Kosovo, je predsednik predsedstva CK ZK Slovenije poudaril, da ZK uresničuje dokumente, sprejete na partijskih kongresih in pri tem upošteva položaj v Sloveniji. Glede tega vlada popolna enotnost, tako v predsedstvu centralnega komiteja, kot tudi v centralnem komiteju samem. Potrebno je še naprej razvijati demokracijo v Zvezi komunistov in v družbi, ker bi vse drugo vodilo v dogmatizem. V odgovoru na neko drugo vprašanje o pritiskih, ki naj bi jih izvajali nanj, je Milan Kučan odgovoril:
»Pritiski niso tako hudi, kot morda mislite. V družbi, v kateri se zavzemamo za demokracijo, in mi se zanjo res zavzemamo, ne moremo pričakovati, da bodo vsi mislili tako, kot mislim jaz, ali kot mislimo v Sloveniji. Nikogar, ki se ne strinja z menoj, ne morem obsojati. Če jaz pričakujem od tistih, ki z mano ne soglašajo, da bodo to kulturno in strpno povedali, potem moram enako ravnati sam, ko z drugimi ne soglašam. Naučiti se moramo spoštovati načelo, da demokracija ni le za tiste, ki z menoj soglašajo, temveč je tudi za tiste, ki mislijo drugače.«
V nadaljnji razpravi je Kučan pojasnil tudi razmerje med ZK in slovensko družbo ter Jugoslovansko ljudsko armado. To v zvezi z znanimi trditvami raznih forumov in nekaterih krogov, da v Sloveniji vodijo kampanjo proti armadi. O tem je dejal tudi naslednje:
»Mi Slovenci nimamo druge armade, kot JLA. Nihče se bolj ne more počutiti odgovornega za to, kar se s to armado dogaja, kot se počutimo mi. Armada je sestavni del splošnega ljudskega odpora, koncept pa je zgrajen na ustavni pravici in odgovornosti človeka, da brani svojo domovino. Zato pa ima tudi pravico in odgovornost, da na organiziran način razpravlja o vseh vprašanjih, povezanih z utrjevanjem obrambne sposobnosti, seveda z upoštevanjem tako imenovane državne ali bojne tajne. To je legitimna pravica. Drugo pa je seveda pisanje, ki s tako razpravo nima nič skupnega. V družbi, ki želi biti demokratična, mora biti dialog o vseh družbenih vprašanjih na kulturni ravni, na način, ki ne žali udeležencev v razpravi. To je znak zrele družbe in demokracije.«
Milan Kučan je obširno govoril tudi o sedanji gospodarski krizi in o prizadevanjih, da bi se Slovenija in Jugoslavija učinkovito soočili z informacijsko družbo, ki prihaja, in to upoštevajoč tudi sedanje integracijske procese v Evropi. Slovenci se ne smemo zadovoljiti s tem, da smo v svojih uspehih nad jugoslovanskim povprečjem, kot se tudi Jugoslavija ne bi smela zadovoljevati s tem, da se v indeksu razvoja nahaja pred Albanijo. Slovenija bi se morala primerjati s Furlanijo-Julijsko krajino ali z Avstrijo in težiti k temu, da bo do leta 2000 dosegla takšno gospodarsko razvitost in raven, kot jo ima sedaj Švedska.
Odgovoril je tudi na mnenja, da Slovenija plačuje prevelik delež za napredek gospodarsko manj razvitih območij v državi, posebno zdaj, ko se tudi sama nahaja v velikih finančnih težavah. Dejal je: »Kot skupnost narodov in narodnosti mora Jugoslavija poslovati na temelju čistih računov med seboj. Šele takrat ne bo več očitkov, kdo živi na čigav račun. Očitno je, da se čistih računov vsi nekako bojijo. Mislim, da je treba pomoč manj razvitim razdržaviti in jo usmeriti v neposredno gospodarsko sodelovanje med ekonomskimi subjekti v posameznih republikah. Tam, kjer so to že storili, ni nobenih problemov. Tisti, ki pomoč dajejo, morajo imeti pravico soodločanja, za kaj se bo denar porabil. To ni poseganje v suverene pravice naroda v republiki, ki pomoč prejema. Če bo pomoč manj razvitim bolj učinkovita, bo imela od tega korist vsa Jugoslavija. To je tako kot z našimi 20 milijardami dolarjev dolga tujini. Dolg za našo državo z vsemi njenimi možnostmi in zmogljivostmi ne bi bil velik problem, če bi tujo akumulacijo pametno vložili. Žal pa smo jo v Jugoslaviji neracionalno porabili.«
Marjan Drobež
Podelili so jo v petek v Ljubljani
Prof. Bojanu Pavletiču Žagarjeva nagrada
LJUBLJANA — V okrogli dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani so v petek slovesno podelili Žagarjeve nagrade in priznanja za leto 1988. Nagrade podeljuje v spomin na Staneta Žagarja, učitelja in partizana, Izobraževalna skupnost Slovenije najzaslužnejšim pedagoškim
in andragoškim delavcem in organizacijam v Sloveniji. Letos je prejel nagrado tudi profesor Bojan Pavletič.
Pavletič je prejel nagrado z naslednjo obrazložitvijo: »Bojan Pavletič prejme Žagarjevo nagrado za uspešno kulturno in narodno delo^ vanje, ki ga uresničuje v telesnov-zgojni dejavnosti v slovenskih srednjih šolah na Tržaškem. Prof.
Pavletič je ena najvidnejših osebnosti slovenske zamejske javnosti v Italiji. Rojen je bil leta 1928 v Trstu, vendar je odraščal v Jugoslaviji, kamor se je morala umakniti njegova narodnostno zavedna slovenska družina. Takoj po vojni se 'je Bojan Pavletič vrnil v Trst in maturiral na obnovljenem slovenskem učiteljišču v Trstu. Kot učitelj telesne vzgoje na slovenskih višjih šolah v Trstu je svojo dejavnost sčasoma razširil na razvoj telesne kulture med Slovenci na Tržaškem nasploh. Tržaški Slovenci ga štejejo med utemeljitelje slovenskega zamejskega športa na Tržaškem.
Popolnoma se je posvetil uresničevanju ideje o telesni kulturi kot elementu izgrajevanja narodnostne zavesti in ljubezni do materinščine med Slovenci v Italiji in elementu povezovanja med narodi. Po njegovi zaslugi je telesna kultura oziroma združevanje šolske mladine v telesnokulturnih društvih in organizacijah postala ena pomembnejših in sodobnejših smeri udejstvovanja med slovensko skupnostjo v Italiji, s tem pa tudi eden od odločujočih socializacijskih dejavnikov pri ohranjanju narodne kulture ter močna integracijska silnica etnične skupnosti. Svoje ideje in praktične izkušnje je obdelal tudi v strokovno teoretičnih razpravah.«
Poleg Bojana Pavletiča so nagrado prejeli še Danica Cedilnik, Jože Dolinšek, Jože Filo, Ana Krajnc, Ivan Vidav in Pavla Zdovc.
Pričetek seminarja italijanskega jezika
BERNARDIN — Italijanska Unija za Istro in Reko je kljub denarnim težavam, s katerimi se spopada zadnje čase, skupaj s koprsko enoto Zavoda za šolstvo SRS in Zavoda za šolstvo z Reke ter Ljudsko univerzo iz Trsta, včeraj pripravila tradicionalni 8. seminar jezikovnega usposabljanja učiteljev italijanskega jezika kot jezika okolja v šolah s slovenskim ali hrvaškim in srbskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju.
Tako se je včeraj na Bernardinu zbralo 120 učiteljev s tukajšnjega narodnostno mešanega območja, prvič pa na njem sodeluje tudi deset učiteljev italijanščine iz tistih slovenskih šol, kjer italijanščino poučujejo kot drugi tuj jezik. Program štiridnevnega seminarja je poleg izobraževanja učiteljev italijanskega jezika na strokovnem in didaktičnem področju, sestavljen tudi tako, da jih usposablja na področju vzgoje za sožitje, oziroma na področju kulturnih, življenjskih in zgodovinskih posebnosti italijanske narodnosti in narodnostno mešanih območij. Na tokratnem seminarju, ki ga vsako leto pripravijo v drugi občini in izmenično enkrat v Sloveniji, enkrat v SR Hrvatski, bodo kot obliko dela, prvič uporabili sistem delavnice, kjer udeleženci seminarja aktivno sodelujejo in sooblikujejo program. Na kulturnem večeru, ki ga bodo pripravili v okviru 8. seminarja, pa bodo učenci šole s slovenskim učnim jezikom uprizorili igrico v italijanskem jeziku, ki jo je napisal 12-letni slovenski šolar.	Boris Šuligoj
Spetič sprejel predstavnike Zveze slovenskih izseljencev
Pred dnevi je sen. Stojan Spetič sprejel v Trstu voditelje Zveze slovenskih izseljencev iz Furlanije-Julijske krajine. Pogovorov so se udeležili predsednik Walter Drescig, ravnatelj Ferruccio Clavora in tajnik Renzo Mattelig.
Senator Spetič je seznanil sogovornike s pripravami na drugo vsedržavno konferenco o problemih izseljenstva, ki bo v Rimu konec leta. Pred tem bodo poleti in jeseni področne in celinske predkonference izseljencev in tematska srečanja. O vseh pripravah na konferenco, ki naj začrta smernice za nov pristop države k problematiki zdomskega dela na pragu sprostitve evropskega tržišča in v pogojih čedalje večje mobilnosti delovne sile v svetu vsled naglih tehnoloških sprememb, razpravlja sedaj pripravljalni odbor pri ustanovi CNEL, v katerem sodeluje tudi sen. Spetič. V svojem posegu na ustanovni seji je Spetič poudaril nujnost, da se na konferenci zagotovi udeležba tudi specifičnim interesom, ki jih izražajo manjšinske organizacije izseljenih delavcev.
Senator Spetič in voditelji Zveze izseljencev so se dogovorili o čimtesnej-šem sodelovanju, da bi problematika slovenskih zdomcev prišla v čimvečji meri do izraza.
Namesto rib ujel v mrežo veliko letalsko bombo
PIRAN Včeraj navsezgodaj je koprski ribič Elvino Sabadin s svojimi mrežami iz morskih globin privlekel nevaren plen: 250 kg težko letalsko bombo, ki se je tako zapletla v njegove mreže, da je nevarni tovor zjutraj pripeljal v piransko pristanišče. Ribaril je kakih 5 milj na odprtem od Savudrijskega rta, v mrežo pa je ujel letalsko bombo FAB-100 iz druge svetovne vojne, široko 47 cm in dolgo 135 cm, v njej pa je menda kar 150 kg eksploziva. Strokovnjaki, ki so si jo ogledali, so povedali, da je bila izredno dobro ohranjena, to pa pomeni, da ulov niti ni bil tako nedolžen. Ribiči dobro vedo, kakšni so zapleti v primeru takih najdb, zato bombe ponavadi raje spuščajo nazaj v morje. Tokrat se je tako zapletla v mrežo, da je bila potrebna strokovna pomoč, pri tem pa odločitev, kaj z njo. Tako, kot v že nekaj zadnjih primerih, so tudi tokrat nevarno najdbo odpeljali nazaj na odprto morje, na določeno mesto, ki je nekako zavarovano pred ribiškimi mrežami. To pa je, kot pravijo, na občinskem štabu za civilno zaščito, le začasna rešitev. Zdaj se z vojaškimi oblastmi in republiškim štabom za civilno zaščito dogovarjajo, da bi to področje Tržaškega zaliva podrobneje preiskali in počistili nevarne sledove minulih vojn. Aktiviranje starih bomb prav gotovo ni preprosto početje, saj je poleg na varnost potrebno misliti še na vrsto drugih stvari. Uničenje takih bomb ne sme biti preblizu obale, ker lahko stres povzroči škodo na starih hišah, podvodnim eksplozijam pa nasprotujejo tudi varovalci okolja, ker take eksplozije uničujejo življenje pod morjem. Vsi tukajšnji ribiči pa so ravno v minulih dneh prejeli navodilo koprske luške kapitanije, kako ravnati v primeru takega plena. To navodilo od ribičev terja predvsem, da poskrbijo za organiziran in strokovno nadzorovan prevoz nevarnega tovora do mesta, kjer ta tavor zdaj začasno odlagajo.
Boris Šuligoj
Seminar mladinskih organizacij
BRIXEN V tem južnotirolskem mestecu se je v soboto pričel že tradicionalni seminar mladine Evropske manjšinske skupnosti, ki bo trajal do petka. Prireditelj mednarodnega srečanja je letos mladinska organizacija Južnotirolske ljudske stranke (SVP), na njem pa sodelujejo predstavniki mladinskih političnih in kulturnih organizacij iz vse Zahodne Evrope. V Brixnu zastopajo mladinsko sekcijo Slovenske skupnosti Ivan Žerjal, Peter Rustja, Mitja Tavčar in Marjan Brecelj.
V Sesljanu razstava fotografa Luciana Kleve
Na sedežu Turistične in letoviščar-ske ustanove v Sesljanu so v nedeljo dopoldne odprli razstavo istrskega fotografa italijanske narodnosti Luciana Kleve, ki jo prireja kulturni krožek Is-tria v sodelovanju z nabrežinsko grafično šolo »Atelier«. Gosta je predstavil predsednik krožka Marino Vocci, krajše nagovore pa so imeli tudi predsednik Turistične ustanove Alvi-se Barison, član upravnega sveta Re-migio Lenarduzzi in devinsko-nabre-žinski župan Bojan Brezigar.
Pobuda sodi v program krožka Is-tria, ki namerava predstaviti širši tržaški javnosti čim večje število kulturnikov in ustvarjalcev italijanske narodnosti iz Istre. Nedeljsko otvoritev je popestril krajši koncert ansambla Istranova. Sesljanska razstava bo odprta do torka, 5. aprila, ko bo na sporedu okrogla miza o perspektivah turističnega razvoja v obmejnem prostoru.
■ V turističnem naselju Hoteli Strunjan, v katerem se nahaja, in Hotel Salinera, bodo lahko od letos dalje pristajale ladje, ki prevažajo do sto potnikov. Na obali ob plaži gradijo dok, dolg 35 metrov, z minimalno globino treh metrov.
Turistično naselje je znano po organizaciji piknikov, katerih se udeleži tudi do 1000 oseb, ki bodo to sezono do Salinere lahko prišli s turističnimi ladjami.	Zoran Vlajič
»Ne, očka.« To je povedal zelo obzirno, s prijaznim pogledom. »Nisem si premislil.« Wardu je bilo nerodno, Lionel pa se je nasmehnil. »Te stvari ne gredo po tej poti. Toda od Johna ni bilo nikogar v mojem življenju, če si mislil na to.« Obraz se mu je zresnil ob misli na izgubljeno ljubezen. Minilo je že leto in pol in še vedno ga je strahotno pogrešal. V nekem smislu mu je bilo laže, da je v Vietnamu. Ni mu bilo treba gledati krajev, kjer sta bila nekoč skupaj. To je bilo popolnoma novo življenje. Toda Ward je opazil, kako boleče je vse to zanj.
Preživeli so prijeten poldrug dan, preden so pričeli prihajati drugi. Najprej Jason in Vanessa iz New Yorka. Z letalom sta priletela v Reno in tam najela avtomobil, s katerim sta se pozno popoldne pripeljala pred hišo. Vanessa je stopila iz vozila in se pretegnila, Jason pa je pogledal naokrog, presenečen, da je vse tako lepo. Čez trato se jima je približal Lionel in Jason je osupnil. V trenutku je ugotovil, kaj je Vanin brat in vprašal se je, zakaj mu ni povedala, da je peder.
»Zdravo.« Imel je tople oči in je bil nekoliko podoben Van. »Jaz sem Lionel Thayer.«
»Jason Stuart.« Fanta sta si segla v roke in izmenjala opazke o lepoti kraja. Pogled na jezero je bil res čudovit in trenutek pozneje sta prišla s plaže Faye in Ward, oblečena v kopalne obleke. Ward je nosil ribiško palico brez vidnih rezultatrov ribolova, Faye pa, oblečena v enodelno kopalno obleko, ki je poudarjala njeno še vedno lepo postavo, ga je neusmiljeno dražila vso pot. Jasonu je takoj postalo jasno, kje je bila prava podobnost. Lionel je bil natanko takšen kot Faye. In čeprav Jason tega ne bi nikoli priznal Vanessi, je srečanje z njo naredilo nanj velik vtis. Bila je lepa in inteligentna in v njenih očeh so se kresale nove zamisli. Imela je globok, čuten glas in je spravljala vse v smeh. Pogovarjali so se pozno v noč in njemu se je zdela ena najbolj zanimivih žensk, kar jih je bil videl v svojem življenju. Povpraševala je po njegovem doktoratu, njegovih načrtih, idejah in nenadoma je ugotovil, da je moralo biti strašansko težko odraščati ob njej. Bila je tako sakramensko lepa in tako pametna, da se ni mogel nihče kosati z njo, in posvetilo se mu je, zakaj je Vanessa tako mirna in ponižna, njena dvojčica pa tako divja. Van se je odločila, da sploh ne bo tekmovala z materjo ter da bo raje mirno živela svoje življenje, Val pa se je še vedno borila za vsak pedenj svoje poti, čeprav na način, s katerim prav gotovo ni mogla zmagati. Trudila se je, da bi bila sijajnejša, lepša, poskušala je prekositi mater v njeni lastni igri, pri tem pa je lehko samo izgubila. Lionel se je tudi posvetil filmu, vendar v povsem drugačni smeri. Jasona je mučila radovednost, kakšna sta zadnja dva člana družine. Prvi je prišel Greg, ki je neprestano govoril o nogometu, pivu in dekletih. Njegova prisot-
nost v sobi je bila skoraj utrujajoča, toda Jason je opazil, kako se Wardu vsakokrat, ko spregovori z njim, zasvetijo oči. To je bil njegov oboževani sin, njegov junak in pravi fant. In Jason je lahko šele začel slutiti, kakšne muke je moral skoraj vse življenje prestajati Lionel. Prvi dan je enkrat ali dvakrat poskusil govoriti z Gregom, vendar mu ni imel kaj reči, fant pa je bil z mislimi očitno vedno pri drugih stvareh.
»Ne, očka.« To je povedal zelo obzirno, s prijaznim pogledom. »Nisem si premislil.« Wardu je bilo nerodno, Lionel pa se je nasmehnil. »Te stvari ne gredo po tej poti. Toda od Johna ni bilo nikogar v mojem življenju, če si mislil na to.« Obraz se mu je zresnil ob misli na izgubljeno ljubezen. Minilo je že leto in pol in še vedno ga je strahotno pogrešal. V nekem smislu mu je bilo laže, da je v Vietnamu. Ni mu bilo treba gledati krajev, kjer sta bila nekoč skupaj. To je bilo popolnoma novo življenje. Toda Ward je opazil, kako boleče je vse to zanj.
Preživeli so prijeten poldrug dan, preden so pričeli prihajati drugi. Najprej Jason in Vanessa iz New Yorka. Z letalom sta priletela v Reno in tam najela avtomobil, s katerim sta se pozno popoldne pripeljala pred hišo. Vanessa je stopila iz vozila in se pretegnila, Jason pa je pogledal naokrog, presenečen, da je vse tako lepo. Čez trato se jima je približal Lionel in Jason je osupnil. V trenutku je ugotovil, kaj je Vanin brat in vprašal se je, zakaj mu ni povedala, da je peder.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Z zadnje seje na Občini v Dolini
Zavidljiv obračun lanskega poslovanja CRT
Soglasen poziv De Miti glede globalne zaščite
Tržaška hranilnica že prilagaja svoje strukture zahtevam leta 1992
Dolinski občinski svet je na svoji zadnji seji pretekli petek obravnaval vrsto običajnih upravnih sklepov, med katerimi velja omeniti imenovanje preglednikov računov za finančno leto 1988, razširitev in preureditev srenjske hiše v Gročani, okrepitev vodne napeljave v Ricmanjih, imenovanje občinskih zastopnikov v pripravljalni odbor za 7. izvedbo Kmetijskih dnevov in pooblastilo županu Edvinu Švabu (ki je v uvodnem delu seje obširno poročal o delovanju uprave, zlasti v zvezi s prizadevanji za čimprejšnjo raztegnitev plinskega omrežja na dolinsko občino in z deli za dopolnitev grezničnega omrežja), da zaprosi Sklad za Trst za finančna sredstva za razna javna dela.
Najpomembnejši politični akt petkove seje je bil pa prav gotovo soglasni sklep, s katerim je skupščina Občine Dolina naslovila poverjenemu predsedniku vlade Ciriacu De Miti (in v vednost predsednikom republike, senata, poslanske zbornice, Združenja italijanskih občin, Zveze za krajevne avtonomije, Vsedržavnega združenja partizanov Italije, deželne vlade Fur-lanije-Julijske krajine ter deželnim parlamentarcem) naslednjo resolucijo, ki so jo podpisali vsi načelniki svetovalskih skupin: »Občinski svet Občine Dolina vas hoče, ob sprejemu odgovornosti predsednika vlade, soglasno opozoriti na odprto in nerešeno vprašanje zaščite slovenske narodne
skupnosti v Italiji. Za nas, ki smo dosledni tolmači črke in duha naše demokratične ustave ter zavzeti zagovorniki miru in aktivnega sožitja med ljudmi, je dolgoletno obljubljanje in odlašanje primerne rešitve omenjene zaščite ob upoštevanju določil ustave nerazumljivo in nedopustno. V tem trenutku je v parlamentu več zakonskih osnutkov, ki so lahko koristna osnova za oblikovanje in sprejem dokončnega zakona. Vas, gospod predsednik in druge ugledne in vplivne osebnosti italijanskega naroda pozivamo, da obravnavano vprašanje dobi primeren poudarek že v programski izjavi vlade. V pričakovanju vaše politične, državniške in človeške tenkočutnosti bomo sledili nadaljnjim dogodkom.«
Prav tako soglasno je dolinski občinski svet nato izglasoval še resolucijo, s katero je v bistvu odobril deželno konvencijo o miru. Izhajajoč iz ugotovitve, da obstaja v svetu še več vojnih žarišč in da vladajo zlasti v državah v razvoju nemogoče razmere, zaradi katerih umira za lakoto in pomanjkanjem še na milijone ljudi, zlasti, otrok, se resolucija zavzema za spodbujanje kulture miru in sodelovanja prek šolskih struktur, za konkretno izvajanje deželnega zakona o miru, za nov državni zakon, ki naj omejuje trgovino z orožjem, za zmanjšanje vojaških služnosti ter za druge ustrezne ukrepe.
Kljub občutnemu popuščanju poslovnega in gospodarskega trenda in kljub novim kreditnim omejitvam, za katere se je opredelila Banca dltalia med letom 1987, je Tržaška hranilnica (Cassa di Risparmio di Trieste) zaključila lansko poslovno leto z rezultati, ki v ničemer ne zaostajajo za rezultati »izjemnega« leta 1986. Poslovno leto se je zaključilo s čistim dobičkom 10.185 milijonov lir, kar predstavlja povečanje za 150% v primeri z letom 1986. Hranilnica je nadalje med letom 1987 še okrepila svoje storitve v korist klienteli — zasebnikom, podjetjem in javnim upravam — razširila svojo teritorialno prisotnost, povečala število zaposlenih in nadaljevala svojo politiko vztrajnega odpiranja novih okenc tudi na območjih zunaj svojega tradicionalnega dometa, kar ji med drugim zagotavlja postopno utrjevanje tudi v vidu sprostitve bančnega tržišča v združeni Evropi, predvidenega — kot znano za leto 1992.
Bilančne uspehe lanskega poslovanja sta včeraj na tradicionalni tiskovni konferenci predstavnikom javnih občil posredovala predsednik hranilnice odv. Aldo Terpin in generalni ravnatelj ustanove dr. Renzo Piccini. Terpin je podal predvsem razvojno sliko banke ter med drugim poudaril, da ima danes pri Tržaški hranilnici tekoči račun več kot 50 tisoč klientov, to je skoraj vsak četrti meščan. V okvir razvojnega programa spada še zlasti namera hranilnice, da bo prihodnji mesec odprla novo okence na Elizejskih poljanah v Trstu, kmalu potem pa nove agencije v Vidmu ter v Trevisu in Benetkah. Pred dnevi pa ji je po lanskem odprtju nove agencije v Buttriu končno uspelo odpreti predstavništvo v Milanu, se pravi v samem središču italijanskega poslovnega življenja, kjer bo hranilnica lahko ugodno vlagala svoja razpoložljiva finančna sredstva. Predsednik Terpin je v svojem posegu dodal še informacijo, da bo hranilnica v kratkem spremenila svoj statut, in to v smislu, da bodo po novem njeni klienti lahko podpisali tudi participacijske deleže glavnice, kar pomeni, da bodo lahko tudi soodločali o vodenju in upravljanju zavoda, saj bodo v upravnem svetu in v nadzornem odboru banke sedeli tudi
njihovi zastopniki. Predsednik tudi ni mogel prikriti svojega zadovoljstva ob posredovanju vesti, da je specializirana družba, kateri so prav v vidu napovedanih statutnih sprememb izročili v strokovno analizo lansko bilanco, izjavila, da je Tržaška hranilnica najbolje upravljana hranilnica izmed tistih, ki jih je omenjena družba doslej pregledala, in da je njen urad za upravljanje lastnih in zaupanih vrednotnic v lanskem letu dosegel najvišji poprečni donos v Italiji.
Generalni ravnatelj Piccini pa je na konferenci nanizal predvsem podatke, iz katerih je razviden razvoj lanskega poslovanja. Tako naj iz njegovih izvajanj zabeležimo, da so premoženjski skladi hranilnice do konca lanskega leta dosegli vrednost 173 milijard lir in da je skupna vrednost vlog, nabranih pri zasebnikih in podjetjih, v letu 1987 napredovala za 10% in presegla 1.600 milijard lir. Kljub manjšemu prilivu iz javnih (predvsem deželnih) skladov. je skupna vrednost upravljanih sredstev presegla 2.200 milijard lir. Čeprav je Banca dltalia, kot rečeno v začetku, omejila kreditni plafon, so naložbe lani naraste za 8% in dosegle 630 milijard lir. Posebno ugodne rezultate je dalo lani področje kmetijskega kreditiranja.
Tržaška hranilnica je lani povečala svoje delovanje tudi v odnosu do tujine — je še pristavil ravnatelj Piccini: vsled povečanega poslovanja po avtonomnih računih s sosednimi območji Jugoslavije se je število ustreznih operacij, ki jih je opravila hranilnica, povečalo za 70% v primeri z letom 1986, vrednost operacij, opravljenih v korist uvozno-izvoz-nega prometa po generalnem računu, pa je napredovala za 10%. In še informacija o številu zaposlenih: pri Tržaški hranilnici so konec lanskega leta delali 804 uradniki (konec leta 1986 jih je bilo 744), od tega 718 v njenih kreditnih oddelkih in 86 v izterjevalnicah (med zaposlenimi je tudi 119 mladih, nameščenih v zadnjih mesecih na podlagi tako imenovanih pogodb za strokovno usposabljanje ob delu).
ELIO FORNAZARIČ
Sindikat kovinarjev nasprotuje preselitvi konzorcija Cartubi
Obrtniški konzorcij Cartubi bo v prihodnjih dneh verjetno med osrednjimi temami sindikalnih in gospodarskih dogovorov. Vodstvo tega velikega obrtniškega podjetja, ki zaposluje 120 delavcev, je že februarja sklicalo tiskovno konferenco, s katero je želelo seznaniti javnost o odločitvi Avtonomne pristaniške ustanove, da mu ne obnovi, najemninske pogodbe. Cartubi ima namreč svoje delavnice na pomolu Fratelli Bandiera, ki spada pod pristaniško upravo, v neposredni bližini pa naj bi v prihodnje uredili turistično pristanišče. Cartubi bi se zato moral odseliti do srede aprila. Vodstvo Pristaniške ustanove je pred časom predlagalo, naj bi se delavnice Cartubi preselile na zapuščeno zemljišče bivše oljarne Gaslini, kar je odprlo sporno vprašanje o kritju stroškov za selitev. Po mnenju predstavnikov konzorcija naj bi preselitev stala približno 39 milijard lir, ki jih sami ne morejo kriti, Dežela pa je s svoje strani dejala, da ne more enemu samemu podjetju odšteti tolikšne vsote.
Včeraj so tiskovno konferenco oklicali sindikati kovinarjev FIM, FIOM, UILM in povedali svoje stališče. Udeležili so se je med drugim tudi parlamentarca Camber in Agnelli, župan Staffieri in požupan Seghene, ki sta bila v dvojni vlogi upraviteljev in političnih predstavnikov. Prisoten je bil tudi Giorgio Canciani (KPI) kot član upravnega sveta Avtonomne pristaniške ustanove. Agnelli je naštel vse posege in vprašanja, ki jih je že lani predočil pristojnim državnim telesom, vendar žal brez otipljivih odgovorov in odzivov. Uvodno poročilo je v imenu vseh treh sindikalnih organizacij imel sindikalist FIOM Gasivoda, ki je povedal, da se konzorcij Cartubi že deset let spopada s problemom ustreznih prostorov. Podjetje je med najuspešnejšimi zasebnimi delavnicami v Trstu, z visoko specializacijo njegovih delavcev so seznanjeni tudi prestižni komitenti v državi in tujini, letno pa opravi tudi za 5 milijard lir del. Doslej še ni
zaprosilo za nobeno javno posojilo, njegovo vodstvo pa že načrtuje, da bi povečalo število zaposlenih na 200 delavcev. Podjetje torej, ki bi prav lahko bilo za zgled vsem krajevnim podjetnikom, nenazadnje pa bi lahko v prihodnje vsaj za silo skrajšalo seznam brezposelnih. Vsi govorniki, ki so posegli v razpravo, so se strinjali z dejstvom, da mora Cartubi ostati tam, kjer je, vsaj dokler ne bo izdelan podroben načrt o turističnem pristanišču. Sindikat zato zahteva, naj bi začeli problem obravnavati na najbolj ustrezen način in naj bi zanj čimprej našli primerno rešitev. Za to pa seveda ne bi bile potrebne astronomske vsote, dovolj bi bilo priti do sprejemljivega dogovora med zainteresiranimi stranmi. Predpogoj za to pa je, da Pristaniška ustanova konzorciju podaljša najemninsko pogodbo za srednjeročno ali v najboljšem primeru dolgoročno obdobje.
Poleg osnovnega problema ustrezne lokacije pa so se v preteklih tednih pojavile tudi neuradne, zato pa nič manj zaskrbljujoče vesti, da ' običajni neznanci" načrtno ustvarjajo polemiko med Cartubi in arzenalom ATSM. Konzorcij Cartubi naj bi namreč s posodobitvijo delavnic in z razširitvijo dejavnosti resno ogrožal že itak pičla delovna naročila arzenala. O tem so govorili tako sindikalisti kot predstavnik tovarniškega sveta ATSM. Dejali so, da nima nihče namena segati v sosedov zelnik, zlasti ne v času, ko postaja zaposlitvena raven na Tržaškem vse bolj kritična, gospodarska politika pa vse manj učinkovita. »Vsako bojazen o škodljivi konkurenci je treba torej odmisliti,« je potrdil tudi sindikalist Cartubi Galante in nadaljeval, da se ni dobro zanesti niti na obljube in solidarnostne besede še tako uglednih politikov. Sindikalist CISL Pompeo Tria pa je še pristavil, da bo sindikat podprl zahteve delavcev Cartubi v vseh sprejemljivih oblikah, (mi)
S predavanja v Krožku Miani
Neustrezna zakonodaja ovira uspešno presajanje organov
»Presajanje organov: zakonodaja in položaj v Italiji« je bil naslov predavanja, ki ga je pretekli petek priredil Krožek Miani v Časnikarskem krožku. Izredno aktualna tema, ki odpira raznovrstna etična in zakonodajna vprašanja, je privabila številno občinstvo, ki je z zanimanjem sledilo izvajanjem primarija kardiokirurškega oddelka videmske bolnišnice Angela Meriggi-ja (bil je med prvimi v Italiji, ki je novembra 1985 presadil človeško srce) in predsednika tržaške sekcije Združenja darovalcev organov Fabia Degio-vannija. Ta je uvodoma orisal pomanjkljivosti in nedoslednosti italijanske zakonodaje v zvezi s presajanjem organov, kakršna je na primer ta, da človek ne more dati dovoljenja za posmrtno presaditev svojih organov, dokler je živ. Poudaril je tudi, da kljub številnim v parlamentu vloženim zakonskim predlogom že več kot deset let čakajo na novo zakonodajo, ki bi ustrezala evropskim normam.
Nato je Meriggi orisal zgodovino presajanja organov (od leta 1955, ko so v Franciji in ZDA istočasno opravili prvo presaditev ledvic) ter opozoril, da so doslej opravili v svetu več kot 150 tisoč presaditev ledvic, 5 tisoč presaditev srca in skoraj tisoč presaditev trebušne slinavke. Velik korak naprej je leta 1980 pomenilo odkritje zdravi-
la, ki je z okrepitvijo imunološkega sistema pripomoglo k uspešnemu izidu operacije. Število bolnikov, ki so za eno leto preživeli presaditev, se je znatno zvišalo: od 15 oziroma 20 odstotkov do 80 odstotkov.
Meriggi je poudaril, da je presajanje organov izredna terapija, ki jo opravijo le pri bolnikih, ki bi bili sicer obsojeni na smrt, in da organe vzamejo le tistim mladim bolnikom, ki so klinično že mrtvi. Meriggi pa je tudi obsodil današnjo »razsipnost« z organi: zaradi pomanjkanja ustreznih struktur in zakonov so namreč številni bolniki, ki bi z novim organom ozdraveli, obsojeni na smrt. Na ta način pa je odprl najbolj žgoče vprašanje, in sicer etično vprašanje. Po njegovem so tu vsakršni moralni pomisleki odveč. Včasih so se zdravniki bali navidezne smrti, danes pa je po njegovih besedah problem čisto obraten: zdravniki se prevečkrat borijo le za ohranjevanje navideznega življenja, ki ga omogoča tehnologija, namesto da bi svoja prizadevanja preusmerili v reševanje drugih človeških življenj. Opozoril je, da je lani v Italiji umrlo 100 ljudi, ki je čakalo na presaditev. »Ali ni to z etičnega vidika enako, kot če ne bi nudili pomoči?« se je vprašal Meriggi in zaključil, da na ta način pustimo umreti dve osebi namesto ene.
Z ladjo Slavija ob dalmatinski obali
V nedeljo na reviji Pesem mladih
Vrnitev izletnikov s potovanja po sledeh prekomorskih brigad
V nedeljo dopoldne se je 240 izletnikov srečno vrnilo s štiridnevnega križarjenja po Dalmaciji, po poteh prekomorskih brigad. Izlet, ki sta ga organizirala TPPZ P. Tomažič in sekcija VZPI-ANPI Bidovec, Marušič, Miloš, Valenčič, ob sodelovanju občinskega odbora prekomorcev pri ZZB NOV iz Pirana, je imel rekreativni značaj. Glavni namen izleta pa je bil obisk krajev, kjer so v času osvobodilnega boja potekale borbe prekomorskih brigad proti okupatorju, utrjevanje prijateljskih vezi med preživelimi borci iz sosednih držav in obuditev spominov na tiste čase in na vse, ki so tedaj dali svoje življenje. Hkrati pa je to bila priložnost, da so se mladi udeleženci izleta povezali s preteklostjo in spoznali ideale, ki so vodili borce v njihovem boju, in sicer mir, svobodo, demokracijo in enakopravnost vseh, velikih in malih narodov.
Izletniki so se preteklo sredo z ladjo Slavija odpeljali proti Boki Kotorski, kjer so obiskali Kotor, Cetinje, Ulcinj in Budvo; na otoku Visu je imel partizanski zbor v dvorani Kulturnega doma celovečerni koncert, ki je izredno lepo uspel ter so se ga poleg številnega občinstva udeležili predstavniki lokalnih občinskih, borčevskih in vojaških oblasti. Izletniki so si ogledali še Šibenik, slapove Krke in Zadar.
Potovanje je poteklo v prijetnem tovariškem vzdušju, v veliko zadovoljstvo organizatorjev, pa tudi udeležencev. O izletu in doživetjih bomo v našem dnevniku še poročali.
Rojstvo tržaškega Bonaventure
»Operazione Bonaventura« se posrečeno in pomenljivo imenuje pobuda, ki jo bodo danes ob 17.30 predstavili v Časnikarskem krožku. Tako kot junak posrečenih stripov Sergia Tofana tudi tržaški Bonaventura zbira milijone v dobre namene. Skupina znanih kulturnih in političnih delavcev se je namreč zbrala v pripravljalni odbor za ustanovitev zadruge ali družbe, ki bi s prispevki članov kupila večnamenski prostor za gledališče, film, razstave, predavanja, koncerte in vse tiste kulturne pobude, ki trenutno ne najdejo ustreznega prostora v že obstoječih in zastarelih tržaških kulturnih strukturah. Na današnji tiskovni konferenci bodo pobudniki tega modernega Bonaventure pozvali prijatelje, izobražence, gospodarske in druge ustanove, naj podprejo njihova prizadevanja za ustanovitev sodobnega kulturnega središča, v katerem ne bi bilo prostora za obujanje preteklosti, pač pa za gradnjo nove kulturne podobe našega mesta.
Navdušen nastop malih pevcev
Slovenski kulturni dom so v nedeljo popoldne napolnili zvonki otroški glasovi. Na sporedu je bila namreč ljubka in priljubljena glasbena prireditev Pesem mladih, ki jo je že osem-najstič priredila Zveza cerkvenih pevskih zborov. Številnost in navdušenje malih pevcev sta tudi na letošnji zborovski reviji dokazali, da zanimanje za ljudsko glasbeno izročilo še ni zamrlo.
Uvodno misel je na nedeljskem pevskem srečanju podala Majda Legi-ša, ki je izrazila prepričanje, da so takšna pevska srečanja potrebna in koristna, posebno zato, ker učitelji posvečajo vse premalo časa slovenskemu petju. Če izvzamemo maloštevilne ure glasbene vzgoje, so otroci v glav-
nem prepuščeni sami sebi. Njihov okus izoblikuje italijanska glasbena moda. Prav zato je treba še posebej pohvaliti starše, ki žrtvujejo tedensko nekaj ur dragocenega časa, da omogočijo svojim otrokom sodelovanje pri slovenskih pevskih zborih. Brez njih ne bi bilo mogoče organizirati zborovske revije Pesem mladih.
Glasbeni del nedeljske prireditve se je pričel z nastopom zborčka Kresnice od Sv. Ivana, edine pevske skupine iz mestnega središča na letošnji Pesmi mladih. Pod vodstvom dirigentke sestre Karmen Koren so mali pevci dokazali, da zmorejo marsikaj. Toliko bolj številni so bili zbori iz vzhodnih in zahodnih kraških vasi, od Mač-
kolj in Doline, pa vse do Devina. Drugi je bil na vrsti otroški zbor Zvonček z Repentabra s svojim dirigentom Tonetom Bedenčičem. Nato so na odrske deske stopili še naslednji otroški zborčki: V. Vodnik iz Doline (vodi ga Suzana Žerjal), Slovenski šopek iz Mačkolj (dirigentka je Ljuba Smot-lak), Ladja iz Devina (pod vodstvom Olge Tavčar), kvalitetno pa je prvi del zborovskega koncerta zaključil otroški zbor Vesela pomlad z Opčin s svojim dirigentom Francem Pohajačem.
V drugem delu so prvi nastopili otroci zbora Slomšek iz Bazovice, ki ga vodi Andrej Pegan, nato pa je bil na vrsti dober nastop zbora Vigred iz Šempolaja (vodi ga Rosanda Kralj). Na oder so potem stopili že nekoliko »večji« otroci, člani zbora iz Sv. Križa, pod vodstvom sestre Angeline Štre-benc. Dobro se je na letošnji reviji Pesem mladih izkazal mladinski zbor Fran Venturini od Domja (dirigentka je Suzana Žerjal), zadnje pa so izzvenele pesmi v izvedbi mladinskega zbora Zvonček z Repentabra pod vod-stom Toneta Bedenčiča.
Napovedovalec Janez Beličič, ki je predstavljal spored in izvajalce, je ob koncu napovedal najbolj težko pričakovano točko večera. Otroci vseh nastopajočih zborov so se združili v en sam veliki zbor. Ob glasbeni spremljavi harmonikarskega orkestra Sin-thesyis 4 so pod vodstom Klavdija Furlana združili svoje čiste otroške glasove v skupni pesmi Primorski slavčki, napisani za to priložnost, (hj)
Pokrajinski ravnatelj poštne uprave po ukrepu pretorja Reinottija
Carbone: »Pričakujem novih navodil«
Zavračanje pisem s slovenskim naslovom je protizakonito
»O ukrepu pretorja Reinottija uradno nisem obveščen in zato ne morem dajati ne izjav ne komentarjev.« S temi besedami nas je včeraj sprejel pokrajinski ravnatelj poštne uprave Vincenzo Carbone, ki formalnega obvestila o ukrepu resda še ni prejel, a ga vseeno — kot se je izkazalo v pogovoru prav dobro pozna. Še posebno tisti del odloka, v katerem Pier Valerio Reinotti ugotavlja, da je poštna uradnica, katero je profesor Samo Pahor proti koncu lanskega leta prijavil, češ da ni hotela sprejeti priporočenega pisma s slovensko napisanim naslovom, popolnoma nedolžna, saj se je le pokorila Carbonejevi okrožnici, ki je uslužbencem prepovedovala, da bi »sprejemali pošiljke v tujem jeziku«. Glede Carbonejeve odgovornosti pa Reinotti v obrazložitvi svojega sklepa ugotavlja, da pomilostitev iz leta 1986 onemogoča uvedbo sodnega postopka proti ravnatelju (okrožnica je namreč iz leta 1985), da pa je teoretično možna na osnovi čl. 51/11 kazenskega zakonika. Kot nam je obrazložil pretor, to pomeni, da je odslej vsakršno zavračanje slovenskih pisem kršenje zakona in da bi v tem primeru Carbone lahko bil obtožen nespoštovanja uradnih predpisov.
»Moj položaj je res kočljiv, toda poudariti moram, da sem okrožnico izdal na osnovi določil centralnega ravnateljstva. Moja vloga je izvršna, zato pričakujem nova navodila. Do takrat bo vse po starem. Kako naj umaknem
okrožnico na lastno odgovornost? Kaj pa v primeru, da poštno ministrstvo ne sprejme pretorjevega sklepa?« Vincenzo Carbone se je kot riba izmikal konkretnim vprašanjem in ni hotel povedati, katera so navodila, ki so mu narekovala okrožnico. »To so interne zadeve, kako si lahko predstavljate, da bi jih javni funkcionar dajal v javnost?« Tudi ko smo ga vprašali, zakaj je na glavni pošti dal odstraniti dvojezične sindikalne lepake, se je raje izmotal z vzklikom: »Pustimo to, pustimo to, takrat so bile drugačne razmere in je bilo tako treba!« Skratka, pokrajinski ravnatelj poštne uprave je bil neoprijemljiv in na dlani je bilo, da je v hudih škripcih.
Toda povrnimo se k Reinottijevem ukrepu z dne 25. marca letos. V njem pretor ugotavlja, da poštni pravilnik, ki ga je uzakonil odlok št. 655 z dne 29. maja 1982 določa v petem odstavku člena 28 le to, da morajo biti naslovi napisani z latinskimi črkami. To edino omejitev imajo tudi mednarodni dogovori, ki jih je Italija sprejela na 19. kongresu Svetovne poštne zveze v Hamburgu (27. 7. 1984) in uzakonila z vladnim dekretom 7. marca 1987. V členu 113, kjer so določene značilnosti, ki jih morajo imeti naslovi, tudi ni omenjena nujnost, da morajo biti v jeziku države, kamor pošiljatelj želi dostaviti pismo. V posebni noti sedmega odstavka izvirnega besedila konvecije (note niso vnesli v uradni tekst, a je
ravno tako pomenljiva) se države podpisnice celo obvezujejo, da se bodo »zavzele za dostavo tudi tistih pošiljk, na katerih bi naslov ne ustrezal uradnemu nazivu«. Na osnovi teh veljavnih zakonskih določil je torej Reinotti mnenja, da je Carbonejeva okrožnica v nasprotju z zakonom, saj vnaša omejitve, za katere Reinotti resno dvomi, da bi bile v pristojnosti pokrajinskega ravnatelja javne poštne službe. Iz teh ugotovitev sledita dve spoznanji: uradnica je le izpoljnjevala določila nadrejenega, nadrejeni pa ne more biti kaznovan, ker je okrožnico izdal pred amnestijo.
»Profesor Samo Pahor je tokrat imel prav,« je komentiral pretor Reinotti. »Zakonska določila so jasna in vsakdo ima pravico, da odda pismo v kateremkoli jeziku, le da je naslov napisan z latinskimi črkami. Drugo vprašanje pa je, kako je z dostavo. To je v pristojnosti poštne uprave, ki mora pač po svojim močeh poskrbeti, da pisma redno dostavlja. Seveda, če uslužbenci ne poznajo slovenskega naziva za neko vas, bodo težave. Toda mislim, da se vse lahko uredi z dobro voljo. Vse decentralizirane uprave in ustanove se moramo ukvarjati z nelahkim poslom: polniti moramo praznine, ki jih ustvarja neizpolnjevanje sporazumov in dogovorov. Pritiski, zaradi katerih parlament in vlada ne izpolnjujeta svojih nalog, so seveda politične in nacionalne narave, to pa velja za vsa področja, in ne le za manjšinska
vprašanja. Obstoječe norme pa je vendarle treba spoštovati, še posebno takrat, ko obstajajo pogoji za njihovo uresničevanje. Tako se dogaja na primer na tržaškem sodišču, kateremu je ministrstvo priskrbelo slovenskega prevajalca. Kako pa bi reagirali na sodišču ali na pošti v Milanu, si ne morem predstavljati.«
Kako bi reagirali v Milanu na slovensko napisano ovojnico tudi mi ne vemo, vemo pa, da v tržaških poštnih uradih ne bi smelo več biti dvomov. Na nas je sedaj, če bomo to nanovo pridobljeno pravico znali primerno upoštevati in jo učinkovito uresničiti.
N. F.
Danes SSk predstavi svoj zakonski osnutek
Na sedežu Slovenske skupnosti v Ul. Macchiavelli bo danes ob 11. uri tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavili nov zakonski osnutek za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Osnutek je SSk pred dnevi vložila v senatu, in sicer s pomočjo parlamentarcev iz mešane skupine, v kateri so tudi predstavniki nekaterih manjšinskih strank.
Spet razprtije v koaliciji ki upravlja tržaško Občino
Kljub neštetim »preverjanjem«, ki so si sledila dejansko od same umestitve Staffierijevega občinskega odbora pa do pred nekaj tedni, so vode med strankami, ki podpirajo občinski izvršni organ še vedno razburkane. To se je videlo tudi na zadnji seji tržaškega občinskega sveta, na kateri so zlasti demokristjani spet pokazali, da jih zavezništvo z Listo za Trst utesnjuje v podrejen položaj, iz katerega se hočejo na vsak način osvoboditi. Pokrajinski tajnik Krščanske demokracije Tripani je namreč med svojim nastopom med proračunsko razpravo odločno dal duška nerazpoloženosti svoje stranke do od vsega začetka svojeglavega vodenja uprave, ki se ga poslužuje Staffieri.
Očital mu je protagonizem in zlorabljanje županskega mesta v korist Liste za Trst, neizvajanje dogovorjenih programov, nekolegialnost v delovanju občinskega odbora, pri čemer naj bi prekršil zadnji dogovor med tajniki strank koalicije KD-LpT-PSI-PRI-PSDI o »direktoriju« odbornikov, ki naj bi dejansko vodil občinsko upravo. Še zlasti je Tripani opozoril na demagoško prisotnost Staffierija na nedavnih velikih demonstracijah delavcev škedenjske železarne AIT, češ da se je obnašal kot da bi pripadal opoziciji, ne pa kot predsednik občinske skupščine, ki je bila le dan prej izglasovala soglasno resolucijo o tem perečem problemu. Zelo ostra kritika torej, ki pušča odprto vprašanje, ali bodo demokristjani, čeprav so del upravne večine, sploh glasovali za občinski proračun.
Tripanijev oster nastop je nemalo presenetil »zaveznike«, predvsem socialiste in listarje. Socialistični podžupan Seghene je dejal, da je »tajnik
Krščanske demokracije govoril, kot bi njegova stranka ne bila v večini«, skrajno desničarski lis-tar Gambassini pa je enostavno izzval Krščansko demokracijo na volilni boj za relativno večino na junijskih občinskih volitvah, pri čemer naj bi se dokončno pokazalo, ali bo moral župan pripasti Listi za Trst ali Krščanski demokraciji. Polemičen do Tripanijevega posega je bil tudi načelnik socialistične svetovalske skupine D'Amore.
V razpravo je v petek poseglo še več svetovalcev večine in opozicije, med katerimi je bil tudi zastopnik Tržaškega gibanja Parovel, kj je vložil kar 41 resolucij k proračunu. Te zadevajo vsa področja delovanja občinske uprave, od skrbstva, varstva okolja, kulture, urbanistike, osebja, do ureditve vprašanj Romov in zaščite slovenske narodnostne skupnosti (resolucijo o nujnosti globalne zaščite je vložila tudi komunistična svetovalska skupina). Omeniti je treba zlasti zelo kritična posega komunistov Monfalcona in Folija ter nastop socialističnega odbornika Jagodica, ki je po eni strani pohvalil relativne uspehe uprave na področju javnih del (zlasti kar zadeva splošno ureditev grezničnega omrežja in velike cestne povezave), po drugi pa je izrekel več pomislekov glede zavzetosti Občine za potrebe kraških naselij. Pri tem je poudaril, da bo o dokončni lokaciji svetlobnega sinhrotrona na območju T8 pri Bazovici potrebno še temeljito razpravljati. Jagodic se je tudi zavzel za dogovarjanje med strankami za konkretno rešitev vprašanja zaščite slovenske narodnostne skupnosti, pri čemer morajo vsi pokazati treznost in dobro voljo.
PSI o političnem položaju v občini Devin-Nabrežina
Pretekli teden je zasedal odbor sekcije Socialistične stranke Italije za občino Devin-Nabrežina, ki je razpravljal o krajevnem političnem položaju. Nejasna večina, ki je dovolila ponovno izvolitev predstavnika Slovenske skupnosti za župana, dokazuje dve nesporni resnici: kot prvo, izpričuje izgovor predstavnikov Slovenske skupnosti in Krščanske demokracije glede domnevnega namena Socialistične stranke Italije, da bi izstopila iz zavezništva. Res je, da se je Socialistična stranka Italije vedno zavzemala neuklonljivo pozicijo glede spoštovanja svojčas podpisanih dogovorov, vendar je bil to samo začetek odprtosti do obravnave nastalih problemov. Kot drugo: z izključitvijo PSI iz večine, in to na temelju nekega netaktnega programskega dokumenta, se jasno dokazuje protisocialistični predsodek dveh bivših partnerjev: PSI je v teku pogajanj vedno dokazovala svoj čut odgovornosti glede glasovanja o proračunu. Bila je vedno razpoložljiva, če bi župan javno sprejel podpisane dogovore. Vendar se to ni zgodilo. Na vsak način se ni hotelo spoštovati tistih dogovorov, ki so predvidevali izvolitev socialističnega župana. Mi, ki spoštujemo demokratična načela o sodelovanju PSI z drugimi političnimi partnerji, lahko ob zaključku tega sodelovanja samo ponovno potrdimo pomen sprejema načela recipročnosti. Čigava je potem želja po prelomu zavezništva? Gotovo ne socialistov, ki smo že dolgo tarča skromnih krajevnih politikov, ker nismo hoteli pristati na določene osebne izbire.
PSI vabi sedanjo upravo na budnost glede politično-ad-ministrativne orientacije, kajti politika mora imeti jasen cilj: to je interes družbe v njeni celovitosti. Kar pa zadeva PSI, bomo še naprej delali po načelih resnosti in doslednosti, tudi v luči bodočih obvez in posegov v naši občini, ki so za nekatere sedaj pomenili menjavo in preskok na drugi breg, čeprav so bili izvoljeni z glasovi socialističnih voliv-cev’	Tajništvo PSI Devin-Nabrežina
Moncini danes ali jutri pred ameriškimi sodniki
Zaradi hudih obtožb, ki postavljajo v dvom njegovo moralno neoporečnost, je predsednik tržaškega avtomobilskega kluba ACI odstopil. Alessan-dro Moncini, obtožen prodaje kaset in revij s pornografsko vsebino, je od včeraj zaprt v ječi "Terminal Island v Kaliforniji. Najbrž bo moral že danes ali jutri stopiti pred sodnike, ki bodo odločali o njegovi krivdi. Obtožencu bodo sodili po hitrem postopku.
Ameriška zakonodaja predvideva izredno stroge kazni za vse, ki trgujejo s pornografskim materialom. Moncini tvega tudi do 30 let zaporne kazni. Obenem bi moral v primeru obsodbe plačati tudi izjemno visoko denarno kazen, približno milijardo lir. Policija v ZDA in v Trstu zbira trenutno dokazno gradivo proti obtožencu. V njegovem tržaškem stanovanju naj bi agenti letečega oddelka odkrili precej revij in kaset s pornografskimi in sadomazohističnimi prizori, v katerih se pojavljajo predvsem otroci. Moncini pa verjetno ne bo obtožen spolnega zlorabljanja mladoletnikov, čeprav naj bi v telefonskem pogovoru s "priporočenim" znancem (po aretaciji je izvedel, da je govoril s policijskim agentom) zahteval, naj mu preskrbi mladoletno dekletce za spolno izživljanje. Sodniki namreč še niso zbrali dovolj dokazov, ki bi jasno potrjevali, da je Moncini hotel svoje besede tudi uresničiti.
Obtoženčev ameriški odvetnik Marks bo po prvi razpravi verjetno zahteval, naj Moncinija spustijo na začasno svobodo. Za razsodbo kalifornij-
skega sodišča bomo lahko izvedeli šele čez dva meseca. Ameriški in tržaški agenti bodo medtem še naprej zbirali dokaze proti osumljencu, ki bodo lahko odločilno vplivali na obtožnico. Trenutno naj bi bila namreč dokazana le njegova "trgovina" s pornografskim materialom.
V zapor zaradi kraje semaforja
Karabinjerji so v preteklih dneh aretirali kar 11 oseb, 13 pa so jih prijavili sodnim oblastem zaradi manjših prekrškov. Obenem so zaplenili ukradeno blago v vrednosti 90 milijonov lir V četrtek so na Akvedotu aretirali tri razgrajače, 23-letnega Fredija Sabo, 19-letnega Maximiliana Magrisa in prav toliko let starega Alberta Kot-zmanna, ki so se s pestmi lotili karabi-njerjev v civilni obleki.
Zaradi kraje pa so morali v zapor 21-letni Gianfranco Starz, njegov 24-letni brat Giovanni in 26-letni Dano Berliavaz. Mladeniči so si prilastili semafor na vogalu med Furlansko cesto in Ulico Aguileia in ga naložili v avto. Včeraj so jim na tržaškem sodišču sodili po hitrem postopku. Berliavaz in Giovanni Starz sta bila obsojena na 20 dni zaporne in 600 tisoč lir denarne kazni, mlajšega brata pa je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.
Ostalih pet oseb bremeni obtožba kraj in posesti manjših količin mamil za lastno uporabo.
Kamionist bo okreval v dveh mesecih
Tovornjak zgrmel v prepad
Na trbiški cesti, tik nad hipodromom Montebello, se je včeraj dopoldne pripetila huda prometna nesreča, ki se le za las ni sprevrgla v tragedijo. Grški kamionist Panagotist Emmanonilidis je s svojim velikim tovornjakom vozil proti industrijski coni, ko je nenadoma opazil, da so vozilu povsem odpovedale zavore. Voznik je obupan obrnil volan proti desni, težko vozilo pa se je z vso silo zaletelo v obcestno kovinsko ograjo in jo prebilo. S silnim truščem se je kamion prevrnil in zgrmel v prepad ter se končno ustavil na tračnicah tik pred zidom hipodroma, Emmanonilidisa pa je silni sunek vrgel iz vozila.
Na kraj nesreče je takoj prihitel rešilec Rdečega križa, ki je odpeljal ranjenca v bolnišnico na Katinari. Grški kamionist se je ranil v glavo in se hudo potolkel po vsem telesu, zdravniki pa sumijo, da si je zlomil tudi kolk. Napovedali so mu dva meseca zdravljenja in ga sprejeli na ortopedski oddelek.
Promet na trbiški cesti v bližini kraja nesreče je nekaj ur potekal z upočasnjenim ritmom. Kamion je namreč prevažal okrog sto velikih posod, ki so vsebovale od 20 do 30 kg vnetljive barve za industrijsko rabo, večjo količino razredčil in akumulatorje za avtomobile. Posode so se v nesreči raztreščile in ves tovor se je razlil po cesti. Gasilci in uslužbenci cestnega podjetja Anas so po šestih urah dela izprali cesto, karabinjerji pa so medtem urejali promet.
Trstu je potrebna drugačna miselnost
Če hoče Trst uspešno razviti turizem, naj se iznebi olesenele miselnosti in spoprime s stvarnostjo. Ko se poprečen Italijan odpravlja na letni oddih, sta mu sklicevanje na mittelev-ropstvo in modrovanje okrog tega, da je nad Trstom plapolalo pet različnih državnih zastav, deveta briga, zanima pa ga, kaj mu bodo ti kraji lepega in dobrega nudili. Tako je dejal Enrico Finzi, predsednik ustanove Intermat-rix Italia, ki je po naročilu finančne družbe Finsepol opravila poizvedovanje o tem, kako ocenjujejo turistični delavci in sami turisti načrt za ovrednotenje Sesljanskega zaliva. O izsledkih raziskave bomo še poročali, (dg)
t
Dne 26. t. m. nas je zapustil naš dragi
Jožef Milič
(PEPI)
Pogreb bo danes, 29. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na Repentabor.
Žalostno vest sporočajo žena Marija, hčeri Suzana in Irene, zeta Ivan in Darko, vnuka Manuel in Mitja, brata z družinama in drugo sorodstvo.
Repen, 29. marca 1988
Za dragim Pepijem žalujeta brat Mario z ženo in nečakinja Marina z družino.
Sekcija VZPI-ANPI Repentabor izreka iskreno sožalje družini Milič ob izgubi dragega Pepija.
Balinarska sekcija in KD Kraški dom izrekata iskreno sožalje družini in svojcem ob težki izgubi dragega Pepija.
Ob izgubi dragega očeta Pepija Miliča izrekajo iskreno sožalje Iren-ki in sorodnikom upravni in nadzorni odbor ter delovni kolektiv Zadružne kraške mlekarne.
Ob smrti moža in očeta Pepija Miliča izreka ženi in hčerama z družinama iskreno sožalje Župnijska skupnost Repentabor.
t
Zapustila nas je naša draga
Marija Godina vd. Zeriali
Po pogrebu sporočajo žalostno vest hčere Sofia, Sonja in Jožica z družinami ter drugo sorodstvo.
Iskrena hvala gre krvodajalcem. Botač, 29. marca 1988
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Pepce Pernarčič vd. Legiša
se najtopleje zahvaljujemo zdravnikom in osebju bolnišnice Rineta del Carso v Nabrežini, gospema Nadji Pertot in Tatjani Terčon, g. župniku Merkuži ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in darovali cvetje.
SVOJCI
Mavhinje, Barkovlje, Melbourne, 29. marca 1988
Javni sestanek in slovesna postavitev
V Gročani temeljni kamen za prenovo občinske hiše
V preteklih dneh je bil v Gročani javni sestanek, na katerem je dolinska občinska uprava oddala dela za razširitev in preureditev tamkajšnje občinske hiše. Dela si je na dražbi zagotovilo podjetje Edileile iz Trsta.
Sestanka so se poleg predstavnikov občinske uprave in podjetja ter načrtovalcev udeležili tudi vaščani iz Gročane, s Peska, iz Drage in Jezera. Splošni načrt posega predvideva investicijo 220 milijonov in 750 tisoč lir. Prvo tranšo del v skupni vrednosti 56 milijonov lir bo podjetje opravilo do letošnjega 10. avgusta.
Javnemu sestanku je sledila krajša slovesnost postavitve temeljnega kraškega kamna, ki hrani podpise vseh prisotnih, izvod sklepa občinskega sveta o odobritvi splošnega načrta za poseg, pesem Koraki A. Mermolje (ki je potovala s štafeto pobratenih in prijateljskih občin ob 40-letnici osvoboditve) ter še izvod Primorskega dnevnika, ki je napovedal javni sestanek v Gročani. Naš fotograf je v svoj objektiv ujel prav trenutek postavitve temeljnega kamna.
Venci za žrtvi
Ardeatinskih jam
Ob 44. obletnici pokola v Ardeatinskih jamah so v preteklih dneh predstavniki Občine Trst položili vence v Spominski park pod Sv. Justom. Položili so jih k obeležjema, ki spominjata na Tržačana Maria Heipla in Paola Petruccija, žrtvi na-cifašistične gonje. Občinsko upravo je zastopal odbornik Marino Colom-bis.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 11. aprila, ob 20.30 bosta v gledališču Rossetti nastopila S. MARCOVICI in A. GUT-TMAN (violina in klavir).
Glasbena matica. Sezona 1987/88. 9. abonmajski koncert. V sredo, 6. aprila, ob
20.30	v Kulturnem domu v Trstu SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent Milan Horvat, solistka Dubravka Tomšič - klavir (Pa-pandopulo, Stravinski, Rahmaninov). Prodaja vstopnic v Pasaži Protti od jutri, 30. 3., dalje in eno uro pred pričetkom koncerta.
razne prireditve
Glasbena matica vabi na NASTOPA, ki bosta danes, 29., in jutri, 30. marca, ob 18. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
obvešča cenjene odjemalce, da je zaradi poletne ure uvedla nov popoldanski delovni čas:
od 15.30 do 19.30
gledališča
VERDI
Operna sezona 1987/88.
Nocoj ob 20. uri (red H/E) deveta predstava Puccinijeve opere LA BOHE-ME. Dirigent Tiziano Severini, režiser Franco Pero. Prihodnji četrtek bo predstava rezervirana publiki naše dežele.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu Molie-rov SKOPUH z M. Carotenutom. Režija: Nucci Ladogaha. Odrezek št. 5. Prodaja vstopnic pri Utatu v Pasaži Protti 2 in v gledališču Cristallo uro pred pričetkom predstave.
Jutri, 30. marca, ob 18.00 bo na sporedu predpremiera predstave MICROZOO za šolnike in kulturne delavce, ki jo je pripravil Giorgio Amodeo, režirala pa Luisa Crismani.
razna obvestila
Dobrodelna društva, ki priredijo počitniške kolonije v Dragi in Comeglian-su, sporočajo, da se je začelo vpisovanje za počitniške kolonije na šolah. Asistentke bodo izpolnile prošnje za občine. Vpisovanje se bo zaključilo proti koncu aprila. Starši, pohitite z vpisovanjem!
TPPZ
P. TOMAŽIČ
VAJA
za vse pevce, orkestraše, recitatorje in Mladinsko skupino P. Tomažič bo danes, 29. t. m., ob 20.30 v Partizanskem domu v Bazovici.
kino
ARISTON - 16.00, 21.45 Grido di liberta,
r. Richard Attenborough; i. Kevin Kline, Denzel Washington.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Lo striz-zacervelli (The couch trip), kom., ZDA 1988, r. M. Ritchie; i. D. Aykroyd, C. Grodin.
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Pazza, dram., ZDA 1987, r. Martin Ritt, i. Bar-bra Streisant, Richard Dreyfuss.
EXCELSIOR I - 16.30, 19.15, 22.00 L'im-pero del sole, r. S. Spielberg; i. John Malkovick, Miranda Richardson, Christian Bale.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Al di la di tutti i limiti, dram., ZDA 1987, r. Marek Kanjevska, i. A. McCarthy, J. Gertz.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 II signore del male, □ □
PENICE - 16.30, 22.15 Tre scapoli e un bebe, kom., ZDA; i. Tom Selleck, Steve Guttenberg, Ted Danson.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Bye bye baby, kom., It. 1988, r. E. Oldoini; i. C. Alt, Luca Barbareschi, Brigitte Nielsen. □
MIGNON - 16.00, 22.15 Attrazione fata-le, dram., ZDA 1987; r. A. Lyne; i. M. Douglas, G. Close, □.
EDEN - 15.30, 22.00 Giochi impossibili, porn.,
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Čarne bollente, porn.,
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Non aprite guel cancello, srh., Kan. 1987, r. T. Takacs, i. D. Dorff, L. Tripp, □ CAPITOL - 16.30, 22.00 Balli proibiti (Dirty dancing), glas., ZDA; r. E. Ardo-lino; i. P. Swayze, J. Grey, J. Orbach. LUMIERE FICE - 17.00, 19.30, 22.00 II ci-elo sopra Berlino, dram., ZRN 1987, r. Wim Wenders; i. Bruno Ganz, Otto Sa-der.
ALCIONE - 16.00, 22.10 Le streghe di Eastwick, fant., ZDA 1987, 108'; r. George Miller; i. J. Nicholson, Cher, □ RADIO - 15.30, 21.30 Provocazioni car-nali, porn., □ D
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Na tržaški fakulteti je diplomiral VVALTER OREL
Svojemu članu čestitamo.
Godbeno društvo Prosek
*
Na univerzi v Benetkah je diplomiral naš sodelavec
JURIJ ŽERJAL Novemu arhitektu čestitata
KD Vesna in ŠD Mladina
čestitke
Te dni praznuje 80-letnico rojstva MILKA BATIČ vd. ČOK. Ob tem visokem jubileju ji želijo vse najboljše, predvsem zdravja in veselja, sin Svet-ko z ženo, vnukinja Arianna, sin Aldo in drugo sorodstvo.
Zavodski svet, profesorski zbor, osebje, starši in dijaki Liceja F. Prešeren iskreno čestitajo prof. BOJANU PAVLETIČU za prejem Žagarjeve nagrade - najvišjega slovenskega priznanja za pedagoga.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 29. marca 1988
BERTOLD
Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 19.29 - Dolžina dneva 12.39 - Luna vzide Ob
15.34	in zatone ob 5.30.
Jutri, SREDA, 30. marca
BOGO
PLIMOVANJE DANES: ob 3.10 najnižja -17 cm, ob 8.31 naj višja 22 cm, ob
14.45	najnižja -42 cm, ob 21.20 najvišja 41 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
11,5	stopinje, zračni tlak 1015,7 mb narašča, veter 6 km na uro zahodnik, vlaga 47-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,4 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Carolina Ragno, Fabiana Bonazza, Alberto Bosco, Oriel Pec-chiari, Walter Laera, Matteo Carsillo, Stefania Punzo, Miriam Rotta, Susanna Fiorentino, Cristina Eva Russo, Roberta Clemente, Isabella Marocco, Sara Fragi-acomo, Fibrenza Sergon, Matteo Metz, Silvia Tpmmasi, Nicole Antonucci, Lucia Girardelli, Alex Buoite Stella, Federica Cauzer, Davide Mircovich, Valentina Penco, Giulia Maggiola, Andrea Transi, Martina Pizzi.
UMRLI SO: 81-letni Isidoro Cappella, 73-letna Antonia Sirca, 73-letni Guerrino Leonardi, 68-letni Vladimiro Zupancich, 80-letna Regina Coslovich, 51-letni Edo-ardo Gregori, 37-letni Durdu Gokmen, 77-letni Tullio Ottaviani, 69-letni Giorgio Malle, 59-letna Carmen Parentin, 63-letna Maria Godina vd. Zeriali, 82-letni Gino Giorgi, 94-letna Giovanna Saule vd. Bubola, 79-letna Anna Rosani, 76-let-ni Ernesto Visentin, 72-letni Stanislao Coloni, 91-letni Alberto Pellizzola, 43-letni Francesco Rinaldi, 79-letna Cateri-
an Kresevich vd. Roseano, 39-letni Luciane Lagoi, 91-letna Elisabetta Marchesini, 83-letna Anna Benercetti, 87-letna Mar-cella Forni, 90-letna Ferdinanda Fragia-como, 65-letni Giuseppe Milic, 79-letni Romano Momuzzi, 80-letni Giuseppe De-vetach, 85-letni Augusto Zelenca, 66-let-ni Fabio Celant, 78-letna Giovanna Sele-ni, 66-letni Francesco Strano, 73-letna Zora Martinuzzi, 83-letna Rosa Carbona-ro, 76-letna Olga Lipolt, 79-letni Santo De Gavardo, 85-letni Giovanni Maizen, 71-letna Lucia Zardini, 57-letni Bruno Angelini, 71-letni Giusto Gregori, 73-letna Maria Ritossa, 88-letna Giuseppina Konjediz, 64-letna Regina Tonel, 67-letni Claudio Piani.
OKLICI: inštalater Maurizio Gurian in učiteljica Donatella Bigotti, tehnik Sandro Buttazzoni in uradnica Sara Gimona, univerzitetni študent Dario Gasparo in učiteljica Daniela Dionisi, agent JV Matteo Di Pumpo in pomočnica Virginia Marchesini, elektrikar Stefano De Monte in uradnica Sonia Dugulin, mehanik Fabio Nottolini in uradnica Daniela Coas-sin, brezposelni Valter Laurella in brezposelna Liliana Giuseppina Monaco, poklicni bolničar Alessandro Benetti in poklicna bolničarka Eleonora Comisso, uradnik Rolando Barnobi in gospodinja Neva Ingrao, pek Francesco Caccamo in trgovka Emanuela Rudes, brigadir Maurizio Perrigno in uradnica Rosanna Er-manis, knjigovodja Miljenko Gržetič in prevajalka Nevenka Žinkovič, delavec Walter Bressan in poklicna bolničarka Paola Geppi, elektronski tehnik Paolo Pastor in uradnica Cristina Zucca, elektronski tehnik Alessandro Vascotto in uradnica Susanna Lauro, pleskar Oriano Maniago in prodajalka Cinzia Dagri, železničar Roberto Valentinuzzi in brezposelna Ornella Cedolin, dninar Valerio Colarich in čistilka Gianna Kaučič, dela-
vec Massimo Baxa in poklicna bolničarka Silvia Lugnan, univerzitetni študent Mauro Lorenzi in univezitetna študentka Daniela Klančič, trgovec Fulvio Cazza-dor in univerzitetna študentka Laura Collini, delavec Alberto Betocchi in gos-podinija Maria Antonietta Damato, karabinjer Danilo Tamiozzo in gospodinja Raffaella Polesello, tehnik SIP Branco Jelovcich in tajnica Linda Pierobon, uradnik Francesco D Argento in študentka Maria Caterina DAprile, funkcionar državnih železnic Furio Giorgi in uradnica Elisabetta Berti.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 28. marca, do sobote, 2. aprila 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Garibaldi 5, Ul. dell Orologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41.
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Ul. dellOrologio 6, Ul. dei Soncini 179 ( Skedenj), Ul. Revol-tella 41, Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1.
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1. BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE — Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
šolske vesti
Ravnateljstvo DTTZ Žiga Zois sporoča dijakom, ki so opravili zrelostni izpit v šolskem letu 1983/84, da lahko dvignejo diplome v tajništvu zavoda.
Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst obvešča vse učno osebje, da je od 15. marca razobešen na šolskem skrbništvu seznam izčrpanih lestvic v šolskem letu 1987/88. Rok za vključitev v te lestvice zapade 30: aprila t. 1. Tistim, ki so bili že vključeni v izčrpane lestvice, ni treba na novo vlagati prošenj. Seznam izčrpanih lestvic in informacije dobite na sedežu SSŠ, Ul. Carducci 8/Ii, v torek, četrtek in petek bd 16. do 17. ure, v sredo od 10. do 12. ure.
razstave
V	TK galeriji je odprta razstava Clau-die Raze (pasteli).
V	kulturnem krožku II Carso - Trg
Barbacan - razstavlja grafike in akvarele ANGEL RENAR.
V	Novinarskem krožku - Korzo Italia 12 - razstavlja svoja dela slikarka VALENTINA VERANI.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 bo do 1. aprila odprta razstava slikarja GIAMPA-OLA DE SANTIJA.
V	galeriji Babna hiša v Ricmanjih je
do 16. aprila odprta razstava razglednic iz obdobja 1898-1918. Na 600 kartončkih so prikazani motivi mestnih predelov in okoliških vasi. Urnik: vsak torek od 10. do 12. ure in vsak četrtek od 18. do 20. ure.
mali oglasi
OSMICO ima odprto Alojz Milič - Repen 49. Toči teran in belo vino.
SERGIO FERFOLJA ima odprto osmico pri Piščancih.
OSMICO ima odprto Edoardo Tul - Križ-pot - Mačkolje.
ALDO KOVAČ je v Doberdobu pri cerkvi odprl osmico. Prodaja vino in domač prigrizek.
LADI KOCJAN, Dolina 147, je odprl osmico. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Milič v Zagradcu. Toči teran in belo vino. _
OSMICO je odprl Boris Živec v Kolud-rovci. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Karlo Sancin iz Loga.
OSMICO je odprl Vladimir Caharija (Mhčev) v Nabrežini. Toči belo in črno kapljico.
OSMICO je odprl Ivan Antonič v Cerov-Ijah. Toči belo in črno vino.
PRODAM Y 10 LX, letnik 'Se, v zelo dobrem stanju. Cena 9.900.000 lir. Tel. 211672 po 20. uri.
JAMAHO tenere 600, belo, v odličnem stanju, letnik '85, s kovčkom za prtljago prodam, cena po dogovoru. Tel. 418315 - urnik trgovine.
NEVA GOMBAČ obvešča cenjeno kli-entelo, da je odprla nov frizerski salon v Ul. Conti 13 in se priporoča za obisk. Tel. 768237.
PRODAM trsje. Tel. 231961.
POHIŠTVO PUPIS - Sesljan zaposli mladega delavca , z opravljenim vojaškim rokom za prenos in montažo pohištva. Prednost imajo tisti s podobnimi delovnimi izkušnjami in pa mizarski vajenci. Predstaviti se osebno v jutranjih urah. Tel. 299269.
PRODAM prosto dvosobno stanovanje na Opčinah, zgradba stara 10 let. Tel. 761819 ob jutranjih urah.
PRODAM vespo PX 125 in elektronsko harmoniko farfisa ter ojačevalec leslie. Ceni po dogovoru. Tel. 227246.
PRODAJAMO kmečko hišo z dvoriščem in vrtom - Brje pri Koprivi (občina Sežana). Tel. 003867/72415.
IŠČEM stalno delovno pomočnico za gospodinjska dela. Nudim dobro plačo in hrano. Zainteresirane naj telefonirajo na št. 271193.
PRI DEVINŠČINI se je izgubil psiček temno rjave barve. Kdor ga je videl ali našel, naj telefonira na št. 229234. Nagrada.
KOLEKCIJA HANORAH z novim preparatom proti rdeči koži. Parfumerija Kozmetika 90 - Opčine.
DROGERIJA
PARFUMERIJA
IVAN ŠKABAR
VELIKA IZBIRA
—	lakov in barv za pleskanje in prenovo stanovanja
—	kozmetičnih in higienskih preparatov
—	plastičnih predmetov
—	termičnih steke! TERMOPAN
—	šip po meri
—	PRALNIH PRAŠKOV
OPČINE - Proseška ul. 22 Tel.: 040/211552 (pri cerkvi)
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaški dom S. Kosovel v Trstu
prirejata
LETOVANJE
ZA OTROKE IN MLADINO v Tolminu
od 1. do 15. julija — za otroke in mlade od 11. do 17. leta
v Zgornjih Gorjah
od 21. junija do 5, julija,— za otroke od 6. do 11. leta starosti.
Informacije in vpisovanje od 5. do 30. aprila na sedežih SKGZ v Trstu -Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 744249 in V Gorici - Ul. Malta 2 - tel. 84644 — od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure.
___________prispevki________________
Ob 20. obletnici smrti brata Lojzeta Bucika darujejo sestri Mila in Iva ter brata Rafko in Drago 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk in 30.000 lir za Slovensko planinsko društvo Trst.
Namesto cvetja na giob Sergia Manzi-na darujejo Gigi, Romano, Antonija, San-tina in Malja z družinami 70.000 lir za KD Lonjer-Katinara in 30.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Nado Ronzani in Iginia Bogatca ter Leonarda Di Feliceja darujejo kriški soletniki 80.000 lir za SD Mladina in 50.000 lir za godbo na pihala iz Križa.
Ob plačilu članarine za Društvo slovenskih upokojencev, so darovali za društvo: Milena Lavrenčič 8.000 lir, Marija Kobal 7.000 lir, Zora Štavar 4.000 lir in Ž. M. 4.000 lir.
Zvesta bralka daruje 20.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši.
Ob 5. obletnici smrti dragega moža in očeta Maria Sirka darujejo žena Pierina ter hčerki Milena in Tanja 30.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Križu.
Sekcija VZPI-ANPI Devin-Nabrežina daruje 100.000 lir za zdravljenje Azzurre Sidari.
Ob velikonočnih praznikih daruje družina Čeh 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Lizeto Krečič vd. Albi in Drago Starc daruje Gigka Škrlj 15.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontove-lu.
Angel Košuta (Katica) iz Križa daruje
10.000	lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Ob 1. obletnici smrti dragega Branka Grahonje daruje družina 20.000 lir za cerkev na Pesku in 20.000 lir za spomenik padlim v NOB na Gročani.
BARVE IN LAKI OKVIRJI IN KARNISE
Trgovina
FURLAN in MILIČ
OPČINE — Narodna ul. 160 Tel 212168
iMAURI
^
TRST
Ul. Ponziana 3 tel.: 744169
Ul. Settefontane 19 tel.: 767513
menjalnica_______________________28.3. ms
Ameriški dolar............ 1222.—
Nemška marka ............. 737.—
Francoski frank........... 215.—
Holandski florint ........ 656.—
Belgijski frank.............  34,40
Funt šterling............. 2245.-
Irski šterling............ 1945. -
Danska krona................ 190.—
Grška drahma ................. 8,50
Kanadski dolar ........... 970-
Japonski jen	 Švicarski frank 				9 — 893,50
Avstrijski šiling		104,—
Norveška krona 		193.-
Švedska krona		206.-
Portugalski eskudo		8,—
Španska peseta 		10,—
Avstralski dolar 		870,—
Debeli dinar		0,80
Drobni dinar		0,80
dHi/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DLIIaD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131
slike, ki so tudi spomin
Predmeti za včeraj in danes
Z našimi slikami bomo ostali tudi ta teden v kuhinji.
V prostoru, v katerem je družina preživela največ časa, na steni ni nikoli manjkal sklednik, ki je bil pogosto tudi prijetno okrašen. Prav tako nepogrešljiva je bila v preteklosti lesena mentrga, ki so jo uporabljale gospodinje, da so zamešale testo in ga potem hranile. Dandanes jo lahko izsledimo edino kot muzejski predmet. "Bruštolin" za kavo sicer ne spada med opremo, temveč med kuhinjske predmete. Ta, ki ga vidimo na sliki, je precej neobičajne oblike in prav zato toliko zanimivejši.
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 14.45
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Z letnim časom, polnim prepiha in zamrznitev, smo opravili in prihaja mesec novih potegavščin. Mi seveda še vedno vztrajamo pri neposrednih volitvah VROČIH 10. Poglejmo, kakšni so zadnji rezultati...
Štev. tednov Lestvica na lestvici pretekli teden
16
13 9
10
14 12
5
3
1
3 2
4
5 8
6 10
1.	Los Lobos — La bamba
2.	Sting — We’H Be Together
3.	George Harrison — Got My Mind Set On you
4.	Bryan Adams — Run To You
5.	Agropop — Samo milijon nas je
6.	Gianna Nannini — / maschi
7.	Inxs — Need You Toninght
8.	New Order — Touched By The Hand Of God
9.	Morrisey — Suedehead
10. Billy Idol —Hotin The City
To so bili izidi marčevskih volitev, največ vroče sreče pa sta v marcu imela Klavdij Abram iz Hrpelj in Martina Baša iz Tabra pri Dornberku, ki prejmeta darilni komplet Primorskih novic, Nadja Babič iz Gabrovice, Florjana Črv iz Slapa pri Idrijci in Mirjana Bubnič iz Strunjana bodo prejele long play ploščice... In zdaj fanfare: športno torbo Garnel Cluba dobi Ingrid Knez iz Izole.
Tudi lestvica VROČIH 10 vsak teden v vsakem pogledu vse bolj napreduje in vse kaže, da bo letošnje zaključno žrebanje polno presenečenj. Med ostalimi železi, ki jih imamo v ognju, je tedenski smučarski paket s polnim penzionom in smučarsko karto, poklanjajo ga Aleptourovi Hoteli Simonov zaliv, potem je tu še videorekorder in... nadaljevanje sledi naslednji torek... Glasujte in imejte se vroče!

Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:...........................................................
Naslov:...................................................................
Glasujem za:..............................................................
Moj predlog:..............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
______________________________današnji televizijski in radijski sporedi
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: II calabrone verde
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
15.00	Aktualno: Italijanske kronike
15.30	Dnevnik - kronike
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.35	Rubrika: Spaziolibero
17.55	Rubrika: Danes v Parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Parola mia
19.30	Rubrika: Knjiga - prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Aktualno: II caso
21.45	Film: Gran Premio (kom., ZDA 1944, r. Clarence Brown, i. Mic-key Rooney, Elizabeth Taylor)
22.45	Dnevnik
22.55	Gran Premio (2. del)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Inf. odd.: Mednarodna panorama
RAI 2
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.00	Dnevnik, nato tečaj angleščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: V prijetnem počutju
18.00	Nan.: II brivido delTimprevisto
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Faber, Tinvestigatore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Agente 007 licenza di ucci-dere (pust., ZDA 1962, r. Terence Young, i. Sean Connery)
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: D.O.C.
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
0.05 Film: Picnic alla francese (kom., Fr. 1959, r. Jean Renoir, i. Paul Meurisse, Fernand Sardou)
RAI 3	j
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Človek in okolje
14.00	Dnevnik - deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo (vodi Fulvio Stinchelli)
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Izobraževalna oddaja: Didaktično gradivo - Ignazio Silone
20.30	Film: Camera con vista (kom,, VB 1986, r. James Ivory, i. Helena Bonham Carter, Julian Sands)
21.30	Dnevnik - vesti
21.45	Camera con vista (2. del)
22.35	Informativna oddaja: Via Genova 3/a - Dan z gasilci
23.10	Variete: L'altro spettacolo 0.10'Dnevnik - zadnje vesti
{fr RTV Ljubljana_________________
10.00	TV Mozaik - Šolska TV: Kemija - Filtracija in sušenje; Fizika -Od Nevvtonove do Einsteinove mehanike - Postulati Einsteinove mehanike
11.00	Tečaj angleščine
16.30	TV Mozaik - Šolska TV (pon.)
17.30	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Luknje za drage denarje
17.45	Mlad. oddaja: Ex Libris (pon.)
18.45	Risanka
19.00	Vreme, Obzornik in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Opera: Rigoletto (Giuseppe Verdi, dir. Mark Elder; angleški Rigoletto, ki so ga postavili na oder v londonskem Coliseumu, ni tradicionalna opera. Dogajanje iz 16. stoletja je prestavljeno v zgodnja 50. leta našega stoletja v t.i. Malo Italijo, New York, v čas močnega političnega vpliva mafije v Manhattanu.)
22.25 Dnevnik
22.45	Variete: Klub 2
00.50 Video strani
TV Koper______________
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
13.50	Šport: SP v motociklizmu - VN Japonske (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Kronika in reportaže: Šport spektakel
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — SSk predstavila zakonski osnutek globalne zaščite GORICA — Posodobitev železniške proge Tržič-Gorica-Videm ŠPETER — O razstavni dejavnosti špetrske galerije
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika: Donna Kopertina
20.30	Šport: nogomet, Pokal Amerike
22.30	TVD Novice
22.40	Športne vesti: Sportime
23.00	Športna oddaja: Juke box
23.30	Rubrika: Donna Kopertina
24.00	Kronika in reportaže: Šport spektakel
JHI CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanka: Arcibaldo
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kviz: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servitb
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: In amore e in guerra (kom., ZDA 1958, r. Philip Dunne, i. 'Robert Wagner, Dana Winter)
17.05	Nanizanka: Aliče
17.35	Kviz: Doppio slalom
18.05	Nan.: Webster, 18.40 I cingue del guinto piano, 19.101 Jefferson
19.40	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Nadaljevanke: Dallas,
21.30	Dynasty, 22.30 I Colby
23.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo Show
0.45 Filmska rubrika: Premiere
0.55 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.55 Bonanza
| /S? RETEOUATTRO
8.15	Nanizanka: La grande vallata
9.00 Film: Gli eroi sono stanchi (dram., Fr. 1955, r. Yves Ciampi, i. Yves Montand, Jean Servais)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vidni troppo vidni
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Occhi di gatto, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo. 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d amore
18.15	Kviza: Cest le vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: I gladiator! (pust., ZDA 1954, r. Delmer Daves, i. Vic-tor Mature, Susan Hayward)
22.30	Aktualno: Skrivnostna Italija-Tretje oko
23.15	Nanizanke: Petrocelli, 0.45 Switch, 1.40 II Santo
ITALIA1
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlies Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Annette
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Simon & Simon
20.00	Risanki: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Variete: Candid Camera Show
22.30	Film: Breakfast at Tif-fany - Colazione da Tiffany (kom., ZDA 1961, i. Audrey Hepburn, George Peppard, Patricia Neal)
0.40 Film: Sei uomini d ac-ciaio (kom., ZDA 1978, r. Steve Carver, i. Jen-nifer 0'Neill, George Kennedy)
~ fgUilsM TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days
16.30	Nan.: Mary Hartman
17.00	Risanke
19.30	Nanizanka: California
20.30	Film: Cercasi Gesti (kom., It.-Fr. 1982, r.
Luigi Comencini, i. Beppe Grillo, Maria Schneider)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: nogomet
r% TELEFRIULI
13.30	Nadaljevanka: Amor gitano
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Musič box
17.15	Dokumentarec: Med vrhovi Himalaje
18.15	Nadaljevanka: 11 cap-pello del prete
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika o obrtništvu
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Športna rubrika
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Nanizanka: Storie nel-la prateria
0.10 Informativna oddaja: Newsdal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Nediški zvon (pon.); 8.45 Za vsakogar nekaj; 10.00 Pregled tiska;
10.10	S koncertnega repertoarja; 11.30 Torkov zbornik: Od prehrane do potrošništva (1. del); 12.15 Deželna eno-gastronomska ponudba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14,10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman: Vojna in mir (20. del); 15.15 Zbornik (2. del); 16.45 Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Radijska priredba: Korespondenca z družino; 18.40 Glasbene skice; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Nenavadni pogovori; 11.25 Danes smo izbrali; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače;
13.30	Melodije; 14.05 V korak z mladimi; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 18.45 Meaigra; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Ansambel Latinos in Dečo Žgur; 20.00 Slovenska zemlja; 20.35 Komorna glasba; 21.05 Od premiere do premiere;
22.30	Glasba; 23.05 Literarni nokturno;
23.15	Lahka glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo;
6.10	Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.05 Glasba; 14.40 Reportaže, intervjuji, zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.40 Aktualna tema;
18.00	Sotočje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.15 Horoskop; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Lu-ciano; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasbeni sprehodi; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanja; 11.15 Turizem; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasba; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja;
15.45	Sintonizirani; 16.00 Popevka;
17.00	Bubbling; 17.33 Glasba; 18.33 Bazar; 19.00 Glasbene novosti; 20.00 Zaključek.
RADIO OPČINE
10.00	Glasba po željah s slovenskimi in hrvaškimi melodijami; 12.00 Mozaik; 17.00 Okno na Benečijo; 18.00 Spanč; 19.30 Smeh in glasba; 20.30 Val mladih, nato Nočni glasbeni program.
Prestopu je botroval član vodstva PSI posl. Renzulli
Polovica goriških članov PSDI zapustila stranko in šla k socialistom
Večmesečna razprava o prestopu skupine goriških socialdemokratov v socialistično stranko se je zaključila. V petek zvečer se je 55 članov goriške socialdemokracije odločilo, da skupno z odbornikom posl. Lanfrancom Zucal-lijem zapusti PSDI in pristopi v socialistično stranko. V soboto sta občinska svetovalca Zucalli in Tacchinardi obvestila goriškega župana, da zapuščata svetovalsko skupino PSDI in da bosta odslej delovala v svetovalski skupini PSI. Zucalli je še dal ostavko na od-borniško mesto, Tacchinardi pa na mesto načelnika svetovalske skupine.
Včeraj pa je bila na sedežu PSI v Gorici tiskovna konferenca, na kateri so zastopnik osrednjega vodstva stranke poslanec Renzulli, pokrajinski tajnik Blasig in sam Zucalli obrazložili položaj.
Zucalli je povedal, da so dolgoletni člani in volivci socialdemokratske stranke, predvsem tisti iz nižjih slojev, že pred časom bili mnenja, da ni več razlogov za obstoj dveh socialističnih strank. Mnogi med njimi so to tudi praktično naredili na lanskih parlamentarnih volitvah, ko je PSDI v Gorici izgubila polovico glasov. Takrat se je vodstvo goriških socialdemokratov zavedelo, da so mnogi člani in somišljeniki že naredili prvi korak. Takrat so se pričeli pogovori s socialističnim deželnim vodstvom. Zdelo se je, da bo gibanje zadobilo širši obseg.
V glavnem pa je omejeno na Gorico oziroma Goriško, dočim so se za podobni korak v Furlaniji ogreli le nekateri posamezniki oziroma manjše skupine. Do usodnega koraka so se odločili sedaj, tudi potem ko je v osrednjem vodstvu PSDI prišlo do hude krize.
Poslanec Renzulli je naglasil, da na goriški primer z zadovoljstvom gledajo v osrednjem vodstvu PSI. Sam Cra-xi da podpira tako pristopanje bivših socialdemokratov v socialistično stranko. Renzulli je še naglasil, da si bo PSI na Goriškem s tem pridobila glasove, da bo tokrat izvolila svojega zastopnika v deželni svet, da bo odslej posvečala Gorici in njeni problematiki več pažnje.
S svoje strani pa je pokrajinski tajnik PSI Blasig dejal, da stranka ne bo zaradi teh novih pristopov, ki spreminjajo razmerje sil v goriškem občinskem svetu, zapustila dosedanje pet-strankarske koalicije na Goriškem. Držala se bo sprejetih programskih obveznosti in tudi spoštovala stališča tistih, ki ostajajo v socialdemokratski stranki. To je Blasig očitno povedal po zahtevah vodstva PSDI, da Zucalli in Tacchinardi data ostavko s svetovalskih mest, ter tajnika KD Criscija, ki je izjavil, da je pripravljen sprožiti na gjoriški občini krizo ter socialiste pustiti izven koalicije.
Jasno je, da bo o vsem tem govora na nocojšnji seji občinskega sveta v Gorici. Zucalli in Tacchinardi sta v soboto pisala Scaranu, ta pa je vabila za sejo poslal svetovalcem že prej. Drevi bo o tem v občinskem svetu govora. Na seji ožjega odbora pa bodo o ostavki Zucallija razpravljali šele jutri. Jutri se bo torej formalno odprla kriza. Treba bo seveda videti, kdo bo nadomestil Zucallija v občinskem odboru. Morda novopečeni socialist Tacchinardi, drugi socialdemokrat Esposito ali pa, kot namigujejo demokristjani, kak pristaš njihove stranke?
V razpravo se vpleta tajnik mestne-ga odbora KD Mattei, ki v izjavi za tisk meni, da petstrankarska koalicija na Občini ostaja nedotaknjena, ter da ni doslej nobena stranka izjavila, da se distancira od programa. O vsem naj se razpravlja v občinskem svetu na odkrit način. Mattei se s tem nekoliko oddaljuje od svojega pokrajinskega tajnika, ki je pred kakim dnem bil precej bolj napet proti socialistom.
Nekateri opazovalci menijo, da je Zucallijevih 55 pristašev le prva skupina, ki zapušča PSDI. Kmalu naj bi mu sledila skupina nadaljnjih petnajst prijateljev mestnega tajnika te stranke dr. Boža Gruntarja. Nekateri celo omenjajo, da bo tudi pokrajinski tajnik PSDI Esposito naredil usodni korak, vendar šele po junijskih volitvah.
Goriški modni sejem uspeh nad pričakovanji
Goriški modni sejem je nadvse uspel. Organizatorji si manejo roke. Trgovci in obrtniki, ki so razstavljali, tudi. Modni kreatorji so zelo zadovoljni, saj se je okrog njihovih stojnic zgrnilo tisoče radovednih obiskovalcev, pardon, obiskovalk, ki so želele spoznati marsikatero zanimivost. Seveda so si razstavljalci pridobili novih klientov.
Modnih dehlejev je bilo obilo za vsak okus in ob vsakem času: dopoldne, popoldne, zvečer. Modni kreatorji iz vse naše dežele, trgovci iz Milana, frizerji iz Tržiča so, s pomočjo prikupnih manekenk, kazali to, kar so si
Razgrnjen načrt na srečanju komunistov
Kako preprečiti poplave Korna v Novi Gorici in Gorici
V	Novi Gorici sta se te dni srečali delegaciji goriške KPI in Zveze komunistov iz Nove Gorice. Srečanje, ki sodi v okvir stalnih stikov in sodelovanja med komunisti Gorice in Nove Gorice, je bilo tokrat namenjeno obravnavi vprašanj urejanja odvodnjava-nja s ciljem preprečevanja poplav in preprečevanja onesnaževanja voda z odplakami. Predstavniki Zveze komunistov so člane goriške delegacije — sestavljali so jo deželni svetovalec Ivan Bratina, občinski svetovalec Roberto Busolini in Carlo Peresson, ki odgovarja za vprašanja varstva okolja — seznanili s posegi, ki se že izvajajo in z načrti, ki naj bi jih uresničili v razmeroma kratkem obdobju.
Tako so gostitelji podrobno poročali o hidromelioracijskih posegih na hudourniku Kornu, ki naj bi preprečili ponovitev poplav, kakršna je bila oktobra lani in pred tem leta 1983.
V	neposredni bližini cestnega predora pod Panovcem, na novogoriški strani, je v gradnji vodni zadrževalnik. V ta bazen bodo ob izdatnejših padavinah usmerjali vodo iz Korna in nadzorovali odtok. Gradnja podobnega zadrževalnika je predvidena tudi v spodnjem toku hudournika. Na zmanjševanje nevarnosti nenadnih poplav bo vplival tudi umetni kanal, ki bo deževnico z južnih pobočij Kekca usmerjal naravnost v Sočo. Poleg omenjenih posegov, ki se že izvajajo, oziroma se bodo uresničili v bližnji prihodnosti, pa v Novi Gorici načrtujejo tudi preureditev kanalizacije, tako da bi v Koren odtekala samo polovica de-
<2>

ževnice z ožjega mestnega območja, drugo polovico pa bi preusmerili v Sočo.
Na srečanju je bila podana tudi izčrpna informacija o načrtih za preprečevanje onesnaženosti voda. Zdaj pretežni del greznic z območja Nove Gorice odteka v Koren in Sočo.
Na podlagi že izdelanega načrta, katerega uresničevanje se bo pričelo predvidoma še letos bodo odplake Nove Gorice in bližnjih naselij usmerjali proti Vrtojbi, kjer je med Vrtojbo in Mirnom načrtovana gradnja prečiš-čevalne naprave, ki naj bi zadoščala za čiščenje odplak z bazena s sto tisoč prebivalci. Napravo bi v kasnejši fazi lahko povečali.
Precejšen del kanalizacije, oziroma glavnega kanala do naprave za prečiščevanje odplak, je že zgrajen.
V pogovoru o ukrepih za varstvo voda, zlasti podtalnice, so gostitelji sogovornike seznanili tudi z rezultati analiz, ki so jih pred kratkim opravili sodelavci Univerze iz Ljubljane. Rezultati dajejo razmeroma ugodno sliko. Pred kratkim pa so opravili tudi popis obstoječih industrijskih objektov, vrsto industrijskih odplak, ki jih proizvajajo in način čišččnja, oziroma izlivanja.
Člani delegacij, tako izhaja iz daljšega poročila ža tisk, so poudarili koristnost, da se posamezni posegi načrtujejo in rešujejo v sodelovanju med občinama Gorica in Nova Gorica in da se o vsem podrobno seznani prebivalstvo obeh krajev.
POMLADNE NOVOSTI
velikosti od 42 do 54
športni in elegantni artikli
Korzo del Popolo 58 - TRŽIČ - Telefon 0481/45065
V nesreči pod Prestreljenikom je umrl 20-letni Jožek Bertolini
Med turnim smukom padel v globok graben
Dvajsetletni Jožek Bertolini iz Moša je v nedeljo izgubil življenje v nesreči na turnem smuku pod Prestreljenikom, na italijanski strani. Padel je v globok in strm graben in pri tem za-dobil smrtne poškodbe po celem telesu. Nesreča se je pripetila okrog 13. ure. Ponesrečenec, ki je bil dober smučar, se je zjutraj z dvema prijateljema odpravil iz Bovca na turno smuko, ki se je, žal, končala tragično.
Najbolj verjetno se zdi, da je smučarju zdrsnilo na poledenelem snegu . Nesreči so nemočni prisostvovali številni smučarji, ki so se v nedeljo povzpeli z Nevejskega sedla pod Kanin. Med temi je bil tudi zdravnik, ki je že kmalu po nesreči prihitel do ponesrečenca, vendar mu ni mogel več pomagati. Truplo so že v nedeljo prepeljali z žičnico v dolino.
Pogreb Jožeka Bertolinija bo danes ob 15. uri v Mošu, kjer je družina zelo znana, saj upravlja veliko samopostrežno trgovino mesnatih izdelkov.
Jožek je bil predzadnji v družini s sedmimi otroki Walterja Bertolinija in Irene Vetrih. Obiskoval je nižjo srednjo šolo Ivan Trinko v Gorici, nato pa tri razrede zavoda ITI. Študij je nadaljeval nato v Kanadi in se pred kratkim vrnil domov, kjer je že pomagal pri vodenju družinskega podjetja ter istočasno mislil na nadaljevanje študija na univerzi.
Izvlekel se je iz gorečega avta
Obračun prometne nesreče, ki se je pripetila v soboto okrog 20. ure na državni cesti pri Rupi, bi bil lahko tragičen za 37-letnega Darka Cotiča iz Gorice, Ul. Brass 33. Z avtom lancia 33 se je peljal proti Gorici, ko je iz še nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad vozilom in trčil v Cipreso ob cesti. Nekaj sekund zatem je avto začel goreti. Voznik, ki v nesreči ni bil ranjen, imel pa je desno nogo vklenjeno v skrivenčeni pločevini, se je z lastnimi silami izvlekel iz avtomobila, potem ko je razbil šipo na vratih, ki so po trčenju ostala blokirana. To mir je us-
pelo, še preden so visoki plameni zajeli celo vozilo.
Ozdravel bo približno v tednu dni.
Butalci gostujejo nocoj na Vrhu
Butalci v izvedbi mladinske odrske skupine KD Sovodnje bodo drevi gostovali na Vrhu, pri KD Danica.
Prijetna, sproščena in humorja polna predstava bo na sporedu ob 20. uri v kulturnem in športnem središču Dani-ca..
Člani mladinske gledališke skupine KD Sovodnje, ki jih vodi Emil Aber-šek, so doslej že dvakrat nastopili pred domačo publiko, v Sovodnjah, in bili deležni lepega sprejema. Nedvomno bo tako tudi nocoj na Vrhu.
Eno uro brez luči
V nedeljo zvečer je več časa v Gorici in na podeželju zmanjkala elektrika. Ravnateljstvo mestnega podjetja v Gorici nas je obvestilo, da je do tega prišlo zaradi okvare na elektrovodih ENEL. Gorica je bila brez luči več kot deset minut. Več kot uro pa je manjkala električna luč v nekaterih predmestjih, še zlasti v kočniku, Štandrežu in Sv. Ani. To pa zaradi tega, ker je bil izpad elektrike na stranskih linijah kar precejšen.
■ Skoraj dve uri je bil včeraj zjutraj močno oviran promet na državni cesti št. 14 med_Tržičem in Ronkami zaradi prometne nesreče. Tovornjak, namenjen proti Tržiču, je namreč zavozil s ceste ter obstal na nasipu. Ranjen ni bil nihče. Promet je bil oviran zaradi dviganja poškodovanega vozila.
šolske vesti
Ravnateljstvo ločenega oddelka trgovskega zavoda Žiga Zois v Gorici
vabi starše na roditeljski sestanek danes, 29. t. m„ ob 17. uri na sedežu zavoda v Ulici Morelli 40.
najbrž gledalci, oziroma gledalke, najbolj želeli.
V nedeljo je bil pravi naval na gospodarsko razstavišče. Parkirišča v neposredni bližini sejmišča, tudi tista, ki na Rojcah služijo obiskovalcem nogometnih tekem, oziroma tista, na drugem bregu Soče, ki so okrog športne hale, so bila nabito polna. Videl si avtomobile z oznakami Gorice, Trsta, Vidma in še od kod drugod. Pred dvema blagajnama ob vhodu so bile dolge vrste, kar na goriškem sejmišču najbrž sploh ne pomnijo.
Uspeh sejma je torej prodoren. Radovednost je seveda bila še večja. Uspeh sejma je seveda treba pripisati bučni reklami. Ko bodo organizatorji naredili obračun, bomo seveda izvedeli, da je bil lanski rekord 30.000 obiskovalcev presežen.
Na petkovi otvoritvi sejma sta predsednik trgovinske zbornice Bevi-lacgua in deželni odbornik Turello poudarila pomen, ki ga ta sejem ima ne le za Gorico, marveč za vso deželo. Dodajmo, da je tudi tokrat in z uspehom sodelovala Deželna ustanova za razvoj obrti ESA.
Po uspelih sejemskih dneh se sedaj na sejmišču pripravljajo nd Espome-go, ki bo čez mesec dni. Modni kreatorji pa že mislijo na jesensko izvedbo Flashmoda.
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Figli di un dio mi-nore«.
VERDI Danes zaprto. Jutri 17.00-22.00 »II cielo sopra Berlino«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Caterina e lo stallone«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Attrazione fata-le«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
COMUNALE Danes zaprto. Jutri ob 20.30 koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Link«.
DESKLE 19.30 »Avtoštopar«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Rita Bassi, Ul. Don Bosco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo, Ul. Primo Maggio 94, tel. 790338.
pogrebi
Danes v Gorici, ob 9.30, Nidia Zacconi Miotello iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče, ob 11. uri Elisa Lacitignola vdova Del Buo-no iz splošne bolnišnice na pokopališče v Ločnik, ob 12.30 Luigia Feresin iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče.
A

MARKET S. ANDREA
VOŠČI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
in vam obenem nudi številne artikle
široke potrošnje po ugodnih cenah
MARKET S. ANDREA — ŠTANDREŽ
A

ZLATI PAJEK PRODUCTION
vabi 8. aprila v goriški Kulturni dom (od 21. ure dalje)
na
PAJK’S SHOW
prvi goriškozamejski kabaretnozabavni večer
Vstop z vabili. Informacije in rezervacije v uradu Kulturnega doma (tel. 33288)
Pridite! Ne bo vam žal!
Zaželene so četvorke
Za . . baval vas bo ansambel krucinal band from Doberdob z gosti!
Iz proračunske razprave na Pokrajini
Znatno višja produktivnost in boljše poslovanje v APT
V proračunu predviden manjši deficit
Proračunska razprava, ki se je v teh dneh odvijala v pokrajinskem svetu, je zadevala tudi finančni načrt podjetja APT. Ne gre samo za številčni prikaz dohodkov in razhodkov in predvidenega deficita v znesku 586 milijonov lir, ampak za podrobno analizo stanja, ugotovitev doseženih rezultatov in navedbo najbolj nujnih ciljev, ki bi omogočili še uspešnejše poslovanje.
Dokument je obrazložil predsednik upravne komisije dr. Marino Marin, ki je naglasil potrebo, da se stanje začasnosti glede statusa podjetja (traja že več kakor enajst let) vendarle prekine in da podjetje zadobi svojo dokončno pravno in upravno podobo.
Prav zaradi tega se finančni načrt nanaša samo na tekoče poslovanje in ne na daljše časovno obdobje, je pojasnil predsednik Marin, ki je v poročilu izrekel priznanje uslužbencem, ki so v zadnjem času znatno povečali produktivnost, uspeli nadoknaditi, brez zaposlovanja nove delovne sile, tovariše, ki so se upokojili in s tem pripravili pogoje, da se dokončno iz-
vede proces združevanja in poenotenja vseh javnih avtobusnih podjetij v pokrajini. Tako stanje bo po besedah dr. Marina tudi v letu 1988, kar naj bi prispevalo k boljšemu poslovnemu uspehu, oziroma k zmanjševanju deficita.
Ne gre pozabiti, da je podjetje APT prva leta delovanja 'pridelalo" po nekaj milijard lir deficita in da je upraviteljem postopoma uspelo zmanjševati razkorak med prihodki in stroški.
Na področju posodabljanja voznega parka velja navesti nakup treh novih avtobusov v vrednosti preko mi-
lijarde lir. Dežela bo to investicijo financirala s prispevkom 810 milijonov lir.
Predsednik upravne komisije Marin je v svojem poročilu posebej opozoril na potrebo po čimprejšnji razrešitvi vprašanj, vezanih na prostorsko stisko (zgraditev avtobusne postaje, ureditev parkirnih prostorov, ureditev lastne mehanične delavnice in pralnice ter skladišča za nadomestne dele). Gre za vprašanja, ki so prav v zadnjem času privedla do zaostritve odnosov med uslužbenci in upravno komisijo in do protestnih akcij. Proračun so svetovalci odobrili.
Lahka glasba v Steverjanu
2. in 3. julija bo v Steverjanu 18. zamejski festival domače glasbe. Tudi letos ga prirejata SKPD Frančišek Borgia Sedej in ansambel Lojze Hlede. Na festival se lahko prijavijo ansambli, ki gojijo slovensko narodnozabavno glasbo. Vsak ansambel bo moral igrati dve skladbi, ki bosta prvič izvajani v Steverjanu. Vpisati se je treba do 31. maja na naslov SKPD Sedej, Trg svobode 6, Steverjan.
Tudi letos bosta delovali dve komisiji. Prvo bodo sestavljali strokovnjaki, drugo pa občinstvo. Komisiji bosta ocenjevali besedilo in glasbo. Podeljenih bo šest nagrad, od katerih bo prva vredna en milijon lir. Organizator si bo prevzel stroške za kosilo, večerjo in prenočišče nastopajočih.
Kot v prejšnjih izvedbah bodo v soboto, 2. julija, nastopile vse skupine. Komisija bo izbrala najboljše, ki bodo nastopile v nedeljo, 3. julija, v popoldanskih urah.
Bogat prikaz primorske folklore v nastopu skupine Stu ledi
Tržaška folklorna skupina Stu ledi praznuje letos petnajstletnico svojega delovanja. Pomemben jubilej so slovenski plesalci, pevke, pevci in godci slavnostno praznovali prve dni marca v tržaškem Kulturnem domu. V nedeljo pa so se predstavili goriškemu občinstvu. V veliki dvorani Kulturnega doma je namreč Zve-
Zaskrbljujoči podatki o onesnaženosti zraka v FJK
Dež ni dež, ampak razredčena žveplena kislina
Sliši se skoraj neverjetno, vendar utegne biti res. Zrak v naši deželi je močno zastrupljen. Prisotnost strupenih snovi, zlasti žveplovih spojin, je med najvišjimi v državi. Tako izhaja iz podatkov, ki so jih pred kratkim objavili raziskovalci v okviru načrta Mavrica (Arcobaleno), na pobudo raznih ekologističnih združenj. Dež, ki pada v naših krajih, je desetkrat bolj kisel od naravnega poprečja. Z drugo besedo, padavine so bolj podobne razredčeni žvepleni kislini, kakor deževnici.
Zaskrbljujoči so tudi podatki o takoi-menovanih kislih usedlinah. Na območju Furlanije-Julijske krajine so jih namerili v poprečju 207 mikrogramov na kvadratni meter ali petdesetkrat več, kolikor bi morala znašati normalna količina.
To so zelo sveži podatki, saj so merjenja opravljali med 13. januarjem in 27. februarjem letos. Tako je poprečje za deželo. Na Goriškem je stanje se hujše, saj so ponekod namerili, n. pr. v
Marianu 4,36 PH v deževnici (običajna naravna stopnja je 5,5 PH). Mariano je na prvem mestu tudi glede kislih usedlin: 405,2 mikrograma na kvadratni meter (običajno naravno poprečje naj bi znašalo od 3 do 10 mikrogramov).
Po izjavah predsednika ekoloških združenj, ki so izvedla omenjene raziskave, je pred Furlanijo-Julijsko krajino, po stopnji prisotnosti žveplovih spojin v zraku, samo še Ligurija.
Objavljeni podatki bodo nedvomno povzročili val polemik, kritik, sporov, verjetno se bo našel kdo, ki jih bo skušal osporavati, vendar je vprašljivo, kako, saj doslej še ni bilo sistematskih meritev in je torej primerjava podatkov nemogoča.
Postavlja se seveda vprašanje, odkod tolikšna stopnja onesnaženosti ozračja v deželi in na območju, ki je na prvi pogled veljalo za razmeroma čisto.
Viri onesnaženja so krajevnega značaja, razlagajo pobudniki raziskave, dobršen del pa gre nedvomno pripisati "uvozu". Strupene snovi prihajajo nad naše kraje z zračnimi masami od drugod. Med lokalnimi krivci je na zatožni klopi tržiška termocentrala (ne gre pozabiti, da spušča v zrak po nekaj deset ton žveplovih spojin vsak dan). Svoj delež prispevajo tudi razne tovarne in domača kurišča (naprave za ogrevanje stanovanj).
Severovzhodni vetrovi naj bi po mnenju Alessandra Di Pietra prinašali na naše območje spojine, ki jih spuščajo v ozračje termocentrale v Sloveniji in Jugoslaviji. Avtor najbrž pri tem pozablja, da se zračne gmote gibljejo tudi v obratni smeri!
Kaj bodo ob teh podatkih rekli tisti, ki so še do nedavna zatrjevali, da se kisli dež nas ne tiče in trmasto vztrajali, da je odmiranje nekaterih drevesnih vrst, ki se kaže že nekaj let, posle-
dica napadov raznih bolezni, neugodnih klimatskih razmer in škodljivcev?
Kakšne bodo posledice v gozdovih, kjer so (velja za območje naše dežele) prve sistematske meritve in opazovanja prvič uvedli šele leta 1985 (poskusno)?
Bralce bo prav gotovo zanimal način merjenja in ugotavljanja podatkov. Celotno državno ozemlje je bilo razdeljeno na kvadrante s po 52 kvadratnimi kilometri površine, uredili so 550 centrov za ugotavljanje kislosti padavin in količine sesedanja kislih usedlin. V naši deželi je bilo 21 takih centrov. Poprečna stopnja kislosti za deželo je bila 4,64 PH, količina kislih usedlin 207,67 mikrograma na kvadratni meter. Poprečje za goriško pokrajino znaša 4,62 PH, oziroma 226,22 mikrograma na kvadratni meter. Skrajno neugodni so podatki, ugotovljeni v Marianu.
Stanje je torej vse prej kot rožnato!
za slovenskih kulturnih društev počastila obletnico skupine, ki se je predstavila s plesi in pesmimi iz primorske ljudske zakladnice.
Poldrugo uro trajajoč spored, ki si ga je ogledalo lepo število gledalcev, so tržaški folkloristi uvedli s pustnimi plesi iz Rezije. Sledil je prikaz pustovanja v Benečiji in v dolini Trente. Plesne nastope je obogatila Ženska skupina Stu ledi, v drugem delu sporeda, ko so bili na vrsti že-nitovanjski običaji iz Kanalske doline, Goriške, Tržaške in Istre, pa so se ženskam pridružili še moški oktet ter godbeniki iz Milj. Skratka povsem zanimiv folklorni večer, za uspešnost katerega gre največja zasluga vsem članom skupine, ki so svojo nalogo odlično opravili. Povsem uspela je bila tudi odrska zamisel pobude, kar potrjuje velik trud, ki so ga izkazali vsi, ki so sodelovali pri realizaciji tega projekta.
Kot zanimivost naj povemo, da so tržaški folkloristi, ob vhodu v Kulturni dom, goriško občinstvo pogostili s kruhom, soljo in kozarcem vina.
Obvestilo
Konzorcij za zaščito briških vin "Collio" obvešča, da je bil podaljšan rok, do katerega je treba predložiti obvestilo o distilaciji namiznega vina. Rok je bil podaljšan za 30 dni. Omenjeno obvestilo je treba tako predložiti do najkasneje 30. aprila letos.
Na sedežu konzorcija nudijo vinogradnikom vsa ustrezna pojasnila in pomoč.
90 let Angele Paulinove
Devetdesetletnico je v krogu svoje družine in najožjih prijateljev praznovala v nedeljo Angela Paulinova, vsem našim ljudem dobro znana gostilničarka v Drevoredu 20. septembra. Visoko obletnico je naša Angela praznovala v gostilni, ki so jo generacije Goričanov in okoličanov poznale za Paulinovo in ki jo sedaj že dolgo let upravlja Vid Primožič s svojo družino. Okrog slavljenke so se zbrali sorodniki pa tudi njeni zvesti najožji prijatelji, pevci Društva slovenskih upokojencev, ki so ji poklonili cvetje ter nekaj pesmi. Po dobrem kosilu je naša slavljenka skupno s prijatelji šla v Kulturni dom, da bi prisostvovala nastopu tržaških folkloristov in se še enkrat naužila naše kulture, kateri je vedno bila tako zvesta.
Najbrž bi bilo odveč pisati o Paulinovih, ki so zaradi svoje narodne in demokratične zavesti preživeli toliko gorja. Pri njih so se pred vojno zbirali tisti, ki so skrivaj govorili slovensko in vodili slovenska tajna društva. Med vojno so bili pri njih sestanki pristašev Osvoobodilne fronte. Njiho-
vo gostilno so večkrat zaprli, domače pa spravili v zapor. Po vojni so se pri njih zbirali protifašisti. Zaradi tega so jih nacionalisti večkrat napadli tudi z bombami. Vseskozi so Paulinovi bili med najbolj zvestimi udeleženci raz-
nih akcij ter obiskovalci naših prireditev. Naša slavljenka Angela Paulinova je v nedeljo to tradicijo potrdila in se za svojo 90-letnico napotila v Kulturni dom. Brez tega prav gotovo zanjo ne bi bil praznik.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 20. do 26. marca.
RODILI SO SE: Nicolo Spadaro, Luca Bressan, Francesca Carnelut, Francesca Pelosi, Denise Brandolin, Paolo Brusa, Giulio Francesco Blokar, Ares Giavitto, Serena Velussi, Giulia Capolicchio.
UMRLI SO: 82-letni upokojenec Pas-guale Krishan, 73-letni upokojenec Giuseppe Venuti, 91-letna gospodinja Maria Marin, 93-letni upokojenec Carlo Agosti-nis, 79-letna upokojenka Bianca Minius-si, 85-letna nuna Alberta Medeot, 84-let-na gospodinja Emilija Krpna, 83-letni upokojenec Michele Tortorici, 64-letni upokojenec Romano Mucelli, 87-letna upokojenka Zora Spazzapan, 65-letni upokojenec Mario Andrea Battauz, 83-letni upokojenec Venceslav Saksida, 89-letna upokojenka Olga Bavčar vd. Bau-cer, 86-letni upokojenec Luigi Feresin, 17-letna gospodinja Rosanna Boscolo, 78-letna gospodinja Amelia Imbimbo por. Luongo, 79-letna gospodinja Ida Simšič vd. Kodermac, 88-letna upokojenka Gio-vanna Maier, 79-letni upokojenec Ernes-to Pieri, 84-letna upokojenka Bianca Poggiolini, 91-letna upokojenka Fausta
Fantin, 82-letna gospodinja Luigia Conti-ni vd. Grapulin.
OKLICI: tiskar Marko Butkovič in uradnica Patrizia Cingerli, trgovski zastopnik Mauro Bertuso in uradnica Luisa Fausta Ferrari, karabinjer Mauro Giulia-ni in gospodinja Deborah Sentieri.
POROKE: mehanik Marco Macuzzi in uradnica Milica Jelič, delavec Lucio Pusnar in učiteljica Giancarla Ollerani, delavec Paolo Paulin in bolničarka Isa-belle Pilot, profesor Edoardo Milotti in uradnica Alessandra Pich, delavec Clau-dio Trudu in uradnica Miriam Peric.
Telefon
v nujnih primerih
Prva pomoč v bolnišnici 83991, Zeleni križ 31111, Prostovoljni pionirji prve pomoči (za brezplačen prevoz bolnikov) 85550, orožniki 112, policija 113, cestna policija 22333, gasilci 22222 (v Tržiču 72222), občinsko podjetje (za vodo, plin in elektriko) 83156.
Sposabella
poročne obleke visoke mode
obleke za razne svečanosti in obhajila
modni dodatki in oprema
GORICA - KORZO ITALIA 74
TEL. 83128
A: SPLOŠNI UVOZ - IZVOZ
Gorica - Ul. Duca D’Aosta 42 Trst - Ul. Brigata Casale 3
B: KMETIJSKE STROJE IN NADOMESTNE DELE
Gorica - Ul. Duca D’Aosta 42 Trst - Ul. Brigata Casale 3
Vsem prijateljem in klientom želimo vesele velikonočne praznike
NUDI
Č: ELEKTROMATERIAL IN GOSPODINJSKE PRIPOMOČKE
Gorica - Ul. Mameli 3
TRGOVINI:
C: SEMENA - VRTNARSTVO - KLETARSTVO
Gorica - Ul. Carducci 47
GORICA - Tel. 0481/32321 - Tlx. 460682 TERPIN I TRST - Tel. 040/827757 - Tlx. 460682 TERPIN I
Karst Brothers kot pometači nadležnih zamejskih napak
Po nekajmesečnem premoru, ki ni bil oddih, kot so dokazali pred občinstvom, so se priljubljeni Karst Brothers spremenili v pometače ali z učinkovitim narečnim izrazom v marljive škovacine. Njihova krivda je pravzaprav samo ta, da so poimenovali svojo zadnjo predstavo Ško-vace in da so pometli prav z vsem, kar so našli na poti: s kulturo, športom in gospodarstvom, predvsem pa z vidnejšimi predstavniki teh razvpitih kategorij.
Novi spored, ki so ga predstavili v petek in soboto zvečer v Kulturnem domu, je bil prijetno presenečenje. Karst Brothers so se pretežno mlademu in hvaležnemu občinstvu (ki je bilo še posebno številno in simpatično v soboto) predstavili s skoraj izključno avtorsko in kot vedno zelo prijetno glasbo, z nekoliko manj učinkovitimi, a prav tako novimi skeči, z zanimivimi dodatki, kot so bili diapozitivi, videi, duhovit gledališki list in predvsem nov look. Iz prijetnih in mladih vaških fantov, ki so se nam prvič predstavili v Križu oktobra 1983, so se spremenili v skupino z več kot očitnimi ambicijami in tudi možnostmi.
Glavno besedo je imela kot vedno pri tej skupini glasba, mlada, sodobna, prijetna in kvalitetna, vedno v dobri tako instrumentalni kot vokalni izvedbi. Avtorji motivov so Košuta, Devetak, Feri in Merku. Skupina je torej s tem programom skoraj izključila parodije, z izjemo ene pesmi. Nekoliko neobičajen in zato še prijetnejši je bil izključno vokalni motiv Topli bratci, v katerem so se Karst Brothers izkazali kot odlični pevci. V drugih pesmih je bil, kot vedno, učinkovit Igor Malalan s svojim toplim in gibčnim glasom, čep-
rav so bili zelo prijetni tudi pevsko-solistični nastopi Marka Ferija, bobnarja Vlada Mlajča in Andra Merkuja.
Skeči in govorjeni deli so v primerjavi z glasbo šibkejši in morda nekoliko predolgi. Čeprav jih je občinstvo hvaležno sprejelo, so prav ti deli upočasnili tempo predstave. V zadnjem delu so predstavljali novost diapozitivi, ki so nadvse zgovorno komentirali besede. Prijetni so bili nastopi Andra Merkuja, ki je duhovito predstavil Celentana, Ilono Staller in vrsto priznanih športnikov. Pred samim začetkom predstave so Karst Brothers predstavili tudi videe, ki so jih posneli v zadnjih dveh letih za Novosadsko televizijo (Zamejska nina nana) in za Agencijo Alpe Adria (Karst Brothers in Ivo).
Nedvomno imajo največ zaslug za uspeh večera nastopajoči, ki so istočasno tudi avtorji, vendar ne kaže spregledati dela nekaterih drugih "nevidnih". Miloš Jugovič je tako poskrbel za prijetne kostume, za masko in scenske pripomočke, Davorin Križmančič in Žarko Šuc sta oskrbela tehnično plat diapozitivov in videa, Boris Kobal pa režijski del predstave. Prav v tej obliki je večer skupine Karst Brothers zadobil obrise prijetnega kabaretskega nastopa, celote, ki je istočasno zabavna in deloma zahtevna, včasih podobna prijetnemu vaškemu klepetu, ko postavi prst na zamejske rane, pa tudi dovolj boleča, da opozarja na vse naše... škovace.
NADJA KRIŠČAK
Nova knjiga Marije Vojskovič
V Hiši št 15 živijo najrazličnejši ljudje
Po svojem prvencu TRŽAČANI, ki je izšel pred dvema letoma pri Založništvu tržaškega tiska, nas je Marija Vojskovič spet prijetno presenetila z novo knjigo spominov HIŠA ŠT. 15.
Za razliko od Tržačanov, ki so pravzaprav »posredni« spomini, saj je Vojskpvičeva hči primorskih staršev, je Hiša št. 15 delo, ki pripoveduje o avtoričinih ljubljanskih letih, o dobi desetih let po koncu prve vojske v njenem rojstnem mestu. Mladinska knjiga je uvrstila to delo v zbirko Sledi, saj pravzaprav za to gre. Čas izbriše marsikaj, izbrisal je tudi prizorišče (hišo št. 15 so že zdavnaj porušili), vendar vse dogajanje in vsi tisti občutki iz tistih časov živijo v avtoričini zavesti. Vsa leta, ki jih je Vojskovičeva preživela v tisti hiši in na tistem dvorišču, so pustila v njej še kako močno, neizbrisno sled, tako da je zanjo svet, o katerem pripoveduje, še kako realen. In to nam je hotela posredovati. Pred nami se zvrsti cela galerija portretov, pisana druščina sostanovalcev, staršev in otrok, vrsta ljudi s svojimi velikimi in majhnimi hrepenenji in usodami.
Kar velja posebej podčrtati, je odlika Hiše št. 15, s katero se lahko ponaša malokatera knjiga spominov: avtorica ni glavna junakinja svojega pisanja. Marija Vojskovič ne sili v ospredje in je le nekakšna priča, ki doživlja oziroma sodoživlja srečne in manj srečne trenutke s svojimi otroškimi (pa ne otročjimi) očmi in pametjo. Za razliko od Tržačanov je Hiša št. 15 bolj neposredna, saj ne sloni na pripovedovanjih avtoričinih primorskih staršev, temveč na lastnih izkustvih iz resničnega življenja v ljubljanskem predmestju Poljane. Tudi mlajši bralci bodo našli nekaj skupnega s svetom, ki ga zdavnaj ni več, izluščili bodo lahko tistega edinstvenega »duha« zgodnje mladosti, ki je pravzaprav vsem skupen. In tudi primorskemu bralcu, ki mu je »tuja« včerajšnja in današnja Ljubljana, bodo tile spomini povod za razmišljanje o usodnosti razmejitve po vojnah in o »enotnem prostoru«.
S tem, da je Vojskovičeva »rešila« svoje spomine, je »rešila« tudi naše, saj nas knjiga sili v asociacije in s tem v odprtje naših možganskih predalčkov, polnih spominov. Kdor bo vzel v roke teh sto strani, bo prav gotovo občutil vso avtoričino toplino in prizadetost in bo cenil živo pripovedovanje, a zlasti njeno iskrenost. Kajti avtorica se ne dela lepše ali pametnejše,- in taki so tudi liki, ki jih opisuje. Pa še eno odliko velja podčrtati: Vojskovičeva gleda na ljudi in dogodke, ki jih opisuje, z očmi in srcem takratnega dekletca. Torej nobenih modrovanj oz. moraliziranja o preteklosti z današnjo pametjo, kar bi bilo pravzaprav ceneno in gotovo manj pošteno početje. Za to smo Mariji Vojskovič posebno hvaležni; in srčno upamo, da bomo kmalu brali njeno novo, tretjo knjigo o času, ko je dozorevala v dekle.
—SCH—
Delo zgodovinarja Pirjevca izšlo pri Delavski enotnosti
Knjiga Tito, Stalin in Zahod v slovenščini
Knjiga tržaškega profesorja Jožeta Pirjevca Tito, Stalin in Zahod, ki je pred koncem leta izšla pri Delavski enotnosti, je bralcem v zamejstvu verjetno že poznana. Pirjevčevo delo je namreč v italijanskem izvirniku (Tito, Stalin e 1'Occidente) izšlo leta 1985 v izdaji ZTT. Kljub temu lahko pozdravimo slovenski prevod, ki ga je opravila Neda Pagon, saj je na ta način knjiga, ki obravnava enega izmed ključnih obdobij jugoslovanske povojne zgodovine, dostopna širšemu slovenskemu bralstvu. Po mnenju pisca predgovora, zgodovinarja Petra Vodopivca, _ naj bi Pirjevčeva knjiga slovenskemu bralcu pome- ” nila pravo osvežitev, predvsem zaradi »poplave najrazličnejših, nesistematičnih in nekritičnih del, ki obravnavajo našo povojno zgodovino in v zadnjih letih polnijo zlasti beograjski in zagrebški knjižni trg«. Tej pripombi je treba še dodati, da je knjiga zanimiva tudi v drugačnem oziru, saj je avtorju uspelo združiti strokovno objektivnost, ki jo zahteva poglobljena zgodovinska študija ter vseskozi zanimiv in živahen slog pisanja, ki k branju pritegne tudi strokovno nezainteresiranega bralca. Zdi se mi vredno poudariti ti dve plasti pisanja, saj ju pri domačem zgodovinopisju le redko srečujemo. Besedilo se tako na eni strani opira na kopico citatov in širok izbor bibliografskega gradiva, kar je poroštvo za njegovo tehtnost, na drugi strani pa se po slogu pisanja približuje eminentnim dosežkom t. i. »nove zgodovine« oziroma »nouvelle histoire«. In ker imamo opraviti z letom 1948, ko so se v Jugoslaviji dogajale burne reči in so njeni voditelji bili
slavni partizani: Tito, Kardelj, Dilas, Rankovič, je verjetno odveč pripominjati, da se knjiga bere tudi kot odlična, napeta detektivka.
Ena izmed odlik zgodovinskega dela prof. Pirjevca je prav gotovo njegova ideološka neobremenjenost, odlika, ki jo znotraj jugoslovanskih meja srečujemo, žal, dokaj redko. Delo Tito, Stalin in Zahod je zato daleč od tega, da bi bilo neaktualno. Nasprotno se dozdeva, da se knjiga kot nalašč umešča v neko širšo problematiko, ki je v zadnjem času prisotna v slovenski družbi. V prvi vrsti je potrebno omeniti glasove, ki zahtevajo objektivno osvetlitev povojne zgodovine, pretehtati nekatere zgodovinske odločitve, ki so zapustile dolgoročne, pomembne posledice itd. 1. marca je na primer poteklo 45 let od Dolomitske izjave, ko si je komunistična partija v slovenski Osvobodilni fronti izborila monopolni položaj. Objavljajo se različni memoari in dnevniški zapiski, ki naj bi občutljivo povojno zgodovino osvetlili z različnih strani. K vsemu temu lahko prištejemo še novi film Francija Slaka Hudodelci, ki obravnava tematiko slovenskega Tržačana v času izključitve Jugoslavije iz evropske komunistične zveze leta 1948. Ne nazadnje pa je tu še zoprno dejstvo, da ostajajo jugoslovanski zgodovinski in diplomatski arhivi še naprej zaprti in neurejeni. Prof. Pirjevec v svoji knjigi omeni, da zaradi nedostopnosti ni mogel uporabljati gradiva iz teh arhivov, stvar pa je spet nerodno prišla na dan ob nedavni aferi Waldheim, ko se Jugoslovani s svojim arhivskim materialom prav gotovo niso izkazali.
Načrtovalci družbenega razvoja se bodo še naprej otepali s težavami, če bo zgodovina ostala zavita v mitološke tančice. Toda mimo tega, mar ni mogoče uvideti v sedanjem trenutku neko družbeno situacijo, ki je zelo podobna oni iz leta 1948? Na eni strani težnja po odprti, liberalni socialistični skupnosti, ki je pripravljena se povezovati z Zahodom in uveljaviti temeljna civilizacijska načela, na drugi strani pa trda ortodoksna linija, ki priznava samo eno, to je partijsko vero? Tito se je, v svojem času, s ponosom samozavestnega človeka odločil za odprto pot in ne glede na ceno, ki jo je taka odločitev prinesla (Rankovičeve čistke), vztrajal na uporu dogmatskemu Stalinu. Minilo je štirideset let in voditelja dveh držav, Sovjetske zveze in Jugoslavije, sta se spet srečala. Rusi so medtem rehabilitirali Buha-rina, toda kako bo tokrat svoj preizkus opravila politična garnitura naše sosednje države?
Slovenski ponatis Pirjevčeve knjige ni samo dobrodošel in aktualen, marveč primeren tudi kot poučno čtivo za mlade ljudi, ki so si o prvih povojnih letih želele ustvariti ustrezno in objektivno podobo. Zgodovinska osnova je primerni temelj za kakršnokoli politično opredeljevanje, zato so pri takem početju dobrodošle predvsem tiste knjige, ki niso pisane z že vnaprejšnjimi svetovnonazorskimi načeli. Knjiga prof. Pirjevca vseskozi ohranja trezno in objektivno, a hkrati živo besedo zgodovinarja.
IGOR ŠKAMPERLE
Članu SSG Alojzu Miliču podelili priznanje ZDUS
V soboto so v Ljubljani podelili vsakoletna priznanja Združenja dramskih umetnikov Slovenije.
Slovesnost je bila v poslopju Drame SNG pred predstavo Gospod Puntila in njegov hlapec Matti in to ob svetovnem dnevu gledališča. Med tremi nagrajenci je tudi član Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta Alojz Milič.
Alojz Milič je priznanje dobil za vlogi Charleya v predstavi Smrt trgovskega potnika in Milivoja v Sumljivi osebi. V obrazložitvi je rečeno: »Igralec je v omenjenih vlogah oplemenitil lika z nadgradnjo topline, preciznosti in inventivnosti. Z veliko ljubeznijo je obema likoma dodal tolikšno osebno noto, da sta prerasla običajne igralske kreacije. Z ozirom na dolgoletno plodno delo, polno najrazličnejših miniatur, Alojzu Miliču podeljujemo letošnjo nagrado.«
Žirija, ki so jo letos sestavljali Dušan Mlakar, Mina Jeraj in Boris Juh, pri podelitvi (v skladu s pravilnikom) ni gledala na obseg in velikost vloge v posameznih uprizoritvah, temveč je iz predlogov posameznih pododborov ZDUS izluščila tiste umetniške dosežke, ki lahko tudi kot epizode pomenijo velik prispevek k ce-
___________________iz likovnih galerij_____________________
De Santijeva figurativnost
Gianpaolo De Santi se ponovno predstavlja tržaški publiki. Tokrat že tretjič zapored v isti galeriji in sicer v središčnem 11 Tribbio, kjer so na ogled njegova najnovejša dela, izključno olja. De Santi, ki se bliža 40. letu, bi mogel s to razstavo slaviti tudi nekakšen jubilej, kajti prav letos mineva 20 let, odkar je začel nastopati v javnosti in se je prvič predstavil v Miljah. Od tedaj je pripravil več samostojnih razstav in sodeloval na nekaterih kolektivnih manifestacijah in natečajih ter dobil tudi več priznanj in nagrad.
De Santi je vsekakor zrel mojster in v svojem likovnem napredovanju zelo dosleden. Kdor je sledil njegovemu razvoju ve, da je vedno rinil dalje, vedno iskal, nikoli pa ni hlastal za novim za vsako ceno. In tako je pripeljal svojo ustvarjalnost na dokaj visoko raven. Dosledno ostaja pri figurativnosti, vendar bi njegovo izraznost mogli povezati že s sodobno novo podobo. V svojih delih, tudi pri upodabljanju človeka, se ne spušča v nadrobnosti pač pa lik le nakaže, celoten motiv, rekli bi le začrta, upodobi ga pač v grobih potezah. In vendar so njegova olja močno zgovorna in v celoti moremo govoriti, da je mojstrova roka močna. Drobnih potez ne opazimo.
Druga značilnost njegovega likovnega izražanja so tudi močno pastozne, goste in v glavnem mračne ne pa temne barve. Od poldrugega ducata del, kolikor jih je pripravil za razstavo, so le tri barvno in tudi vsebinsko svetlejša oziroma lažja. V mislih imamo npr. olje z naslovom Jabolko, kjer mojster upodablja motiv s plaže, ali olje z naslovom Paleta, kjer ima gledalec pred seboj vogal palete s kupčki barve ter pladenj Večbarvnega sadja.
Sicer pa je mojster, kot smo rekli, mračen, kakor na primer v olju Magični otok, kjer upodablja veliko skalo, ki štrli iz zelo mračnega temnoplavega morja, ki se tako rekoč ne loči od prav tako mračnega neba. Podobno mrakobrfost opažamo v delu z naslovom Mesto ob zori, kjer je le kako pročelje osvetlil jutranji svit, medtem ko je vse ostalo temno, tudi nebo.
Kompozicijsko zanimivi sta njegovi olji Platna ter Poroka. V prvem mojster prikazuje nekakšen salon, kjer sta glavni figuri gola ženska ob oknu, v ospredju pa prav tako gol moški s časopisom v roki. V drugem delu pa vidimo v ospredju le nakazana mladoporočenca pod razcvetenim drevesom, v ozadju, v zaledju pa nekoliko osvetljeno cerkev.
Gianpaolo De Santi je dal na ogled tudi dve deli z nabožno vsebino, ki je pri njem pogostejši motiv.
Razstava tega zanimivega mojstra bo trajala do 1. aprila, (fre)
lostni umetniški podobi uprizoritve. Glede na to sta poleg Miliča priznanji dobila še Milena Grm in Andrej Nahtigal.
V jutrišnji številki bomo objavili še intervju z nagrajencem Alojzom Miličem.
| pismo uredništvu
O slovenščini in slovenistiki
Kolegi so me opozorili na »dopolnila in popravke k pisanju v Jeziku in slovstvu« (JiS XXXIII, št. 3), ki jih je prof. Zoltan Jan objavil v Primorskem dnevniku 4. 2. 1988.
Najlepše se mu moram zahvaliti za izčrpno pojasnilo v zvezi s študijem slovenskega jezika na Univerzi v Trstu. Upam, da se strinja z menoj v tem, da bi bilo dobro, če ustrezna pojasnila vnesemo v Jezik in slovstvo - tja, kjer je bil moj članek »Ekskurzija v slovensko zamejstvo v Italiji« tudi objavljen.
Poleg tega pa bi vendarle rada dodala še nekaj: prof. Jan v svojem članku poudarja, da je mogoče študirati slovenistiko tudi kot glavni diplomski predmet, kar presega status lektorata, in da študent torej lahko pripravi svojo tezo tudi s področja slovenistike in nalogo napiše tudi v slovenščini. Na koncu svojega članka tudi poudari, da »ne moremo /.../ govoriti, da se daje / pri študiju slovenskega jezika / prednost jeziku ali literarni zgodovini, pač pa se prilagajajo razmeram in študijskemu konceptu, ki je uveljavljen na tej fakulteti«.
Položaj študija slovenskega jezika in književnosti primerja prof. Jan s položajem, ki ga ima študij angleškega, francoskega in ruskega jezika. Ogledala sem si program študija angleškega jezika in književnosti (za vsa 4 leta) za študijsko leto 1987/88 (Facolta di lettere e filoso-fia) in iz njega razbrala, da študij angleškega jezika ni strokovno, tj. jezikoslovno zasnovan, ampak omejen le na lektorske vaje, medtem ko je narava predavanj (literarna zgodovina ali jezik) odvisna od raziskovalne orientacije profesorja.
Strinjam se s tem, da se morajo v Trstu ozirati na razmere in tamkajšnji študijski koncept, vendar se mi zdi ponovno potrebno poudariti, da pri študiju jezikov in književnosti dajejo prednost študiju literarne zgodovine. (Mimogrede: sama sem diplomirala tudi iz predmeta Nemški jezik s književnostjo / na Filozofski fakulteti v Ljubljani /; poleg predavanj in seminarja iz literarne zgodovine sem »morala« poslušati še predavanja iz historične gramatike in sodobnega nemškega jezika /vsa 3 leta/ - imel jih je docent iz Nemške demokratične republike - in obiskovati lektorat, v 3. letniku in še vaje iz prevajanja. Iz vseh navedenih obveznosti sem opravila tudi izpite. Diplomsko nalogo sem napisala s področja besedotvorja, in sicer v nemščini.)
In kako z diplomskimi nalogami na Inštitutu za slovensko filologijo v Trstu? Po novih pravilih študent lahko napiše nalogo tudi v slovenščini, zagovarjati pa jo »mora« v italijanščini, ker komisija v glavnem ne zna slovensko. Primera, da bi bil zagovor v slovenščini, doslej še niso imeli.
Pripomnila bi še to, da se tudi na Filozofski fakulteti v Ljubljani pri študiju jezikov ne daje prednost čistim jezikoslovnim vedam, ampak se s tem lahko ukvarja le postdiplomant.
MARJA BEŠTER
Prodoren uspeh njegove 27, izvedbe v Ljubljani
Bolje izkoristiti priložnosti ki jih nudi sejem Alpe-Adria!
Slovenska podjetja Iz zamejstva so se tudi letos dostojno predstavila na sejmu Alpe-Adria v skupnem standu
V soboto so v Ljubljani zaprli 27. sejem Alpe-Adria, ki je tudi tokrat dokazal, da je živ, da se razvija in da so tudi njegovi gospodarski učinki večji, kakor si morda bežni opazovalec misli. Predvsem je odziv občinstva izreden: obiskovalci se zanimajo za sleherno novost s tehničnega in* kulturnega vidika, sprašujejo in iščejo prospekte ali kateri koli material, ki zadeva razstavljene predmete. Razstava se smiselno deli na razne blagovne odseke, kar omogoča lažji pregled novosti in domače ter tuje ponudbe. Sejem je sicer v glavnem namenjen sodelovanju dežel Delovne skupnosti Alpe-Jadran, ki naj bi prevzela v bodoče še aktivnejšo vlogo pri širjenju svojih pristojnosti. To je namreč edina skupna organizacija, ki združuje pokrajine in dežele, ki pripadajo vsem gospodarskim organizacijam v Evropi (EGS, SEV, EFTA in Jugoslavijo), in dejansko zarodek nove koncepcije gospodarske ureditve Evrope. Prav zato je odziv razstavljalcev ali zbornic iz teh dežel zadnja leta vse pestrejši.
O naši deželi gre podčrtati, da igra najaktivnejšo vlogo Slovensko deželno gospodarsko združenje. Iz uradnih poročil Tržaške trgovinske zbornice izhaja, da je bilo navzočih le 22 podjetnikov iz FJK: ta vest je pomanjkljiva, saj je bilo prisotnih v skupnem standu SDGZ kar 48 podjetij v zastopstvu 60 podjetij iz vse dežele. Res ne moremo razumeti tega stališča: o njem je bil govor že lani, vendar Tržaška trgovinska zbornica vsako leto spregleda dejansko stanje. Tudi ne smemo pozabiti, da zbornica in Dežela nočeta prevzeti vloge koordinatorjev, kar nekoliko demantira uradne besede o prijateljstvu in sodelovanju. Preteklo sredo je bil dan naše dežele. Njeno delegacijo je vodil g. Bevilacgua kot predsednik Zveze trgovinskih zbornic FJK. Spremljala sta ga podpredsednik tržaške delegacije Italjuga in predsednik nadzornega odbora SDGZ Stanko Bole ter predsednik goriške delegacije Italjuga Hadrijan Corsi, samo SDGZ pa je zastopal tajnik Marino Pečenik. Delegaciji sta popoldne obiskali razstavišče in se dolgo zadržali prav v skupnih prostorih članov SDGZ. Taki stiki so nujni in koristni, saj pride do izmenjave mnenj in predlogov, ki bodo predmet kasnejših obravnav in debat. Menimo pa, da niso bile izko-
riščene vse možnosti sodelovanja krajevnih gospodarstvenikov. Sejemski kontingenti so izredno važni za razvoj poslov tudi izven rednih uvozno-iz-voznih norm, a žal niso izkoriščene možnosti tesnejšega dogovarjanja s predstavniki slovenskih koroških zadrug ali drugih držav, s katerimi bi lahko krajevni poslovneži navezali stike. Verjetno bi morali pomisliti, da bi za naslednjo sejemsko prireditev predvideli tudi taka uradna srečanja oz. bi jih organizirali.
Tokrat je bil dan poudarek skupni turistični ponudbi Slovenije in Koroške. Letos je zimovalo v Avstriji okoli 20.000 Jugoslovanov, dočim so Avstrijci praktično vsakodnevni gosti in Cesto letujejo na Gorenjskem ali v zdraviliščih. Naša dežela pozablja na te razvojne možnosti in se ne trudi, da bi zaokrožila to ponudbo, čeprav predstavljajo jugoslovanski turisti nezanemarljivo postavko v skupni turistični bilanci. Trgovinske zbornice in leto-viščarske ustanove bi morale vzeti pobudo v svoje roke. Damo le primer:
mesto Celovec je izdalo specifično zgibanico le v slovenščini, kjer vabi jugoslovanske obiskovalce: značilno je, da se obiskovalci lahko obrnejo za vsako informacijo neposredno na telefonsko številko občinske uprave!
Letos je bila na sporedu tudi predstavitev prvih zasebnih turističnih agencij v Sloveniji. Zaenkrat so le štiri, vendar je bila njihova mednarodna ponudba zanimiva. Morda bi bilo umestno razmisliti, da bi se povezali z njimi, saj je znano, da mnogi avtobusni izleti iz Slovenije imajo za cilj našo deželo. To bi dalo možnost razvoja gostinske ponudbe, nuditi bi morali seveda turistične menuje, kot delajo severni sosedje. Že iz tega je razvidno, da je čim številnejša in organizirana prisotnost članov SDGZ koristna in umestna in da bi se dalo še boljše izkoristiti sejemsko obdobje in priložnosti, ki jih ta prireditev nudi. Nujno bi bilo seveda pristopiti k navezovanju stikov pravočasno v sodelovanju s sejemsko upravo, ki je dokazala zvrhano mero poslovnosti in agilnosti.
ODO KALAN
Jadransko avtocesto bi morali začeti graditi prihodnje leto
V pristojnih jugoslovanskih krogih zatrjujejo, da obstajajo prav dobri zgledi za pričetek gradnje Jadranske avtoceste že v prihodnjem letu. To pa predvsem zaradi okoliščine, da se za sodelovanje pri finansiranju velepro-metnice izrecno zanimajo številna zahodnonemška podjetja. Jadranska avtocesta bo praktično povezovala Trst z Dubrovnikom (725 kilometrov) in potem še Skopjem. Znatno bo seveda razbremenila zdaj mnogo preobremenjeno magistralo Jesenice-Zagreb-Beograd-Gevgelija, z njo pa bo dobila Zahodna Evropa novo, hitro in moderno kopno zvezo z Bližnjim vzhodom.
Prvi izračun je pokazal, da bo treba vložiti v veliko infrastrukturo kakšne 3 milijarde in pol dolarjev. Finančna sredstva bodo prišla, kot pravijo v Beogradu, prvenstveno iz jugoslovanskih virov, sicer pa iz tujih posojil in — kot rečeno s pomočjo inozemskih sovlagateljev.
Zamisel o izgradnji sodobne avtoceste vzdolž jadranske obale v sodelovanju s tujim kapitalom ni sicer nobena novost. Za udeležbo pri finansiranju te prometnice se je na primer že pred dvema desetletjema zanimal mednarodni koncern SHELL, vendar iz tega ni bilo nič zaradi ideoloških pregrad pa tudi zaradi zakonodajnih zaprek. Podobno je pozneje propadel enak poskus s Švicarji.
Jadranska avtocesta bo seveda pomenila tudi važen dejavnik v okviru strategije za pospešitev tujskega turizma v Jugoslaviji tja do leta 2000. Tembolj še, ker se okrog 80% inozemskih letoviščarjev, ki pridejo vsako leto v Jugoslavijo, ustavlja na jadranski obali. Sploh pa sodijo moderne kopne zveze, obcestne servisne postaje in podobne infrastrukture med glavne pogoje za to, da se devizni priliv od tujskega turizma, ki znaša danes nekako 1,6 milijarde dolarjev, poveča konec stoletja na predvidenih 7 milijard dolarjev.
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Gre za kritiko vlade ali napoved reforme?
Trije dogodki v jugoslovanski stvarnosti so tačas v ospredju: zahteva predsednika predsedstva države Lazara Mojsova, da moramo letos doseči vsaj majhen gospodarski napredek; izjava predsednika zvezne vlade, da so odstopanja od dogovorjene gospodarske politike dosegla nevarne razsežnosti, saj se gospodarstvo izogiba tistega, kar je predpisano s protiinflacijskim programom; ustanovitev komisije za reformo gospodarskega sistema in njena ugotovitev, da brez sistemskih gospodarskih sprememb odprava gospodarske krize ni možna. Vse to ima skupno izhodišče: v naporih za premagovanje krize je Jugoslavija neuspešna. Opozorila, da s tako gospodarsko politiko, ki je bila uzakonjena s protiinflacijskim programom, iz krize ne bo možno, predsednik zvezne vlade ostro zavrača, češ da gospodarstvo ne spoštuje predpisov, Mikulič je celo obtožil gospodarstvo, da se je organiziralo proti vladni gospodarski politiki in ustvarilo monopolne družbe, ki lahko dosežejo, da so vladni predpisi le strašilo, izpod katerega se da vse ukrasti. Tako se dogaja, da cene rastejo, čeprav so uradno zamrznjene, in je inflacija višja, kot so načrtovali. Zato vlada napoveduje strožji nadzor in ostrejšo kazen za tiste, ki predpisov ne bodo spoštovali ali jih bodo obšli.
Gornje, da se je v izjemno neugodnih okoliščinah, ki so nastale, ker vlada trmoglavi s svojo zamislijo gospodarske politike, gospodarstvo mnogo bolje organiziralo kot sama vlada: na vse načine si skuša pomagati, da bi obšlo stroge restriktivne ukrepe, pri tem pa ne počne nič takega, kar ne bi bilo že vnaprej napovedano. Ker je vlada z eno samo administrativno potezo podražila vse surovine in energijo (lani jeseni), hkrati pa zamrznila cene končnih izdelkov, je podjetja postavila v nemogoč položaj: nihče ne more z dvigom storilnosti in s tako Jmenovanimi notranjimi rezervami, o katerih politiki tako radi govorijo, nadomestiti 50 ali celo 100-odstotne podražitve surovin in je pač treba najti možnost za podražitev svojih izdelkov. Zato nastajajo »novi« izdelki, ki niso nič drugega kot stari izdelki v novi preobleki. Vlada je sicer vehementno napovedovala, da bo ostro nastopala proti vsem takim iznajdljivežem. Toda njen poizkus se ni kaj prida obnesel. Spor med vlado in tovarno avtomobilov Zastava iz Kragujevca zaradi podražitve avtomobilov (starih v novi preobleki), je pokazal, da se je vlada znašla na tankem ledu, na katerem je hotela delati gospodarske bravure, a se ji je vdrlo: kljub zamrznitvi so avtomobili dražji.
Tako velika tovarna kot kragu-jevška ni mogla drugače, kot da je izsilila podražitev svojih izdelkov; ker je dovolj velika, je tudi dovolj vplivna. Majhne tovarne pa ne bodo imele dovolj vpliva, da bi v sporu z vlado potegnile daljši konec, in se bodo zatekle k drugi rešitvi: prisilno bodo zmanjšale proizvodnjo. S tem pa se bo zamajal temeljni cilj, ki si ga je gospodarska politika zastavila za letos: dvigniti proizvodnjo (torej gospodarsko rast) in zmanjšati inflacijo. Statistični podatki to že dokazujejo.
Ekonomisti že dalj časa opozarjajo na močno povezavo med protiinflacijskim programom in nazadovanjem gospodarske rasti. Napovedujejo celo, da bo protiinflacijski program pripomogel k povečanju inflacije, češ da bo potem, ko se bo censki led stopil, prišlo do censke poplave. Prvič pa se je pokazalo, da tudi državno predsedstvo ne zaupa več kaj prida vladnemu protiinflacijskemu programu. Tako bi lahko sklepali po nedavnem obisku predsednika predsedstva SFRJ v BiH. Mojsov je rekel, da je nekaj vendarle treba narediti v tej državi, da bi letos na gospodarskem področju vsaj malce napredovali. Potrebni so vsaj minimalni gospodarski premiki, vsaj minimalno je treba povečati proizvodnjo in izvoz, da bi ljudi opogumili, je dejal predsednik. Gospodarstvo mora svobodneje zadihati in ga je zato treba ločiti od politike, ker gospodarstvo in politika ne gresta skupaj. V politiki in gospodarstvu je treba na odgovorne položaje postaviti nove ljudi in doseči, da bo gospodarsko življenje manj odvisno od upravnih predpisov in določil.
Mojsov je torej govoril drugače kot Mikulič. Mikulič obtožuje gospodarstvo, da je svojeglavo, Mojsov pa zahteva za gospodarstvo več prostosti. Mikulič zahteva ostrejši nadzor, Mojsov pa odpravo vsaj nekaterih administrativnih določil. Mojsov po tihem zahteva, da bi morali obdobje zamrznjenih cen podaljšati vsaj do konca leta, čeprav zamrznitev že zdaj povzroča nazadovanje proizvodnje. Je predsednik predsedstva dokaj umirjeno oznanil, da s politiko svoje vlade ni preveč zadovoljen (zanimivo je, da je to razlagal prav v republiki, iz katere izhaja predsednik vlade)? Ali pa je vladi vendarle pomagal pripravljati teren za gospodarsko reformo, ki jo vlada tako vztrajno napoveduje in ki je z ustanovitvijo vladne komisije za gospodarsko reformo tudi dobila svojo formalno izpolnitev?
Morda je slednje celo najpomembnejši (formalni) korak, ki ga je ta vlada storila v svojem doslej-šnjem mandatnem obdobju in jo zato kaže temeljito podpreti!? Dejstvo je, da je z ustanovitvijo komisije za gospodarsko reformo vlada le uspela udejaniti svoje glavno prepričanje, da gospodarske krize ne bo možno odpraviti v pogojih, kakršne nudi zdajšnji gospodarski sistem. Mnogi s tem soglašajo, a sprašujejo, zakaj je vlada toliko čakala z ustanovitvijo reformne komisije. Zakaj ni tega npr. storila takoj, ko je nastopila svoje mandatno obdobje? Je čakala na ugoden političen trenutek, saj vlada tudi še sedaj opozarja, da o spreminjanju posameznih stvari, ki jih mora urejevati gospodarski sistem, še zdaj ni načelnega soglasja? Je torej Mojsov nastop možno razumeti kot mehčanje preveč olesenelih nasprotnikov reform ali pa napoved česa drugega, to bomo najbrž kmalu zvedeli. Tako kot se bo hitro pokazalo, ali vladno govorjenje o nepokornem gospodarstvu že kaže, v kakšno smer bo vlada peljala gospodarsko reformo! Medtem pa inflacija neusmiljeno nabira odstotke.
JOŽE PETROVČIČ
KONFEKCIJE
OPČINE - Narodna ul. 71 - Tel. 214269
POMLADNE
IN POLETNE NOVOSTI 88
PLOŠČICE — SANITARIJE
ROLICH & C sne
Nabrežina 35/c Tel. 200371
ZASTOPSTVO
panto

Ul. Carducci 15 TRST — Tel. 64610
Tudi kmet sme predčasno v pokoj
Vpr.: »Že nekajkrat sem v vaši rubriki bral, da imajo delavci in obrtniki pravico do pokojnine, če plačujejo prispevke vsaj 35 let. Zanima me, če velja to pravilo tudi za kmete, kot sem jaz. Star sem 54 let in sem kot kmet zavarovan pri SCAU že več kot trideset let, še prej pa sem dobra tri leta delal kot vajenec, nato pa bil pri vojakih. Imam kakšno možnost, da se upokojim pred 65. letom in koliko bo znašala pokojnina?«	JE
Odg.: Po obstoječih zakonskih določilih ima sleherni zavarovanec pravico do predčasne starostne upokojitve, če je akreditiranih vsaj 35 let zavarovalnih prispevkov. V pokojninsko dobo spadajo vsa obdobja, razen brezposelnosti in odsotnosti zaradi bolezni. Upoštevajo se torej zavarovalni prispevki tako odvisnih kot samostojnih delavcev pa tudi prostovoljni in simbolični prispevki. Da zadosti administrativnemu pogoju, lahko zavarovanec združi in kopiči razne prispevke, a po predčasni starostni upokojitvi ne sme več biti v odvisnem delovnem razmerju. Kmetje, obrtniki in trgovci pa lahko še naprej opravljajo svojo samostojno dejavnost.
Iz vašega pisma izhaja, da ste zavarovani pri kmečkem skladu od 1. 1957, ko je bil ustanovljen seznam poklicnih neposrednih obdelovalcev. Plačanih imate torej že 31 let kmečkih prispevkov, tem pa treba prišteti še simbolične prispevke za služenje vojaškega roka in delovno dobo pri splošnem obveznem zavarovanju, ki zadeva vajeniško zavarovalno dobo po 15. letu starosti. Če skupen se-
števek pokojninske dobe znaša 35 let, lahko vložite na INPS zahtevo za predčasno starostno upokojitev in pokojnino vam bodo priznali od naslednjega meseca po vložitvi prošnje. Trenutno bi vaša pokojnina po januarskem izenačenju znašala 418.350 lir na mesec, a pod pogojem, da vaši preostali dohodki ne presegajo 5.317.200 lir na leto.
POVRNITEV »DAVKA NA ZDRAVJE«
Samostojni delavci, ki so v letih 1986 in 1987 plačali minimalne fiksne zneske za »davek za zdravje« (obrtniki in trgovci 648.000 lir, kmetje pa 324.000 lir oz. 162.000 lir) imajo pravico do celotnega ali delnega povračila na osnovi prijavljenih dohodkov.
MOŽNOST PRIZNANJA VSEH POKLICNIH BOLEZNI
Z razsodbo štev. 179 je ustavno sodišče določilo, da so lahko priznane (poleg dosedanjega omejenega števila) vse poklicne bolezni, za katere lahko dokažemo, da so posledica specifične poklicne dejavnosti. V teh primerih mora INAIL izplačati rento.
PRIVILEGIRANA SOCIALNA POKOJNINA
Tudi državljani, ki so že dopolnili 65. leto, imajo pravico do privilegirane socialne pokojnine (upošteva se le ugodnejši osebni dohodek), če jih Krajevna zdravstvena enota prizna za vsaj dvetretj inske civilne invalide
Nekateri visoko, drugi nizko...
Kljub temu da je bila nedelja v pravem spomladanskem soncu, so bili glavni športni dogodki na snegu, ki se je začel že taliti, a je vendarle zdržal pravi triumf slovenskega in jugoslovanskega skakalnega športa. Planica ni najbrž še nikoli doživela takšnega praznika, ko je Primož Ulaga kar dvakrat zmagal in si s tem zagotovil še tretje mesto v skupni razvrstitvi svetovnega pokala v smučarskih skokih. Skratka, dokazano je, da Slovenci znamo leteti in to ne samo s fantazijo (smo namreč narod pesnikov), celo obteženi s smučmi pridemo daleč. Na tem mestu je skoraj obvezno hudomušno vprašanje: Ob takih letih pod oblaki, ki so zelo blizu božjemu kraljestvu, je prava uganka, zakaj gre oziroma leti po zlu le gospodarstvo SFRJ, ki rine v brezno. Nemara gre za zakon kompenzacije - če je kdo visoko, mora drugi nizko...
Skoraj zadovoljen pa sem, da se je Tombi izmuznil kristalni globus. Seveda, Tombi tega nisem privoščil, saj je pravi smučarski as, največje letošnje odkritje in bi lovoriko gotovo zaslužil. V nerazpoloženje pa me spravljajo italijanski komentatorji, ki so v soboto med TV prenosom skoraj na glas zahtevali Zurbrig-gnov padec, sumničili Avstrijce in celo Stenmarka, pa še progo zraven, ki je bila zanje očitno iz smetane in ne snežna. A tudi tu bo šlo za zakon kompenzacije: medtem ko so slovenski poročevalci masohistično »mrzli«, so italijanski strastno navijaški in izgubijo vse mere dostojnosti, ki jo je obdržal seveda Bojan Križaj, ko se je elegantno poslovil od tekmovalnega smučanja.
Sončna nedelja je bila tokrat tudi v znamenju netekmovalnosti v nogometnih amaterskih ligah. Nič zato, naša moštva so vsaj obdržala pozicije. Nekaj pa se je vendarle
dogajalo, saj tretja amaterska liga ni »stavkala«Jn ogledal sem si nastop Brega... Žal mi je to preprečilo, da bi šel končno pogledat Jadran, a to ni bilo niti potrebno, saj itak zmaguje tudi brez mene. Zadovoljen sem seveda, da se je Marko Ban spet izkazal, tudi zato, ker so ga imeli prejšnji večer simpatično v zobeh naši »kraški bratci« v Kulturnem domu. Tudi z Maradono so se poigrali in to je argentinskega nogometaša v nedeljo tako prizadelo, da proti Torinu skoraj ni videl žoge. A to je postranska zadeva. Italijansko nogometno prvenstvo, namreč, ki se počasi izteka, bo za Triestino po vsem videzu prej žalostno kot veselo. To pa niti ne zapolnjuje misli ljudi, ki so obrnjene v skorajšnji začetek kupoprodajne borze. Takrat se bo razbohotila fantazija množic, čeprav je treba reči, da ta fantazija nima kaj opraviti s poezijo. Te je namreč v nogometu prav malo...
V deželnem derbiju italijanske nogometne B lige
Zaskrbljujoč poraz Triestine v Vidmu
VIDEM — Deželni derbi med Udi-nesejem in Triestino se je sklenil z zmago Furlanov, ki so se na ta način otresli dna lestvice. Poraz pa je Tržačane spravil v izredno težaven položaj, saj so trenutno, v družbi Arezza, na zadnjem mestu lestvice.
Boj za obstanek postaja vse hujši in vse kaže, da si Triestina sama koplje grob. Ferrarijevi varovanci so namreč v zadnjih kolih pokazali dokaj slabo igro in učinkovitost napada je skoraj na ničli.
Nedeljsko srečanje z Udinesejem je te ugotovitve samo potrdilo. Nič ni pomagala odlična igra Causia, ki je bil ob Dosseni najboljši na igrišču. Tudi tokrat so Tržačani zapravili več ugodnih priložnosti za zadetek, česar si ekipa, ki se bori proti izpadu, ne more privoščiti.
Štiriindvajseto kolo v italijanski A ligi se je ugodno izteklo predvsem za vodeči Napoli, ki je povečal prednost pred zasledovalci, predvsem pred Romo, ki je doživela pekoč poraz proti Interju.
Empoli in Piša sta v nedeljo zapravila lepo priložnost, da bi si zagotovili obe točki proti neposrednim tekmecem za obstanek. Predvsem Empoli je proti Comu zapravil možnost, da bi Burgnicheve varovance dohitel na lestvici.
Segafredo za las ob zmago
FORLI — Goriškemu Segafredu je za las ušla zmaga v Forliju. Bosinijevi varovanci so namreč z odličnim fini-šem nadoknadili kar 19 točk razlike in le v poslednjih sekundah izgubili potrebno zbranost, da bi premagali Jol-lyja.
Kljub porazu pa je ostal položaj na dnu lestvice nespremenjen, saj so vsi neposredni nasprotniki Goričanov potegnili krajši konec. Za Segafredo bo torej odločilno jutrišnje srečanje doma proti Sharpu iz Montecatinija. V primeru zmage bi si namreč zagotovil matematično gotovost obstanka v ligi.
Odličen nastop Stefanela
VARESE Z odločilnim košem Fischetta 21 sekund pred koncem srečanja si je tržaški Stefanel priboril iz-
Franco Causio
redno pomembno zmago na gostovanju v Vareseju. Tanjevičevi varovanci so tokrat igrali izredno motivirano in potrdili, da sodijo med najboljše peterke B lige. Med vsemi pa tokrat posebno pohvalo zasluži mladi Bonino, ki je dosegel izredno pomembne koše prav v trenutkih, ko so Tržačani zašli v krizo.
Z zmago proti Rangersom je Stefanel obdržal 4. mesto na razpredelnici, s prikazano igro pa potrdil, da lahko naskakuje tretje ali celo drugo mesto. S tem bi si Tržačani zagotovili odločno boljši izhodiščni položaj, kar zadeva finalni del.
Namizni tenis: Jugoslaviji tri medalje na EP
PARIZ — Jugoslovanska namiznoteniška reprezentanca se s 16. evropskega prvenstva v Parizu vrača s tremi medaljami. Po bronu žensk v ekipni konkurenci si je zagotovila še zlato v mešanih dvojicah ter srebro v moških parih. Končni obračun je tako presegel začetna pričakovanja, čeprav so v jugoslovanskem taboru pričakovali nekaj več v moški ekipni konkurenci.
Medaljo iz najžlahtnejše kovine sta si v mešanih dvojicah priigrala Jasna Fazlič in Ilie Lupulescu, ki sta v finalnem dvoboju premagala poljsko-nizo-zemsko dvojico Grubba-Vriesekoop.
Ilie Lupulescu in Zoran Primorac pa sta v finalu moških dvojic morala priznati premoč Švedov Waldnerja in Appelgrena. Naj povemo, da sta v kategoriji ženskih dvojic zmagali Barto-fijeva in Urbanova (Madž.); med moškimi posamezno pa je po pričakovanju slavil zmago Šved Appelgren, ki je s 3:1 odpravil Mazunova (SZ). Med ženskami posamezno pa je Sovjetinja Bu-latova komaj po 5 setih igre ugnala Romunko Badescovo.
Motociklizem: zmaga Schvvantza (500) in Manga (250)
SUZUKA — Na Japonskem se je z dirkama v razredih do 250 in 500 ccm začela letošnja motociklistična sezona za svetovni pokal. Za presenečenje v prvi preizkušnji je poskrbel 23-letni teksaški pilot Kevin Schwantz, ki je na suzukiju ugnal vso svetovno elito in samega svetovnega prvaka Gar-dnerja, ki se je moral zadovoljiti z drugim mestom. Dirka v razredu do 500 ccm je bila izredno napeta in presenečenj ni manjkalo. Od italijanskih pilotov se je najbolje odrezal Chili, ki je bil štirinajsti.
V razredu do 250 ccm pa je svetovni prvak, Zahodni Nemec Tonny Mang, potrdil svojo premoč in odlično pripravljeno hondo.
Odbojka: Panini in Maxicono v finalu
MODENA Odbojkarji Paninija iz Modene in Maxicona iz Parme se bodo tudi letos potegovali za državni naslov, potem ko so v polfinalnih srečanjih premagali ekipi Pozzilla iz Ca-tanie in Camsta iz Bologne. Tudi v ženski konkurenci se bo ponovil finale iz lanskega leta med šesterkama Teodore iz Ravenne in Civa iz Modene.
Prvi srečanji finalnega dela bosta že jutri žvečer. V Modeni se bosta srečala Panini in Maxicono, v Ceseni pa Teodora in Civ.
v 21. kolu 1. jugoslovanske nogometne lige
Velež dohitel Crveno zvezdo na vrhu
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
O najdražjem jugoslovanskem nogometašu Harisu Škoru, ki je lani poleti iz Željezničarja prestopil k zagrebškemu Dinamu, so vse do nedelje govorili, da je »zgrešena investicija«. Toda zdaj ni več tako, Škoro je namreč z golom v slogu Maradone v nedeljo odločil zagrebški derbi med Dinamom in Crveno zvezdo.
Njegov zadetek je bil zares prava mojstrovina, na pičlih treh metrih se je otresel kar dveh spremljevalcev ter nazadnje elegantno ukanil še vratarja. To pa je bilo tudi vse, kar so dina-movci opravili v tej tekmi. V nadaljevanju so namreč Beograjčani posebej pazili na »jugoslovanskega Maradono«, v napadu pa spletali obroč okrog zagrebških vrat. Toda ostalo je pri 1:0, za kar ima največ zaslug zagrebški vratar Vlak in pa nekdanji Dinamov in zdaj Zvezdin igralec Boro Cvetkovič, ki je zapravil tri najlepše priložnosti. 45 tisoč gledalcev je bučno pozdravilo zmago Dinama, toda celo zagrebški navijači so morali priznati, da je Zvezda igrala lepše.
Druga najpomembnejša tekma je bila v Beogradu, kjer sta igrala Partizan in Vardar. Beograjčani so jo dobili z 2:1, toda s precej sreče. Gostje so z golom Simoskega vodili, nato pa je
dva gola dosegel Batrovič. Med »malimi« tekmami velja omeniti srečanje na Reki, kjer je gostoval Čelik z nekdanjim reškim trenerjem Skoblar-jem. Čelik je povedel z 1:0 in pričakovati je bilo, da bodo Rečani svojemu nekdanjemu trenerju prepustili bržčas rešilni točki. Toda ni bilo tako, stari računi s Skoblarjem (še iz časov, ko je bil pri Hajduku in je v finalu pokala nezasluženo premagal Rijeko) očitno še niso poravnani. Zablestel je reš-ki golgeter Jankovič in z dvema goloma odločil tekmo. Najbolj je v tem kolu razočaral Hajduk, ki je doma igral le 0:0 s Sutjesko, in s katastrofalno slabo igro napravil slabo reklamo za tekmo Jugoslavija - Italija, ki bo 31. t. m. v Splitu. Zanjo je selektor Osim že določil igralce, med njimi pa ni Sliš-koviča iz Pescare, udeležbo pa bosta bržkone odpovedala tudi brata Vujoviča iz Bordeauxa.
V II. ligi je ljubljanska Olimpija doma igrala le 2:2 z zadnjeuvrščenim Borcem. Ljubljančani so nastopili močno oslabljeni, a so kljub temu vodili z 2:0 in si ustvarili še niz priložnosti, toda v finišu so imeli veliko smole. Gostje so ob pomoči sonca, ki je zaslepilo ljubljanskega vratarja Zupana, znižali na 1:2, nato pa izkoristili še enajstmetrovko, potem ko je eden izmed ljubljanskih igralcev prekratko podal vratarju.
Rezultati 21. kola I. ZNL: Dinamo -C. zvezda 1:0 (1:0), Rijeka - Čelik 2:1 (0:0), Partizan - Vardar 2:1 (2:1), Slobo-da - Velež 0:0, Hajduk - Sutjeska 0:0, Sarajevo - Vojvodina 4:1 (2:0), Buduč-nost - Željezničar 1:1 (0:0), Priština -Osijek 4:2 (3:1), Radnički - Rad 1:1 (1:1).
Lestvica: C. zvezda in Velež 26, Slo-boda, Partizan, Dinamo in Vardar 25, Rijeka, Vojvodina 22, Rad 21, Radnički in Hajduk 20, Sarajevo, Željezničar in Budučnost 19, Priština in Osijek 17, Sutjeska 15, Čelik 14.
Prihodnje kolo (3. 4.): Željezničar -Hajduk, Sutjeska - Priština, Osijek -Radnički, Rad - Dinamo, C. zvezda -Partizan, Vardar - Rijeka, Čelik - Slo-boda, Velež - Sarajevo, Vojvodina -Budučnost.
Rezultati 21. kola II. ZNL Zahod:
Iskra - Šparta 4:0 (2:0), Šibenik - Rudar 1:0 (1:0), Dinamo - GOŠK Jug 2:0 (1:0), Olimpija - Borac (T) 2:2 (2:0), Novi Sad - Jedinstvo 1:0 (0:0), Spartak - Kabel 2:0 (1:0), Proleter - Famos 3:0 (1:0), Mladost - Kikinda 1:2 (0:0), Borac (BL) -Leotar 2:1 (0:0).
Lestvica: Spartak 28, Dinamo in Kikinda 26, Šibenik in GOŠK Jug 25, Iskra in Proleter 24, Leotar 23, Rudar in Šparta 22, Mladost 21, Borac (BL) 20, Novi Sad 19, Olimpija 18, Famos 16, Kabel in Jedinstvo 15, Borac (T) 10.
Prihodnje kolo (3. 4.): Jedinstvo -Olimpija.
	tako <	yb	k«	inču tedna
Italijanska A liga
IZIDI 24. KOLA: Avellino - Milan 0:0, Cesena - Juventus 0:0, Empoli -Como 1:1, Inter - Roma 4:2, Pescara -Verona 3:0, Piša - Ascoli 1:1, Sampdo-ria - Fiorentina 1:0, Torino - Napoli 0:0.
LESTVICA: Napoli 39, Milan 35, Roma 33, Sampdoria 30, Inter 26, Torino 25, Juventus 24, Verona 23, Fiorentina 21, Cesena 21, Pescara 21, Ascoli 18, Piša 17, Como 16, Avellino 16, Empoli 14.
PRIHODNJE KOLO: Ascoli - Juventus, Como - Avellino, Fiorentina -Piša, Milan - Empoli, Napoli - Inter, Roma - Sampdoria, Torino - Pescara, Verona - Cesena.
Valentino - Docksteps, Stefanel - Co-nad, Arese - Popolare, Citrosil - Mister Day, Virtus - Caruso.
1. jugoslovanska liga
IZIDI ZADNJEGA KOLA: Crvena zvezda - Zadar 93:89; Šibenka - IMT Beograd 98:125; Jugoplastika - Bosna 98:90; Borac - MZT Skopje 87:79; Smelt Olimpija - Budučnost 96:78; Partizan -Cibona 90:88.
KONČNI VRSTNI RED: Jugoplastika 43; Cibona 39; Partizan 37; Smelt Olimpija 36; Zadar in Crvena zvezda 32; IMT in Šibenka 31; Bosna 30; Borac 29; MZT in Budučnost 28.
Iz prve lige izpadeta MZT in Budučnost. V 1. kolu play offa (danes) bodo igrali: Šibenka - Bosna, Zadar -Vojvodina, Crvena zvezda - Prvi Partizan, IMT - Borac.
Italijanska B liga
UDINESE - TRIESTINA 1:0 (1:0)
STRELEC: Manzo v 31. min.
UDINESE: Brini, Galparoli, Rossi, Righetti, Bruno, Tagliaferri (od 55. min. Pusceddu), Manzo, Firicano, Fon-tolan (od 72. min Chierico), Dossena, Caffarelli.
TRIESTINA: Cortiula, Costantini, Orlando, Dal Pra, Cerone, Biagini, Bivi, Strappa (od 80. min. Santocito), Cinello, Causio, Papais (od 66. min. Di Giovanni).
SODNIK: Lanese iz Messine. RUMENI KARTONI: Tagliaferri, Rossi in Di Giovanni. GLEDALCEV: 27.809.
IZIDI 26. KOLA: Atalanta - Arezzo 3:1, Bari - Genoa 1:1, Catanzaro - Ta-ranto 2:0, Cremonese - Messina 0:0, Lazio - Piacenza 5:2, Lecce - Padova 1:0, Modena Barletta 1:1, Parma - Bologna 0:0, Sambenedettese - Brescia 2:2, Udinese - Triestina 1:0.
LESTVICA: Bologna 35, Atalanta 34, Lazio, Lecce, Bari in Cremonese 30, Catanzaro 29, Piacenza, Messina 26, Padova in Brescia 25, Udinese in Parma 24, Taranto in Sambenedettese 23, Genoa 22, Barletta 21, Modena 20, Triestina in Arezzo 19.
PRIHODNJE KOLO: Barletta - Udinese, Brescia - Bari, Genoa - Cremonese, Lazio - Lecce, Modena - Atalanta, Padova - Arezzo, Piacenza - Parma, Sambenedettese - Catanzaro, Taranto - Bologna, Triestina - Messina.
košarka
					iiii	.
lilij	lili		II	■■		
Italijanska A-1 liga
IZIDI 28. KOLA: Allibert - Divarese 90:76, Dietor - Scavolini 113:110, Ban-coroma - Neutroroberts 98:78, Brescia -Enichem 103:120, San Benedetto - Hitachi 89:86, Arexons - Benetton. 106-91, Tracer - Wiiber 132:121, Snaidero -Irge 88:89.
LESTVICA: Divarese 44, Tracer 42, Arexons, Snaidero in Dietor 36, Scavolini 32, Enichem 28, Allibert 26, San Benedetto, Hitachi in Bancoroma 24, Benetton, VViiber in Neutroroberts 22, Irge 18, Brescia 10.
PRIHODNJE KOLO: Scavolini -Snaidero, Enichem - Divarese, Tracer
-	Arexons, -Hitachi - Allibert, Benetton
-	Neutroroberts, Dietor - Bancoroma, Wiiber - San Benedetto, Brescia - Irge.
Italijanska A-2 liga
JOLLVCOLOMBANI - SEGAFREDO
98:94 (55:51)
JOLLVCOLOMBANI: Singleton 12, Bon 21, Ceccarelli 10, Ebeling 24, Fu-magalli 19, Boselli 7, Sala 5, Busatti, Jurič, Villa.
SEGAFREDO: Bullara 10, Vitez 2, Marušič 20, Meents 21, Aleksinas 14, Esposito 7, Bobicchio 20, Corpaci, De-vetti, Sartori.
IZIDI 28. KOLA: Annabella - Voga 79:73, Facar - Riunite 82:90, Fantoni -Standa 79:81, Alno - Spondilatte 104:92, Biklim - Sabelli 80:73, Maltinti
-	Dentigomma 99:88, Jollycolombani -Segafredo 98:94, Čuki - Sharp 95:89.
LESTVICA: Riunite 48, Voga 46, Alno 36, Jollycolombani in Sharp 34, Standa 32, Fantoni 28, Annabella 28, Maltinti 24, Biklim in Facar 22, Segafredo, Spondilatte in Sabelli 20, Dentigomma 18, Čuki 16.
PRIHODNJE KOLO: Maltinti -Voga, Dentigomma - Riunite, Annabella - Fantoni, Standa - Biklim, Alno
-	Čuki, Sabelli - Spondilatte, Jollyco-lombani - Facar, Segafredo - Sharp.
Italijanska B-1 liga
RANGER - STEFANEL 82:85 (43:38)
RANGER: Hotteyan 12, Gualco 8, Brignoli 6, Piatti 5, Bianchi 38, Bigan-zoli, Della Fiori 13.
STEFANEL: Sartori, Fischetto 8, Bonino 35, Bonventi, Ardessi 3, Riva 13, Lokar 2, Canarello 7, Zarotti 17.
IZIDI 26. KOLA: Caruso -Arese 70:73, Conad - Sarvin 88:82, Mister Day - Inalca 102:82, Popolare - Castor 100:78, Fanti - Virtus 92:79, Stamura -Valentino 68:63, Ranger - Stefanel 82:85, Docksteps - Citrosil 71:86.
LESTVICA: Citrosil 50, Teorema 36, Fanti 34, Stefanel 32, Mister Day 30, Docksteps, Castor in Popolare 26, Ranger in Inalca 24, Caruso, Sarvin in Virtus 20, Valentino 18, Stamura 16, Conad 14.
PRIHODNJE KOLO: Castor - Stamura, Ranger - Fanti, Sarvin - Inalca,
smučanje
SLALOM (moški): 1. Frommelt (Li-echt.) 1'39"65; 2. Bittner (ZRN) 1'40''24;
3.	Strolz (Av.) r40"48; 4. Zurbriggen (Švi.) 1'40"73; 5. McGrath (ZDA) 1'41T3; 6. Gerosa (It.) 1'41T9; 11. To-etsch (It.) 1'41"77; 14. Grigis (It.) 1'43T3.
KONČNI VRSTNI RED SLALOMA ZA SP (moški): 1. Tomba (It.) 170; 2. Mader (Av.) 69; 3. McGrath (ZDA) 53;
4.	Frommelt (Liecht.) in Bittner (NDR) 52; 10. Benedik (Jug.) 44; 13. Gerosa in Pramotton (oba It.) 33; 16. Križaj (Jug.) 21; 21. Toetsch (It.) 18; 26. Petrovič in Žan (oba Jug.) 12.
VELESLALOM (moški): 1. Hangl (Švi.) 2'24"53; 2. Girardelli (Luks.) 2'24 '65; 3. Zurbriggen (Švi.) 2'25"4; 4. Strolz (Av.) 2'25"51; 5. Stenmark (Šve.) 2'26'02; 9. Čižman (Jug.) 2'27"22; 14. Camozzi (It.) 2'28"14.
KONČNI VRSTNI RED VELESLALOMA ZA SP (moški): 1. Tomba (It.) 82; 2. Strolz (AvJ 69; 3. Mayer (Av.) 67; 4. Zurbriggen (Svi.) 65; 5. Mader (Av.) 57; 12. Camozzi (It.) 31; 16. Čižman (Jug.) 23; 19. Pramotton (It.) 12; 25. To-nazzi in Erlacher (oba It.) 4.
PARALELNI SLALOM (ženske): 1. Meier (ZRN); 2. Maier (Av.); 3. Steiner (Av.); 4. Oertli (Švi.); 15. Svet (Jug.).
PARALELNI SLALOM (moški): 1. Tomba (It.); 2. Zurbriggen (Svi.); 3. Ma-yer (Av.i; 4. Stock (Av.).
KONČNI VRSTNI RED ZA SVETOVNI POKAL (moški): 1. Zurbriggen 310; 2. Tomba 281; 3. Strolz 190; 4. Mader 189; 5. Girardelli 142; 10. Mair 108; 32. Benedik 44; 43. Čižman 24; 51. Križaj 21; 69. Petrovič in Žan 12.
POKAL NARODOV: 1. Švica 2199 (ženske 1210, moški 989); 2. Avstrija 2195 (1104, 1091); 3. ZRN 903 (544, 359); 4. Italija 776 (69, 707); 5. Francija 582 (331, 251); 7. Jugoslavija 311 (197, 114).
SREDNJA SKAKALNICA V PLANICI: 1. Ulaga (Jug.) 225,7 (88, 93); 2. Ploc (ČSSR) 218,3 (91, 91); 3. Vettori (Av.) 215,3 (89, 88); 4. Nykanen (Fin.) 213,5 (90, 89); 5. Lotrič (Jug.) 212,8 (89, 85,5); 9. M. Debelak (Jug.) 202,4 (87, 86); 12. Ceccon (Ita.) 198,8 (84, 85,5); 22. J. Debelak 188,3 (85,5, 79J; 24. Dolar; 28. Zupan; 34. Kopač; 37. Štirn; 38. R. Kopač; 47. Bajc; 50. Kropar.
VELIKANKA V PLANICI: 1. Ulaga (Jug.) 219,8 (117, 120); 2. Lotrič (Jug.) 218,2 (114, 119); 3. Mollard (Fr.) 213,8 (116, 119); 4. Kjdrum (Nor.) 212,6 (116, 118); 5. Haim (Av.) 209,4 (114, 117); 9. M. Debelak (Jug.) 203,2 (117, 111); 10. Ceccon (Ita.) 202,8 (117, 110); 29. P. Kopač; 35. Zupan; 38. R. Kopač; 43. Bajc; 45. Dolar; 50. Tepež.
SVETOVNI POKAL: 1. Nykanen (Fin.) 282; 2. Ploc (ČSSR) 187; 3. Ulaga (Jug.) 127; 4. Parma (ČSSR) 125; 5. Vettori (Av.) 114; 8. Tepeš 96; 20. Lotrič 40; 39. M. Debelak 21.
EKIPNA LESTVICA: 1. Finska 540; 2. ČSSR 425; 3. Norveška 412; 4. Avstrija 333; 5. Jugoslavija 310; 6. ZRN 180; 7. Švedska 165; 8. NDR 153; 9. Švica 77; 12. Italija 29.
250 CCM: 1. Mang (ZRN - honda) 47T4"264 s povprečno hitrostjo 148, 850 km na uro; 2. Pons (Šp. - honda) po 0"616; 3. Kobayashi (Jap. - honda) 1 174; 4. Cornu (Švi. - honda) 4"975; 5. Kocinski (ZDA - yamaha) 5"573; 6. Garriga (Šp. - yamaha) 6"308; 7. Rug-gia (Fr. - yamaha) 7"334; 8. Honma (Jap. - yamaha) 9"564.
LESTVICA ZA SP: 1. Mang 20; 2. Pons 17; 3. Kobayashi 15; 4. Cornu 13;
5.	Kocinski 11; 6. Garriga 10; 7 Ruggia 9; 8. Honma 8.
500 CCM: 1. Schwantz (ZDA - suzuki) 50'03"750 s povprečno hitrostjo 154,496 km na uro; 2. Gardner (Avstral. - honda) 8"384; 3. Lawson (ZDA - ya-maha) 12 "724; 4. MacKenzie (VB - honda) 15"785; 5. Taira (Jap. - yamaha) 36"383; 6. Rainey (ZDA - yamaha) 42"070; 7. Magee (Avstral. - yamaha) 42T79; 8. Sarron (Fra. - yamaha) 45186; 14. Chili (It. - honda) 1'38"989.
LESTVICA ZA SP: 1. Schwantz 20; 2. Gardner 17; 3. Lawson 15; 4. MacKenzie 13; 5. Taira 11; 6. Rainey 10; 7. Magee 9; 8. Sarron 8; 14. Chili 2.
Smučarski skoki: na sklepni tekmi SP v Planici
Dramatični finale svetovnega pokala
Največji uspeh Jugoslavije doslej
PLANICA — Deveto finale svetovnega pokala v smučarskih skokih minuli konec tedna v zibelki jugoslovanskega skakalnega športa v dolini pod Poncami je bilo zmagoslavje, ki ga skakalci z rdeče-belo-modro trobojnico še niso doživeli. Že uvodna sobotna tekma na srednji skakalnici se je končala s sijajno zmago Primoža Ulage, in odličnim petim mestom Rajka Lotriča, v nedeljo pa sta razpoložena skakalca svetovno elito ugnala s fantastičnim finišem, ki ga je komaj moč pomniti. K popolnemu zmagoslavju je v obeh dneh prispeval pomemben delež tudi dobitnik prve jugoslovanske olimpijske kolajne v skokih, Matjaž Debelak, ki se je obakrat uvrstil na 9. mesto.
Vrh tega je tako Primož Ulaga osvojil še svojo tretjo kolajno v tej zimi -po ekipnem srebru in enako žlahtni na SP v smučarskih poletih v Ober-stdorfu (ZRN) ima zdaj Jugoslavija še prvo bronasto kolajno tudi v svetovnem pokalu. Planica '88 bo šla v zgodovino slovenskega in jugoslovanskega športa kot eno izmed najbolj blestečih dejanj, ki jih bomo pomnili s prireditev v tej dolini skakalnic, kjer se je od leta 1934, ko so odprli prvo pravo letalnico na svetu, zvrstilo že toliko nepozabnih velikih športnih dogodkov.
Primož Ulaga
Jugoslovanski uspeh, pri katerem ne kaže pozabiti, da so fantje morali v boj brez poškodovanega Mirana Tepe-ša, v dolgi sezoni pa je zbolel tudi veliki mladi up Matjaž Zupan, je bil tako sijajen in prepričljiv, da je mejil na sanje. Obakrat sta odlična jugoslovanska skakalca tekmece presenetila
v drugi seriji z zares dolgima in lepima skokoma, tako da je več kot 15.000 gledalcev v soboto in skoraj 50.000_v nedeljo doživljalo pravo katarzo. Še dolgo popoldne je v Planici trajalo slavje navdušenih gledalcev, ki se kar niso mogli raziti.
Ob tako ugodnem razpletu za Jugoslovane pa ne gre spregledati tudi nadvse obetavnega nastopa mladega italijanskega skakalca, mladinskega reprezentanta Ceccona, ki je z 12. mestom na srednji in še boljšim 10. na veliki skakalnici v nedeljo več kot opozoril na svojo izredno nadarjenost in pokazal, da tudi za Italijane skakanje ni tabu tema. Fant s Trbiža, nečak nekdanjega reprezentanta Maria Ceccona, je skakalec, ki bi si ga želele tudi velesile, kakršna so Finci, Norvežani in Čehoslovaki, seveda pa tudi Jugoslovani, ki so se v tej zimi dokončno prebili med tiste velike skakalne nacije, ki se lahko ponašajo s kolajnami na največjih prireditvah v tej smučarski disciplini. Prava škoda bi bila, če zaradi tako obetavnih znamenj v Italiji vendarle ne bodo spremenili odnosa do te smučarske zvrsti, ki ima ne nazadnje dolgoletne korenine in se ponaša tudi. s kopico imenitnih dosežkov tistega rodu, ki je z ZOI v Cortini leta 1956 dobil pravo priložnost in imel tudi ustrezno strokovno in gmotno podporo. OTO GIACOMELLI
Na veleslalomu za 8. Pokal ZSŠDI
Številna udeležba in kakovost
ZONCOLAN - S tekmovanjem za 8. Pokal ZSŠDI in obenem za zamejsko smučarsko prvenstvo, ki je bilo v nedeljo na Zoncolanu, se je res na najlepši način zaključila letošnja zamejska smučarska sezona, ki pa žal, glede društvenih tekem, ni bila med najuspešnejšimi: dve tekmovanji sta bili na primer prirejeni istega dne, kar ni odraz soglasja in strpnega sporazumevanja. Zato pa, kot smo dejali, je nedeljska preizkušnja na Zoncolanu minila v res prijetnem vzdušju, ob veliki udeležbi, lepem sončnem vremenu. Čeprav je namen takih tekmovanj predvsem družabnost, ni manjkalo prave zagrizenosti, ki meji že na profesionalnost, kar je sicer iz leta v leto vse bolj opažati na teh naših srečanjih, saj so se pojavile celo razne maže za smuči...
Na tekmovanju na Zoncolanu, o katerem bomo podrobneje še poročali, je tako naslov zamejske prvakinje osvojila Francesca Rapotec (ŠD Breg), med moškimi^ pa se je uveljavil Giulio Taučer (ŠD Mladina), prvo mesto na društveni lestvici pa je zasedlo SPDT. Zmagovalci v posameznih kategorijah:
Baby sprint (ženske): K. Culot (SPDG); baby sprint (moški): P. Furlan (SPDT); miške: T. Pitacco (SPDT); miški: B. Plesničar (Mladina); deklice: K. Kosmač (Breg); dečki: K. Volpi_ (SPDT); naraščajnice: F. Rapotec (ŠD Breg); naraščajniki: D. Taucer (ŠD Mladina); mladinke: S. Bensi (SK Devin); mladinci: M. Franza (SK Devin); članice: K. Škerk (SK Devin); člani: M. Kralj (ŠD Mladina); dame: N. Volpi (SPDT); amaterji: B. Milič (SPDT); veterani: P. Fachin (SPDT).
V Izolskem zalivu
Sredozemsko
prvenstvo
v razredu »europa«
IZOLA — Na regatnem polju v Izolskem zalivu se je včeraj pričelo sredozemsko prvenstvo v jadranju za razred »europa«, ki ga organizirajo jadralni delavci Burje. Na prvi regati je štarta-lo 54 jadralcev in jadralk iz 6 držav, manjkala pa je jadralka tržaške Sirene Arianna Bogateč, ki je zaradi gripe izpustila prvo regato. Po zanimivem razpletu je zmagal danski jadralec Chris-tiansen pred Jugoslovanom Potokarjem (Pirat Portorož) in Švedom Lundg-vistonom. Uspeh Jugoslovanov so potrdili še Mariborčana brata Orešič (13. oz. 18.), Portorožan Deržek (19.) ter Beltram (Jadro, 26.).
Prvenstvo se nadaljuje danes, ko bosta na programu 2. in 3. regata, trajalo pa bo do petka, ko je bo zadnja regata, ob 18. uri pa zaključna svečanost s podelitvijo priznanj. (Kreft)
Razočaranje Tombe
V odločilni tekmi prav na koncu sezone je Švicar Zurbriggen (desno, foto AP) imel boljše živce in dovolj moči, da je ubranil prednost pred Tombo in osvojil svoj tretji svetovni pokal
SAALBACH — Že dolgo ni bilo tako dramatičnega finala v svetovnem pokalu alpskega smučanja. Prav gotovo vse od leta 1974, ko sta Gustav Thbni in Ingemar Stenmark šele na finalu v Val Gardeni odločilno prekrižala kopji v boju za veliki kristalni globus. V Saalbachu je bilo po dolgotrajnem finišu še vse odprto: Alberto Tomba ali Pirmin Zurbriggen?
Nedvomno sta oba junaka svetovnega pokala prišla na finale v Saalbach odločena, da dosežeta odločilne točke, ki bi ju privedle do končne zmage. Toda obema je po dolgotrajni sezoni, ki je imela vmes tudi vrhunec na zimskih olimpijskih igrah v Calgaryju, očitno že zmanjkovalo moči. Na olimpijskih progah za alpsko smučanje v Nakiski pri Calgaryju sta se oba velika tekmeca že pošteno načela: Tomba v živčnem boju, v katerem je osvojil zlati kolajni v obeh tehničnih alpskih disciplinah, Zurbriggen pa v svoji vsestranosti, s katero je iztržil dragoceno zlato kolajno v smuku.
Tudi nadaljevanje dvoboja v svetovnem pokalu je izčrpalo oba velika tekmovalca te zime, pri tem pa je imel nekaj prednosti italijanski reprezentant, ki se je odpovedoval nastopom v smuku, ker je pač računal, da ima pred Švicarjem premoč v slalomu in veleslalomu.
Na finalu v Saalbachu, kjer je bila teoretična prednost vsekakor na strani Tombe, saj sta tekmovalce poleg superveleslaloma čakala še veleslalom in slalom, pa je šlo Albertu Tombi vse po zlu. Ko je zapravil predzadnjo pri-
ložnost v veleslalomu, v katerem ga je napaka stala uvrstitve, mu je preostal le še sobotni odločilni slalom. Cilj pa ni bil več tako preprosto dosegljiv: kljub morebitni zmagi Italijana Tombe, bi Švicarju Zurbriggnu za končno zmago zadostovalo že sedmo mesto v slalomu. Za tekmovalca, ki je v svoji nadvse bogati karieri dosegel tudi že dve slalomski zmagi v svetovnem pokalu, tudi to ni bilo nemogoče, pa čeprav je tudi hladni Švicar, kakor sta pokazali prvi dve tekmi finala, na katerih je delal napake, ki so ga že skoraj izločile iz nadaljnega boja, že izgubljal živce.
Še bolj pa je popuščala koncentracija Alberta Tombe, ki se je vso sezono tako rekoč igral s tekmeci v obeh tehničnih disciplinah. Toda tudi zmaga v zadnjem slalomu Albertu Tombi ne bi prav nič pomagala, zakaj Pirmin Zurbriggen je v tej odločilni tekmi zbral zadnje moči, da je praktično že na prvi progi zgrabil veliki kristalni globus z obema rokama. Samo še morebitna usodna napaka na drugi slalomski progi ga je ločila od tretje zmage v svetovnem pokalu. Na drugi progi pa je samo še dokazal svojo odločnost in veliko borbenost, medtem ko je Tomba, zavedajoč se, da je že vse izgubljeno, v zadnjem dejanju 22. svetovnega pokala kar usahnil.
V zadnjem obračunu, paralelni tekmi, ki pa ni več štela za posamično uvrstitev, je Tomba vsaj za uteho v finalu premagal svojega velikega tekmeca.	joŽE DEKLEVA
Nogomet: tokrat so igrali samo v skupinah L in M v 3. amaterski ligi
Breg in Mladost ohranila možnost za dodatne tekme
SKUPINA L
BREG - SIT IMMOB.	2:0 (0:0)
STRELCA za Breg: Kelemenich (11-metrovka), Diminich.
BREG: Hrvatin, Albertini, Prašelj, Di Sotto, Jež, Diminich, Cellin (Tamaro), Olenik, Ferfolja (v 15' Giuressi), Kelemenich, Zonta.
Breg si je z novima točkama praktično zagotovil možnost za dodatne boje. Če ne bo neprijetnih presenečenj proti zadnjeuvrščeni Euforii, proti kateri je zmaga obvezna, bodo plavi odigrali mini prvenstvo najprej proti tekmecem iz iste skupine, kajti težko je verjeti, da bodo vsei ostali (Mladost, Fincantieri in Fossalon) v naslednjem kolu remizirali ali izgubili.
Glede tekme proti SIT pa si ne vemo razložiti, če je tako skrajno utilitaristična in improvizirana igra Brega sad dogovorov v slačilnicah ali pa trenutno edina možna varianta igre dolinskih fantov. Brežani so v prvem polčasu le enkrat resno streljali proti nasprotnikovim vratom, nasprotniki pa so izvedli več strelov proti Hrvatinu.
V drugem polčasu je fante trenerja Horjaka rešil iz zagate Zonta, ki si je v enemu od svojih značilnih prodorov prislužil 11-metrovko. Gostje, ki so ostali v devetih zaradi dveh izključitev, niso bili toliko pri moči, da bi ogrozili Hrvatinova vrata, ki pa do konca ni ostal brez dela. Prosti strel Diminicha je v nadaljevanju dokončno pokopal vse nasprotnikove upe. Kljub rezultatu 2:0 in številčni premoči, so Brežani zadnjih dvajset minut odigrali na lastni polovici igrišča. (Miloš Tul)
MLADOST - SAN VITO 2:1 (0:0)
STRELCA za Mladost: Ferfolja in Kobal.
MLADOST: Aleksander Gergolet, Lakovič, Darijo Gergolet, Devetak, Pahor, Lavrenčič, Massimiliano Argentin (David Argentin), Marušič, Frandolič, Ferfolja, Kobal.
Peršoljevi varovanci so si s precejšnjo težavo priborili zmago v srečanju, ki je bilo na papirju precej lahko. Kraševci so takoj povzeli pobudo in so začeli oblegati nasprotna vrata, a če so na sredini bili v premoči, so bili pa v napadu precej netočni. Gostje so odprto igro sprejeli in so s hitrimi proti-
napadi precej belili glavo branilcem domače ekipe. V prvem delu igre so si prav gostje pripravili največjo priložnost, a Gergolet je bil na mestu.
Tudi 2. polčas se je začel s Kraševci v napadu. Po 10 minutah pa je na igrišče padel molk, potem ko so gostje v protinapadu zatresli mrežo. Po nekajminutni zmedi so Peršoljevi varovanci zbrali vse svoje moči in kmalu nadoknadili zaostanek s Ferfoljo, ki je spretno izkoristil Lavrenčičevo podajo. Čas je tekel in Kraševcem so začele pojemati moči, ko je Kobal z lepim strelom povedel Mladost v vodstvo.
Tokrat se je Mladost morala truditi več kot je bilo pričakovati. Vsekakor pa je zmaga zaslužena, čeprav so bili gostje skoraj povsem kos Kraševcem. Še beseda o sodniku, ki sicer ni naredil velikih napak, skoraj nikoli pa pri prekrških ni pustil prednosti, in to v škodo obeh moštev. (Z. Frandolič)
SSALON - GAJA	3:2 (2:1)
RELCA za Gajo: Aversa in avtogol IAJA: Altin, Suc, Stranščak (v 70' Ikovič), B. Rismondo (v 70' Terčon), ngust, Pečfir, Salvi, Kalc, Aversa, llegaris.
ladnje gostovanje v letošnjem pr-istvu so zeleno-rumeni končali z lasluženim porazom. Trener je po-1 na igrišče še zadnje razpoložljive alce, ki pa nikakor niso bili v podani vlogi. Na trenutke so pokazali Dadljiv nogomet, lepe kombinacije, pa so se na žalost razblinjale pred mrotnikovim kazenskim prostorom. fi so povedli domačini, a gajevci so eku ene same minute izenačili, ko branilec Fossalona po Kalčevi laji poslal žogo v lastno mrežo. Gači bi lahko tudi povedli z Averso, je dvakrat skušal ukaniti vratarja »titeljev, ki pa je prisebno rešil svo-vrata. Tik pred počitkom so gostje /edli in drugi polčas začeli zelo jvidno in ob silovitih Gajinih napa-i skušali ohraniti minimalno pred-;t. Gajevci so namreč igrali na vse nič in iz enega od protinapadov jeli še tretji zadetek. Kljub temu o klonili, zbrali so še zadnje moči z erso in skušali priti vsaj do izenače-i, ki jim je le za las ušlo.
Jajin trener Kozina je po tekmi me-: »Res škoda, da smo tudi tokrat
tako nerodno izgubili, saj ni bil nasprotnik nič boljši od nas. Pohvaliti moram vse svoje igralce za požrtvovalnost in za lepo igro. Žal pa nam to ne pomaga, če smo proti tej ekipi dvakrat izvrstno zaigrali, a smo ji morali prepustiti vse štiri točke.« (Kalc)
SKUPINA M
PRIMOREC - DOMIO	2:1
STRELCA za Primorca: Husu v 41', Ferluga v 86'
PRIMOREC: Leone, Čuk, Bacchia, Florean (v 77' Leone), Stroka, M. Kralj, Husu, Ferluga, A. Carli, Canziani, Fachin (12 Truglio)
Kljub zmagi Trebenci tokrat niso pokazali tiste solidne igre, s katero se
se na primer izkazali pred tednom dni. Kakovost igre je bila namreč skozi vso tekmo na zelo nizki ravni, predvsem zaradi slabega dneva nekaterih veznih igralcev.
Kljub temu so Trebenci imeli nekatere priložnosti in tudi prišli do gola s Husujem. Domio je tako hotel izenačiti, vendar nič ni kazalo, da bi se tudi lahko nevarno približal Leonejevim vratom. Kljub temu pa so gostje v 70. min. po veliki napaki trebenske obrambe nepričakovano našli pot do gola in izenačili. Primorec pa se ni vdal in v zadnjih minutah je Dimitrij Ferluga, eden najboljših, zatresel mrežo in popeljal ekipo do zmage.
(Andrej)
	:	totocalcio	
totip________
Avellino - Milan	X	1. — 1. Edio	2
Cesena - Juventus	X	2. Docteur VB	2
Empoli - Como	X	2. — 1. Fillira	1
Inter - Roma	1	2. Convoy	X
Pescara - Verona	1	3. — 1. Festival Bar	2
Piša - Ascoli	X	2. Crosue	1
Sampdoria - Fiorentina	1		4. — 1. Elvezio	X
Torino - Napoli	X	2. Eruco	1X2
Bari - Genoa	X	5. — 1. Nimes	2
Lazio - Piacenza	1	2. Todi la Rocca	X
Modena - Barletta	X	6. — 1. Prodigio	1
Parma - Bologna	X	2. Bandroll	X
Udinese - Triestina	1	KVOTE	
KVOTE		12 (145 dobitnikov)	4.002.000 lir
13 (2.206 dobitnikov)	5.424.000 lir	11 (3.347 dobitnikov)	172.000 lir
12 (46.545 dobitnikov)	255.900 lir	10 (27.790 dobitnikov)	20.500 lir
ALZATVRA
TRST - ULICA UDINE 3 - TEL. 69297
PROMOCIJSKA PRODAJA
S POPUSTI od 20% do 60%
obv. občini
rezultati
3. AMATERSKA LIGA Skupina L
IZIDI 21. KOLA
BREG - Sit Immob.	2:0
Chiarbola - Hermada	2:2
Euforia - S. Marco S.	1:6
Fossalon - GAJA	3:2
MLADOST - San Vito	2:1
Romana - Fincantieri	0:3
LESTVICA
S. Marco S.	21	13	8	0	41:8 34
BREG	21	10	6	5	25:13 26
MLADOST	21	10	6	5	28:17 26
Fossalon	21	8	10	3	29:18 26
Fincantieri	21	9	8	4	18:10 26
Hermada	21	8	7	6	25:24 23
GAJA	21	6	10	5	29:24 22
Sit Immob.	21	6	9	6	29:25 21
San Vito	21	5	9	7	27:32 19
Chiarbola	21	4	5	12	16:35 13
Romana	21	4	4	13	13:31 12
Euforia	21	0	4	17	14:57 4
PRIHODNJE KOLO (10. 4.) Euforia - BREG, Fincantieri Tržič -Chiarbola, GAJA - MLADOST, Hermada - S. Marco Sesljan, Sit Immob. - Fossalon, S. Vito - Romana.
Skupina M
IZIDI 23. KOLA
CUS - Campanalle	1:1
Don Bosco - Architrave	0:4
La Lanterna - Fincantieri	4:1
Olimpia - Exner	3:2
PRIMOREC - Domio	2:1
Roianese - Montebello	3:1
Union - S. Anna	1:5
LESTVICA
LESTVICA
Architrave	23	18	4	1	73:26 40
Roianese	23	17	2	4	61:18 36
Olimpia	23	17	1	5	54:25 36
CUS	23	10	10	3	49:33 30
Campanelle	23	12	4	7	55:26 28
PRIMOREC	23	11	5	7	29:21 27
Domio	23	10	5	8	40:32 25
Fincantieri	23	6	7	10	27:37 19
Don Bosco	23	5	8	10	33:48 18
Montebello	23	5	7	11	17:32 17
S. Anna	23	6	4	13	40:51 16
Exner	23	5	4	14	34:48 14
Union	23	4	2	17	20:66 10
La Lanterna	23	2	3	18	27:95 7
PRIHODNJE KOLO (10. 4.) Campanelle - Domio, Exner - Don Bosco, Fincantieri - PRIMOREC, Montebello - Olimpia, Roianese -CUS, S. Anna - Architrave, Union -La Lanterna.
Le še pičle teoretične možnosti obstanka za Standrežce
Farco Meblo v nižji ligi, Val skoraj
Po sobotnem kolu je združena ženska ekipa Farco Meblo dokončno izpadla iz lige. Naše igralke so po eni uri igre zgubile na težkem gostovanju v Padovi, Torrione iz Ravenne pa se je iz Ferrare vrnil s tesno zmago (3:2, zadnji niz 14:16) proti zadnjeuvrščenemu Solvayu in je dve koli pred koncem za našo ekipo nedosegljiv.
Brezupen je tudi položaj Vala v moški C-l ligi. Zaradi slabega količnika v nizih lahko Štandrežci teoretično dohitijo le še tržaški Ferroalluminio, s katerim se bodo doma pomerili v zadnjem kolu, a morajo prej zmagati v Trstu proti CUS. Z dvema gladkima zmagama in zelo srečnim razpletom na drugih igriščih je obstanek možen, a potreben je pravi... čudež.
V Padovi je bil Farco Meblo gostiteljicam enakovreden le v prvih dveh nizih. V prvem so naše igralke povedle s 7:2, a CUS jih je dohitel pri 8:8 in se nato razmeroma gladko dokopal do 15. Še bolj izenačen je bil drugi niz (12:12), a v končnici so gostiteljice ohranile mirnejše živce. V zadnjem nizu je CUS hitro povedel s 7:1 in odtlej je Farco Meblo le izbojeval vrsto menjav. Kazalo je, da se bodo naše igralke prebudile, saj so se približale na 8:4, a nato so izgubile posest žoge in najboljša serverka CUS-a jih je s pomočjo soigralk pokopala z delnim izi-
dom 7:0. Porazu je, kot je že običajno, botroval predvsem slab sprejem servisa, zaradi katerega je Farco Meblo že vnaprej podaril nasprotnicam več točk prednosti.
Videmski Rangers se še poteguje za napredovanje v B-l ligi, zato se v Štandrežu ni pustil presenetiti. Val je bil proti objektivno močnejšemu nasprotniku brez prave moči.
Na dlani je, da si obe naši ekipi ligaškega statusa ne zapravljata v teh zadnjih kolih, temveč so bile zanje usodne prejšnje tekme. Farco Meblo je že v začetku sezone, nato pa še nekajkrat, doživel nekaj povsem nepotrebnih spodrsljajev, nato so nastopile ključne poškodbe in združena ekipa je tako izgubila skoraj vsa neposredna srečanja za obstanek ter se mora, žal, seliti v nižjo ligo, čeprav je ravenski Torrione (v Trstu je izgubil z gladkim 3:0) gotovo precej slabša šesterka od naše.
Za valovce zgleda usoden naravnost katastrofalen povratni del, v katerem niso osvojili niti ene tekme. Takšen razplet je bil še pred dvema mesecema povsem nepredvidljiv in je presenetil ter potrl same valovce. Če ne upoštevamo vodilne četverice je bilo letošnje prvenstvo sila izenačeno in vsaka malenkost (poškodbe, slaba forma, slab dan) je lahko prevesila razmerje sil na eno ali drugo stran.
_________Ženska B liga__________
IZIDI 20. KOLA
CUS Padova - FARCO MEBLO 3:0 (15:8, 15:12, 15:4), Randi Sangiorgina -Conegliano Venelo 3:0 (15:7, 15:5, 15:7), Solvay Ferrara - Torrione Ravena 2:3 (15:13, 11:15, 3:15, 14:16), Palla-volo Nervesa - Volpe Cornuda 3:0 (15:6, 15:5, 15:5), Gaierhof Trento - Ca-pellari Verona 0:3 (8:15, 10:15, 12:15), Adamoli Mantova - Mogliano Venelo 0:3 (11:15, 14:16, 11:15).
LESTVICA					
Capellari VR	20	19	1	85:14	38
Nervesa	20	16	4	51:23	32
CUS Padova	20	14	6	48:31	28
Conegliano	20	13	7 45:32		26
Mogliano	20	12	8	42:34	24
Sangiorgina	20	11	9	40:33	22
Gaierhof TN	20	10	10	39:38	20
Adamoli MN	20	9	11	33:42	18
Torrione RA	20	7	13	31:47	14
FARCO MEBLO	20	4	16	24:51	8
Cornuda	20	3	17	22:55	6
Solvay FE	20	2	18	24:57	4
Prihodnje kolo (9. 4.)
FARCO MEBLO - Pallavolo Nervesa, Torrione Ravena - Randi Sagiorgi-na, CUS Padova - Gaierhof Trento, Mogliano Venelo, Capellari Verona -Adamoli Mantova, Volpe Cornuda -Solvay Ferrara.
________Moška C-1 liga___________
Izidi 20. kola
VAL ŠTANDREŽ - Rangers Latte Carnia 0:3 (8:15, 10:15, 2:15), Inter 1904 Trst - Flebus Povoletto 0:3 (3:15, 10:15, 11:15), Maniago - Ferroalluminio Trst 3:1 (15:13, 9:15, 15:8, 15:9), Cessalto -Mogliano Venelo 3:0 (16:14, 15:12, 15:10), Motta di Livenza - Volpato 3:1 (9:15, 15:10, 15:9, 15:11), ASFJR Čedad - CUS Trst 0:3 (7:15, 7:15, 7:15).
Maniago	LESTVICA 20 18		2	56:21	36
Rangers	20	17	3	56:16	34
Motta di Liv.	20	16	4	50:20	32
Volpato	20	14	6	50:26	28
Povoletto	20	11	9	39:32	22
Cessalto	20	8	12	34:40	16
CUS Trst	20	8	12	32:40	16
Mogliano	20	8	12	35:44	16
Ferroall.	20	8	12	26:44	16
VAL	20	6	14	23:50	12
ASFJ Čedad	20	5	15	27:48	10
Inter 1904 TS	20	1	19	11:58	2
Prihodnje kolo (9. 4.)
CUS Trst - VAL ŠTANDREŽ, Mog-liano Venelo - Inter 1904 Trst, Ferroalluminio Trst - Motta di Livenza, Rangers Latte Carnia - Povoletto, Volpato Castelfranco Venelo - Cessalto Maniago - ASFJR Čedad
Deželna finala under 18
Brici tretji slogašice četrte
Na prvem letošnjem mladinskem deželnem finalu v kategoriji under 18 sta slovenska predstavnika Naš prapor IMSA med moškimi in Sloga Koimpex med ženskami s tretjim oziroma zadnjim mestom dosegla manj od pričakovanega, vendar se lahko tolažita z dejstvom, da sta ju iz finala za 1. mesto izločila kasnejša zmagovalca.
Moški (v Prati)
Briški odbojkarji so v finalu za 3. mesto brez večjih težav odpravili še-sterko CUS-a iz Trsta. V finalu za prvo mesto pa je videmski Volley Bali, z dokajšnjo lahkoto, odpravil gostitelje deželnega finala, Prato iz Pordenona.
Kot smo že v prejšnjem tednu ugotavljali, Naš prapor IMSA ni imel sreče pri žrebu, saj se je v polfinalu pomeril z najmočnejšo postavo, ki ima precej možnosti, da se dobro uvrsti tudi v državnem merilu.
Glede nedeljskega srečanja s Tržačani je treba povedati, da so Brici dobro začeli. Popustili pa so v drugem setu, ki so ga osvojili igralci CUS-a. Boljša igra Našega prapora pa je prišla na dan v poslednjih dveh nizih, tako da končna zmaga ni bila več v dvomu.
Izida: finale za 3. mesto: Naš prapor IMSA - CUS Trst 3:1; finale za 1. mesto: Volley Bali - Prata PN 3:0.
NAŠ PRAPOR IMSA: Koršič, A. in M. Feri, Petejan, Tomažič, Superga, Zavadlav, Buzzinelli, Vogrič.
Ženske (v Tržiču)
Nastop Sloge Koimpex se je končal z osvojitvijo 4. mesta. To mesto predstavlja v bistvu neuspeh, saj so pred sezono pri našem društvu načrtovali več irčna tihem upali tudi na deželni naslov. Pokrajinski del prvenstva je tudi povsem upravičil pričakovanja, saj v tej fazi slogašice res niso imele enakovrednega nasprotnika in so pokrajinski naslov osvojile brez izgubljene tekme. Potem pa je sreča Slogi Ko-impex obrnila hrbet. Hujša prometna nesreča je preprečila nadaljnje igranje kapetanki Martini Vidali in Alenki Sosič. Odsotnost obeh ključnih igralk pa je naši ekipi onemogočila učinkovito igranje. Slogine odbojkarice so izgubile zaupanje v svoje moči. Ko jim je v zadnjih desetih dneh prekrižala račune še gripa, je bilo jasno, da so vsi upi po visoki uvrstitvi na deželni ravni šli po vodi.
Nedeljska igra je povsem odgovarjala temu .razpoloženju. Potem ko so prejšnji teden izgubile izločilno srečanje, so tokrat slogašice stopile na igrišče precej nemotivirane, poleg tega še utrujene od tretjeligaške tekme iz prejšnjega dne. Odpor, ki so ga nudile svojim nasprotnicam je bil premajhen, da bi lahko osvojile zmago in so se tako morale zadovoljiti s četrtim mestom v deželi.
Veliko presenečenje deželnega finala pa je prišlo v tekmi za prvo mesto, v kateri je tržiški Fincantieri povsem nepričakovano premagal glavnega favorita Sangiorgino in tako pripravil pravo senzacijo.
Izida: finale za 3. mesto: Itar Fonta-nafredda - Sloga Koimpex 3:0 (15:10, 15:1, 15:8); finale za 1. mesto: Fincantieri - Sangiorgina 3:2.
SLOGA KOIMPEK: Cocchi, Drnov-šček, Fabrizi, Križmančič, L. in N. Lupine, Marucelli, Milkovič, Miot, Sardo, Skerk.
(Inka)
V moški C-2 ligi po gladki zmagi v Sacileju
01ympia vse bližja napredovanju
Na vseh igriščih naše dežele je bil pred pričetkom sobotnih in nedeljskih ligaških tekem enominutni molk v spomin na tragično preminula mlada tržaška odbojkarja Danielo Frison in Paola Cattarissija, ki sta se ponesrečila pred tednom dni med vožnjo na prvenstveno tekmo v Lati-sano.
Najbolj zanimiva tekma sobotnega dne je bila v Sacileju v moški C-2 ligi med domačim Libertasom in 01ympio iz Gorice. Ti šesterki in Fincantieri iz Tržiča so najbolj resni kandidati za osvojitev drugega mesta na končni lestvici in s tem za napredovanje v višjo C-l ligo. Goričani so tudi to pot dokazali, da so prišli v formo ob pravem času, saj so slavili zelo prepričljivo (osmo zaporedno!) zmago s 3:0 (15:5, 15:6, 15:11) in se tako znebili še enega neposrednega tekmeca v boju za napredovanje, ki bo zagotovljeno prvouvršče-nima.
Zastopniki Bora Cunje Avtoprevoza so se z vodilnim Anchor Fix Vivilom srčno borili, a poraza s 3:0 le niso mogli preprečiti. V tretjem nizu so gostje vodili s 13:9 in nekatere čudne sodnikove odločitve so jim onemogočile, da bi prišli do povoljnejšega končnega izida. Delni izidi: 15:11, 15:8, 15:13.
Obe naši šesterki sta v ženski C-2 ligi doživeli častna poraza proti dvema od najboljših tekmecev v ligi. Zastopnice Sloge Koimpex so prva dva niza sicer prepustile nasprotnicam iz Tržiča, a potem stanje izenačile in na koncu izgubile z minimalno razliko. Fincantieri je na Opčinah zmagal s 3:2 (15:3, 15:8, 14:16, 7:15, 15:13). Na gostovanju v
Fiume Venetu je goriški Agorest z vodilnim ITAS-om celo vodil v nizih z 2:1, a na koncu je le moral prepustiti izkupiček gostiteljicam s 3:2 (15:9, 15:17, 9:15, 15:5, 15:6).
V moški D ligi zdaj slaba prede vsem našim trem ekipam. Če je položaj mladih Bricev od Našega prapora IMSA in Soče Sobema že dalj časa kritičen, je Sloga igrala v prvem delu prvenstva dokaj spodbudno. Toda slogaši so bili zadnjič uspešni 30. januarja in potem so morali nič manj kot osemkrat zapored poraženi z igrišča in tako na lestvici naglo drsijo vse bolj navzdol. Izpad kar treh deželnih ligašev iz državne C-l lige bo povzročil verižno reakcijo izpadov tudi v nižjih ligah, tako da se bo moralo D ligi po vsej verjetnosti odpovedati kar pet moštev. Če je tako, sta Naš prapor IMSA in Soča Sobema (poleg Porcie) bržkone ža obsojena, a ostala kandidata bo treba poiskati med Nuovo Pallavolo iz Trsta, Arredom Uno iz Ločnika, ACLI-
jem iz Ronk ter Slogo.
V	soboto so naše ekipe igrale takole: Sloga - Volley Bali Videm 0:3 (11:15, 4:15, 14:16), Faedis Povoletto - Naš prapor IMSA 3:1 (15:9, 15:13, 11:15, 15:12), Soča Sobema - Acli Ron-chi 3:1 (15:6, 8:15, 6:15, 13:15).
V	neposrednem obračunu za varno sredino lestvice je Breg Agrar izgubil na gostovanju v Martignaccu s 3:1 (5:15, 15:5, 15:5, 15:2) in mu zdaj spet preti izpad. Ne brez težav, a vseeno gladko, je Sokol Indules sredi Nabrežine prisilil k predaji šibki Promovolley s 3:0 (15:13, 15:10, 16:14). V soboto pa čaka zastopnice Sokola Indulesa v Prati izredno težko, lahko rečemo odločilno gostovanje v boju za napredovanje.
1. MOŠKA DIVIZIJA
BOR - ROZZOL	3:1
(15:11, 8:15, 15:13, 15:8)
BOR: Tul, Jercog, Blasi, Strain, Lippo-lis, Kocman.
Borovci so zaključili prvi del prvenstva z zmago. Proti skromnemu nasprotniku so se morali pošteno namučiti. V 9 kolih so naši samo dvakrat zmagali. Takega negativnega razpleta ni nihče pričakoval, vsakakor pa so »plavi« pokazali premalo resnosti in zato je obračun povsem realen. Kljub temu namreč, da ima ekipa nekaj pomanjkljivosti, se res ne more zadovoljiti s tako skromnim izidom. (Tul)
IZIDI 9. KOLA: Bor - Rozzol 3:1, CUS TS - Prevenire 3:2, Prima Scuola - La Marmotta 0:3, DLF - Inter 1904 1:3, AS-SDI - VolIey Club 0:3.
LESTVICA PO 1. DELU
Volley Club	9	9	0	27:6	18
Inter 1904	9	8	1	26:7	16
ASSDI	9	7	2	23:10	14
Prevenire	9	5	4	22:15	10
CUS	9	4	5	17:16	8
La Marmotta	9	4	5	16:18	8
DLF	9	4	5	17:20	8
BOR	9	2	6	12:20	4
Rozzol	9	2	6	9:23	4
Prima Scuola	9	0	9	0:24	0
1. ŽENSKA DIVIZIJA
BOR FRIULEXPORT - OMA	3:0
(15:5, 15:7, 15:9)
BOR FRIULEXPORT - CUS	3:0
(15:13, 15:9, 15:8)
BOR FRIULEXPORT: Vitez, Foraus, Vidali, Milanič, Brazzani, Grbec, Vi-sentin, Superina, Sancin, Fučka.
Najprej v četrtkovi zaostali tekmi z OMA, nato pa še v sobotnem derbiju kola s CUS so borovke suvereno premagale oba vodilna in ju zdaj nadomestile na vrhu začasne lestvice. Medtem ko je OMA dokaj razočarala, je CUS potrdil, da upravičeno računa na napredovanje, saj je prišel na stadion 1. maj s trdnim namenom, da zmaga, vendar ni računal na odpor bo-rovk, ki so ga v tem srečanju resnično nadigrale. Gostje našim od drugega niza dalje nikakor niso mogle do živega. Po prvem delu prvenstva borovke vodijo, kar je nadvse spodbudno, če
vemo, da so po povprečni starosti najmlajša ekipa v ligi.,
IZIDI 9. KOLA: Killjoy - DLF 3:2, Virtus - Le Volpi 3:0, Bor Friulex-port - CUS 3:0, NPT - Sloga Koimpex bo 31. 3.
LESTVICA PO 1. DELU
BOR FRIULEX.	8	7	1	21:6	14
CUS	8	6	2	19:7	12
OMA	8	6	2	19:10	12
SLOGA KOIM.	7	5	2	17:10	10
Virtus	8	4	4	14:17	8
Killjoy	8	3	5	12:21	6
NPT	7	2	5	11:19	4
DLF	8	1	7	12:23	2
Le Volpi	8	1	7	10:22	2
2. ŽENSKA DIVIZIJA
SKUPINA A
LA MARMOTTA - SLOGA	1:3
(13:15, 2:15, 16:14, 5:15)
SLOGA: Čebulec, Drasič, Fabi, D. in
zmagale in tako ostajajo trdno na 2. mestu z enakim številom točk kot prvouvr-ščeni San Sergio in so si s to zmago tudi praktično že zagotovile nastop v »play-offu« za napredovanje. Gre vsekakor za res lepo uveljavitev ekipe, ki jo sestavljajo izključno igralke, ki nastopajo v prvenstvu under 16. (Inka)
IZIDI 8. KOLA: La Marmotta - Sloga 1:3, Prevenire - OMA 3:0, ASSDI -S. Sergio 0:3.
LESTVICA: San Sergio in Sloga 12, La Marmotta 8, Prevenire 6, OMA 4, ASSDI 0. (Vse ekipe imajo eno tekmo manj)
SKUPINA B
SOKOL INDULES - LE VOLPI 3:1 (6:15, 15:7, 15:11, 15:11)	'
SOKOL INDULES: Živec, Kosmina, Cattonar, Devetak, Gruden, Pizziga, Babič, D Amico, Veronese, Fabjan.
Z zmago niso Nabrežinke le ohranile stika z vodečimi na lestvici, temveč so pokazale, da znajo tudi ob odsotnosti standardnih igralk primerno reagirati. Sokolovke so stopile na igrišče precej zmedeno in trenerjeva napaka pri zapisu postave je pripomogla, da je prvi set romal k nasprotnicam. V dru-
S. Jogan, Križmančič, Repinc. Tudi tokrat so mlade slogašice
gem nizu pa so belo-rdeče igrale kot prerojene. Soliden doprinos Čattonar-jeve, ki je zamenjala poškodovano Marjanko Ban in odlični servisi, so preobrnili potek igre. Omeniti velja, da so Nabrežinke pod silo razmer prvič igrale z eno samo podajačico in to precej zadovoljivo. (Igor)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -CLUB ALTURA 0:3 (3:15, 3:15, 6:15)
KONTOVEL: Regent, Košuta, Pra-selli, Škabar, Rebula, Pertot, Gruden, Grilanc.
Naše igralke se od vsega začetka niso dobro vživele in so bile nekam odsotne. Šepali so servisi in sprejemi. Tudi v napadu bi lahko kaj več pokazale. Pričakovali smo veliko več od Kontovelk, saj so bile nasprotnice tokrat na isti ravni kot naše. (E. S.)
VIV Al BUSA - BOR FRIULEXPORT
0:3 (12:15, 8:15, 13:15)
LESTVICA: Club Altura 12, Breg in Sokol Indules 10, Blitz in Bor Fri-ulexport 6, Le Volpi in Kontovel Electronic Shop 2. (Breg ima tekmo manj)
UNDER 16 MOŠKI
SLOGA - INTER 1904	3:0
(15:2, 15:9, 15:5)
SLOGA: Daneu, Kralj, Križmančič, Li-mončin, A. in M. Maver, Mesar, Renčelj, Stopar.
Tudi v povratni tekmi so slogaši slavili zmago brez težav, saj jim mladi igralci Interja nikakor niso bili dorasli. Za zmago so zaslužni čisto vsi igralci, ki so stopili na igrišče in upravičili trenerjevo zaupanje. (Inka)
LESTVICA PO 5. KOLU: CUS in Sloga 8, Breg 4, Volley Club 2, Inter 1904. (CUS, Breg in Volley Club imajo tekmo manj)
UNDER 15 ŽENSKE KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -ZUALE	2:0 (15:4, 16:14)
KONTOVEL: Košuta, Rengent, Pertot, Samec, Rebula, Gruden, Briščik.
Prvi set so naše kar gladko in s precejšnjo lahkoto zmagale. V drugem nizu pa so nekoliko popustile, da je bilo že misliti, da bo treba odigrati še tretji set. Proti koncu pa so se dobro izkazale, lepo sprejemale in napadale ter zasluženo zmagale. (E. S.)
deželna prvenstva
__________Moška C-2 liga___________
Izidi 20. kola
Anchor Fix Vivil - BOR CUNJA AV-TOPREVOZ 3:0, Libertas Sacile -OLVMPIA GORICA 0:3, Libertas Turjak - Itar Cucine Fontanafredda 3:1, Pav Natisoma - Rozzol Legovini Šport 1:3, CG San Sergio Trst - Futura Torriana 2:3, Bo Frost Fiume Veneto - Montalba Volley 1:3, Fincantieri Tržič - DLFAC Trst 3:0.
LESTVICA
Anchor Vivil	20	20	0	60:16	40
OLVMPIA GO	20	15	5	49:33	30
Libertas Sac.	20	14	6	48:30	28
Fincantieri	20	14	6	50:34	28
Montalba	20	13	7	47:27	26
BOR CUNJA AV.	20	12	8	48:36	24
Rozzol Leg.	20	11	9	45:41	22
Futura Torr.	20	10	10	43:38	20
Pav Natisonia	20	9	11	41:41	18
Libertas Tur.	20	7	13	29:47	14
Fontanafredda	20	6	14	29:50	12
Fiume Veneto	20	4	16	29:53	8
DLFAC Trst	20	4	16	23:53	8
San Sergio TS	20	1	19	16:58	2
Prihodnje kolo (9. 4.) OLVMPIA GORICA - Bo Frost Fiume Veneto, BOR CUNJA AVTOPREVOZ -
Fincantieri Tržič, DLFAC Trst - Libertas Sacile, Montalba Volley - San Sergio Trst, Futura Torriana - Pav Natisonia, Rozzol Legovini Šport - Libertas Turjak, Itar Cucine Fontanafredda - Anchor Fix Vivil.
_________Ženska C-2 liga_________
Izidi 20. kola
SLOGA KOIMPEX - Fincantieri Tržič 2:3, Itas Fiume Veneto - AGOREST GORICA 3:2, Cordenons - Gieffe Pieris 3:1, Libertas Gorica - Celinia Maniago 2:3, Pav Natisonia Kennedy 0:3, Itar Cucine Fontanafredda - Ginnstica Spilimberghe-se 3:0, Villacher Bier Tržič - Libertas Martignacco 1:3.
LESTVICA
Itas Fiume V.	20	18	2	57:21	36
Fontanafredda	20	16	4	55:21	32
Fincantieri	20	16	4	52:30	32
Kennedy	20	14	6	48:27	28
Cordenons	20	11	9	41:38	22
Celinia	20	11	9	37:42	22
Martignacco	20	10	10	42:35	20
Villacher	20	9	11	40:37	18
AGOREST	20	9	11	36:43	18
SLOGA KOIM.	20	8	12	37:41	16
Pav Natisonia	20	6	14	33:48	12
Gieffe Pieris	20	6	14	26:52	12
Libertas GO	20	4	16	24:53	8
Ginn. Spil.	20	2	18	16:56	4
Prihodnje kolo (9. 3.)
AGOREST GORICA - Itar Cucine Fontanafredda, Ginnastica Spilimber-ghese - SLOGA KOIMPEX, Libertas Martignacco - Itas Fiume Veneto, Fincantieri Tržič - Pav Natisonia, Kennedy Libertas Gorica, Celinia Maniago - Cordenons, Gieffe Pieris - Villacher Bier
Moška D liga
Izidi 20. kola
SOČA SOBEMA - Acli Ronchi 1:3, SLOGA - Vollev Bali Videm 0:3, Faedis Povoletto - NAS PRAPOR IMSA 3:1, Libertas Martignacco - Arredo Uno Lucini-co 3:1, Pallavolo Trst - Nuova Pallavolo Trst 3:1, Rojalese - San Giorgio Porcia 3:0, Prata di Pordenone - Pav Remanzac-co 0:3.
LESTVICA
Pav Remanz.	20	19	1	57:10	38
Rojalese	20	17	3	55:26	34
Volley Videm	20	15	5	50:24	30
Prata di PN	20	15	5	49:24	30
Martignacco	20	13	7	47:28	26
Povoletto	20	13	7	46:33	26
Pallavolo TS	20	12	8	47:32	24
Nuova Pall. TS	20	7	13	38:41	14
Arredo Luc.	20	7	13	34:44	14
Acli Ronchi	20	8	12	33:40	14
SLOGA	20	7	13	22:47	14
NAŠ PR. IMSA	20	4	16	18:51	8
SOČA SOBEMA	20	3	17	15:53	6
Porcia	20	0	20	2:60	0
Prihodnje kolo (9.4.)
NAŠ PRAPOR IMSA - SLOGA, Nuova Pallavolo Trst - SOČA SOBEMA, Pav Remanzacco - Roialese, San Giorgio Porcia - Faedis Povoletto, Volley Bali Videm - Pallavolo Trst, Acli Ronchi - Libertas Martignacco, Atredo Uno Lucini-co - Prata di Pordenone.
__________ženska D liga____________
Izidi 20. kola
Lavoratore Fiera Martignacco - BREG AGRAG 3:1, SOKOL INDULES - Promo-volley 3:0, Nuova Pallavolo Trst - Prata di Pordenone 0:3, CSI Tarcento - Rivig-nano 2:3, Pallavolo Mossa - Juniores Ca-
sarsa 0:3, CUS	Videm	-	Majanese		3:0
(Kontovel Electronic Shop ni igral).					
LISTVICA					
Juniores	19	18	1	54:11	36
Prata di PN	19	15	4	49:22	30
SOKOL IND.	18	14	4	47:24	28
CUS Videm	18	12	6	44:24	24
SCI Tarcento	18	12	6	44:26	24
Rivignano	18	10	9	36:39	20
KONTOVEL ES	18	8	10	35:35	16
Martignacco	18	7	11	30:40	14
BREG AGRAR	18	6	12	27:42	12
Nuova Pall. TS	18	6	12	29:46	12
Promovolley	19	5	14	23:45	10
Majanese	19	5	14	25:49	.10
Pall. Mossa	19	2	17	15:55	4
Prihodnje kolo (9. 4.)
BREG AGRAR - CUS Videm, KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - Lavoratore Martignacco, Prata di Pordenone -SOKOL INDULES, Majanese - Pallavolo Mossa, Juniores Casarsa - CSI Tarcento, Rivignano - Nuova Pallavolo Trst, (počiva Promovolley iz Pordenona).
Košarka: v nedeljo v Trstu v 26. kolu moške B-2 lige proti moštvu Faenze
Jadran - po pričakovanju do novih točk
JADRAN - FAENZA 97:86 (45:40)
JADRAN: Starc 6 (2:4), Ban 30 (7:7), Štoka 1 (1:2), Čuk 23 (3:3), Rauber 19 (3:7), Banello 7 (1:4), Daneu 9 (3:4), Corsi 2, Persi, Sosič.
FAENZA: LoIH 8, Giuliani 17 (7:9), Valliceili 14, Maiolo 2 (2:2), Balducci 8 (2:2), Ravagli, Salvigni 7 (3:4), Scarparo 17 (5:8), Panzi, Falsini 13 (1:3).
SODNIKA: Giansanti in Brunelli iz Rima. ON: Jadran 22, Faenza 26. PON: Salvigni (38), Balducci (39), Lolli (40). PM: Jadran 20:31, Faenza 20:28. TRI TOČKE: Ban 5, Rauber 2, Balducci 2, Scarparo 2. GLEDALCEV: 1.000.
Jadranovi košarkarji tokrat gotovo niso pokazali sijajne predstave kot na zmagovitem srečanju pred dvema koloma v Padovi, vseeno pa tudi nekoliko slabša predstava je bila dovolj, da so naši fantje v nedeljo doma premagali trdoživo postavo iz Faenze, ki je še vedno vpletena v boj proti izpadu.
Po skoraj bliskovitem začetku, ko so jadranovci v 4. minuti vodili kar z 11:1, je kazalo, da za goste ni več pomoči in da jih bodo jadranovci povsem nadigrali. Košarkarji Faenze pa so le ujeli pravi ritem in v 13. minuti so zaostajali le še za štiri točke (24:28), minuto kasneje pa le za dve (26:28). Odtlej pa so se morali jadranovci kar pošteno oznojiti, da so zadrževali napade gostov, ki so se vneto in zanosno borili za vsako žogo, bili pa so proti conski obrambi Faenze v hudih težavah.
V	tem prvem polčasu je odlično igral predvsem Marko Ban, ki je dosegel kar pet »trojk«.
V	drugem delu so jadranovci takoj povedli, vodstvo višali, tako da je bilo stanje v 34. minuti 76:62. Gostje so sicer reagirali, zaostanek znižali v 36.
Marko Ban (med prodorom) je bil tudi v nedeljo najučinkovitejši v Jadrano-
vih vrstah
tržaško društvo Stefanel, izkupiček katerega pa bodo namenili v sklad za proučevanje bolezni jeter. Na tem turnirju bodo poleg Jadrana nastopili še Citrosil iz Verone, Castor iz Pordenona in seveda tržaški Stefanel.
Spored:
ČETRTEK, 31. 3.: 20.15: Jadran - Citrosil; 21.30: Castor - Stefanel PETEK, 1. 4.: 20.15: finale za 3. mesto; 21.30: finale za 1. mesto Vse tekme bodo v tržaški športni Pa,ači-	B. LAKOVIČ
na turnirju za ohranitev forme
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. DVE TOČKI: Starc 2:5: Čuk 10:16; Banello 3:7; Corsi 1:1; Stoka 0:1; Rauber 5:7; Ban 4:5; Daneu 3:9. TRI TOČKE: Starc 0:1; Rauber 2:5; Ban 5:10. SKOKI: Čuk 4 v obrambi, 0 v napadu; Banello 2, 0; Štoka 0, 1; Rauber 5, 3; Ban 4, 1; Daneu 2, 4. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Starc 1, 3; Čuk 0, 2; Rauber 1, 2; Ban 3, 2. BLOKADE: Rauber 1. ASISTENCE: Starec 4; Čuk 1; Rauber 1; Ban 4.
min. na pet točk (75:80), več pa niso zmogli. Razlika v kvaliteti med ekipama je bila preveč očitna. Naši košarkarji so v tem delu celo poskrbeli gledalcem za nekaj atraktivnih potez, ki so se tudi končale z »zabijanjem« v koš Maura Čuka, ki je v drugem polčasu dosegel 17 točk. Poleg Bana je tudi Rauber v tem delu dal svoj doprinos v napadu in zaman je bil ves trud gostov, ki so se do konca upirali očitno boljšim jadranovcem.
Zaradi velikonočnih praznikov se bo prvenstvo nadaljevalo 9. in 10. 4., ko bodo jadranovci gostovali pri moštvu San Donaja, ki je tudi v tem kolu osvojilo pomembno zmago v Padovi proti Virtusu. Do konca prvenstva manjkajo sicer še štiri kola, gostovanje v San Donaju pa bo slej ko prej odločilno za jadranovce, glede drugega mesta seveda:
Že v četrtek in petek čaka naše košarkarje zanimiv turnir, ki ga priredi
Krečič: Nastop
Po srečanju smo se obrnili do tehničnega direktorja, pomožnega trenerja Jadrana in sedaj še »novopečenega arhitekta« Jureta Krečiča.
»V prvem polčasu smo igrali precej podcenjevalno. Treba tudi omeniti, da Faenza ni slaba ekipa. Na srečo pa se je v prvem polčasu razigral Marko Ban, ki je bil tudi glavni nosilec naše igre. V tem delu smo se tudi slabo vračali v obrambo in pomanjkljivi smo bili pri lovljenju odbitih žog, tako da nismo mogli razviti protinapada. V drugem polčasu
smo precej popravili svojo igro. Povedli smo tudi za 14 točk, potem pa smo v glavnem čuvali razliko.«
Že ta teden vas čaka dokaj naporen turnir.
»Izkoristili bomo premor prvenstva zaradi velikonočnih praznikov z nastopom na zelo kvalitetnem turnirju, ki ga organizira Stefanel. To bo za nas izredna priložnost, da ohranimo formo pred nadaljevanjem prvenstva in predvsem pred skoraj odločilnim spopadom v San Donaju.
Za gostovanje v San Donaju bomo organizirali tudi avtobuse za navijače, kajti njihova pomoč na tekmi s San Donajem bo bržkone odločilna.« (bi)
Igralci, trener in odborniki ŠZ Jadran čestitajo svojemu tehničnemu direktorju in pomožnemu trenerju Juriju Krečiču ob uspešno opravljenem diplomskem izpitu iz arhitekture.
Košarka: v Starancanu v promocijskem prvenstvu
Domove! zamudili priložnost
Košarka: prvenstvo D lige
Borovci praznih rok
AMICI DEL BASKET PORDENON
- BOR RADENSKA 91:76 (45:41)
BOR: Žerjal 12 (1:2), Korošec 13 (1:2), Kojanec 2, Klobas 8 (0:1), Pregare 21 (2:4), Š. Semen 6, Kneipp 9 (1:4), Smotlak 5 (1:1), A. Semen, Arena.
Naši so skozi vso tekmo igrali preveč živčno, preveč težav so imeli proti vsaki menjavi nasprotnikove omrambe, tako da so večkrat metali z neizdelanih položajev. Kljub napakam in izključitvi Žerjala v 24. min. so se borili vse do 32. minute, ko so zaostajali za samo dve točki. Takrat pa je zbranost borovcev popustila in poraz je bil neizbežen.
Vsekakor prvenstvo še ni končano. Rešitev pred izpadom pa si bodo naši gotovo priborili v zadnjih dveh tekmah. (L. Furlan)
STARANZANO - DOM GOMETAL
85:80 (40:42)
DOM: Podberšič 9 (1:3), Nanut 27 (3:4), Puiatti 14, Košuta 5 (3:7), U. Dornik 9 (3:7), Orzan 12, M. Dornik 4 (0:2), Battello, Kocjančič.
ON: Staranzano 21, Dom 25. PON: Košuta, M. Dornik in U. Dornik (39).
Domovci so v Štaranzanu proti istoimenski ekipi zamudili izredno priložnost, da bi ohranili prvo mesto na skupni lestvici. Semoličevi varovanci so namreč igrali zelo nezbrano, saj so v teku srečanja »podarili« nasprotniku več kot 20 žog.
Kljub temu pa sta si bili ekipi enakovredni vse do 37. minute srečanja (76:74), nakar je že »dobri znanec«, tržiški sodnik Cosulich, popeljal domačine do zmage (isti sodniki je odločilno oškodoval naše tudi v prvem srečanju na tujem proti Cor-
ridoniju, ko so domovci klonili s samima dvema točkama zaostanka).
Menimo, da si košarkarska federacija ne bi smela privoščiti, da pošlje na igrišče takega (bolje je, da se ne izrečemo kakega) sodnika, (mč)
IL CARSO - POLET 64:73 (27:43)
POLET: Sosič 4, Ferluga 12 (6:7), Granier 3, Škerlavaj 14, Furlan 23 (1:4), Pisani 13 (2:10), Gregori 4.
Poletovci so proti zadnjemu na lestvici osvojili rutinsko zmago in obenem so se tudi dokopali do izredno pomembnih točk v boju za obstanek v ligi.
Čeprav so naši zaradi poškodb nastopili v zelo okrnjeni postavi, so vseeno zlahka nadigrali nasprotnika, ki je res rekreacijska ekipa. Pa tudi končna razlika devetih točk naj
ne vara, saj je bila Poletova premoč v tem srečanju več kot očitna, tako da je vsak komentar o tej tekmi skoraj odveč.
Sedaj pa je upati, da bodo poletovci tudi v nadaljevanju prvenstva igrali zbrano, ker je prvenstvo še dolgo. (A. Sosič)
Drevi na Proseku
Kontovelci proti Brežanom
V zaostali tekmi promocijskega prvenstva se bosta drevi ob 20.30 srečala na Proseku Kontovel Eletro-nic Shop in Breg Adriatherm. Predvsem za Kontovelce bo to srečanje zelo pomembno, saj so trenutno pri spodnjem delu lestvice in se torej na vse kriplje borijo proti izpadu.
Atletika: tekmovanje v organizaciji A D Bor Infordata
Spodbudno število osnovnošolcev
Trenutek s sobotnega tekmovanja na Kolonji
Tradicionalnega spomladanskega odprtega prvenstva atletske šole AD Bor Infordata, ki je ob dobri organizaciji bilo v soboto na stadionu na Kolonji, se je poleg članov atletske šole udeležilo za naše domače atletske razmere kar lepo število mladih altetov iz vabljenih osnovnih šol.
Člani atletske šole so predvsem iz vrst osnovnošolcev, zato je bilo tekmovanje namenjeno predvsem njim, čeprav so v skupini starejših nastopali tudi nekateri nižješolci, v glavnem člani atletske šole. Bolj resno kot druge so to tekmovanje vzele šole Oton Župančič in Josip Ribičič pri osnovnih šolah in Sv. Ciril in Metod pri nižjih srednjih šolah.
Mladi atleti so nastopali v sprintu na 50 m, v skoku v daljino in v luča-nju žogice, za točkovanje in medalje pa je štel troboj. Rezultati so v nekaterih primerih zelo dobri. Omeniti je na primer treba še ne 10-letnega Davida Bogatca, ki je v svoji kategoriji zmagal v skoku v daljino s 369 cm in v sprintu s 7"07, kar je absolutno najboljši čas, tudi v primerjavi s starejšimi.
Zelo dobra rezultata sta v lučanju žogice postavili pri starejših deklicah tudi Sabina Legovich z 32,41 in Aleksandra Ažman z 29,79 m. Za oba rezultata je mogoče trditi, da omogočata zmago brez konkurence na pokrajinskem prvenstvu v kategoriji deklic.
Pri mlajših dečkih si je zmago v luča-nju žogice priboril še Marko Uršič. Pri mlajših deklicah pa je Tanja Pitacco zmagala kar trikrat. Pri starejših dečkih si je zmago v sprintu in v skoku v daljino priboril Maks Černigoj, v žogici pa Dimitrij Korošec.
Rezultati troboja
MLAJŠE DEKLICE: 1. Tanja Pitacco (JR, 8"5, 286, 20,94), 2. Aleksandra Mig-nacca (OŽ, 8"7, 262, 17,30), 3. Martina Crapesi (OŽ, 10" 1, 246, 14,14).
MLAJŠI DEČKI: 1. David Bogateč (AS, 7"7, 369, 21,59), 2. Tom Oberdan (KŠ, 8''5, 337, 22,95), 3. Marko Uršič (OŽ, 8 '9, 303, 23,70).
STAREJŠE DEKLICE: 1. Sabina Legovich (CM, 8"04, 344, 32,41), 2. Alek-
sandra Ažman (FE, 8"3, 284, 29,79), 3. Antonella Faiman (CM, 8 '8, 311, 23,28).
STAREJŠI DEČKI: 1. Maks Černigoj (FE, 7" 8, 376, 18,30), 2. Dimitrij Korošec (SG, 7" 9, 328, 22,89).
Za obisk se atletska šola toplo zahvaljuje vsem nastopajočim in njihovim učiteljem ter obenem vabi vse, ki bi se radi čim bolje pripravili na bližnja tekmovanja, da se udeležijo treningov njenih članov, ki so vsak torek ob 17. uri na »1. maju« in vsak četrtek ob 16. uri na na Kolonji (povprašati po prof. Toplaku). Za ostale informacije telefonirati na 751684 (gospa Anica Oberdan). (I. P.)
Košarka: 1. moška divizija
Zanesljiva zmaga Nabrežincev
AMATORI - SOKOL 56:77 (33:39)
SOKOL: Rosati 2, Pupis 15, Vidussi 19, Caharija 6, Žbogar 11, Sedmak 18, Klanjšček 4, Vidoni 2.
TRI TOČKE: Pupis (2).
Sokol je v soboto gladko premagal sicer skromno ekipo Amatorija, ki se je resnici na ljubo bolj izkazala zaradi grobe igre kot pa zaradi košarkarskega znanja. Nabrežinci pa nikakor niso nasedli provokacijam in so bili vseskozi v vodstvu. Večjo prednost so si proborili v drugem polčasu, predvsem po zaslugi Sedmakovih prodorov. (Mitja)
FERROVIARIO
- BOR HOTEL DANEU	93:61
(42:25)
BOR: Oblak, Furlan 16 (1:1), Gerdol 6, Covaccio 0 (0:2), Udovič 12, Cancia-ni 10 (0:1), Slobec 4, Jančar 8 (4:6), Ba-itz 5 (1:2).
TRI TOČKE: Furlan 1.
Borovci so ponovno razočarali in doživeli letošnji najhujši poraz. Že od vsega začetka so naši igrali preveč boječe v napadu, v obrambi pa niso utegnili zaustaviti nasprotnikovega najboljšega centra. »Plavi« so bili enakovredni le v prvih devetih minutah igre, nato je Ferroviario z delnim izidom v prvem polčasu 31:12 sklenil tekmo v svojo korist. Tokrat so vsi borovci igrali pod svojimi sposobnostmi.
L. Furlan
MOŠKA B-2 LIGA
IZIDI 26. KOLA
Stefanel - Berton	67:62
JADRAN - Faenza	97:86
Ferrara - Ravenna	105:99
Castelfranco - Spinea	67:59
Novellara - Imola	76:72
Murano - Montebelluna	94:97
Pesaro - Petrarca	83:78
Virtus Pd - San Dona	77:81
LESTVICA
Ferrara
San Dona
JADRAN
Petrarca
Pesaro
Virtus Pd
Stefanel
Ravenna
Montebelluna
Castelfranco
Berton
Spinea
Imola
Faenza
Novellara
Murano
26 20 6 2344:2220 40 26 18 8 2214:2132 34 26 17 9 2188:2117 34 26 16 10 2121:2111 32 26 14 12 2193:2111 28 26 14 12 2194:2126 28 26 14 12 2005:1978 28 26 13 13 2188:2134 26 26 13 13 2281:2251 26 26 13 13 1898:1875 26 26 12 14 2204:2171 24 25 10 15 1929:1943 20
25	10 15 2047:2157 20
26	10 16 2065:2229 20 26 9 17 2011:2088 18 26 4 22 2172:2409 8
PRIHODNJE KOLO (9. IN 10. 4.) Faenza - Castelfranco, Ravenna -Novellara, Montebelluna - Ferrara, San Dona - JADRAN, Petrarca - Murano, Berton - Pesaro, Imola - Stefanel, Spinea - Padova.
JADRANOVI STRELCI Ban 535, Čuk 450, Rauber 356, Starc 341, Daneu 251, Banello 101, Štoka 60, Sosič 58, Corsi 28, Persi 6, Paulina 4.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 24. KOLA
Pordenon - Bor Radenska	91:76
POM Tržič - Arcade	98:86
Tecnoluce - Cividale	70:69
Ardita - Roncade	73:86
Carita - Miane	63:66
Crich - Inter 1904	99:86
Ponte di Piave - Soteco	96:83
LESTVICA
Crich
Cividale
Pordenon
Roncade
Ponte di Piave
Soteco
Inter 1904
Tecnoluce
Miane
Carita
Bor Radenska POM Tržič Ardita Arcade
24 18 6 2084:1915 36 24 17 7 2091:1915 34 24 16 8 1994:1985 32 24 15 9 1927:1885 30 24 14 10 2042:2016 28 24 13 11 1973:1900 26 24 13 11 1865:1904 26 24 12 12 1960:1898 24 24 11 13 2039:2098 22 24 9 15 1872:1922 18 24 9 15 1962:2065 18 24 9 15 1802:1907 18 24 7 17 2015:2076 14 24 5 19 2040:2180 10
PRIHODNJE KOLO (9. IN 10. 4.) Bor Radenska - Crich; Pordenon -POM Tržič; Roncade - Carita; Arcade - Ponte di Piave; Inter 1904 - Tecnoluce; Cividale - Ardita; Miane -Soteco.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
NA GORIŠKEM	
IZIDI 17. KOLA	
Alba Gioia - Goriziana	83:86
Grado - Senators	92:63
Basket Go - B. Ronchi	85:63
Arte - Corridoni	75:64
Edera - Fortitudo	105:68
Staranzano - Dom Gometal	85:80
LESTVICA	
Edera
Dom Gometal Arte
Corridoni Grado Goriziana Staranzano Fortitudo Senators Alba Gioia Basket Go B. Ronchi
17 14 3 1467:1301 28 17 13 4 1547:1374 26 17 13 4 1415:1277 26
16	11 5 1270:1184 22
17	11 6 1390:1321 22 17 8 9 1414:1450 16 17 8 9 1371:1492 16 16 7 9 1269:1319 14
16	6 10 1139:1234 12
17	6 11 1292:1284 12 16 2 14 1188:1370 4 16 1 15 1192:1412 2
PRIHODNJE KOLO (9. IN 10. 4.) Corridoni - Alba Gioia, Dom Gometal - Grado, Fortitudo - Basket Go, Senators - Staranzano, Goriziana -Edera, B. Ronchi - Arte
NA TRŽAŠKEM
IZIDI 20. KOLA
II Carso - Polet	64:73
Scoglietto - Radiograf	76:53
Ferroviario - Intermuggia	101:95
Autodandra - Časa Arniča	73:59
Libertas - Motonavale	64:78
Kontovel ES - Breg Adr.	danes
Barcolana prosta LESTVICA
Autosandra
Motonavale
Intermuggia
Scoglietto
Libertas
Breg Adriath.
Barcolana
Časa Arniča
Ferroviario
Polet
Radiograf
Kontovel ES
II Carso
19 16 3 1459:1289 32
19	15 4 1490:1319 30
20	14 6 1637:1523 28 19 11 8 1432:1342 22 19 11 8 1484:1448 22
19	10 9 1521:1587 20
18	10 8 1527:1377 20
20	9 11 1599:1708 18 20 8 12 1506:1549 16
19	8 11 1282:1319 16 19 5 14 1347:1430 10
18	5 13 1445:1504 10
19	2 17 1329:1663 4
PRIHODNJE KOLO (9. IN 10. 4.) Polet - Kontovel Electronic Shop; Breg Adriatherm - Autosandra; Radiograf - Libertas; Barcolana - Ferroviario; Motonavale - II Carso; Časa Arniča - Scoglietto; Intermuggia prosta.
Spomladanska moda trka na duri
Fantazija modnih kreatorjev omogoča res bogato izbiro
»Pomlad je tu« poje slovenska pesem. In res smo jo po koledarju že dočakali.
Modni ustvarjalci pa se ne menijo za mesece, za vreme, ali za uradne začetke novih sezon. Svoje modne kolekcije pripravljajo v zimskem času za poletje in jesen, v poletnem času za naslednjo zimo in pomlad.
Tako že vemo, kako se bomo to pomlad in poletje oblačili, kaj bo moderno, kaj pa ne. Francoske in italijanske modne hiše - tiste pač, ki diktirajo modo v svetu - so že predstavile Številne modne kolekcije. Svojo modo pa so že predstavili tudi angleški, nemški, sedaj pa celo japonski in še sovjetski modni ustvarjalci.
Novih modnih tendenc in linij je tako nič koliko. Če je katera med nami v skrbeh, kako bi se oblekla, za kakšno linijo bi se odločila, če bi si le privoščila mini krilo, ali bi ostala pri dolegem, potem jo lahko potolažimo.
Res je, da prevladujejo v letošnji spomladanski in poletni modi kratka krila, globoki dekolteji, rožnati vzorci ter modra, bela, črna, rdeča
in zelena barva. Res pa je tudi, da so v modi tudi dolga, široka krila, životki brez izrezov, ozki in dolgi rokavi in velika izbira pastelnih barv, med katerimi prednjači rjava v vseh svojih'odtenkih.
Italijanski modni ustvarjalci so doživeli s svojimi pomladanskimi in poletnimi kolekcijami velik uspeh. Kupci so dobro ocenili nove modne smernice, predvsem vrnitev k romantiki, k oblačilom, ki poudarjajo žensko telo, ki mu vračajo njegove realne mere in delajo žensko zopet nežno, mikavno, romantično...
Francoski modni kreatorji so bili v svojih kreacijah bolj frivolni, bolj izzivajoči, polni ekstravaganc, ki jih nekatere ženske sprejemajo, druge pa odločno zavračajo.
Tisti, ki se na modo spoznajo in sledijo modnim kolekcijam ter poznajo tudi pravila tržišč v svetu, pravijo, da so imeli dovolj kupcev tako italijanski kot bolj ekscentrični francoski krojači visoke ženske, pa tudi moške mode.
Ženske so se sicer težko odločile za mini krila; predvsem so se težko
odločile za močno nabrana in pod-vihana krila, ki jih je težko nositi, še teže pa je v njih lepo izgledati.
Toda, saj vemo, kako je zjnodo! Najprej se novosti otresamo. Živimo v prepričanju, da nam nove linije, nove tendence ne ustrezajo. Ko pa začenjamo srečevati na ulici druge, v kratkih, morda tudi nabranih oblačilih, v oblekah z globokimi dekolteji in v močnih barvah, naš kritični čut počasi splahni.
Pozabljamo tako, da nismo ne manekenke, da nimamo dolgih in lepih nog, da nimamo lepega dekolteja in da smo pravzaprav v teh novih oblačilih bolj smešne kot privlačne. Moda ima to moč, da nas prepriča prav o nespretnem, kar nam kaže ogledalo. Prepriča nas, da smo v mini krilu kar v redu, da nam vsi tisti naborki, volani in pliseji pristajajo, da smo očarljive v oblačilih z velikimi izrezi, da imamo torej edinstveno priložnost, da se pokažemo, da ne skrijemo vseh svojih »čarov«.
Na vse te naše slabosti računa moda; ha vse to računajo modni ustvarjalci, ki si že manejo roke nad dobrimi kupčijami, saj imajo v glavi že veliko novih idej in zamisli, s katerimi nas bodo presenetili tudi prihodnje sezone.
Pa še nekaj besed o tkaninah in vzorcih. Močno nabrana oblačila zahtevajo lahke in mehke tkanine. Tako so se modni ustvarjalci vrnili k čisti svili, ki je res izredno lepa, zahteva pa veliko nege in pazljivosti.
Po nekaj letih vzorcev geometrijskih oblik se nova moda za pomlad in poletje ponovno vrača k rožnatim vzorcem, ki so jih imele ženske že od nekdaj zelo rade. Izbira vzorcev in brav, ki so bili prikazani na zadnjih modnih revijah, je bila tako pestra in bogata, da nas je prav očarala.
V teh vzorcih so bila izdelana dnevna, kot tudi večerna oblačila. Edina resna nota v tej bogati izbiri barv, vzorcev in krojev so bile hlače, ponovno klasično krojene, enobarvne, primerne za vse.
Kaj bomo same izbrale? Tu bo imel glavno besedo naš okus. Če smo za novosti, če se ne zmenimo za naše napake in slabosti, potem bo izbira zelo lahka. Če nas mučijo predsodki, če smo do sebe in svoje postave bolj kritične, potem bomo pri izbiri nove garderobe bolj previdne.
Na vsak način je novosti toliko, da bi se morala vsaka izmed nas znajti v eni od predloženih in predstavljenih novih modnih tendenc.
(N.L.)
Oglase pripravil
Publiest
oglasni oddelek telefon: (040) 7796-688
LA MAGLIA
TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/73174
Moška in ženska modna kolekcija
POMLAD 1988
»Bottega della scarpa«
KRIŽ 200 - TRST - Tel.: 220340	MADOTTO
POMLADNE IN POLETNE NOVOSTI
Bogata izbira obutve za vso družino, usnjene galanterije in dežnikov
nergmode
ZENSKA
OBLAČILA
34131 TRST Trg stare mitnice 16 (L.go Barriera Vecchia) Tel. 040/763721
vergom
pelletferie
TRST
Tel.: 767235 Trg sv. Jakoba 6
LIIMELAl
oblečeni
pomlad
TRST - Ul. Carducci 4
v prenovljeni trgovini
Utti confezioni
nudimo široko izbiro oblek za slavnostne priložnosti
TRST
Ul. Mazzini 43