Amerikanski
PRVI SLOVENSKI LIST R AMERIKI
Geslo: Za vero in narod za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. K*ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
' — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE 2ENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
- (Official Organ of four Slovenian organization«.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 235.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, S. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER 8, 1928.
LETNIK XXXVII.
RUSKA VLADA IMA SAME NEUCENE VODITELJE. — NAJVEČ IZMED NJIH NIMA SKORO NOBENE IZOBRAZBE IN SO NEDAVNO BILI ŠE NAVADNI DE-LAVCI. — LE EDEN IZMED NJIH IMA BOLJŠO IZOBRAZBO.
Moskva, Rusija.— Ameriški poročevalec za "Chicago Dai-News", je te dni poslal iz I mi je sledeče poročilo, glec-e - ifiiteljev ruske vlade:
"Sedem izmed devetih vodi-j v ' je v, ki so na krmilil ruske; vlade, ni nikoli hodilo v šolo. š» ' od teh je še pred deseti-t i ti. k<»t navadni delavci z i ami služilo svoj kruh. Ru-republika obstoji le iz de-
MUSSOLINI SE LASKA TURKOM.
Ker se je prijateljstvo med Italijo in Francijo ohladilo, se je Mussolini pričel l:;ati Turkom.
GROZNA POVODEN J V SREDNJE-ZAHODNIH DRŽAVAH.
tudi ni mogoče, da hi se dr-. no gospodarstvo moglo raz-; v pravo 1» osperiteto. Čuti pomankanje tehničnega in ialnega znanja. Sicer pa ni mogoče pričako-! i. da hi ljudje, ki so bili « d revolucijo št' navadni de-
j Rim, Italija. — Nedavno se
! je v Italiji vršila konferenca
,	a za italijansko-turško mirovno
, >tva in kmečkega naroda,!	,. ,, .. . . ^
, .	, i pogodbo. Mussolini je to otvo-
to narod tudi pusti, da gsi'.. , , ...	, .
, . . ..	ril z duhovitim govorom, ko je
idajo neizobraženi ljudje. , ,	.	, . . .
, . .	. ... dokazoval, italijanski lmpena-
Za uradnimi mizami sedijo'.	,	„
...	lizem nikakor ne ogroža so-
ld ie. katerim manjka po- , ...	,	, _ I
..j	sednjih narodov, ampak da to
hmh zmoznosti, da bi vodili ...... , .	, . . , I
... ..	. ! ie le italijanski narodni duh,
iv no administracijo, zato , .	".. ,....„„. i
ki se razvija v obliki fašizma,
le za razvoj in edinost lastnega naroda.	! Ko so turški poslanci to ču-} li, so visoko vzdihovali svoja 1 ušesa, meneč, "to se pa lepo sliši," ker v pričetku fašizma, I so si Turki predstavljali, da to
... j more biti zopet nevarna struct. mogli uspesno izvrseva- .	.	.. , . i-, i naperjena tudi proti njim; luzbo na važnih mestih, ka- , . ... . ... * .
.... { zato pa so bili toliko bolj lzne-
nadeni, ko so culi laskave besede iz ust mogočnega italijanskega diktatorja.
Ker se v zadnjem času politika med Italijo in Francijo ni nič kaj ugodno razvijala, se jo Mussolini zatekel k svojim1 bivšim sovražnikom Turkom, J katere so Italijani leta 1911 j prav po roparsko napadli in jim odvzeli Tripoli. Zdaj ko ' pa Mussolini vidi, da si bi svo- j jo vročico mogel ohladiti kje | drugje, si išče zaveznikov pri1 svojih bivših sovražnikih. -o-
Nedavno so bile srednje-zahodne države močno prizadete vsled povodnji, ki je nastala od neprestanega deževja. Slika kaže neko ulico, Independence Ave., v Kansas City, blizu reke Blue River. Ta reka je grozno narastla in poplavila več mest in vasi. Voda je napravila velikansko škodo in zahtevala tudi 20 človeških žrtev.
ih so z silo polastili, izmed devetih državnih voditeljev, pa .se mora vzeti izjema, da je med njimi eden, ki jo dovolj izobražen in tudi možen uradovati važno me-o, katerega zastopa. To je Stalin, ki je bil že od pričetka volueije eden vodilnih faktorjev.
A ko pa vzamemo na prej/led osem ostalih voditeljev, 1 ora vsak, bodisi prijatelj ali : prijatelj priznati, da 1i vo-<!■ io in kontrolirajo komuni-: ' čno stranko po vsej Rusiji.
ilykov je sin preprostega I metiča in ima malo izobraz-• Kalinin je bil navadni debt we že od mladosti 11. leta. "'nmsk.v ie bil delavec že od 1»!. leta. Voroshilov je pričel 'Klati v rudokopu, ko je bil star let. Kuibishev je bil barbarski vajenec. Rudzutak je hil v mladosti priprost pastir-1'1 . ^lolotov ima še primerno J
»razbo, ravno tako tudi. pričele
NASILNOSTI RUSKE ČEKE
KRIŽEM SVETA.
JEKLARSKI DELAVCI V NEMČIJI ZOPET NA DELU.
London, Anglija. — Stavka jeklarskih delavcev v porur-skem okraju, v Nemčiji je bila hitro in mirno končana. Pet tednov so bile tovarne zaprte, za časa, ko so se stranke poganjale. Zdaj je pa vsa zadeva zopet poravnana. Tovarne so
................ ...... ______ ________ zopet obratovati in
i - j kharin. Stalin je sin prepro- pričakuje se, da bodo v par Mt-jra čevljarja in je v mlado- dneh vsi delavci, po številu o-Mi utekel iz šole. Ravno tako | krog 250,000, zopet sprejeti izobrazbo imajo tudi večina nazaj v delo. Med tem si pa Vsi drugi voditelji sovjetske minister Severing beli glavo, vlade v Rusiji."	I kako bo ves položaj izpeljal,
-o--I ker on je vso odgovornost na-
MISS PORTER POSLANA j se prevzel.
NAZAJ V AMERIKO. |	-o-
Havana. Kuba. — Ko je po-, TELEGRAFIČNI USLUŽBEN-liciaj \ flavani aretirala in za-j CI ZA ZVIŠANO PLAČO, slišala Miss Porter, so oblasti Chicago, 111. — Že več kot končno sklenile, da ona ne eno leto se telegrafični usluž-sme ostati za dalje ea^a v Ku-( benci južne železnice, potegu-•'i. toda se mora nemudoma jejo za zvišanje plače, niso pa poslati nazaj v Ameriko. Ame-( še do zdaj dosegli dosti uspe-riški konzul v Havani se je iz- ha. Minuli teden pa se je ukre-razil, da ne bo poprej izclal li- nilo, da se to zadevo končno Ktin za odhod ladje Malvern,' reši in uredi. Odvetnik E. S. da se uradno dokaže, da se Bailey,- ki ima svoj urad v Miss Porter nahaja na krovu "Southern bldg." v Washing-
in da bo odpotoval Ameriko.
a nazaj v
— Chicago, 111. — Miss Elizabeth Cunningham, stara 23 je bila zaposlena v "Has-sel" trgovini z čevlji,
Ru&ka tajna policija je usmrtila 60 kmetov, med njimi več nedolžnih. — Cel bataljon vojaštva se je uprl.
Riga, Lit vinsko. — Sovjetska tajna policija v Rusiji je' nedavno aretirala 60 kmetov J ki so bili obdolženi, da so zo-J pet pomorili več komunistov-, skih uradnikov, požgali pose-J stva sovjetske vlade in napa-; dli uradnike, ko so pobirali davke. Poleg tega so bili tudi obdolženi, da so prekinili že-J lezniško zvezo med Rusijo in Poljsko.
Čeka je aretirala vse osum-( Ijene osebe, brez ozira na gotove dokaze in te izročila ekse-kutivnemu odboru, ki je po kratki sodbi pustil usmrtiti vse' aretirance, med katerimi se je nahajalo tudi nekaj oseb, ki niso popolnoma nič zakrivile. \ Tako so usmrtili nekega starega kmeta, ki sam ni bil čisto nič kriv ali zapleten v zaroto; sumili pa so, da sta dva njegova sinova pristaša upornikov.
V nekem gozdu so izsledili, da se tam skriva več upornikov. Ta gozd je obkolila sovjetska konjenica in izdalo se je povelje, naj vsakega upornika, ako ga najdejo, takoj na mestu ustrele.
En bataljon narodne garde iz Minska se je uprl, da bi lovil in moril upornike. Zato je pa vlada celi bataljon kaznovala s tem, da je bil poslan za stražo v sibirske zapore. Častniki tega bataljona pa so bili poslani v Moskvo, v podzemeljske zapore, iz katerih čeka zločince navadno pošilja v usmrtitev.
KONGRESNO ZBOROVANJE,
Iz neodrešene domovine.
' ^ ■	>- -	— r' i
ZADNJI SLOVENSKI LIST NA GORIŠKEM USTAVLJEN — SLOVENSKI POSLANEC DR. BESEDNJAK POD STAL-NIM POLICIJSKIM NADZORSTVOM. — CELO SLO-VANSKI NAPISI NA GROBOVIH SO NEVARNI FAŠISTOM. — DRUGE VESTI.
tonu, je bil od stranke imenovan, da prevzame to zadevo in posreduje, da to kolikor mogoče pospeši.
-o-
— Vancouver, B. C. — Tudi na 501 v Kanadi morajo plačevati do-West Van Buren street. Ko je hodninske davke. Na nekem neko jutro prišla k delu, ji je. shodu je Mr. Robb poročal: Nenadoma postalo slabo, da se ( "Dohodninske davke bomo o-je zgrudila na tla. Takoj so lajšali, bolj kakor bo to mo-i Poklicali zdravnika, ki je pa! goče, toda odpraviti teh ne mo-j ugotovil smrt,-vsled srčne hibe. 1 remo."	4
V ENEM LETU JE KANADA NAREDILA Z PIJAČO $8,-225,000. DOBIČKA.
Toronto, Ont., Kanada. — Kanada se Amerikancem smeje v obraz. Le tako naprej, s! mislijo Kanadčani. Vi se borite za suho postavo, mi bomo pa kuhali pijačo in z vami delali lepe dobičke. Ljudje so ga pili in še ga bodo, če tudi se u-pelje še tako strogo postavo prohibicije. Uradno se poroča,' da je v minulem letu Kanada' naredila pri pijači $8,225,000.! čistega dobička.	'
—	Los Angeles, Calif. — In-fluenca v Kaliforniji se grozno hitro razširja. Samo v enem dnevu je bilo zopet naznanjenih 743 slučajev, ali 230 slučajev več, kakor jih je bilo naznanjenih do sedaj v enem dnevu. Tudi 242 mestnih policajev je moralo pustiti službo, ker so oboleli.
—	Regina, Sask., Kanada.— Geoffrey Hewelcke, časnikar iz Regine, je te dni poletel z raoplanom v 300 milj oddaljen kraj, da je preiskal neko nezgodo z dinamitno razstrelbo. Poletel je v odprtem aroplanu, med tem ko je bilo v zraku mraza 40 stopinj pod ničlo. | Skoro popolnoma trd je dospel. do mesta, tam preiskal vso za- J devo, potem se pa z veliko te- j žavo, toda srečno vrnil nazaj, j
—	Mexico City, Mehika. — Zavezniške čete v Mehiki so te dni usmrtile revolucijonarnega poveljnika, Rodolfa Vazque-, za in njegovega poročnika, J Leona Ramireza. Obe trupli so pa potem postavili na glavnem trgu v mestu Cuquio.
—	Washington, D. C. — Komaj pred enim letom je bila na novo organizirana posebna policija, da sledi tihotapce z biseri. To pa ni ostalo brez uspeha. Policija je že zaplenila utihotapljenih biserov, približno v vrednosti $200,000.
—	San Antonio, Tex. — Ka-4et Philip Atkinson se je te dni ponesrečil na "Brooks field", ko je z aroplanom padel iz višine 200 čevljev. Največ sorodnikov ponesrečenega zrakoplovca živi v Asheville, North Carolina.
—	Berlin, Nemčija. — Časopisi v Berlinu poročajo, da se je princ Louis Ferdinand | Bourbon, bližnji sorodnik j španskega kralja, zaročil z Hertha von Walther, gledališko igralko. Prvič se je z njo srečal v Benetkah, potem pa jo je spremljal v Rim, kjer jo je zasnubil.
—	London, Anglija. — A-merikanski knjigotržec, Gabriel Wells, je te dni v Londonu kupil neko večjo knjigotrž-no tvrdko "Henry Southern Co." Ta tvrdka je v Londonu ena izmed največjih samozaložb, ki je pa zdaj prišla v roke amerikanskega podjetnika.
Kongresna zbornica zaseda svoje sedemdeseto zborova-; nje. — Mnoge zadeve osta-j jajo nerešene in so prelože-, ne za izvanredno zasedanje.^
Washington, D. C. — Pre-' tekli pondeljek se je kongres v Washingtonu sešel k zaseda-i nju svojega sedemdesetega | zborovanja. Obe stranki, se- j natna in poslanska zbornica j ste se točno in mirno združile,; z ozirom na spomin umrlih, članov, ki so pomrli od časa zadnjega zasedanja.	I
V torej je predsednik Coo-f lidge poslal kongresu svoje let-1 no poročilo. Povdarjal je, da si šteje v dolžnost, da še enkrat prijazno pozdravi zboro-valce kongresa, predno bo odložil veliko odgovornost in moč, katero je imel v svojih rokah. Je rekel, da kolikor bolj se bliža konec njegovega uradovanja, toliko bolj si želi, da izrazi svoje ideje in nazore prav na zborovanju kongresnega zasedanja.
Njegov nagovor ob priliki desetletnice svetovnega premirja, je vznemiril vso Evropo. Njegov drugi govor ob zasedanju kongresa, pa tudi ni bil dosti boljši od prvega in ni prinesel nikakih posebnih uspehov. Z navdušenjem je govoril, da ravno to zasedenje se mo- < re smatrati kot eno najbolj važno; da v sedanji dobi je Amerika zapletena v razna podjetja križem sveta iz zato se tudi mora rešiti važna vpra-' sanja.
Veliko se je govorilo in raz-! pravljalo, a vkljub temu bodo pa najbolj važna vprašanja ostala nerešena in bodo preložena na drugo izvanredno za-! sedanje, katero bo moral skli-1 cati novi predsednik, Hoover, v prihodnjem letu.
"Goriška Straža" ustavljena.
Gorica, 19. nov. — "Goriška Straža" od 14. nov. je bila z odlokom goriškega prefekta št. 4070 zaplenjena predvsem radi uvodnika "Delo francoskih katoličanov", čes, da isli najprej opisuje delavnost, ki jr. razvijajo francoske katoliške organizacije na prosvetnem ii: verskem polju, nato pa tenden-eiozno namiguje na dozdevno (?) preganjanje, ki da ga mora prenašati prebivalstvo le pokrajine.
Nadalje je bil inkriminiran članek, v katerem je list po italijanskem lističu "Gazzeti-no" objavil poročilo o jugoslovanski zastavi, ki je visela i.a dan proslave "italijanske zmage" na Kozlovem robu pri Tolminu in zaradi katere sta bila te dni dva fanta iz Tolmina obsojena na dva meseca za ra, češ, da list ni dodal niti l e-sede, s katero bi obsojal to 'nepremišljeno iredentistično ma-
veka se poloti otožnost, ko vse to opazuje. Kako je bilo še pred nedolgim časom tu toplo in prijazno, sedaj pa naenkrat taka izprememba. Toda ne smemo se vdajati malodušju. Kakor je za žgočim poletjem nastopila hladna jesen in pride še hladnejša zima. ravno tako bo prišla zopet tudi lepa pomlad. Ne pustimo, da bi nam zimski čas potekel brez koristi. Sedaj, ko ne bo več nujnega dela, posvetimo prosti čas svoji duševni izobrazbi. Mnogo in radi čitajmo, zlasti mladina naj bi se zavedala resnih dni. ki jo čakajo in bi ne izgubljala zlatega časa z brezpomembnim govoričenjem in no-renjem. Vedi mladina, da na tebi je prihodnost. Saj pravi pregovor: Kakaršna mladina, taka prihodnost."
Po prefektovem mnenju se je hotelo s temi metaforskimi besedami namigavati na preteklost in na boljšo bodočnost
nifestacijo", radi česar bi zna-Jter s temi zlasti v mladini lo zadržanje lista vzbuditi 0-jvzbuiati in braniti nevoljnost pravičeno zgražanje prebival-j l)roti sedanjim razmeram, kar stva.
Prefektu tudi nista bila po volji dopisa "Iz Sturij" in "Izpod Čavna", v katerih <j -1 se slika gospodarski položaj teh krajev v pretemnih banah tako, da bi znala povzročiti globoko in nevarno razburjenje v duševnosti prebivalstva
bi znalo zopet vzbujati in o-hraniti reakcijo pri italijanskem ljudstvu, kar bi bilo popolnoma neopravičeno in obenem silno nevarno.
Istega mnenja je bila tudi vsa gori imenovana komisija in je vsled tega preteki preklical priznanje odgovornega ured-
Že naslednjega dne je pre- nika L- Kemperleta. vsled de-
fekt sklical komisijo, ki o njej
sar je "Goriška Straža" prene-
govori zakon o tisku ter radi	izhajati
gori navedenih člankov in sicer radi pisanja t etra lista v
onih številkah, ki niso bile za- ravnatelj lista poslanec dr. Ke-
Zanimivo je, da se pri tem ukrepu izrecno povdarja. da je
plenjene in drugič, ker je posvaril odgovornega urednika, češ, da kljub prejšnjim opominom vztraja uredništvo na dosedanji poznani poti.
Odgovorni urednik Leopold Kemperle ni še niti prejel tega odloka, ko je prefekt odredil zaplembo nove številke "Goriške Straže" od 16. nov. List je tokrat priobčil vse članke,
sednjak, kateremu je včerajšnja "Vedetta delFIsonzo" posvetila poseben članek, kjer trdi, da se je marsikaj spremenilo. Toda to, da ne bo vznemirilo Besednjaka, saj da je prinesel seboj veliko denarja in se bo znova lahko lotil dela. "Vedetta" namiguje očitno in namigava, da so pred par dnevi kar v javnem lokalu vzeli
ki v prejšnji številki niso bili varnostni organi poslancu Be-
VETERAN IZ CIVILNE VOJ-j NE UMRL.
Baltimore, Md. — Marion J J Bell, veteran iz civilne vojne,' je te dni umrl v starosti 86 let.1 Ta junak je bil tudi v poseb-' nem odseku, ki je iskal m0ril-j ca John Wilkes Booth, ko je umoril Abrahama Lincolna. Starček je umrl v bolnišnici u-niverze v Baltimore.
zaplenjeni. Toda prefekt je našel zopet kamen spodtike v nekaterih novih dopisih, tako v dopisu "Iz Šmratnega v Br-dih", kjer je bilo rečeno: "Sedaj hodimo v Kojsko na občinski urad. Le smolo imamo: ko pridemo tja, moramo čakati ure in ure, večkrat tudi zastonj. Pravijo, da gospod komisar rad zajce lovi. Gospod tajnik pa je itak preobložen, ker mora voditi kar dve pisarni, eno na občini, drugo pa nekoliko v stran." Prefekt je kratko-malo smatral ta napad na komisarja in tajnika kot neosno-van, zlasti ker bi znal zmanjšati ugled takozvanih ustanov.
Drugi dopis, ki ni bil všeč prefektu ali morda komu drugemu, se je glasil: "Ledine. Megleni in dolgočasni dnevi so nastopili. Kamorkoli se o-zremo, vse je pusto in dolgočasno. Nič več ni slišati ljubkih in veselih ptičjih spevov. Vsa božja priroda se spravlja na dolgo zimsko spanje. Člo-
sednjaku potni list. Toda to ne bo oviralo Besednjaka, da se bo podal v inozemstvo, odkoder se bo zopet vrnil kot jugoslovanski ministrski predsednik in bo posloval v Gorici.
Poslanec Besednjak je od svojega povratka pod stalnim nadzorstvom številnih agentov, ki ga stražijo noč in dan. -o-
Nasilna izprememba imen.
Akcija za izpremembo slov. imen se nadaljuje. Občinski uslužbenci v Trstu in Gorici so bili postavljeni pred izbero: ali si dajo poitalijančiti ime ali zapustijo službo. Ista usoda je zadela tudi uslužbence v javnih skladiščih (magazzini generali) v Trstu. Večina delavcev in drugih uslužbencev se je morala vdati radi težkih gospodarskih razmer. — Župnik Grašič v Bernu je vložil re-kurz proti izpremembi imena v Grassi. Rekurz je bil zavrnjen, češ, da je odlok pulske prefekture pravilen.
Strsn I
AMERIKANSKl SLOVENEC
Sobota, 8. decembra 1928.
AMERIKANSKI SLOVENEC
in ujitarej« slovenski list ▼ Ameriki. Uftcafiovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razan nedelj, po-••deljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja In tkka?
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in oprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098
Naročnina! 'a celo teto __— Za pol leta
Za Chicago. Kanado in Bvcepol
$5.00 2J0
Lm. celo leto Za pol leta -
_$6.0(J
. 3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year ______
For half a year_______
.$5.00 . 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year_________$6.00
For half a year______3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-tatttvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu i« čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov u-edništvo ne vrača.
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajt-s naročnino točno, ker « tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
Pretveze.
Pri nekem zborovanju dne 26. oktobra v Washingtonu je jnetedistovski škof Cannon privlekel v javnost nekaj iz en-ciklike papeža Pija XI. in je izjavil, da je tu dokaz najodur-nejše nestrpnosti. Tu se je prikazalo konjsko kopito.
Škof Cannon je nekaj trdil o katoliški cerkvi, česar ona nikoli ni učila in ne uči. Gre za rek: ' Zunaj cerkve ni zveli-čanja." Nemogoče je misliti, da bi škof Cannon ne razumel pomena tega katoliškega nauka, stokrat je bil pojasnjen, a škof Cannon je potreboval—pretveze, da s tem zakrije v kampanji svoje politične in verske namene. S svojim govorom je samole kazal, da ne ve, kaj verska strpnost pomeni. Stvar izgleda v vsakem pogledu tako. kakor bi kal^ katoličan rekel, da n. pr. kak protestant, ki veruje v predestinacijo, pogubljenje otrok ali v krst po utapljenju, ni sposoben, da bi ga ame-rikansko ljudstvo sprejelo za predsedniškega kandidata. Kam pridemo s takimi — pretvezami?
Zmaga "bigotov" je bila Pirhova zmaga, to čutijo. Še ena taka zmaga, pa bo bigotstvo premagano.
Besede "bigot" ni mogoče drugače odpraviti in izločiti, kakor s popolno izločitvijo vsakega — bigatstva iz javnega življenja. Pretveze ne morejo dolgo držati.
če in državne poboljševalnice. vse prenapolnjeno. Kaj je vzrok? Statistika nam kaže, da 80 odstotkov jetnikov v Sing Sing je pod 35 letom starosti, 50 odstotkov pod 25. letom, in največji zločinci so čisto navadni mladeniči. 18 in 19 let stari, in potem mi, ki nimamo zadosti sami šole, da bi kljubovali tem nevarnostim naše mladine, ide vsak dan v dotiko s tujerodcem vsake narodnosti; tam se spridi, potem je pa jok in tarnanje, kaj bo in kaj bo ?
Prva dolžnost naša je, da se sami zadostno izobrazimo, da bomo popolnoma pripravljeni kljubovati vsem zaprekam. In kje je boljša priložnost, kakor ravno sedaj v tem tako preko-ristnem času vseslovenskega katoliškega shoda. Vsakteri u-deleženec bo lahko nastopil doma z večjim pogumom in z večjo močjo v boj zoper vsako

KAJ JE NOVEGA V DALJNI MONTANI?
Valkerville, Mont.
Zadnjič sem poročala, kako proslavljamo krstitve naših novorojenčkov. Takrat smo res dali duška našemu veselju tem bolj, ker naše skupne veselice so res redke med nami Slovenci. Toda pravijo, da za dežjem solnte sije in da za veseljem žalost pride. Nekako tako je prišlo tudi pri nas tukaj. Izgu-j bili smo iz naše srede občespo- !da P™'2«™ načelstvo neke štovanega rojaka Frank Kun- [ameriške petrolejske instituci-
sta s 1409 B. Street. Bolehal je |je" Poro*ll<5 P™vi: "So far
salary is concerned, he may
his own price", tako o-
Herold-
Novica. — Newyorsko časopisje poroča, da bo predsednik Coolidge, kakor hitro se bo poslovil iz Bele hiše, 4. marca prihodnjega leta, povabljen,'
si i
dalj časa za sušico. katero
je nakopal pri delu v tukajšnih |name ms own 1>rice rudnikih. Umrl je nagloma. lmenJa newyorska vendar je prejel sv. zakramen- Tribune". — Med direktorji
te na zadnjo uro in bil cerkve- ikoncema. pravi močilo.
da so sledeči: Sinclair. Dohen;
polkovnik Robert . Stewart, vsi. kateri so bili re.-no za oljni škandal. Kak
Eno
rrste ptiči skupaj lete 1 . .
no pokopan. Spadal je v pod-j porno društvo "Bratska Sloga" ]l] št. 207 SNPJ., katero mu je priredilo dostojen nogreb. kjpecni zadnjemu počitku smo ga spre- ;hudoniušnež bi pristavil:
mili tudi vsi tukajšni rojaki v
Forest Ct»y, Pa.
Gotovo vsaki posamezni slovenski katoličan, bodisi mož ali žena, mladenič ali dekle,
Skozi kako pretvezo se hoče nekaj zakriti. Krinka pretveze se mnogokrat uporablja v zasebnem življenju, še več raznih pretvez pa se dobi v življenju javnega udejstvovanja. V javnost se sili nekaj, kar naj bi ljudi nekako omamilo, zastrlo njih oči, da se doseže nekaj drugega, o čemur naj bi pa javnost ne izvedela. Rabi se gotovo sredstvo, da se doženej: namen, ki pa ni vsebovan v sredstvu samem.	| mora z kostjo Pozilraviti pr-
Angleški jezik ima za tako pretvezanje poseben izraz. Ivi liastoP naši.h mož' duli10Vm'
,	■ ,	.	i 1'Ait ii^i 4-iirl i lo ill'At*	if/ll i nt* tr
Govori o smoke screen . Dela se dim. V dimu se lahko marsikraj zakrije, ker v dimu ni mogoče razločno videti. Smoke screen pomeni toraj, da se hoče s takim dimom nekaj prikriti.
Naj omenim samo eno tako pretvezo, tako zakrivanje z nekim dimom stvari, ki resnično in istinito obstaja, a se v javnosti ne sme prikazati.
Nestrpdnost prav nikjer ni na mestu. Nestrpnost sega v prepričanje drugih, ki naj bi bilo vsakemu sveto. Kakšno je prepričanje, pravilno ali zgrešeno. za to ne gre, ako ni naravnost javnosti škodljivo, se o prepričanju lahko razpravlja, se pobija, a to ne sme zadeti posameznika ali osebnosti same, ki ima kako prepričanje.
Najodurnejša je nestrpnost na verskem polju. Seve sej
VSESLOVENSKI KATOLIŠKI j dan bo gotovo začetek z Bo-SHOD.	Igom v cerkvi, in potem govori
in pridige; tako vse tri dni sho-
zlo. Dalje je pa tudi dobro in tej naselbini. Pokojni je bil 48 j koristno za telo, da vsak izmed let star. Tu zapušča ženo in '
da, samo da se obnovi že morebiti nekako zastarele nauke, katere smo prejeli v naši mladosti, kakor tudi druge potrebne in podučne govore v korist vsakdanjega življenja.
Uravnajmo si že sedaj naše vsakdanje potrebščine tako, da bomo lahko dali nekaj na stran vsako soboto za potrebne skupno stroške potovanja drugo lete na to veliko prireditev. Kakor
kov in tudi lajikov-voditeljev v začetek vseslovenskega katoliškega shoda, kateri se ima vršiti drugo leto. Jaz čutim že sedaj velike dobrote, katere zamoremo dobiti iz takega
skupnega sestanka. Največja lje eksekutivni odbor določil, potreba^ dandanes je, da se 'Re vrši ta shod meseco. julija zbiramo skupaj in tako eden J drugega Ista, to je nekako 28 drugega krepimo in navdušu- |tednov, in čisto malo vsoto je jemo za delo in povzdigo kato-jdati na stran. Recimo $3.00. in Iiške ideje. Pri takem shodu lepo vsota bo skupaj, katera zamoremo slišati misli drugih j bo popolnoma zadostovala za in iste porabiti v našo korist; vse stroške. Kolikokrat smo že
pogostoma govori o nestrpnosti tam, kjer je v resnici ni, kjer!na islih se učimo eden ocl dru"Iveč na teden po nepotrebnem se- nestrpnost komu krivično in neopravičeno spodtika.' Do-|gega lepe navade in spoštovati zapravili, kakor to malo vsoti-kler bodo ljudje, se bo kaj takega dogajalo.
Verska nestrpnost se na zunaj kaže .pogostoma pri političnem javnem udejstvovanju. Pri pretečenih volitvah je bila pri nas na dnevnem redu. Razna očitanja so frčala sem in. tje. Kdor le količkaj da na svoje dobro ime, noče kazati ne-j strpnosti. Ali je res nima v nobenem slučaju? To je odprto I vprašanje. Ker je «icer noče imeti, se poslužuje — pretveze, riva nekaj drugega v javnost, dela smoke-screen.
Dr. Clarence True Wilson, ki zavzema odlično mesto med | metodisti, je izjavil pri nekem zborovanju v Washingtonu:
"Cas je, da republikanci, demokrati in pisatelji v čavnike iztrebijo besedi "bigot — nestrpnež" iz svojega besednjaka Amerikansko ljudstvo noče ničesar slišati o "Tammany", da mu vsili kakega predsednika za krščansko republiko, ko ljudstvo hoče ostati suho. Obstaje način samozavestnega postopanja pri zagovarjanju kake stvari, ne da bi bilo t»-eba iti na cesto po metode in iziaze in jezik, da se označi naše nasprot-j nike."
eden drugega, na istih se izobražujemo in učimo tudi vsakdanje doživljaje, katere lahko porabimo potem sebi v korist. Človek se lahko uči dokler živi: napačna je misel, da šola je za otroke. Da, res je, da mo-
čo, nikomur v korist, največkrat samim sebi v škodo. Kaj bomo pa sedaj storili? Morebiti se bo kateri oglasil, ki bo kritiziral ta moj mali nasvet. Jaz .ne morem pomagati, le naj Iga, vem, da isti, kateri ga bo.
ramo pošiljati- naše otroke v se itak ne misli shoda udeleži-
šole, in potreba je pa tudi, da se mi učimo ne glede na našo starost ali naš poklic. Vsak človek nekaj zna in nekaj ve, in od vsakega se lahko učimo.
ti in skušal bo tudi odvrniti kolikor mogoče drugih, da bi se ne udeležili. Jaz pišem in svetujem to samo tistim, kateri mislijo sami zase in ne potre-
nas dobi nekoliko oddiha od vsakdanjega trudapolnega dela in poživi nekoliko samega sebe, morebiti marsikateremu ne bo dana nikdar več prilika, da bi se še katerikrat v svojem življenju udeležil kaj enakega, ker lahko, predno bo kak drugi shod, ne bo nas več med živimi. Bog nas lahko pokliče vsaki dan.
Zatoraj še enkrat, vsi v vrste katoliške misli in del ujmo za prevzvišeno idejo katoliškega shoda!
Jno. A. Decman.
-o-
ZAHVALA.
Chicago, III.
Društvo sv. Jurija št. 960 J Reda Kat. Borštnarjev izrekaj iskreno zahvalo pevskemu društvu "Jezero" za naklonjeno obilno udeležbo na naši veselici na Zahvalni dan, 29. nov. Obenem se zahvalimo novemu društvu "Kastroia" za poset naše prireditve v tako velikem števiiu. Dolžnost nas veže in se zahvalimo Mrs. Mary Kremesec in Mrs. Neži Augustin za
več .že odrastlih sinov in ra. Doma je bil iz zelene Štajerske, kjer zapušča tri brate in tri sestre. Naj v miru počiva! Preostalim pa moje soža-lje!
Zadnje čase je veliko ljudi tukaj bolnih za takozvano bo-lu". Bolnišnice
so
: bolniki in maske na -jo bolnikom okužijo. Kjf i
Druge narodnosti, zakaj so bujejo drugih, da bi zanje mi-toliko pred nami v izobrazbi? Zato ker imajo skupne sestanke in shode in na katerih se
Dalje govori dr. Wilson, da je bila verska platforma neki "smoke screen", s kakršno je guverner Smith skušal "to bludgeon his own Church into unanimous support", in meni. ko bi bili imeli protestantje priliko glasovati za senatorja Walsh a iz Montane, bi nikoli ne bilo govora o kaki verski platformi.
Ali se res ni rabil jezik ceste proti političnemu nasprotniku. je pač jasno razvidno iz kampanje same in iz raznih malo j drugorodcev imajo toliko vpli-častnih metod. Beseda je lepa. a mi manjka vere, ker ni res-jva na izobrazbo in so jim toliko v poduk, kaj še več lahko
učijo in izobražujejo. Človek več kot se udeležuje lepih, krasnih in podučljivih pridedi-tev, tembolj izobražen postane sam in tembolj je sposoben zo boljšo družbo in med boljše kroge. Kaj pa potem, ako !.že shodi in skupni sestanki
se snuje sedaj — katoliški shod. po načelih in po pricipih
mena.
Da bi res ne bilo niti sledu kake verske platforme pri kampanji, če bi bil za kandidata senator Walsh, je gola — pretveza, navaden smoke-screen. Dejstva govore malo drugače.
Znani škof južne metodistovske cerkve, James Cannon, ki je bil ves v politiki, je pogostoma poudaril med kampanjo, da nasprotuje kandidaturi Smitha le iz stališča prohibicije. Proti koncu kampanje na je padla — pretveza, smoke-screen, slišali naše duhovne voditelje oddal je masko.	in tudi lajike govornike. Vsak
slili.
Mož in žena, dolžnost naša
točno in požrtvovalno delo v kuhinji. Zahvalimo se tudi po-(tanskimi »uibi. 1 sameznim rojakom in rojaki- !.ie sedaj loveg; ujam za izkazano nam naklonjenost ob času veselice.
Ant. Banich, predsednik. Jos. Kremesec, tajnik, Louis Duller, blagajnik.
je, da kot roditelji naših otro-čičev si sami sebi pridobimo nekaj naukov in zakladov resnice, iz katerih bomo lahko potem črpali nauke za našo mladino in tudi naše življenje u-ravnali tako. da bo v lep zgled drugim, v poduk našim otrokom, ne pa v pohujšanje.
Dovolite mi še sedaj, da ko to pišem, da izrazim tudi moje
pričakujemo od shoda, kateri prepričane vzroke za potrebo
prireditve nekakega sestanka. Vsakteri oče in mati lahko naše matere katoliške cerkve. I sami vidijo, ako hočejo, velike
na kateri shod se lahko pričakuje tisoče naših dobrih katoliških mož in žena. Tam bomo
nevarnosti dandanes za našo mladino, vidijo lahko slabe in izpridene trume mladeničev in mladenk. Vzamemo lahko za dokaz naše prenapolnjene je-
1Z URADA DRUŠTVA M OZ NAJSV. IMENA.
Chicago, lil.
Ulj ud no se Vam naznanja, da bomo imeli skupno spoved v soboto, 8. decembra popoldan in zvečer, in skupno v. oohaji-lo v nedeljo. 9. decembra, pri pol 8. sv. maši. Pred sv. mašo se zberemo v cerkveni dvorani, da potem skupno odkorakamo v cerkev. Vsakega veže dolžnost, da se udeleži. Zvečer ob 7. uri je v cerkvi slovesni sprejem in večerna po-bo&nost, po večerni pobožno-sti imamo letno sejo in to za vse člane.
Ne pozabite na regalijo!
Z bratskim pozdravom,
Leo Iviiadich, predsed., Frank Kozjek, tajnik, 2118 W. 21st Pl.
leznijo rlu prenapolnjene ; strežnice nosijo brazu, ko streže da sami sebe ne se pojav; pri bolniku sama "Flu", še ni tako hudo in nevarno. ali prerada se prime z. njo še pljučnica, potem pa nastane pravi boj m od živijrr-i m in smrtjo in jih mnogo podleže
Danes je potegnila močni: mrzla sapa nekje od južn padne strani in poigrala z novim snegom. Upam, d jo prišla s tem tudi * remi - ba zraka in bo to nciiviiko odn.-m--glo bolnikom. S. avlro da bi le z I ode; v zel. Trni je na hrbtu b:ia in sem se je otepla. ampak do kraja. Kadar bo •• < bom voščila srečno po-vsaj kje zmrzni !a tar-: ::
pri nas.
Nekaj moram pa niti. Prav veseli mi
Moderni paganizem. — X,i iWall Streetu vlada največj hazardno igranje na sv. tu. Kupovanje raznih d< Inic. bondo in drugih vrednostnih >irj< se vrši piav na di. način, k; kor poročajo časopisi, v--, vorška borza š ne p« r,.•.i i •. kega prometa, k .kor te dni. odkar ie z m a ver za predsednika.. Si.
in i o
kaže. da leta 191 posredovalci ki \ rednostne papbv dokirj<..\ prt^vi ;iie T,.	j)j;ivi pr
i it S'
pa
o
mo provjz. ■ s .1 i i O,) 1 i [ i, t ■ '
: voi ški 1 -»hi di, ki nima j 'sovini, naj j ta dirinda.i. j na borzi, vi znamovan/ ' t očilo. j or i
I
i Posledice j Rja. — \* -
današnjih d movanje. al ta namen si da
se za. iuzi. prodaja ;
all k 'till 'š>;. jčilo. b,- . • •rai;i \ ■
).oe
ni ki'.-L i 11
T;
i nk-\ i •. kuše-. i laj . .
fii'
sga
;em g .; -. i
ielu
_ jiouai ida silno k on k u riranj'. vse žrtvuje, -
>e 'prevzame urugim l»i: ness. Zadnja leta je opa m- d pa i jbrodskimi dru >ba
silno konKtire
"Drobtine s pol vino in nazaj".
r?.
iuvno
T
čitala t>pis Eelokrajine. sem prečitala dvakrat, t > pa j zato, da si bom bolje zapom-J nila. ker je tudi moj r1 taril po(i vznožjem vinske gorice, kamor moje misli neštetok : vhajajo. Da, čast in priznanji' gre uredniku tega lista, k? iiam tako lepo opisuje naše roj>t-ne kraje in s i- m nam ebnja spomin na naš mili dom.
Pozdra\ tjam vse naročnike tega lista in želin . da si ga naroči vsa V: a slovenska družina 1 A merilci!
Naročnica.
--o-
VELIKANSKE MENIČNe GOLJUFIJE LITV i NOVEGA 3 RATA.
imi'
pr; !)nm-l
■ '• , s»i znižane pre'v-rati i
i mojroče to orno -1
»ščipljejo s- ni i - .;
ki ajih. K neizkušene moi moi čake. sam . plačaj < in da 1; ! ko n k ' Pot Ol I dic«
ico. \ ozne c« minimum. Dr zdržavati. sv
<»11 l.,.nn,'K
i \ en k o n c; n je najem; a rje in da jlii m; je vsied u '"•.rajo s svojimi te i, m iailje "Vestris" je por akega ravnanja. V
na
Laosa nosa
stras; i.. •
Berlinska in pariška policija sta odkrili, da je spravil brat
dji j<- bil
ki niti ni vedela, kuj i dolžnost. Radi te v- o. kernosti je prišlo (i<» katastrofe, ki je zahl( v loo človeških življen j. A mirt Furuseth. predsednik mornai .-ke unije, izjavlja, da nna razne družbe še več takih sk; bih ladij, ki niso vredn« , I plovejo po mn -jih. Pripisuje neizkušenim mornarjem, ki ji! družbe zaposlujejo zg lj ra i lega. ker delajo za nizke rl:
do ru-ke trgovinski
delegaci
j ruskega ljudskega komisarjr 1 ]v v Berlinu. Proti Litvinovi j Litvinova v promet za 4 mili-'so izdali zaporno povelje, a ' jone zlatih mark menic na ško- pravočasno pobegnil.
Drobtine s potovanja v domovino in nazaj.
Kakoršna toča je bila 19. mal. ser-pana 3 873, tako se je vsula tudi 12. vel. serpana 1874 čez mnoge kraje prečinske, Smihelske in stopiške fare. Bog nas varuj te šibe!
Od ognja iz starih časov ne najdem no-» benih sporočil. Pred malo leti je pogorelo nekaj hiš na Vel. Slatneku, nekaj v Reger-čivasi in pa vsa Mala Cikava. Na Mali Ci-kavi je pogorela tudi ena hiša 28. rožnika 1879. Pet let star otrok, ki jo je zunaj za-žgal, je potem v hišo bežal, kjer je bil od ognja zadušen. Pazite na otroke, da ne dobijo v roke žveplenih klinčkov! Zavarujte se zoper ogenj, da bote imeli po nesreči
kaj v roke vzeti!
Da kuga, ki je razsajala tolikokrat po Novomestu, se tudi Smihelske fare ni popolnoma ognila, se zamore misliti. Tudi kolera je že marsikterega zadavila. Leta 1836 je bila huda kolera. Samo v Birčni-vasi jih je v 27 dneh umerlo 17. Huda kolera je bila tudi leta 1850. To leto je Šmi-helska fara imela 170 merličev. Tudi leta 1855 in 18G6 je kolera pomorila tukaj nekaj ljudi. —	^ furj}
Kriva vera Martina Lutra se je bila v Novomestu precej vkoreninila. Luteranom se je posebno serčno vstavljal Pater Janez, frančiškan. Zato so bili mestjani, ko so se bili krive vere navzeli, na njega tako razkačeni, da so ga hudo ranili in je moral vsled te rane tudi umreti okoli leta 1548. Leta 1567 je bil^ v Novomestu luteranski pridigar Gregor V laso vi č. Novomeški župan je bil 1. 1593 Gričar. Ta je bil luteran. L. 1615 je bilo v Novomestu še nekaj lute-ranov. L. 1609 je na poganiškem gradu pri
Juriji Gušiči stanoval krivoverski pridigar Janez Daks. Tudi Toplice so bile od krivo-vere okužene, od Smihelske fare pa se ne bere, da bi bil kdo zmed kmetiških ljudi k luteranstvu pristopil. Z letom 1628 je tudi v Novomestu lutrova kriva vera popolnoma zginila.
Bili so veseli časi, od kterih vemo, da so čednosti cvetele, bili so pa tudi žalostni časi, v kterih je hudobija gospodovala. Zlo sprideno Je bilo ljudstvo okoli leta 1600. Novomeški prošt Nikolaj Mrau (1634-1639) je prosil, cesarja Ferdinanda II. (1619-1637),, da bi mu-pri kanoničnih vi-zitacijah svetna oblast pomagala zoper ne-sramneže, ki v divjih zakonih žive in zoper druge očitne grešnike.
Ponašati se zamore Smihelska župnija s slavnimi osebami. Rut, grabenski gospod, je bil junak v turških vojskah. L. 1477 so ga Turki vjeli in poznej za velik denar izpustili. Barbara Mindorfer iz mehovskega grada je bila 1. 1497 predstojnica samo-
stana v Ve lesove m, Elizabeta Mehovska je bila 1. 1518 nuna v Velesovem. Ta je prodala nekaj gruntov novomeškemu kapi-teljnu. Že imenovani Janez Lenkovič, posestnik več gradov v Šmihelski fari, je napadel Turke na Hervaškem 1. 1557 pri sv.
Heleni z bojnim krikom: "V temu ime božje/' Akoravno je imel le IzOO konjikov in nekaj pešcev, je zmagal 4000 Turkov in zmed njih pobil 2000. Umeri je ta junak 23. maja 1569 vsled padca s konja, in pokopan je v cerkvi novomeškega frančiškanskega samostana. Anton Mordaks je bil učen Jezuit. Leta 1769 je bil tukaj pokopan baron Miha Cojz (Zois)'. Kako je bil ta gospod blagega serca, spričuje nad-grobni kamen, ki je zdaj v kapeli sv. Frančiška de Pavla. Glasi se v slovenskem jeziku: "Tukaj počiva častiti gospod Miha Cojz, baron Radlsteinski. Bil je bogoslu-žen in do ljudi usmiljen. Hotel je položen biti med reveže.' Naj počiva v rajskem ve-ličastvu. Amen. 1769." Tedaj ni hotel biti
pokopali v histiii raki v cerkvi, kakor je ia takrat pri plemenitnikih navada, amp. k zunaj cerkve na pokopališči med reveži Pa kdo bi zamogcl našteti vso imenitn« ' slavne osebe iz rodbin Grabence . .Mind- i--•ferjev, Mordaksov. Paradajzarjev in Ce zov? Vse te in še druge pleni' nite rodbin: so v Šmihelski fari živele. Tudi mnogo duhovnov je Smihelska fara rodila.
V sedanjem stoletji so v Šmihelski fari trije dosegli starost • 00 let. Ti trije •<>; Miha Judež, umeri 1829 na Veliki Cikavi. pokopan pa v Smolen jivasi: Franc Pratko-vič in Uršula Ambrožič, ki sta umerla 1831 in počivata v Šmihelu.
Naj še dostavim imena Smihelskih žup nikov. Iz starih časov vemo za imena le nekterih. Leta 1328 je bil župnik Rupert Minclorfer. Ta je zn Šmihelsko cerkev vsta-novil več gruntov, zmed katerih so bili trije v Koroški vasi.
(Dalje prih.)
02020002000100010202010002020102010201001104100002020248000253230101010100000001010248
Sobota, 8. decembra 1928.'
AMERiKANSKI SLOVENEC
Stran _
<4*
4*
*
•M

ŽENSKI SVET
4
*
podatke o zmožnosti in navesti zahtevano plačo. Vse poriruž- še bolj zanimale za rast in na-
NAŠA KAMPANJA.
Takega pa še ne. Xoč in dan sem bizi. Po dnevu komaj pisma odgovarjam, po noči pa telefone. Sedaj me od ene strani pokličejo in naznanijo, koiiko imajo članic, sedaj od druge, da imajo novo podružnico. Navsezadnje me je pa še pismonoša opozoril, da je moja "Mail Box" premajhna, naj kar kak Busk vi Basket pred vrata postavim. Pa za vse to nič ne maram, samo da tako gremo naprej. Ene novice sem bolj vesela kot druge. Iz Jolieta poročajo, da imajo 252 članic, takoj zč> petami je Nottingham z 210 članicami. Te so me telefonično obvestile o dobri novici. Dne 22. novembra smo dobili novo podružnico na slovenskem St. Clairju, v Clevelan-du, dne 26. novembra pa še eno, ravno tam. Kdo bi ne bil vesel takih novic . . . Da bo na St. Clairju srrmelo. kadar se
nice pa naj o tem podajo svoje nasvete.
Nameravana velikost mesečnika je: 9x12 palcev, 20 strani s platnicami vred, in bo vseboval tudi angleški del za naše mladino.
Ponudbe se naj pošljejo takoj, najpozneje do 31. decembra 1928 na glavno predsednico, Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis.
Chicago, 111., G. decembra 1928.
JULIA GOTTLIEB, tajnica Književne-JVIatice. --o-
IZ KROGOV NAŠIH PODRUŽNIC.
IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 9. S. Ž. Z.
Detroit, Mich.
Vsem članicam naše podružnice št. 9 se naznanja, da bomo imele sejo v nedeljo, dne 16. decembra v cerkveni dvorani ob m. uri popoldan. Na tej seji bomo volile odbor za prihodnje leto 1929. Dolžnost vsake članice je, da pride k te-
sproži. sem vedela, ker so tako dolgo odlašale. Sedaj bodcjmu zborovanju. Vabimo tudi delale s podvojeno silo. Mrs. Glavan je vsa v skrbeh za pr-|vse one žene in dekleta, ki še
venstvo. Seveda Collinwoodčanke, sedaj se vam pa žiher kikelce tresejo, u le korajžno se držite in ne podajte se zlepa. Ce hočete, boste ve še vedno v prvi vrsti.
Dobila sem od več,krajev vprašanja za pojasnila radi u--■tanovilev novih podružnic. Kakor kaže. dobimo jih ^e nekaj !u mesec. Moja želja pa je, da jih imamo ravno 30 do novega Seta. Ali se mi bo ta želja tako naglo izpolnila kot se mi fe zadnjič, ko sem želela dva ducata podružnic? Bomo videli. Upam pa, da .bodo one. L i se že pripravljajo na nove podružnice, tako prijazne in ustregle moji sitnosti in takoj šle na tlelo. da se mi t:>elj;i izpolni. Ob novem letu bo ravno dve Itii. odkar Zveza posluje, aH bi ne bilo lepo. da organizaciji za dveletnico poklonimo štiri nodružnice. da bo imela zvit ven-
•zdic
morem si nič lepšega misliti
• ek iz tridesetih z Poskusite, prosim.
Razpisale >c bodo še najmanj tri nagrade za dosego 200 elanic. Zat o kampanja še ni končana. Naj si podružnice ni-kai n> misli.i. . t! . bo sedr.i neba odnehati. O ne: vse one po-•iružnice. :<i imat • An*viJo i e/. sto, kar na noure. Po eni strani
nagraao. no aru;
: a i'"r
a tast m priznanje, vse podružnice. »(.'do častno omenjene v prvi številki
'•"i bodo prejele
z » zim ga glasila, kadar izide. Moja želja je tudi, da ^e pri--■•bči -li!:e vseh tt-h podiužnic. da bo cela slovenska Amerika znala, kje i mame nejbolj pridne ženske. Med temi mora bit1 tu d
.•i n
Wise nsii Konečno iz . • jodružnici št. M v > sano .-ti-vilo članstva. •1» užnicama v Clevela: sei.ie ste mi napravile.
■mkeo in We si Allis. pnkr.žite se. •ji .-iiram podružnici ši. 20 v Jolietu. ir >tiinghamu, ki sta prve dosegle predpi--\'>>j prisrčni "dobrodošle" obema po-;idu. ^e ne sanja se vam ne, kako ve-V.i ne samo meni. ampak celemu
član tvu Zveze. Zato takoj na delo. da popravite, kar ste za-
mudile. Pridobite
eno izmed razpisanih nagrad.
ozdra vi i one
V A
P RTSt.. _ N I), 'i ctlsednici
• i'"-'-:—Ta . i;:;iek i-i moral biti prioheen ž to, pa rudi praznik;: prišel prepozno.)
niso v naših vrstah, da pridejo in se pridružijo nam. Ako či-tate Amer. Slovenca, sobotne številko, lahko vidite, kako se zanimajo po drugih naselbinah za žensko organizacijo.
Ponosen mora biti res Jo-liet. ker ima v tako kratkem ča^u največjo podružnico, in kako se tudi množijo druge podružnice. Vsaka podružnica pridobiva nove članice, da je veselje.
Glavna podpredsednica Mrs. Glavan je vprašala v njenem dopisu, kaj delajo one. katere ne dobivajo novih članic. Naša podružnica je med tistimi, ali mi tudi agitiramo. pa nimamo uspeha. Naše Slovenke rabijo vse izgovore. Ta največja krivda je, ker ne berejo našega glasila, da bi videle, kaj je in zakaj da je ustanovljena SŽZ. Ce ji rečemo, zakaj ne bere Amer. Slovenca, pravi: jaz nimam časa iii jaz ne rabim nobene izobrazbe. Pa to ni res. Naše stare mamice so bile, ki niso imele priložnost brati, zato so bile reve in sujinje. Ali danes je drugače. Ce več beret več znaš. Berite poduči j i ve članke, katere piše gl. predsednica, velecenjena gospa zadnjo sobo- Prisland, in glavna tajnica, gospa Gottlieb in druge gl. od-
s
VSESLOVENSKI KATOLIŠKI SHOD.
(:
n« ivJ." RT^ec: s« sprožila misei z. je še potrdii;- in t^timost \ Chicagi.
sodelovanju na ta »ti ju ka Z< ■ ska Zveza in zaprošena, .a ta >i»od. oziroma za zen
M.S. K. m isel
rlii
je. za časa zasedanja gl. odbora vseslovenski katoliški shod, katera utrdila na delničarski :-cji družbe
oL-;
bornice. Ce jih boš brala enkrat. boš drugače cenila našo Zveso. Zato prav nič ne zamerim Mrs. Glavan za očitanje, ker je na mestu in upravičeno. Zato, detroitske Slovenke, pridružite se nam in ne pustite, da bi nam mogel kdo kaj takega očitati. Pridite vse one, ka-
le obenem tudi v;.. iie. ši. 10. v
idni;
bua povabljena uidi Sloven-da si naj imenuje uradnice i odsek. Kot predsednica S.Ž.Z. gte že bile pa ste kasneje
[iz kakšnega vzroka pustile. In di uge pridite, z veseljem Vas
;em imenovala Mrs. Mary Glaviin. podpredsednico Zveze, k? !•
največje podružnice naše organi-
o!lin -.-c;odu. O., ter Mrs. Antonijo Struna, ki
pa predsednica na/ibolj ; ktivne podružnice pri naši organi-to je si. 2«:. \ Jolielu. lil. Tako vem, da sem ustregla ' s i.i čl nicam Z\?-ze z imenovanjem teh dveh agilnili članic. ■ ■■. Giavan .<■ u.;tux »vit.eljica svoje lokalne podružnice in se ar diugih. 1. : je veliko priza devala, da je bila njena col-in-vc' ".-ka podružnici, vedno prva. Mrs. Struna pa zasluži
bomo sprejele.
Vsem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! Posebno pa članicam SŽZ.
Odbor podr. št. 9.
io čas; radi velike in nspe.:ne kampanje, ki jo je vodila in je zmag.-da i. driiži ica Jodietu in h kateri je ona s svojim de-
' ŠIRITE AMER. SLOVENCA)
<m in -;ridnostjo veliko pripomogla. Torej čast komur čast! en . (ia si bosta ti d\e članici prizadevali, da bo Ženska veza častno zastopana na shodu in popolno izvršili svojo na-
igo. katera jim j..1 poverjena.
MARIE PRISLAND. predsednica S.Ž.Z.
-o--
RAZPIS NAGRAD.
■'i i glasovanju svetovalk S.Ž.Z. je bilo z večino sklenje-. da • poleg že razpisane nagrade za dosego števila 200 • anit. v znesku S23.00, dodajo še nadaljne tri nagrade, in si-' £20.00. S15.00 in $10.00. Ker sle pa dosedaj že dve po-diužrdci prekorač li določeno število, in sicer št. 20. Joliet. 111. in št. 14, Nottingham, v)., dobi št. 20 prvo nagrado v znesku ^25.00. št. 14 pa drugo, v znesku §20.00. Nadaijni nagradi oa host dobili podružnici, k: virvi dosežete število 200.. Po-sebno nagrado v znesku $2o.00. ki jo je poslala neka glavn? odi;o'-nica S.Ž.Z.. je pa dotična odločila podružnici št. 20. Joliet. lil.
Sesterski pozdrav!
MARIE PRISLAND. gl. preds., JLLIA GOTTLIEB, gl. tajnica, MATILDA DULLER, gl. blagajničarka.
-O--X
RAZPIS SLUŽBE.
Ker ima Slov. Ženska ZVeza že sedaj čez 1800 članic, in ker upamo, da bomo v najkrajšem času dosegle število 2000 članic, in ker je biio sklenjeno, da Zveza prične z izdavanjem lastnega glasila, mesečnika v obliki magazina, zato se razpi- i su je služba urednice. Vsaka dobrostoječa clanica. ki ie že i eno leto pri Zvezi ob času razpisa in se čuti zmožno za ta po- j sel, ima pravica vložiti prošnjo. Prošnji je priložiti natančne !
ŠEST DNI PREKO OCEANA
najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih:
PARIS, 17. dec. (ob 10. uri
zveč.) 25. jan. (o poln.)
ILE DE FRANCE, 11. jan., 1. febr.
(o polnoči)
Najkrajša pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi moder, p.imi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali
clmteH Jdne
213 N. Michigan Avenue, Chicago, III.
le kolikor mogoče novili članic. Ker vsaka slovenska žena in dekle naj spada pod okrilje Si. Ženske Zveze.
Torej še enkrat: udeležite se v polnem številu!
Sesterski pozdrav vsem članicam SŽZ.!
Odbor.
-o-
IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 3 S.Ž.Z.
Pueblo, Colo.
Naznanja se vsem članicam S.Ž.Z., da se vrši naša prihodnja letna seja dne 10. decembra ob 1:30 popoldne v navadni dvorani na 1220 Eiler Avenue.
Nekoliko smo dobile novih članic, ki bodo sprejete na tej seji in glejte, da še vsaka katero seboj pripelje na sojo.
Na tej seji se mora tudi izvoliti odbor za leto 1929. Obenem moramo tudi gledati, d j ne bomo najzadnje v naši selbini. Poglejmo, kako lepo j po drugih naselbinah podruž-jjR 'nice napredujejo, da jih je že ;
PISMA JE ODPIRAL
dunajski poštni uslužbenec 241etni Kari Pfundstein. Pobi-fal je iz njih srečke, ki so zadele in si dal dobitke izplačati. Na ta način je dobil 3200 šilingov. Ker so se pa pri bankah začeli oglašati pravi lastniki
IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 19. S.Ž.Z.
Eveleth, Minn.
Vsem članicam naše podružnice št. 19 v Eveleth, Minn., se daje na znanje, da se prihodnja čeja vrši v sredo, dne 12. decembra, v navadnih prostorih. Vse članice se vabi, da se v polnem številu udeleže te seje, ker je to zadnja seja v tem letu 1928 in se bo torej na rej seji tudi izvolilo novi odbor za prihodnje leto 1929. Zato je potrebno, da se seje udeležite vse, ker čim več nas K tem	,
lažje bomo ukrepale o raznih l^.200 damc v Podružnicah Ig
srečk, ker niso prejeli dobitkov, so se začele poizvedbe, ki so prišle Pfundsteinu takoj na sled. Pfundsteina so zaprli.
KNJIGE MOHORJEVE DRUŽBE ZA LETO 1929
so dospele te dni. Prejeli smo jih samo 10 izvodov. Stanejo $1.25. Kdor jih hoče, naj takoj pride ponje, dokler so na roki. Knjig je pet in vse zelo zanimive.
Uprava Amer. Slovenca.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se prtporoCatao z« naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitvo.
Pokličite Telefon: Rooaeval* «221.
LOUIS STRITAR
!
201» W. 21 »t Plača, Cfaic«so, JO;. '
stvareh za napredek podružnice in Zveze.
Tudi v našem mestu nas bi hko bilo več kot 300. ako bi so
Drage sestre: Zopet se nam Ie bolj zdruŽUe- Zato ^vosim' |f bliža eno leto k zatonu. Lete cla vsaka pridc na sejo' da bo~ § 1928 se bo kmalu od nas pošlo- mo ve* Potrebnega se clogovo-^
vilo. nakar nas pozdravi nove riIe za	naše l3odruŽ"! W
leto 1^29. Da bi bilo le sreč- nice m
no! Zatorej sklenimo že zda i.
* *
da se bomo v prihodnjam leto ,
SŽZ. S tem pozdravljam tudi vse članico SŽZ.!
Margar. Kozjan, tajnica,
OD TUGE DO ZADOVOLJSTVA.
"Precej f!it!tr<> me je !1.t!K ^uviila neprebavnost in zapeka. Xe -anio. <!:t 51'Hi -i- s!al»o počutila, temveč sem večkrat imela tudi mozolje po obrazu.
"Odkar uživam Triturjevo grenka* vino. mozolji izginili. moi > lice je poslalo čisto in se zopet počutim >rečne."' K. I). S.. Hammond. Ind.
Tajnost, katere ženska se more držati tajnim
vS
Primeren božični dar
za vaše sorodnike, prijatelje in znance je, če jim naročite za eno leto ali pa pol leta list
Amerikanski Slovenec
ki stane za Združene držav« za celo leto $5.00 in zci pol leta $2.50. — Za mesto Chicago, Kanado in Evropo pa $6.00 na leto in za pol leta $3.00.
List "AMERIKANSK! SLOVENEC" ima pripravljene za bodoče leto zanimive originalne romane in povesti, ki jih bo prinašal svojim či tateljem. Prinaša največ novic iz slovenskih naselbin, iz vseh delov sveta in stare domovine. Prinaša zanimive poučre razprave in članke.
Naročite ovoj-m ^oroanikom in prijateljem list "AMERIKAMSKI SLOVENEC".
3pcmn.»te se svojih domačih v starem kraju in naročite jim iist "AMERIKANSKI SLOVENEC", zakar Vam bode nadvse hvaležni.
Naj bo vaš letošnji božični dar list "Afv:ERl-KANSKI SLOVENEC , kat-rega naročile . jim sorodnikom ali prijateljem v Amerik', aii pa v starem kraju!

Barva lica dovolj jasno nove o zanemarjenem delovanju
črevesja.
Nobena dekle ali ženska ne more zanemarjati nepreba\-nosti, da ne bi pri tem trpelo njeno lepo, mehky in giadko lice, njene iskreče se oči, in zadovoljivo razpoloženje.
Ženske, katere občudujete vslecl njih lepote in živahnosti, vedo. da je to trdno zdravje in naravno privlačnost potreba še kaj drugega, poleg raznih ženskih lepo-tičnih sredstev. Te ženske so pronašle, da je treba za dosego resnične ženske lepote točno skrbeti za redno delovanje drobovja. Tisoče slavnih lepotic se popolnoma zanesejo na Triner-
TRINERJEVO
GRENK VINO
jevo grenko vino. katero i in obvaruje pred zapeko in drugimi želodčnimi nered-liostmi. Vi niti ne veste, kako lahko in prijetno je to za uživati, dokler niste poskusili, lažje in milejše kot razna sredstva za prebavo, ker to je sestavina, ki vsebuje kalifornijsko vino, cascara in druga zdravilna zelišča, ki blagodejno učinkujejo na drobovju. Kupite še danes eno steklenico in se prepričajte. Dobi se v lekarnah — $1.25. Vrednostni kupon j-; v vsakem zavitku.
brezplačno
Steklenica za Dcskušnio
i*išitc na los. Tri tier Co., S. Ashlaml Am.. Chicago. lil.. za hrczplacr.i vzorec. Sano t-flcn za vsako družino.
Ime .... Naslov Mestu
Velika evropska vojna - SAMO $3.95
BREZPLAČNO ŠTIRI DRAGOCENE POSEBNOST!.
!.uteri so sodeloval^
KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE
A. F. WARHANIK
zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street
• vogal Leavitt costi CHICAGO, ILL.
Tu imate poslednjo mo/.n«»st. da vidite celo veliko evropsko vojno. i>ri vse narodnosti sveta. \"se slike so I»ile vzete na samem lio.inem i>uija iti videli boste vse luk<» naravno, kak >r Id hilo živo, skozi naš najnovejši, izboljšani Hunioscope. To je nekaj nad vse zani-inivejja in presenetljivega za vsakogar. To bo os-talo za \ ;is in za \"ašo družino kot dragoceni -»poniin velikega zso«U»vinskcKa dogodka. \ jrii-li b-.»>te vasi in mesta strašno razdejana, grozne boie vojakov v strelnih jarkih, napade zbaioneti. bombami, artilerijske in kavalerij-ske, napadaioee tanke, boje podmornic in ladij. spopade aer«»planov in zeppelinov. more-nje ljudstva, vohunstva in mnogo drugih najzanimivejših slik. (Via zaloga ob.»toii iz 11»-moseopa in 150 slik. najfinejše izgotovljenih in v krasnih barvah. To v»e skupaj je vredno najmanj $10.«MI. toda mi smo znižali CENO NA $3.95, samo da l>o imel vsakdo priliko, da si nabavi.
POPOLNOMA ZASTONT DAMO z vsako popolno zbirko 4 dragocene izrednosti: 1 ) Žepni nož s slikami kopaj oči h se deklic. 2) Francoski prstan, v katerem se vidijo slike francoskih deklic v raznih pozicijah. 3) Xet>-ni detektiv. - katerim lahko vidiš vse. kar se zjjorii za tvojim hrbtom .in 4) "X-Ray Tubes", 3 katerimi lahko vidiš kosti v svoji roki.
Ne pošiljajte denarja vnaprej, ampak samo izrežile ta oglas in ga pošljite s 50 renti za pošiljalne stroške. V.a blago, S3.05 ln^ste plačali, ko Vam ho prineseno na Vaš dom. Požtirite se s svojim naročilom, ker imamo le omejeno zalogo.
GRAND NOVELTY CO..
lil
Si -a
I II

K
j 'Jti '
JiVoJ,^
zc dojenčke, katere vcobttjc mr.r.j, nejc 10,G0 bckLorij.
ZDRAVSTVENI ZAKON JE:
Pasterizirano "A" odobre-
no mleko — 10,000 bak-	-t-
teria stane .	25c	———
Pasterizirane "E" selekti-rano mlako — 3C.000 bakteria, stane	\7c
Pasterizirano "C" vrste mleko — 100.000 bacteria sfanc..... . . 14c
i&Z"; ju:., v .v
V
»i;
J:1,,

T
Naše mleko ne vsebu pod 10,000 bakterij, "ccititied" (zdravstveno odobreno) mleko mleko jamčimo za dojenčke.
a splošno \ t'Č no.'/o i ore j toliko, koiikor To
Cena. samo 13c za quart.
Ako želite pojasnila, obrnite ^c na na: Vam raztolmačimo vse natančno.
in m:
(SLOVENSKA MLEKARNA) 181 £ West 22-d Street,	Chicago, Illinois.
Phone: Ecescvek 2G73.
POZOR: V Clevelandu na International Dairy Industries Exposition and Convention oktobra 15. do 25. ic naša mlekarna nr. bakteričnem ter na hraitilnem in rcdilnem preizkusu bila vpisan:? med prvimi.

r^i fCA »Pi	IA» cčm //i »ii C*'* cA* O^A rf*
^ .................................................... """......ib
Tel. Vincens 1909
+
CARPENTER & GENERAL CONTRACTOR, GRADITELJ DOMOV.
I AntSiosw Cherne
j/
8122 So. May Street, Chicago, Illinois.
4
JF^ Vj* y Yift ify ty iipufa^ ^ tjjl» Jf* I
Precenitev dela z veseljem iz\TŠim brez v.sakih stroskov.
'j * & &
v
■4- -ir- -1» -'J
1723 No. Kedzic Avenue.
Dept. 327.
Chicago, Illinois.
Dobro meso - Dobra postre ž a
se dobi le v dobri mesnici. Pri nas dobite vedno najbolj: . sveže, kakor tudi prekajeno meso. Izdelujem prave kranjske domais klobase, na« rejene po domačem receptu. — Se priporočam v naklonjenost!
MATH KREMESEC
SLOVENSKI MESAR 191« West 22nd St.	Phone: Canal 6319.	Chicago, IIL
f BMn 8
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobot«1. 8. decembra 102S.
r .iT- ^	^
Ladja je bila sedaj od sprednjega krova do velike jadrenika en sam plamen. Ogenj je švigal iznad prednjega dela visoko nad nižje jadrenike in se končeval v velik gost oblak dima, ki ga je veter nesel pred njo. Srednji del ladje še ni gorel, vendar pa je vladala tam že tolika vročina, da je krenilo moštvo na zadnji del ladje, kjer so trepetali v veliki razburjenosti ali pa v nemem obupu. Razbojniki so bili namreč v svoji krutosti odvezali in uničili vse čolne, da bi se oni ne mogli rešiti. V svetlobi, ki jo je razširjala goreča ladja, so kmalu zapazili Franciscov plav. Komaj je prišel s plavom pod zadnji del ladje in zavil jadra, so spustili dol vrvi in so skoro vsi splezali na plav. V malo. minutah, ne da bi bili izpregovorili besedice, so bili vsi z ladje in Francisco je zopet odplul, ravno ko je začel ogenj švigati skozi okna kajit. Play, na katerem je bilo sedaj dvanajst oseb več, se je obrnil zopet proti severu. Kmalu potem, ko so rešencem postregli z vodo, po kateri so zelo hrepeneli, je zvedel Francisco nekoliko več o njih. Ladja je plula iz Kartagene v Južni Ameriki v Lisabon z nekim (Ionom Cuma-nosom na krovu, ki je imel tam velika posestva. Obiskal je svojo družino in se vračal preko Kanarskih otokov, kjer je tudi imel posestva, v Južno Ameriko.
Na tej poti jih je zagnal veter proti jugu, kjer so srečali "Avenger". Ker pa je bila ladja dona Cumanosa precej hitra, jo je ujel razbojnik šele po dolgem teku. Ko so se je polastili in niso našli na njej skoro nobenih vrednostnih stvari, ker je bila naložena le -pohištvom in z raznim orodjem za dona Cumanosa, so se razljutili in najprej uničili vse čolne, nato pa ladjo zažgali in gledali na to, da mornarji kolikor dolgo mogoče niso mogli ogenj gasiti. Tedaj so pa razbojniki prepustili nedolžne in nesrečne ljudi njih usodi v ognju.
Francisco je z zanimanjem poslušal pripovedovanje Cumanosovo ter mu nato pripovedoval, kako je on sam prišel z razbojniške ladje, in tudi vse ostale dogodke. Francisco je sedaj pred vsem gledal na to, da bi kar najhitreje prišli do suhe zemlje. Veliko število ljudi na plavu in pa dolga doba, ko so bili na njem, ga je silila, da je varčeval z vodo. In po vseh teh preizkušnjah je imel naposled vendarle srečo. Tretjega dne se je prikazala ladja, ki jih je zapazila. Obrnila se je proti njim ter jih otela. Bila je ladja, ki je ob obrežju nabirala zlati prah in slonovo kost. II-godne ponudbe dona Cumanosa pa so pripravile kapitana do tega, da je opustila svojo pot in krenila preko Atlantskega oceana v Kartageno. Franciscu je bilo prav eno. kam gre, in dona Cumanosa je spoznal za zvestega in odkritosrčnega prijatelja.
"Vi ste bili moj rešitelj," je rekel Španec, "dovolite, da vam povrnem svoj dolg — pojdite in živite pri meni."
Ker je bil tudi Francisco zadovoljen z do-nom Cumanosom, je rad sprejel njegovo ponudbo. Končno so prišli srečno in varno v Kartageno in se od odtod napotili na posestva Cumanosova ob Magdalenski reki.
DVANAJSTO POGLAVJE.
Poročnik.
Ko smo zadnjič govorili o Edvardu Tem-plemoru, smo omenili, da je bil takrat poročnik admiralske ladje v zapadnoindijski po-
staji ter poveljnik pomožne ladje z imenom "Enterprise", ki je bila skupno z neko drugo zgrajena v Baltimore. Obedve sta se odlikovali s svojo lepoto in svojimi dobrimi lastnostmi, a obedve sta služili popolnoma nasprotnim namenam. Prvotno sta bili zgrajeni za trgovino s sužnji. Sedaj pa je ena nosila angleško zastavo ter križarila pod imenom "Enterprise", druga pa je imela črno zastavo in plula po raznih morjih kot "Avenger".
"Enterprise" je bila zgrajena in opremljena prav tako, kakor smo že popisali njeno ladjo družico, to je z enim dolgim topom iz medi sredi ladje in še več drugimi ob straneh. Glede števila moštva pa sta si bili zelo različni, zakaj "Enterprise" ni imela več kakor petinšestdeset angleških mornarjev, ki so spadali admiralski ladji. — Uporabljali so "Enterprise", kakor so sploh takrat uporabljali take pomožne ladje, časih za spremstvo admiralu ali pa tudi v bojne namene, ako je tako zahteval admiral; časih pa in zlasti, kadar jih niso potrebovali posebno, tudi v druge važne svrhe.
Edvard Templemore je časih tudi iskal sreče po morju in je pred kratkim po ljutem boju ujel jako lepo razbojniško ladjo. Zara-ditega junaškega čina se je nadejal povišanja. Admiralu se je pa zdel še premlad, in zato je na prihodnje izpraznjeno višje mesto postavil svojega vnuka, dasi je bil še mlajši, kar pa je admiral najbrže pozabil.
Edvard se je smejal, ko je po svojem prihodu v port Ro.val slišal o tem, in admiral, ki je mislil, da se bo ta pri svojem prvem posetu in izporočilu držal bolj kislo, je bil tako zadovoljen z njegovo dobro voljo, da je obljubil Edvardu prihodnje prazno višje mesto. To obljubo je admiral seveda zopet pozabil, posebno, ker je bil Edvard, ko je bilo izpraznjeno neko višje mesto, slučajno ravno na dolgem potovanju. Pregovor: Izpred oči, iz misli je v tem primeru tako umesten in veljaven, da se prav lahko rabi za oproščenje ali izgovor pri osebi, ki ima misliti o toliko stvareh kakor admiral, ki mu je izročeno poveljstvo zapadnoindijske postaje.
Z ozirom na vse to se je prigodilo, da je bil poročnik Templemore skoro dve leti poveljnik "Enterprisi" in to brez godrnjanja. Bil je namreč, kakor znano, jako srečnega značaja in je imel sploh tudi jako srečno življenje. Witherington je bil jako dober z njim ter mu je dovolil, da je po volji podpisaval dolžna pisma. Zato je imel vedno dovolj denarja za samega sebe in za onega prijatelja, ki ga je potreboval. Zabave tudi ni pogrešal. Med drugim se je zaljubil črez glavo. Na enem svojih izletov je pomagal španski ladji, ki je imela na krovu novega guvernerja za Porto Rico z njegovo družino, ter se je zavezal, da jih srečno in varno izkrca na onem o-toku. Za to uslugo je prejel angleški admiral lepo pismo, ki se je končevalo z skromno željo, naj bi Njegova ekscelenca živela še tisoč let, Edvard Templemore pa je prejel povabilo, naj obišče guvernerja, kadar utegne zopet priti po tej poti; povabilo pa je bilo kakor so sploh taka povabila, le bolj izraz vljudnosti nego resna želja. Slučajno pa je imel ta guverner jako lepo in edino hčer, ki sta jo skrbno nadzirala neka duena ali odgo-jiteljica in nekov menih. V to dekle s*e je Edvard Templemore zaljubil kar blazno.
DENARNE POŠILJATVE ZA BOŽIČ,
v JUGOSLAVIJO
izvršite skozi nas, ker naše mnogoletno izkustvo in zveze s pr-vrmi jugoslovanskimi bankami nam omogočuje, da Vam postrežemo točno in brzo in po najnižjih cenah. Mi jamčimo za vsako pošiljko.
MNOGO MILIJONOV DINARJEV je že bilo poslanih po naši banki in izplačano tisočerim prejemnikom na njih največje zadovoljstvo.
Največja slovanska banka v Ameriki.
ZA BOŽIČNI IZLET V JUGOSLAVIJO Vam bo dal vse nasvete nas potovalni oddelek. Mi zastopamo vse parobrodne linije in Vas lahko odpravimo v staro domovino, kjerkoli hočete, z največjimi in najhitrejšimi parniki in v popolni varnosti in udobnosti.
KASMR AMERICAN STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
i <3
<9
i
"00000<H>00<K><X><>^><>0<X><><K><>0<>0<	1
PISANO POLJE
»oooooooooooo ^	Trunk ootx>oooooo<k>
Plošče za Božič.
DVE NAJNOVEJŠI.	J
25091-F—Vsi verni kristjani,
Oj pastirčeki, božji ljubljenci ..............................75c
25092-F—Sveta noč,
Sv. Jožef in Marija ...............................................
Na obeh ploščah poje naš priljubljeni slovenski pevec, Mr. Šubelj.	_____
75c
OSTALE BOŽIČNE PLOŠČE. f
25008-F—Sveta	noč,
Sveta nebesa, petje, moški in ženski glas............75c
25009-F—Angelsko	petje,
Zvezdice, moško in žensko petje, duet................75c
25010-F—Raduj	se človek moj,
Sveti večer, duet, moško in žensko petje..............75c
25021-F—Tiha	noč,
O, drevesce, orgije in zvončki................................75c
25022-F—Oj,	ti krasen božič,
Sem, oj sem, verniki, orgije in zvončki................75c
25073—F—Zakaj	svetlobe,
Zveličar se rodi, moško petje, kvartet..................75c
Kdor naroči istočasno vseh navedenih osem plošč, dobi za nameček BREZPLAČNO 1 škatljico tungs-tone iglic in 1 za-vojček jeklenih iglic (100).
DRUGE NOVEJŠE SLOVENSKE COLUMBIA PLOŠČE.
25072—Štajerska
Moj prijatelj, polka, moški kvartet..........................75c
25074—Sokolska	koračnica
Kje je moja, harmonika in kitare............................75c
25075—Slovenske	pesmi
Vihajo nosove.	j
i
Ko so aliranci komaj lovili] sapo, so prihajali prav. ponižno, da naj jim Amerika za bofžjo voljo pride na pomoč. Zdaj pomoči ni več treba, vsaj ne vojne, in tisti, ki so prej prosili, bi radi — ukazovali. Naš predsednik Coolidge jim je namignil, da ni nir s k i-kim — "bosanjem", in si A-merika ne da ukazovati. Torej ponižni prosilci mogočno vihajo nosove. Lord Birkenhead je dejal: "Amerika ni stopila \ vojno, da pomaga alirancem, temveč ker so nemški podmor-tuki morili amerikanske državljane." Glej, glej . . . morda so še aliranci le Amerikancem pomagali? Nehvaležnost je plačilo sveta, velja tudi v politiki.
Še bo treba ča.V:ati.
Avstrijci so praznovali desetletnico ustanovitve republike, ampak njih srčne že1 je so. da bi se čim preje te republike iznebili. Drugi se potegujejo za kako samostojno državo, Avstrijci pa bi radi umrli v nemškem morju, in ne gre. in ne gre. Vse politic m stranke slovesno izjavljajo, da so mrtvi, ampak nih^-o noče verjeti taki smrti. Hud" mora biti, če i'i kdo rad umr i, pa mora živeli.
A kje je doslednost?
Avstrijski zvezni kancelar dr. Seipl je prav lepo govoril na seji društva narodov v Ženevi. "Manjšinjsko vprašanje', je dejal, "je postalo na podlagi mirovnih pogodb mednarodna zadeva. Da imajo manjšine
V slovo, ženski duet in klavir....................................75cikot s»loh V£a Uudstva \n rodo-
#	i vi pravico — pa na] jc taka
25076—En	let* in pol _ pravica kje zapisana ali ne — Ljube a moje, ženski duet in klavir............................75c'da se v svojem materinem je-
25077—Dolenjska	polka | ziku po načinu in običaju >vo-Štajerski Landler, godba ..........................................75c, jih očetov držijo vrelcev svoje
kulturne samorasti in svoje narodnosti. to mora končno ve-
25078-Dunaj	ostane Dunaj Neverna Ančka, harmonika in kitare ......................75c
25079-Danici
Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c
25080-Oberštajeriš
Slovenski poskočni šotis, godba ...............................75c
25081-Nemški	valček
Černiška polka, godba ..............................................75c
25082-Bod*	moja, bod' moja
Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton.................75c
25083-Cez	Savco v vas hodiš
Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c
25084-NoČni	čuvaj
Pevec na note ............................................................75c
25085-Cingel	congel
So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..................75c
25086-Še	kikelco prodala bom
Gor čez jezero, Anton Shubel bariton......................75c
25087-F—Tiha	luna, moški kvartet, petje.
Rojakom, moški kvartet, petje ............................75c
25088-F—Takrat	v starih časih, moški kvart., petje Pozdrav, moški kvartet ....................................75c
25089-F—Kje	je moj mili dom, narodna,
Moja ljubca je. . ., narodna, Ant. Šubelj..............75c
25090-F—Megla	v jezeru, narodna,
Zaspanček, narodna, Ant. Šubelj ........................75e
25091-F—O	j pastirčeki, božji ljubljenci,
Vsi verni kristjani, božična, poje A. Šubelj........,.75c
25092-F—Sveta	noč,
Sv. Jožef in Marija, božična, poje A. Šubelj ......75c
25093-F—Moja	Francka,
Potepuh, valček, harmonika ................................75c
25094-F—Fantje	po polj* gredo,
Soča voda, pojeta M. Udovich in J. Laushe ........75c
25095-F—Sladke	vijolice, valček,
Double Eagle, koračnica, harmonike ..................75c
25096-F—Treba	ni moje ljubce plavšati,
Ko ptičica ta mala, pojete M. Udovič in J; Lavše..75c 68006-F—Spomin na vojaštvo, 1. in 2. del..........................$1.25
Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET	CHICAGO, ILL.
sjilosno-v pravi-
Ijavno preiti v zavest sti in potem čim preje la društva narodov."
Prav lepe in umesine besede. Ampak v pesmi s<* glasi: "Obračati na dva oči, to zdravo ni, to dobro ni . . . iz tega se gorje rodi." Dr. Seipl je imel svoje oči pri teh besedah obrnjene pač le nr. eno stran, na nemško manjšino na Tirolskem, ni pa obrnil svojih oči na drugo stran, na koroško Slovence. Nemška manjšina naj bi dobila to pravico po društvu narodov od Lahov, avstrijski Nemci bi pa pravico lahko dali koroškim Slovencem brez društva narodov, pa obračajo od njih proč o:i. in to zdravo ni, to dobro ni.
Dodatne opazke.
Pri polemiziranju o drugače strogo znanstvenih vprašanjih pač ne gre brez osebnostnih opazk. Rad bi se jih izognil, ker resnih čitateljev kaj takega ne zanima. Težavno pa jih je izločiti popolnoma.
"Trunk postaja generozen in popravlja nekatere svoje prejšnje trditve in opazke." Katere? Kje? Omenil sem, da se s kakim golim smešenjem ne sme operirati. Namenoma jaz tako nisem delal, dasi s»: nehote včasih kaj vrine. "P -pravi j a trditve'' pomeni povsem nekaj drugega, in prozorno je, kaj hoče g. Molek p tem pri svojih čitateljih vzbuditi.
❖ * *
. . rad bi bil . . . stvaren in gentlemanski . . . hitro pozabi ... in zajadra v robatost.' Kdor piše za javnost, mora tudi pričakovati, da se ga sodi. Nič na tem, ničevo, pravi Rus. G. Molek naj blagovoli pogledati nazaj na začetek in tam bo našel vse polno "puh-
lih glav", "praznih možganov". "gorskih fajmoštrov" . . . in še več "gentlemanskega". Zdaj so puhle glave izginile, ampak se poudarja, da "mora tako pisati", kar je golo očitanje nečedne hinavščine, pisanja proti lastnemu prepričanju. Kje je robatost?
"Tako je priznal, da je njegov naziv 'Molekova evolucija' napačen." Zadovoljno pristavi: "Pravilno in hvala." Ako smatra to za "popravljanje prejšnjih trditev", in se zahvaljuje. je zelo skromen, in naj ima malo veselja.
"Na koncu navedem ( Molek) vso literaturo", "beležim moje vire" . . .. prav. prav. saj s tem potrjuje, da res evolucija ni "Molekova". Kai več hoče?
"Trunk ne omenja nobene avtoritete ... iz česar se smatra, da so podani argumenti njegovi, oziroma je sam odgovoren za svoje trditve". Kakor mu drago. Pre.i je sam pisal, da je "prebrskal vse . . .", "po-tratil mnogo časa", pa je "lovil samo meglo". Čemu mu povzročati z navajanjem avtoritet še več potrate časa? Sicer naj mu bo povedano, da se "Trunk o vi argumenti" bistveno in v najvažnejših vprašanjih strinjajo z argumenti o-nih. ki zastopajo krščanska na-ziranja. Avtoriteto kakega pisatelja ali znanstvenika je treba kritično presojati.
"Prva stanica." Eh . . . baje smo smešni s temi "prviči" in "eniči". ampak nadležni pa tudi in še malo več. Eh . . . roba... "Moj nasprotnik (Trunk) se moti." V znanstvenih zadevah se še lahko papež. "Na moji (Molekovi) strani ni nikakršnega izbegavanja od tega vprašanja in smatram, da je vprašanje popolnoma upravičeno (jaz podčrtal). Res pa je. da so najbolj nerodni in površni vsi oni, ki so spravili in še spravljajo v javnost vprašanje 'prve stanice'." Krasno. — Vprašanje je popolnoma upravičeno," dobro, izborno, ampak "nerodni in površni so..." s eve, seve . . . "nerodni", tudi evolucionistom zelo nadležni, ker tu je bistvo vprašanja, na (katerega evolucionisti nimajo odgovora, tu je pes pokopan, kakor pravimo podomače, in evolucionisti so junaki (?) prve vrste, ko se ne lotijo tega "popolnoma u p r a vičenega" vprašanja in stisnejo rej) med noge s praznim izgovorom, češ, "evolucionisti ne vprašujejo na ta način, ker se nočejo smešiti," he, he . . . res . . . sme-j ši se nihče rad, ko nima odgovora.
Moleku in evolucionistom priskoči na pomoč — dež. prej jebilo listje. Meni so po Mole-kovem mnenju "nabasali" glavo. da bo malo prostora za kako pamet, a toliko zdrave pameti je še ostalo, da se res ne bom smešil in povpraševal: Odkod prva kapljica, odkod prvi vesni list, ker kaplja ne izhaja iz kaplje in list ne iz lista, ampak stanica izhaja iz stanice, in zato poprašujem čisto "popolnoma upravičeno": Odkod prva stanica?
(Dalje prih.) -o-
— London, Anglija. — Iz glavnega urada "Zionist organizacije" se poroča, da je Lord Melchett, pod bivšim nekdanjim imenom "Sir Alfred Mond", daroval $500,000. judovski korporaciji, ki ima- namen kolonizirati Palestino za judovski narod.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!