Jože Stabej
SAZU v Ljubljani
ZADRŽSTLJIVI POGOVOR MIHAELA ZAGAJŠKA
v rokopisni zapuščini Mihaela Zagajška (1739—1827), ki jo hrani škofijski arhiv v Mariboru, zbuja med ohranjenimi spisi — zvečine nabožnimi in verskimi — posebno pozornost Saderfhstlivi pogovor, ki je s prav nadrobno in stisnjeno pisavo napisan s črnilom na štirih straneh pole papirja in še na priloženi krpici poštnega ovitka. Tako zaradi vsebine kakor tudi zaradi jezika je spis zanimiv in vreden objave; saj Slovenci iz dobe razsvetljenstva, razen poljudnonabož-nega slovstva, slovnic in nekaj knjig iz gospodarstva, nimamo kaj prida del. ki bi pobliže oznamenovala razsvetljenstvo in prerodno miselnost.
Že nekako od leta 1740 sem v nekdanji Avstriji tlečemu in porajajočemu se razsvetljenstvu je dal vzvodni pogon Janez Ignac Felbiger (1724—1788), nekdanji opat v Saganu v Sleziji, z občim šolskim redom z dne 6. decembra 1774. Felbi-gerjev pomemben vzornik je bil nemški šolski preosnovatelj Friderik Eberhard Rochow (1734 —1805),po čigar znamenitih knjigah Versuch eines Schulbuchs iz leta 1772 in Der Kinderfreund iz leta 1776 je Felbiger prirejal svoja dela. Med prvimi je neposredno od Rochowa, ali posredno od Felbigerja, presadil njune prerodne misli na Slovensko Blaž Kumerdej (1738—1805) s prvim nemško-slo-venskim berilom Vađenje (s tiskovno napako Vodenja) sa brati leta 1778. Leto prej pa je poslovenil in dal natisniti na Dunaju Zoisov nečak Sigismund Kappus pl. Pichelstein Felbigerjev priročnik Kern des Methodenbuches s slovenskim naslovom Sern ali Vonuseteli teh Metodneh Buqui. Ob že pojemajoči dobi razsvetljenstva je nazadnje založil leta 1789 mariborski knjigotržec Jožef Merzin-ger (1751—1814) v Gradcu natisnjeno Enu Mala Besedishe, katerega druga in tretja izdaja je izšla še 1. 1809 in 1818. Knjigo je napisal takratni kaplan v Lim-bušu pri Mariboru in v nekdanjem Gustanju rojeni Andrej Čebul (1758—1839) v opaznem mežiško-koroškem ter obdravsko-pohorskem narečju, kjer je razsvetljensko snov, poleg lastne ustvarjalnosti, zajemal precej iz domačih in tujih virov.
Zagajšek, ki je preživljal svoja najboljša ustvarjalna leta v času razsvetljenstva in slovenskega slovstvenega preroda, je kljub odmaknjenosti in osamljenosti na Kälobju budno spremljal vsa sodobna kulturna, gospodarska in družbena dogajanja. 2e to, da je prevedel v slovenščino, žal, izgubljeno Christovo knjigo Der Baumgärtner auf dem Dorfe in Fabianijev Grundriß der christlichen Moral, nam je zadostna priča o Zagajškovi zavzetosti za vse novo in napredno. Po več okoliščinah sklepamo, da je Zagajšek napisal Saderjhstlivi pogovor iz lastne zamisli; prav tako pa bi bilo mogoče, da je Pogovor prevod doslej nam neznanega nemškega besedila, ali povzetek še nepoznane nemške predloge. Vendar bodi tako ali tako, vsekakor je Žagajškov sestavek pomembno dopolnilo skromnega slovenskega razsvetljenskega slovstva.
Da je Zagajšek napisal Pogovor med 1. 1782—1790, nam je zgovoren dokaz ma-lodane dosleden pohlinovski pravopis •— s = s, z, sh = š, ž, I = z, itd. — ki v drugih Žagajškovih ohranjenih rokopisih ni tako izrazit, zlasti ni toliko soglas-
255
niskih podvojkov, razen v natisnjeni Slovennski Grammatiki (1791). Jezik v Pogovora je, kakor v vseh Zagajškovih spisih, močno pokrajinsko in krajevno narečno obarvan in posejan z Zagajškovimi posebnimi besedami, npr.: dellar = rokodelec, obrtnik, dellaiija = rokodelstvo, obrt, hmet = kmet, lastna = nemško eigentlich, marem, maresh, maremo = moram moraš, moral, moramo, misla, e = misel,-sli, mlučet = vnučet, vnuček, pogoinn = nagon, pogoinnliv = nagonski, piaveden = pravičen, pošten, pravednost = pravičnost, poštenost, samostov = samosto, sgodenski = zgodovinski, Jhi = ži, že, shtivariti = števariti, raču-niti, trifn = iskren, pošten, odkritosrčen (lat. sinceras, nem. aufrichtig), trijnost = iskrenost, poštenost, odkritosrčnost (lat. sinceritas), tati = ta, zev, am = orodje, zhi = či, če itd. Besedi SadeTjhstliv, jaderjhstvu je naredil Zagajšek po nemških sich gebärden, sich verhalten, die Gebärde, das Verhalten = se Jader-jhuvati, {aderjhstvu, tj. obnašati se, vesti se, zadržati se, obnašanje, vedenje, zadržanje.* V Pogovoru so zelo opazne Žagajškove pridevniške oblike na -liv, npr. mekujhliv, pogoinnliv, roistliv, zhednostliv, itd. namesto pridevnikov na -en. Takih pridevnikov ima Zagajšek največ v nemško-slovenskem rokopisnem slovarju, kjer je večji del sprva zapisanih pridevnikov na -en popravil v pridevnike na -liv. Omeniti je treba še pisavo črke v s posebnim znakom, tj. v', kar pomeni po pravilu v Slovennski Grammatiki iz leta 1791, str. 13, da »taku[v] bode en mallu mehkeishu kokar tu u. ilrezhennu taku is napov glasam od u. Kokar v'marjem, zellu mehku, da se ti glas od u napov' ilrezhe«."
Zagajškov Saderflistlivi pogovor objavljamo nespremenjen in nepopravljen v izvirniku. Edino odstavki Vprashanje, Odgovor, ki so v izvirniku v nepretrganem zaporedju le na kratko nakazani, so tukaj razvrščeni v pregledne odstavke.
Saderfbstlivi pogovor h' nuzu te zhloveshke mladosti /a njo srezhno sturiiti toku dobru Sa zelo zhloveshko drulhbo, kokar tudi Ja zelu nebeshku krallestvu, iavoUo kaliriga je vsaki zhlovek stvarjen.
Vprashanje: kai sturry tiga zhloveka srezbniga ja tuti, inu ja uni perhodni sveit? Odgovor: Ta prava jaderjbstliva zhednost. Vprashanje: kai je pak ta prava jaderjhstliva zhednost?
Odgovor: Ta prava jaderjhstliva zhednost je ena srezhna donagnost, alli enu naklonjenje nashe dushe, kateru naklonjenje alli nagnenje nas oppomina, inu pogainne te dovjhnosli najhe zhloveshke drujhbe dopovniti h' nashimu nar timu boishimu namirku lizilluJ, h' katerimu smo stvarjeni,
Vprashanje: v zhim pak lastnu obstojijo te dovjhnosti nashe zele zhloveshke drujhbe? Odgovor; v tutih shtirih rezheh: Parvizh: v ti pokorshini, inu v hvallejhnosli, katero smo my dovjhni nashim stariesham, kateri so nas rodili, inu ti zeli zhloveshki drujhbi gor-Sredila, katera je ja nas skerbella. drugizh v ti pravi lubejni pruti zeli zhloveshki drujhbi, katero maremo my shposhtuvati, shtimati, inu lubiti kokar bojhe stvari nashe glihe, pruti katerim se maremo my ravhu taku jaderjhati, kokar jhellimo my od njih, dabi se oni pruti nam jaderjhalli. Trekizh v jvestobi pruti nashi roistlivi dejhelli. Ja katere nu:i inu srezho maremo my vsi vkup pomagati s' dushoi, inu telesam, tu je, tisto trijnu alli resnizhnu lubiti toku mozhnu, da my ja tisto srezhno sturriti, zhi je toku potreba, maremo dati nashe premojhenje, inu shyvlenje. shtartizh v skerbnimu dopovnjenju tistih dovjhnosty, h' katerim nas nash lastni stann she posebnu javeshe.
Vprashanje: tuti so gotovu dobri, inu korreninski vuki, katere bi jest zelu rad vse raj-> lozhlivu she dallei poslushel, kubi tulku zhasa blu tiste vse rajlozhiti po varsti, kokar
- i
• Natančnejše dopolnilo k temu glej v SR 1973, str. 71. *• Ker tiskarna nima tega znaka, je moral biti v besedilu, žal, opuščen.
256
? jest jhellel — all kil tatu jdei nemore bili iavoUo kmtkiga zhasa; toku nei raflozhiio oni meni sai v kratkim, kir Jhi toku smo dovjhni po njehovih besedah Sa to zelo zhlo-vefhko drujhbo skerbeti — kai ja en nuz, ali kal Sa eno dobrutto Samoremo my od tiste zele zhloveshke drujhbe javupati inu v potrebah jadobiti?
Odgovor; my jnamo od tiste jadobiti nash nar ti bolshi nuz, inu nar to vezho srezho; na lutimu sveitu zhast, inu hvalio, na unimu sveitu pak tu vezhnu ijvelizhanje.
Vprashanje: obstojy tedei ta prava srezhna zhast v timu dobrimu mennjenju, inu mislati, katere ti ludi od nas mislijo, inu mennijo?
Odgovor: na nobenno vijho nikar, jakai je veliku greshnih ludy na timu sveitu, kateri toku javytu, inu skryvnnu jnajo svoje greshne ovinke pred ozhmi tih poshtennih jkry-vati, inu jamottati, da se nemore vselei spojnati. — (a prava srezhna zhast obstojy le v samu tutimu, da se ti zhlovek is lubejni prati ti zhednosti svogyble vsiga tiga, kar njega Sanihzhliviga Sna sturriti pred Bogam, inu pred tim poshtennim sveitam — jest nesme-jem tedei mojo pravo srezhno zhast postaviti na te same gole misle, inu golu mennjenje tih ludy, temuzh jest marem yskati to pravo stannovitno zhednost Bogu mojimu stvarniku dopadsti, inu tudi se pruti ti zhloveshki drujhbi toku skajati, kokar tista od mena jhelly nuznu ja zelo zhloveshko skuppshino vsih ludy jnanzov, inu neSnanzov.
Vprashanje: kai nam pak pernesse eno takshno pravo srezhno zhast, inu dobru ime? [Odgovor;]ra resnizhna pravednost — ta sarzhna trijnost alli odpartosarzhnost, ta stann-ska vuzhennost, ta dovjhna marlivost, alli prydnost, ta previdna okkovarnost, ta jmasna koraiSha I alli sarzhinna I, tu jhlahnu jaderjhstvu toku dobru Sa barantyo, kokar ja voiskuvaryo ,kratku da vse isrezhem: karkulli tiga zhloveka zhtes te zhloveshke slabusti povjdigne, tistu pernesse to pravo resnizhno zhast, inu dobru ime pred Bogam, inu sveitam; kar pak kuUi tiga zhloveka ponijhe pred tim poshtennim sveitam, kokar je lenoba, vtraglivost, nejmastnost, neumnost, neveidnost, nevuzhennost inu greshna jhyvlenska viSha, kratku da vse isrezhem: enu greshnu jaderjhstvu, inu vse tistu, kar tiga zhloveka pred tim poshtenim sveitam ponijhuje, tistu nemore nobenne prave srezhne zhasti, inu dobriga imenna pernessti.
Vprashanje: Oni se tukai spovnijo jdai tudi na te zhloveshke slabusti: Oni so tedei tudi mladi, inu v eni takshni zvettijozhi starrosti, v kateri vse zhloveshke terpijozhnosti nar ti mozhneishi pogoinn imajo?
Odgovor: En vsakateri zhlovek, kateri se kulli svojim terpyozhnostam alli timu natur-nimu pogoinnu samu zhres spusty, tisti zhlovek je jhi jgublenn. Res je — jest netajim, da sym mlad — da sym tim zhloveshkim slabustam podvarjhen, inu tudi v timu natur-nimu pogoinnu vujhgah: ali per vsim tim marem jest vunder spojnati moje dovjhnosti; ta dovjhna lubejn pruti mojimu jhyvlenju, katera mene oppominna, da sym jest dovShn ja moje jdravje skerbeti, je tista zhednost, katero je ti stvarnik vsim jhyvim stvarem v tu sarze vtisnal, da se morejo pred smartioi branniti. jest veim, inu vidim, da tu zhlo-veshku jdravje od nobenne terpijozhnosti vezh shkode neterpy, v mladosti kokar od te nejmastnosti te lubejni, inu tiga prenagliga naturniga pogoinna: kir jest tedei tutu veim, toku sym dovjhn jest skerbeti, da sebi nebodem v moji zvettijozhi mladosti takshne shkodlive bolejni perpravil, da ? jest jhi v mojih nar tih bolshih mladih leitah en starr s' vsimi sortami bolejnami obdann revejh marel na posteli millu jezheti, inu zhres mojo lastno neumnost, inu zhres moje veistnu sponashenje, da sym sam sebi kriv te jgodne smarti to pojno pokoro dellati. —¦ kader se tedei v meni vnemejo te jhelle h' eni naslad-nosti aH h' kakshni kul naturni naslasti o tukai marem jest tistim juperpostaviti to do-vjhnost, inu skerb ja moje jdravje, kateru sym dovShn varvati, dokler Samorem tistu obderjhati; jest mislim per tistimu naturnimu pogoinnu, kateri hozhe mene premagati, inu ossleppiti, da jna en mlad zhlovek tudi kakshne druge nedovjhne inu zhednostlive jhelle imeti svoje terpyozhnosti na dopushenno vijho rajveseliti, inu pomyruvati.
Vprashanje: na tutu jest nizh neveim drugiga odgovoriti, kokar da se meni jdy, da so oni moj gospod vuzhennik prevezh oistri pruti svojimu jhyvottu, pruti svojim pozhutkam inu pruti svoji naturni donagnosti! inu zhi so oni pruti sebi toku oistri, inu nevsmilleni, toku tudi pruti drugim ludem nemorejo mehki, inu vsmilleni biti.
Odgovor: Moj Syn: jest nysym oistr, inu tudi nysym nevsmillen pruti sam sebi, temuzh jest sym le skerbn, jest sym le okkovarn, jest sym le modr, inu previdn ja mojo dusho,
257
inu Sa moje zhastitlivu poshtennje — jest se le odpoveim vsim tistim lezliem, lioliar sym dovjhn ,liateie mojimu jdravju, mojimu dobrimu imennu, moji zliasti, moji zliasni, inu vezlini sliliodi juperstojijo; — jest sym tudi obzhuttijozii — sym tudi tim naturnim po-goinnlivim slabustam podvarjhen — jest obmiliujem vse talisiine skus te nejmasne na-tuine teipijoztinosti osslepplenne bratze, inu sestrizze — jest njim tudi pomagam, liulliar premorem s' mojoi postrejtiboi, inu s' dobrim svietam — jest tiste jagovorim, inu tudi drugim tiste perporozhim, liader jest perlojlinost imam tistim iiei pomagati — aH jest vunder per vsim tim se vuzfiim is njili shkode modru inu ztiednostlivu se naprei jader-Shati.
Vprashanje: liader bodo oni paii veliliu almoSfine dalli, bodo svoje premojtienje posiil^o-duvalli, inu na jaidne tudi s' tistimi vred potrebuvalii?
Odgovor: Jesi dajem tulliu, liulliar moje premojiienje dopusty — tutu je ja mene, inu Sa mojo dusho en troslit, Itateri mene SaShihra, da bodem jest samostov Sadobil, v mojim obztiuttijozhim sarzu bode ta lubejn gorrella liader bodem jest videl, da je moj revni brat, aH sestra nadlojhna v' svojiti nadlogali skus mene potroshtan, inu rajveselen.
Vprashanje: Tutu je pali tudi prevezh ,kader se ti zhlovek vsakateriga dollpotrenniga amvjeme.
Odgovor: O moj syn prelubejnivi! kader jest vidim enga nedovjhniga krivizzo terpeti! — koder jest vidim eno krivizhno tojhbo skleppati zhres mojiga ravnnu zhloveka — katerimu bi jest jnal lahku skus moje pryzhenje pomagati — kai bi jest ja en zhlovek bil? dabi movzhel, to resnizzo s' tim krivizhnim tojhnikam jakryval — inu tiga nedovjhniga brateza pustil she boli dollpotreti? — kai bi bil jest ja en neposhtenn, inu neobzhuttijozh moSh, dabi jest na vse moje dovjhnosti pojabil, inu mojiga blijhniga brateza pustil sillo terpeti — is katere bi jest njega jamogl isdreti, inu po moji dovjhnosti pomagati? —
Vprashanje: nei bode, koker kulli hozhe, vunder ny vselei dobru to resnizzo vundati?
Odgovor: ja moj syn! jest netajim, da vezhkrat ta resnizza soviajhstvu sturry, inu !a-mero pernesse; alli tutu se le tokrat vezhideill jgody, kader se ta resnizza prevezh Ju-pernu inu prenaglu pres premisuka vundaje, kader se pak ta resnizza modru, pozhasu, inu po lahkim dopovey, bode tista mallu kedai per tih pametnih ludeh sovrajhstvu jbu-dijla — kratku da dopoveim: jest imam rad, da meni potrebnimu kdo pomaga, jakal bi pak jest tudi drugim potrebnim nepomagal? kir mene vuzhy ta naturna luzh: karkuUi ty fhelHsh, dabi drugi tebi sturrilli, tistu tudi ty drugim sturri.
Vprashanje: my vidimo to sveitno hvallejhnost v Umu vezhideill lalenno: vezh kokar en zhlovek dobriga sturry svojimu bliShnimu, vezho nehvalleShnost on pokler od tisiiga Sadoby; kai njim bodo tedei njehove postrejhbe, inu vsmillene muje pomagale, kir je ti sveit toku nehvallejhn?
Odgovor: Vidish moj syn! nehvallejhne ludi sturriti ny gardu — all sam nehvallejlm biti, tistu je pazh gardu, inu je tudi zellu nejhvinsku.
Vprashanje: Ta hvallejhnost je ena teshka, inu dostikrat ena neprenessliva butarra; kateri jhelly en pravi zhlovek biti, tisti mare ja vse dobrutte hvalleShn ostati noter do smarti. kaj ny tutu ena teshka rezh: vselei dovShnik biti?
Odgovor: o moj syn! tutu ny nobenna teshka rezh Jatu, kir se jest vselei spovnim na te dobrutte, katere so meni moji perjateli skajalli, inu sturrilli, kader syn potrebn bil. Ti spovmin njehoviga jhlahniga jaderShstva pruti meni potrebnimu moje sarze vselei po-troshta, inu rajvesely, kir jhi ta zhednost mene h' ti hvalleShnosti oppominna, budy. Ti spovmin tiga hudiga pazh mare per meni kratek biti, kader meni kdo kai hudiga sturry Satu, kir ta zhednost meni h' sarzu klizhe: odpusti tvojimu sovrajhniku, zhi Shellish, dabi tudi tebi tvoj nebeshki ozhe odpustil tvoje grehe. — Vidish! nobenna zhednost nemore biti pres hvallejhnost! — ta hvallejhnost je ta dusha te perjajnosti; ta hvallejhnost je ta Javeja, katera nas javejhe na nasho Jhlahto, na nasho roistlivo de^hello, inu na nashe dobruttnike. — jal jest nebodem nikdar do smarti pojabil na tisto tovarshyo, v' kateri sym bil rojenn — nikulli nebodem pojabil na te parse, katere sym jySal — jest se bodem vselei spovnil, dokler bodem jhyvel, na tistiga lubiga ozheta, kateri je mene gor isredil
258
— /es( bodem vselei mislil na tistiga, kateri je mene kai leppiga navuzhil — jest bodem na vekomai hvalio veidel tistimu, kateri je meni pomagal, inu is mojih nadlog vunkai ispelel.
Vprashanje: jest spojnam tudi, da so njim tiste postrejhbe, skus katere je blu njim pomaganu, ble mozhnu nuzne, inu dopadlive: ali kai ja en nuz njim bode pernessla njehova Jahvallejhnost?
Odgovor: Ta jahvallejhnost bode meni pernessla nar ti vezh nuz na tutimu, inu unimu sveitu, jakai jest sebi bodem perjatele perpravil skus mojo jahvallejhnost, da mene oni nebodo japustilli, kader bodem jest njehovo pomozh potrebuval; jakai jest tudi jaslu-jhim skus moje spojnanje tih jadoblennih dobrutt, da bodo moji dobruttniki meni she dallei na strann h' pomozhi stallt, jatu, kir bodo oni videli, da jest skus mojo jahvallejhnost na jnanje dam, da nobenni zhlovek na želim sveitu pres drugih ludy nemore jhy-veti; skus kateru spojnanje jest jupet faslujhim, da drugi meni bodo radi pomagali, kir bodo videli, da njehove dobrutte bodo spojnanne, jakai jest vidim, da tudi vsi ti posh-tenni, inu zhednostlivi ludi to nehvallejhnost sovrajhijo, inu te nehvallejhne ludi is njehove tovarshye isvarjhejo jatu, kir takjhni nehvalleShni tovarshi nepokoj dellajo m.et zeloi poshtennoi tovarshyoi, kateri tu huda ja tu dobru vrazhujejo. kateri tedei hozhe nehvallejhn biti, tisti mare tedei zelo zhloveshko obzhuttlivost islezhti, on mare huishi sarze imeti, kokar ta neumna jhvinna, katero she vselei per vsi svoji jhvinnski naturri na svoje dobruttnike eno jahvallejhnost skajhe, kokar vsi vidimo, koku bi jest tedei, kokar ena pametna stvar, mogl neumneishi biti, kokar je ta neumna jhvinna? — koku bi sebi jest vupal perkafati se met poshtenne ludi, kir bi jest neumneishi bi[lj, kokar jhvinna? meni klizhe ja h' mojimu sarzu jhi na tihim ti naturni pogoinn rekozh: nebodi jhlehneishi, kokar so tvoji dobruttniki; povarni njim, zhi moresh, njehove dobruttlive postrejhbe samostov, katere sy ty v tvoji potrebi od njih jadobil! — ja! — jest jhellim popreid raishi smart sturriti, kokar s' enoi takshnoi gnusoboi jhyvlenje oma-dujhuvati. — moje kosti nymajo gnyti, zhi nozhem jest jahvallejhn biti.
Vprashanje: Oni so tudi rekli popreid, da sym jest tudi dovjhn pruti moji roistlivi de-jhelli Jahvallejhn biti — kai smo pak my ti roistlivi, alli ozhetovi deShelli, alli jemli dovjhni?
Odgovor: Moj prelubejnivi syn! my smo vse dovjhni tisti, kar imamo: nasho pamet; nashe jdravje: nasho mozh nashe delle, nasho lubejn, ja premojhenje, inu Shyvlenje.
Vprashanje: Res je, kokar se v tih starrih jgodenskih bukvah berre od tih sarzhnih, inu koraijhnih garkov, inu Rimarjov, da so oni toku jahvallejhni bli pruti svoji ozhetovi dejhelli, inu roistlivi jemli, da so oni vse svoje premojhenje, inu Shyvlenje ja tisto gor olfrali, inu sebi enu vezhnu ime, inu takshno zhast jaslujhili, da she dan donashni vsi vuzhenni pravijo s' enim glasam: dokler so ti Rimarji bli jahvallejhni pruti svoji materni dejhelli, da so oni jvestobo, inu lubejn met saboi derjhalli, so tudi vsi malli inu veliki dobru stalli — kokar hitru pak se je ta jahvallejhnost, jvestoba, inu lubejn met njimi 'pretargala, toku je tudi ta zhast, inu ta zhastitliva mozh tih Rimarjov obnemogla, inu drugim boli vkup derjhijozhim marla podvarjhena biti. Rimsku opzhinstvu je kralluvalu skorei zhres zeli sveit, dokler so bli jvesti met saboi, pokler je pak tudi postallu enu rajgledalshe zeliga sveita, kir so ti Rimarji nehvallejhni postalli. my se maremo nat njimi stipeglati, rajgledati, inu nash lastni nuz s' tim nuzam nashe materne dejhelle isedyniti.
Odgovor: Tuti nash, inu nashe dejhelle nuz se zelu lahku isedyny, jakai enu vsakateru dobru detlu jhi saboi pernesse svoje plazhillu — kar jest is moje moshne oitram ja de-jhello, tutu jest dobim ja mojo zhast, inu vezhnu plazhillu. Ta materna alli ta ozhetova dejhella se tudi pomuja ja te slujhbe, katere jest njei skajhem, meni povarnati, inu hva-llejhno se skajati.
Vprashanje: v zhim pak bi mogle le tute slujhbe ja to roistlivo dejhello skajane biti?
Odgovor: O moy syn! tavjhent, inu tavjhent potov je, ti domazhi materni dejhelli slujhbe skajati, zhi le jhellish ty dobru sturriti — Ty Snash te ottrozhizhke po pravi samuzh ijvelizhejozhi viri podvuzhiti, inu po tih pravizhnih dejhevskih postavah jveste, inu pravedne đellavze gor isrediti — ty jnash po dejhelli tu polsku dellu popraviti — ty jnash to pravizzo met tojhbami pres vsih mittov veistlivu vundeilliti — Ty jnash tu,
259
inu tam pres posebniga plazhiUa kakshno slujhbo tim Japushenim srottizzam, vudovam, inu revnim luđem sturriti — Ty jnash skus tvoje leppu zhednostlivu jaderjhstvu tvoje tovarshe, inu tovarshizze h' leppimu jhyvlenju rajsvetliti — skus leppe, nužne, inu pre-vidlive rajgledke modru podvuzhiti, inu K zhednostlivimu jhyvlenju napelati —¦ Ty jnash is obzhuttlive lubejni pruti ti zhasti inu timu vezhnimu plazhillu ti voishakuski stann isbrati, ali tudi druge napelati — Ty jnash tu mekujhlivu Shyvlenje is lubeSni pruti ti prydnosti japustiti — Ty Snash tvoj lastni nuz is lubeSni pruti timu dobrimu imennu, inu timu vezhnimu plazhillu fa dejhello gor olirati — Ty jnash sebi mujo per-jadeti zhres tvojo zartlivost, inu mekujhlivost se takshne vuzhennosti navuzhiti, katere bodo nuzale zeli zhloveshki skuppshini — Ty jnash tudi s' nevarnostioi tvojiga jhyvlenja se ja tvojo dejhello amvjeti, inu brannili — vidish moj syn! kulku perlofhnosty imash dobru sturriti, inu sebi enu vezhnu ime jadobiti.
Vprashanje: Tutu se pravy veliku skerbi, inu muje sebi gornalojhiti.
Odgovor: Ta materna dejhella, inu ozhetova jemla janihzhuje vse nenuzne ottroke — ti nenuzni vudi, alli te nenuzne pershonne so ja to zelo zhloveshko skuppshino vezh h' shkodi, kokar h' prydu. Skus eno skryvno naturno jastoppnost mare vsakateri vud, alli glid te zele zhloveshke drufhbe kai tisti zeli skuppshini nuzati jhi na eno, ali na drugo vijho, kateru vkupai enu stannstvu, alli en zhloveshki jhyvott naredy; inu kokar ti vartnarji is tih dreves nenuzne veje prozh odrejhejo, toku javarfhe tudi tu op-zhinstvu te nenuzne, te lenne, te nejveste nevredne, te nehvallejhne, te nemarne, inu shkodlive pershonne, katere hozhejo svoj nuz is te zhloveshke skuppshine vlezhti, pa nozhejo na nobenno vijho ti skuppshini kai nuzniga skajati. kar mene amtizhe, jest Shellim vse moje vuzhennosti, premojhenje, inu jhyvlenje Sa nuz mojiga opzhinstva gor-olirali —¦ jest vidim, da so drugi toku mojhku sturrilli, inu vezhno zhast jadobilli — jakai bi jest toku nesturril, kir imam enaku sarze, inu obzhuttlivost pruti moji materni jemli? — jest nozhem moji fhlahti, mojmu rodu, inu mojimu sedaishnimu sveitu h' shpoiti biti — moji starreshi — moji deddezi — inu preddeddezi so ja tu krallestvu, (a tu op-zhinstvu, kokar te historje fadostlivu skaShejo, svoje ??????h????, inu Jhyvlenje v nevarnost postavili — jest tistih zhastitlivih mojhov syn, inu mluzhet bi pak toku ne-Svest, toku krivizhn, toku babbast bil, dabi jest zeli moji rodvini eno toku shpottlivo pikko, inu madeSh Sasadil — bolshe je — zhastilliveishe je Ja dejhello vmreti, kokar liga mofh biti — moje lennu, moje mekujhlivu, moje zartlivu, inu nenuznu Jhyvlenje bode meni perpravilu veliku bolejn, veliku nadlog, katere mene bodo huishe na mojo Šmartno vurro pikkaale. Jwadale, inu martrale, kokar te tizhe, kugle, inu sohle tih sovrajhnikov — jest hozhem raisbi v' drujhbi vsih pravednih voishakov s' zhastioi smart sturriti, kokar na samim vso mojo zhast v' grob Jakopati — jest jhelim enu zhednostlivu, inu Jaslujhlivu fa zefo mojo jhlahto, fa zeli moj rod, ja fa zeiu moje opzhinstvu Jhyveti, inu vmreti — moja dejhella je mene rodila, inu redilla. Ja tis'o tudi hozhem Jhyveti inu vmreti.
Vprashanje: Zhi oni toku mislijo, kokar govorijo — zhi oni toku sturrijo, kokar govorijo, toku se imajo troshtati zhast, inu hvalio na tutimu sveitu, pa tudi tu vezhnu plazhillu na unimu sveitu od Boga, kateri tu vse dobru polona — Vprashanje: Popreid so oni nekai govorilli, inu Jmislili od tih stanskih dovjhnosty — kai je vezh takshnih stan-nov na timu sveitu?
Odgovor: ja moj syn! takshnih stannov je veliku sort, aH vunder vsi tuti stannovi Jnajo h' tutim trem perhodnim perstivenni biti. Parvizh je ta podjhyvijozhi stann: drugizh je ti podvuzhijozhi stann, inu Trekizh je ti brannijozhi stann. — h' timu podShyvijozhimu stannu slishijo parvizh vsi hmeti, inu dellovzi; drugizh vsi terShanni ,inu meistni dellar-ji, kateri tim hmetam perpravlejo zev /a njih dellu, vujnjo /a njih obbutillu, inu druge potrebne rezhi, katere ti hmeti nemorejo, inu tudi nymajo zhasa tistu sebi napravleti; trekizh ti shtazunarji, inu vse sorte Barantavzi, kateri tu od hmetov perpravlenu jhittu, vinu, jhvinno, maslu, inu vso drugo ropotyo v' druge deShelle vun predajejo, inu dnarie noter v' deShello perpravlejo. h' timu podvuzhijozhimu stannu bodo pershteti parvizh ti skerbni starreshi, kateri svoje ottroke vuzhijo molliti, dellati, inu poshtennu jhyveti, ti hishni ozheti, inu matere, kateri svojo derShinno h' prydnosti napelavajo, inu skerbnu dellati vuzhijo. drugizh ti terShahi, inu meistni dellarji, kateri vuzhijo te mlade ludi vse sorie dellarye; kovati, jhivati, shteppati, inu druge vmetne dellarye. Trekizh ti vuzhe-fiiki po shollah, alli vuzhirnah, kateri vuzhijo pisati, brati, shtivariti, gospodariti, ba-rantati, inu vezh drugiga dushniga vmetuvanja. shtartizh ti mashniki po spoveidnizzah,
260
po pridigah, po iiristjansliih navuliah, inu po drugih perlojhnostah. h' timu brannijo-zhimu [stannu] slishijo parvizh ti Jhovnirji, alli soldati, kateri so lastnu !a tutu postav-leni, inu od zeliga opzhinstva skerbnu plazheni, inu jvestu gor vjeti, marejo oni vse te druge stanni braniti pred sovrajhnikam, tu blagu varvati pred tatmi, inu te pershonne pred powytjam tih Rajboinnikov, drugizh vsi napreipostavleni, kateri so dovShni te pra-vizhne podlojhnike pred krivizzoi varvati, te krivizhne pak poshtrailati, inu po pravizh-ni postavi zhres te podlojhne obblastuvati, trekizh ti sodniki po tih sodnih hishah — ti svietuvavzi po svieiuvalshah, kateri so dovjhni prov po pravizzi pres vsiga perlija-vanja, inu raduvanja to golo resnizzo vunpovedati, inu prov prevdariti, premisliti ti jazhetek, to sredinno, inu ti konez tistih rezhy, iavollo katerih se oni posvietujejo, da oni nejapelajo v' shkodo zele dejhelle, inu krallestve. shtartizh inu jaidnizh slishijo h' timu trekimu brannijozhimu stannu tudi ti rannozelniki l:Padarji:l ti jdravniki, Idoktarjij inu ti jdravillishneki I-.Apotekar ji:l kateri so vsi jatu postavleni, da oni vse tute tri stanni pred smartioi brannijo, marlivu bukve preberrajo, skerblivu bolejne premijhlu-jejo, inu bratlivu te bovnike obyskujejo, vse okollistave te bolejni isprashujejo, inu millusarzhnu osskerblujejo ne samuzh te premajhne, temuzh tudi te bovjhne, jakai vsi so nashi brati, vsi so nuzni vudi te zele zhloveshke drujhbe, ja vezhkrat je en bovjhni pra-vizhni, inu Svesti zhlovek vezh timu opzhinstvu nuzn, kokar deset lermih, Savytih, inu galuiijozliih Wogattinzov.
Vprashanje; kateri stann je pak is tutih treh nar ti shlimaneishi, ali ti nar potrebneishi? Odgovor: O moj lubejnivi syn! tutu vprashanje je vezh ja tebe sarblivu I:iirbizhnu:l kokar potrebnu — vsi triji stani so potrebni timu zelimu opzhinstvu, edn nemore pres tiga drugiga biti per sedainnih jmeshenih zhasah — zhi nebode ti parvi stann nobenniga zliloveka gor isredil, inu podShyvil, toku nebode ti drugi podvuzhijozh stann nobenniga mogl vuzhiti; zhi nebode tudi ti drugi stann nobenniga podvuzhil, toku tudi nebode mogl ti treki brannijozh stann nobenniga branniti. — Ali vunder! vunder moj syn! da jest tebi to pravo, gotovo, inu korreninsko resnizzo poveim pres vsiga skryvanja, inu pres vsiga straha te jamerre, pravim jest len drugi pak nei rezhe, kokar on jastopy/ jest pak pravim: ti parvi podjhyvijozhi stann je nar ti teshkeishi, inu nar ti javerjhc-neishi — aH on je vunder nar ti potrebneishi. — Ti drugi je ti nar shlimaneishi, aH tudi ja to dusho nar nevarneishi. — ti treki brannijozhi stann je ja jhyvlenje ti nar ne var-neishi, all je ja zhast, inu vezhnu plazhillu nar ti zhastitliveishi.
Vprashanje: Kdo bode pak tute tri Stahe toku mozhnu vkup javejane ridal, inu vijhol, da bode envsakateri svojo dovjhnost oppravlel?
Odgovor: oh moj prelubejnivi syn! tuta! tuia je ta nar tardeisha rezh! kar sy she ty kulli dosehmallov vprashel! ti zesar — ti krall — all tu opzhinsku poglavarstvu je tist! bovgi vijharn, kar tu vidlivu vijhanje amtizhe: Bog je pak ti nevidlivi vijharn, kateri te sarze zhloveshke perpogyble! — zhi nebode bojha perpomozh — nebode nobenni zesar --nobenni krall —inu tudi nobennu poglavarstvu moglu Sadostl ridati, inu viShati tulku sorte lih ludy, Satigavollo smo dovjhni vezhkral mollili, inu prossiti nashiga lubejni-viga nebeshkiga ozheta, dabi on te tarde sarze tih podlojhnih omehzhal, inu te pameti tih napreipostavlenih rajsvetil, dabi oni mogli te omehzhane sarze po ti boshi volli prov modru vijhati ne samu h ti zhasni, temuzh ludi h' ti vezhni srezhi.
Vprashanje: od kod pak vunder pryde, da je tu vijhanje tih ludy toku teshku?
Odgovor: lulu pryde javolio te nepokorshine, inu javollo pomankanja te pravedne lubejni tih podlojhnih; kateru jest hozhem tebi moj syn skus eno lahku Jastoplivo per-giiho pred ozhi postaviti: Vidish! enu zesarstvu, krallestvu, alli opzhinstvu, je enaka enimu zhloveshkimu jhyvottu, alli trupplu: kar je Ta glava per tim zhloveshkimu Shv-votlu, tu je per enimu zesarstvu, krallestvu, alli opzhinstvu li zesar, ti krali, ali tu poglavarstvu: inu kar so te roke, noge, inu vsi ti drugi vudi, inu pozhutki per timu zhloveshkimu jhyvottu, tu so ti podlojhniki, inu vse sorte stannovi v' timu zesarstvu, krallestvu, alli opzhinstvu. Zhi je tedei ta glava jasna, vuzhenna, jbrihtana, inu po ti dovjhni lubejni ja svoj jhyvott jdrav obderjhati skerbna, da ona prov vkajuje, prov rovnna, inu prov vifha svoje vude, inu pozhutke h' nuzu, h' jdravju zeliga jhyvotta inu h' ti zhasni, inu vezhni srezhi svoje dushe napelava, toku ona svojo dovjhnost sturry, inu svojo dovjhno skerb, inu lubejn pruti svojimu jhyvottu skajhe, toku ona osskerby ti Shyyott, inu to dusho. Zhi tedei tudi te roke, noge, s' enoi besedoi, zhi vsi vudi, inu pozhutki to glavo poslushejo, njene modre vkajve, inu potrebne japoveidi gor vjemejo, iogajo, inu po ti modri vijhingi te
261
Sastoppne glave sturrijo, toku grede vse prov po varsti. [zhi vsaj nkateri jh/votlni vud l:glid:l dopernesse svojo dovjhnost, toku je srezhna ta glava, inu je tudi srezhn ti zeli Jhyvott. Aku pak te noge ti Jhyvott drugam nessejo, kokar glava vkajhe: aku te roke drugu dellajo, kokar ta glava jhelly: zhi ti jejik drugazhi govory, kokar ta glava Ja-povey: toku gre vse narobi! grede vse krijham! tukai ny lubejni — tukai ny Jvestobe — tukai ?? srezhe, temuzh zela Jmeshnava, Punt, inu jeja met vudami Rajboinstvu po želim Jhyvottu, ja gotova smart, inu dokonzhanje tiga zhasniga Jhyvotniga jhyvlenja. Ravnnu toku se tudi gody per enimu zesarstvu, per enimu krallestvu, inu opzhinstvu, kader so ti podlojhni nejvesti,"nepokorni, neioglivi — kader vsakateri drugazhi della, kokar ti napreipostavleni vkajhe! — kader svojo stannsko dovjhnost nedopovny kader le svoj lastni nuz, inu lastne jhelle yshe nasittiti — kader on svojo slujhbo ali is nc-veidnost, aH is nejvestobe nedoparnesse — kader on nespojna to dovjhno hvallejhnost pruti svojimu napreipostavlenimu — kader on le sam sebe, inu svoj dobizhek luby — kader on nobenne jvestobe ???? pruti svoji ozhetovi dejhelli — kader on svojo slujhbo, inu dovjhnost stannsko Janemarny, inu svojo glavo nespojna — toku tudi grede vse narobi — vse krijham — ny srezhe zhasne, inu tudi nebode srezhe vezhne! kir zhednost!, inu prave lubejni ny, tukai vsiga ialy. — ta sama edyna glava nemore zeli jhyvott srezhniga stuiriti, zhi ti drugi vudi neperpomorejo: tudi ti sami edyni vudi nemorejo zeli Jhyvott srezhniga sturriti, zhi nyso od te glave prov vijhani. Toku tudi enu zesarstvu, enu krallestvu, inu opzhinstvu nemore srezhnu biti, aku nebode ti glavar s' tirni drugimi podlojhnemi v' ozhetovi lubejni jhyvel, inu ti podlojhni nebodo Jvesti, pokorni, inu pravedni se pruti svojimu glavarju Jaderjhalli. Saturai tudi ti Jdravniki, aUi doktarji odrejhejo prozh takshne shkodlive vude od tiga Jhyvotta, Javollo katerih bi marel zeli Jhyvott konz vjeti; ravnnu toku mare tudi en vikshi glavar te shkodlive, nejveste, inu struppne pershonne is te zele zhloveshke drujhbe isvrezhti, inu prozh odrejati, da zela zhloveshka skupshina konez nevjeme — Bog ti nar vikshi gospod vsih gospodov, kateri je vse stvarU, je dal tim vikshim glavarjam v' roke to shybo, inu ti mezh ¦— to shybo Ja te nepokorne ottepsti — ti mezh Ja te struppne, kateri se nozhejo pobolsheti, is te zele zhloveshke skuppshine prozh odrejati, kateri m.ore tuto resnizzo jastoppiti, tisti njo jastoppi.
Dodatno dokumentacijo beri na str. 292.