260 Filozofija športa Ethical perspectives of the elite youth sport: review study Abstract The phenomenon of the elite achievements raises a questions of its visibility and specific approaches of their creations at any area of the human activity. These features come to the fore- ground even stronger when the elite achievements are created by children and youth. At one side, the society is responsible to develop the full potential of individual athlete, and at the same time is crucial to protect athlete’s right, dignity and health. The aim of our review study was to get insight into the ethi- cal aspects, dilemmas and conceptual innovations of develop- ment young talented athletes. Three different literature review approaches by Grant and Booth (2009) were used. The study findings highlighted the three main conceptual approaches for addressing the ethical perspectives of the elite youth sport: 1) factors and risks of the young athletes’ development, 2) defining ethics within the elite youth sport, and 3) imple- mentation of the young athletes’ basic rights and dignity. The establishment of the standardised approaches are necessarily to ensure the wellbeing of young top athletes and to reduce a pressure of the early specialisation in sport. Key words: elite sport, talent development, sports ethics, risk factors, health. Izvleček Fenomen vrhunskega dosežka na vsakem področju člove- kove dejavnosti poraja vprašanja njegove prepoznavnosti in značilnih pristopov, ki vodijo do njegovega ustvarjanja. Slednje pa še toliko bolj prodre v ospredje, ko gre za ustvar- janje vrhunskih dosežkov pri otrocih in mladostnikih. Na eni strani gre za odgovornost družbe, da posameznikove potenciale razvije do največjega možnega maksimuma ter vzporedno na drugi strani za varovanje njegovih pravic, dostojanstva in zdravja. S pregledno raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšni etični vidiki, etične dileme in konceptualne novitete se odpirajo pri razvoju mladih talentiranih športni- kov. Uporabili smo tri različne pristope pregleda literature po avtorjih Grant in Booth (2009). Ugotovitve so osvetlile tri temeljne konceptualne pristope k obravnavi etičnih vidi- kov vrhunskega športa mladih: 1) dejavniki in tveganja ra- zvoja mladih športnikov, 2) opredelitev etike v vrhunskem športu mladih ter 3) uresničevanje temeljnih pravic in do- stojanstva mladih športnikov. Dobljeni rezultati kažejo na potrebo po razvoju standardiziranih pristopov k zagotavlja- nju dobrobiti mladih vrhunskih športnikov, ki bodo zmanj- šali pritisk po zgodnji športni specializacij. Ključne besede: vrhunski šport, razvoj talentov, športna etika, dejavniki tveganja, zdravje. Joca Zurc Etični vidiki vrhunskega športa mladih: pregledna raziskava Uvod „ Hitreje, višje, močneje (lat. Citius, Altius, Fortius) – moto Olimpijskih iger, ki poganja in ustvarja vrhunske dosežke. Nikoli do kraja po- jasnjeni fenomen vrhunskega dosežka, ki ne glede na področje človekovega udejstvovanja poraja vprašanja njegove prepoznav- nosti, značilnosti ter pristopov, ki vodijo do njegovega ustvarjanja. Gre za etično vprašanje, ki je zlasti občutljivo in pereče na podro- čju vrhunskega športa in to še toliko bolj, ko so izvajalci vrhunskih dosežkov otroci in mladostniki. Gre za rizično ranljivo skupino, ki ji ob temeljnih človekovih pravicah pripadajo tudi specifične pra- vice, izpostavljene v mednarodni listini Konvencije Združenih na- rodov o otrokovih pravicah (Convention on the Rights of the Child, 1989), katere temeljni namen je zagotoviti vsakemu otroku skladen in zdrav razvoj ter ga varovati pred kakršnim koli škodovanjem. McNamee (2015) izpostavlja, da med pomembne etične vidike za- gotovo sodi obravnava otrokovih pravic in njihova morebitna zlo- raba z namenom doseganja vrhunskih športnih dosežkov. Kljub različnim pogledom avtorjev na tem področju, navaja McNamee (2015), obstaja skupno strinjanje, da imajo zunanje blaginje športa, kot so denar, slava in medijska popularnost, negativni učinek na etiko v športu. Šport tako ob pozitivnih vidikih za posameznikovo zdravje in razvoj predstavlja tudi okolje tveganja, v katerem se lah- ko mladi športniki soočajo z negativnimi izkušnjami, brez upošte- vanja njihove integritete, razvojnih in zdravstvenih potreb (Caine, Russell in Lim, 2013; Collins, 2012; Ghaye, Lee, Shaw in Chesterfield, 2009; Léglise, 1997; Papaefstathiou, Rhind in Brackenridge, 2012). Avtorica Lang (2010) se sprašuje, ali je raven dnevnega treninga sploh zdrava za mlade športnike oziroma ali ne gre na tem podro- čju samo za moderno obliko zlorabe otroka športnika, ki je postala Filozofija športa 261 tako sprejeta in samoumevna, da jo več niti ne opazimo. Filozofija športa kot disciplina, ki pod vprašaj postavlja pravico do obstoja svojega objekta proučevanja, torej samega športa, pri čemer kri- tizira slab šport in promovira dober šport ter kot taka predstavlja kritično teorijo športa (Kreft, 2015), je vsekakor na mestu, ko gre za proučevanje vrhunskega športa mladih. V naši raziskavi smo se posvetili proučevanju etičnih vidikov vr- hunskega športa mladih. S teoretskim pristopom filozofije športa smo kritično pregledali, analizirali, ovrednotili in sintetizirali ob- stoječe dokaze in razprave na temeljno raziskovalno vprašanje, kakšne etične dileme se odpirajo v vrhunskem športu mladih, ka- kšne konceptualne novitete prinaša aktualna literatura ter kje so odprti etični vidiki razvoja mladih talentiranih športnikov. Metode „ Izvedena raziskava temelji na teoretičnem metodološke pristopu. Uporabili smo tri različne pristope pregleda literature po avtorjih Grant in Booth (2009), ki sta na osnovi pregledne študije z me- todologijo SALSA (angl. Search, Appraisal, Synthesis, Analysis oz. Iskanje, Ocenjevanje, Sinteza, Analiza) ugotovila 14 različnih vrst pregledov literature. Kot prvo smo uporabili pristop kritičnega pregleda literature (angl. critical review), s katerim smo opravili obsežno iskanje relevantnih različnih virov ter ob samem opisu izbranih enot vključili tudi analizo njihovih konceptualnih inovacij. Pri izboru literature smo sledili načelom metodološkega pristopa pregleda literature (angl. literature review) z vidika verodostojnosti, aktualnosti in izvedenih recenzentskih postopkov vključenih ob- jav. Z vidika sinteze zbranih podatkov pa smo uporabili narativni pregled (angl. narrative review). Dobljene ugotovitve smo organi- zirali glede na njihovo konceptualno povezanost in jih predstavili v obliki treh samostojnih tematskih sklopov. Za iskanje najbolj relevantnih virov s področja proučevane tema- tike smo uporabili različne baze podatkov, kot so arhivi revij s fak- torjem vpliva iz področja filozofije športa (Journal of the Philosophy of Sport, Sport, Ethics and Philosophy), nadalje znanstvene mono- grafije priznanih založb (npr. Routledge) ter baze podatkov revij Web of Science, PubMed, SpringerLink, EBESCOhost in COBISS. Iskanje, ki je potekalo v mesecu decembru 2017, ni bilo omejeno z vidika leta objave del kot tudi ne z vidika vrste objave. Temeljni krite- rij je bil obravnavana etičnih vidikov vrhunskega športa otrok in mladostnikov ter aktualnost objave. Vsa vključena dela so bila tudi recenzirana. Za iskanje smo uporabili naslednje ključne besede: etika, dejavniki tveganja, etika maksimuma, vrhunski šport, otroci, mladi, razvoj talentov, vrhunski dosežek, otrokove pravice (angl. ethics, risk factors, ethics of maximum, elite sport, children, youth, ta- lent development, elite achievement, children’s rights). Raziskave je bila izvedena v skladu s sprejetimi etičnimi standardi raziskovanja, vključno z Helsinško-Tokijsko deklaracijo. Rezultati „ Dobljene ugotovitve pregleda literature so izpostavile tri osrednje teme oz. konceptualne pristope k obravnavi etičnih vidikov v vr- hunskem športu otrok in mladostnikov: 1) dejavniki razvoja mla- dih športnikov in vpliv dejavnikov tveganja; 2) etična opredelitev vrhunskega športa mladih ter 3) uresničevanje temeljnih pravic in dostojanstva mladih vrhunskih športnikov. Dejavniki in tveganja razvoja mladih športnikov Vsaka športna izvedba je kompleksen pojav ter nastopa kot po- sledica številnih genetskih in okolijskih dejavnikov od trenutka zasnove giba pa vse do njegove izvedbe, zato je pomembno razlikovanje med različnimi dejavniki kot tudi poznavanje njihove povezanosti, saj športnik razvije svoj talent skozi kompleksno in- terakcijo genov in okolja. Slednja poteka vse od razvoja temeljnih gibalnih sposobnosti in spretnosti do specifičnih treningov ter učenja določenih tehnik in taktik v izbranem športu (Loland, 2015). Ko gre za razvoj genetskih predispozicij v ugodnem okolju, pote- ka športnikov razvoj uspešno, brez negativnih vplivov na njegovo telesno in duševno zdravje. Problem pa nastane, ko so športni- ki žrtve manipulacij, izkoriščanosti ali izpostavljenosti pretiranim tveganjem (Murray, 2015). Pomanjkanje znanja in ozaveščenosti o razvojnih vprašanjih vodi k postavljanju nerealnih in nezdravih te- lesnih in psiholoških zahtev pred mladega športnika (Tofler, Stryer, Micheli in Herman, 1996). Lang (2010) označi prisilo športnikov k uspehu kot eno izmed oblik mobinga oz. trpinčenja, ki je rezul- tat zlorabe moči trenerjev in staršev, ki jim mladi športniki najbolj zaupajo. Podobno navajajo Buchholz, Mack, McVey, Feder in Bar- rowman (2008), da se med trenerjem in športnikom vzpostavi od- nos popolnega zaupanja, ki lahko v primeru negativnih vplivov vodi k pojavu zlorab. V raziskavi Gustafsson, Kenttä, Hassmen in Lundqvis (2007) so na vzorcu 980 športnikov v 29 različnih špor- tih ugotovili, da se povečana izgorelost pojavlja pri 1 % do 9 % športnikov, pri čemer je enakovredno prisotna tako v timskih kot tudi v individualnih panogah. Murray (2015) nadalje navaja, da so uspešni športniki pogosto tarča izkoriščanj s strani posameznikov, ki se želijo okoristiti z njihovimi povezavami z namenom dviga la- stnega ugleda ali celo finančnih sredstev. Da so danes vrhunski šport in njegovi osrednji akterji, športniki, predmet manipulacije, lepo dokazuje razmah genetskih testiranj za odkrivanje športnih talentov. Avtorica Camporesi (2015) opo- zarja, da kljub cenovni dostopnosti in zagovarjanju prednosti zgo- dnjih informacij o otrokovi genetski predispoziciji kot osnovi za načrtovanje treningov in programov, navedeni testi v največjem številu primerov zavajajo javnost in se neupravičeno sklicujejo na znanstvene dosežke, saj je njihova napovedna vrednost zelo niz- Olimpijske igre mladih – zahtevajo prenovo etične odgovornosti in varovanja pravic športnikov (Pridobljeno 1. 4. iz http://www.fis-ski.com/news-multimedia/news/ article=ioc-approves-recommendations-for-new-youth-olympic-games- strategic-goals.html). 262 Filozofija športa ka, lahko tudi samo 2 %. Zaključevanja so narejena brez veljavnih eksperimentalnih podatkov in brez eksterne veljavnosti. Med negativnimi pastmi na poti do zmage v športu pa osrednje mesto prav gotovo zaseda doping. Seznam kritik proti dopingu je obsežen in so si med seboj lahko celo nasprotujoče. V najšir- šem pomenu predstavlja doping uporabo kakšnih koli sredstev ali tehnologije v športu, katerih namen je izboljšati učinkovitost nad sprejetimi omejitvami, kar vodi v ogrožanje športnikovega zdravja in dehumanizacije športa (Murray, 2015). Avtor se v svojem eseju poigra z diametralno nasprotnima konceptoma zagovar- janja in preprečevanja dopinga v športu. Na eni strani je doping samo eno izmed področij znanosti v športu, ki želi maksimirati človeške športne zmogljivosti. Športniki, ki so podvržejo različnim pristopom dopinga, kot je transfuzija krvi, injiciranje substanc in manipuliranje hormonov, bi s tega vidika morali biti deležni obču- dovanja za svojo discipliniranost in voljo, da sprejmejo takšno tve- ganje za svoje življenje z namenom doseganja določenega cilja. Na drugi strani pa koncept proti dopingu v ospredje postavlja ši- rok razpon moralno nesprejemljivih vedenj in napačnih odločitev. Zelo malo etičnega premisleka je bilo doslej namenjenega tudi korupciji v športu, ki predstavlja poleg dopinga največjo grožnjo športni integriteti v prihodnosti (McNamee, 2015). Med ključnimi dejavniki razvoja vrhunskega športnika je nadalje visoko usposobljen trener, ki zna s pomočjo znanja, ustvarjalnosti ter osebnostnih lastnosti izbirati metode in sredstva učinkovanja na športnika, ki ga bodo popeljala proti najvišjim športnim do- sežkom (Jošt in Vodičar, 2014). Ker imajo trenerji neposreden vpliv na športnika, so v dobrem položaju, da delujejo v zgodnjih inter- vencijskih aktivnostih varovanja športnikovega zdravja in razvoja (Lassiter in Watt, 2007). Ghaye s sodelavci (2009) je v svoji raziskavi na primeru kratkih intervjujev s športniki ugotovil, da kakovostni pristop k razvoju otrokovega talenta pomeni dodano vrednost k vrednotam tekmovalnosti in zmage. Jošt in Vodičar (2014) izposta- vljata temeljne etične vrednote, ki naj bi jim sledil trener pri svo- jem delu, kot so dobrota, pravičnost, poštenost in resničnost. Pa vendarle se etične vrednote in moralno delovanje posamezni- ka spreminjajo tudi glede na družbeno-ekonomske procese, zato je ključno družbeno vzdušje (Hosta, 2006), v katerem trener de- luje. Trener je v družbenem precepu med pritiski delodajalcev in športne javnosti, ki od njega zahtevajo rezultate, ter dolžnostjo, da vzgaja športnike v celostne osebnosti (Jošt in Vodičar, 2014). Poza- biti pa ne velja še na tretjega akterja etičnega delovanja pri razvo- ju mladih športnikov, to je občinstvo. Dialog v športu je pravza- prav igra v troje. Lyotard (2003) navaja, da je uspešnost šele v očeh tretjega znamenje resničnega. Občinstvo, postavljeno v položaj tretjega, je pozvano, da priča in razsodi, ali je ta ali on vrhunski športni dosežek ustrezen ali ne. Etika v vrhunskem športu otrok in mladostnikov Etika je temelj človekovega odnosa do sebe in sveta, ki ga usmerja k pravilnemu delovanju in mu omogoča človeka dostojno življe- nje. Ker pa se spoštovanja načel človeškega dostojanstva lahko posameznik nauči samo ob sodelovanju z drugimi, je etika ute- meljena na vzajemnem sodelovanju vseh vpletenih in kot temelj- na človeška dejavnost usmerja vso posameznikovo delovanje ter omogoča uresničenje posameznika kot umskega bitja (Juhant, 2009). Danes ni ene univerzalne, za vse veljavne etike, temveč ob- staja več različnih oblik etike. Šumič-Riha (2012) navaja tri temeljne paradigme etike: partikularistična etika sreče oziroma etika zmernosti; – univerzalistična etika zakona oziroma etika maksimuma; – etika minimuma kot napoved prihodnje etike. – Posvetimo in opredelimo temeljne značilnosti vsake izmed nave- denih temeljnih konceptov etike po filozofinji Šumič-Riha (2002, 2012). Etika prave mere je etika realnega in se kaže kot zaupanje realnemu oziroma zaupanje zapovedi v rečeh in objektih. Etika prave mere je tako etika ugodja ali etika sreče. Prehod čez mejo ugodja, ki je lahko posledica bodisi čezmerne vrline bodisi izpri- jenosti, zahteva držo izjemnega poguma, ki ni dana vsakomur, da prebije pregrado udobja. Etika, ki ne pozna in ne prizna nobene mere in meje, je etika maksimuma. Ta od posameznika zahteva, da maksimalno realizira tisto, česar je zmožen. Pri tem gre posa- meznik prek svojih meja, prek človeške narave, da pokaže, da je zmožen nezmožnega. Etiko maksimuma ne zaustavi nobena pre- poved, edina pot je vedno dlje in vedno bolj se gnati. V trenutku, ko paradigmo etike prave mere oz. etike sreče zame- nja etika maksimuma, postane sreča iluzija. Pri etiki maksimuma ni objekta, ki bi lahko zadovoljil posameznika. Užitek je v tem prime- ru samo-destruktiven, ker posameznika izolira in podreja ter od njega zahteva absolutno žrtvovanje, ki je indiferentno od njegove dobrobiti. Pa vendarle je posameznik srečen le, če ne izda svoje volje, pa čeprav je za njeno uresničitev pripravljen žrtvovati vse, tudi samega sebe (Šumič-Riha, 2002). Slednje je tako dobro pre- poznavna značilnost vrhunskega športa pod sloganom »zmaga za vsako ceno«, ki se odraža v odnosu med vrhunskim športnikom in njegovim trenerjem. Med različnimi vrstami etike velja nadalje izpostaviti etiko športa, ki se je po navedbah Hoste (2006) razvila kot najbolj izpostavljena veja filozofije športa. Hosta (2007) opozarja, da je vrhunski šport stalno preseganje sebe in drugih skozi tako imenovani »gibalni eksces«, ki pa je močno oddaljen od zadovoljevanja osnovnih oz. naravnih človekovih potreb po gibanju. Temeljni zakon vrhun- skega športa je zakon zmage, kar pomeni, da je zmaga edino, kar šteje. V vrhunskem športu je vsak udeleženec v tekmovalnem od- nosu z drugimi, s ciljem pridobiti koristi, ki jih prinaša užitek ob zmagi, status ali materialne dobrine. V tem okolju pa altruistična dejanja in iskreni »fair play« niso uresničljivi. Pri razvoju športne nadarjenosti je potrebno upoštevati razvojne potrebe ter zagotavljati telesno in duševno zdravja otroka (Pridobljeno 1. 4. 2018 iz http://www.wholechildsports.com/2017/06/15/bullying-youth- sports-dehumanizes-us/) Filozofija športa 263 Uresničevanje temeljnih pravic in dostojanstva mladih vrhunskih športnikov Deklaracije in konvencije o človekovih pravicah naj bi varovale posameznika in njegovo osebnost pred kakršnim koli škodova- njem. Pa vendarle je človekovo dostojanstvo predmet konkretnih odločitev, ki temeljijo na konkretnih zgodovinskih in kulturnih okoliščinah ter konkretnih dejanjih, zato je težko vpeljati univer- zalna pravila človeške moralnosti, ki bi dala smernice, kako ravnati v posamezni situaciji (Schürmann, 2012). Osrednja težava realiza- cije človekovih pravic je ravno v dejstvu, da naslavlja posamezni- ka v odnosu do sveta. Implementacija uresničevanja človekovih pravic pa poteka v konkretnih okoliščinah, kjer je realizacija po- sameznikovih pravic omejena z danimi možnostmi. Spoštovanje posameznikovih pravic v športu je tako podrejeno tekmovalnim dosežkom. V tem kontekstu je zagotavljanje pravic v športu oz. »fair play« v dialektičnem nasprotju s temeljnimi človekovimi pra- vicami. »Če bi bili športni nasprotniki enaki v materialnem smislu, potem ne bi potekalo med njimi nobenega tekmovanja. Materialne razlike morajo biti take in samo take, da so primerljive s tekmovalčevo izvedbo in dosežki« (Schürmann, 2012, 147). Podobno avtor Simon (2016) med petimi najpomembnejšimi področji vrhunskega tek- movalnega športa, ki zahtevajo obravnavo in kritično refleksijo s področja etike, izpostavlja spoštovanje človekovih pravic, zlasti z vidika njihovega kršenja, ki vodi v nasilje in tveganja za zdravje športnikov. Ilundáin-Agurruza in Hata (2015) na osnovi principov vzhodne filozofije poudarjata, da je pomembno sodelovati v športu v po- vezavi z dolžnostjo in ne samo z zmagovanjem. Vzhodna filozofija poudarja psihosomatsko enotnost in kompleksnost skupnega de- lovanja telesa in duha, kjer so razlogi in emocije usklajeni ter inte- grirani v najboljšem pomenu besede. Navedeni pristop poudarja spontanost, delovanje brez napora, ki spodbuja, da stvari potekajo svojo naravno pot. Avtorja navajata, da v primerih, ko športnik tre- nira preveč in gre čez mejo zmogljivosti svojega telesa, pride do pretreniranosti, ki ima negativne posledice na športni izvedbi, te- lesnem zdravju in duševnem počutju. Na drugi strani pa športnik, ki pri treningu posluša svoje telo, stremi k temu, da se napreza, ko se počuti močnega, oz. počiva, ko se počuti utrujenega. Navedeni pogled vzhodne filozofije na telo daje smisel sebstvu ter pomeni protiutež zahodnemu konceptu vrhunskega športa. Razprava „ Naša raziskava, s katero smo proučevali aktualne dokaze in razpra- ve, ki zadevajo fenomen etičnih vidikov vrhunskega športa otrok in mladostnikov, je osvetlila tri temeljne konceptualne pristope k obravnavi etičnih vidikov in dilem razvoja mladih talentiranih športnikov. Kot prvi in najmočnejši pristop po številu analiziranih aktualnih virov in konceptov so se pokazali dejavniki in tveganja pri razvoju mladih športnikov, drugi koncept predstavlja opredeli- tev etike v vrhunskem športu mladih ter tretji koncept uresničeva- nje pravic mladih športnikov. Kljub dejstvu, da se pogled na sam koncept vrhunskega dosež- ka spreminja in je posledica sprememb in razvoja posamezne športne panoge, pa je za doseganje vrhunskih dosežkov med številnimi dejavniki naprej neobhodno potrebna nadpovprečna nadarjenost posameznika za premagovanje telesnih in psihičnih naporov, ki jih zahteva vrhunski šport. Če ta pogoj ni izpolnjen, se odpira prostor tveganjem za pojav zlorab. Lang (2010) izpostavlja, da zgodnja identifikacija in specializacija talentov v športu omeju- jejo otrokove izkušnje za drugo udejstvovanje, saj se vse aktivnosti vrtijo okoli enega športa. Glavno odgovornost za navedeno stanje pripisuje pohlepu trenerjev po osvojitvi zlatih odličij, pri čemer se ne upoštevajo starostne omejitve. Zgodnja specializacija otrok v vrhunskem športu se ne dogaja samo v športih, ki prednost dajejo drobnim nerazvitim telesom, kot so športna gimnastika ali jezde- ci hitrostnih konjskih dirk, temveč se pojavlja tudi v nogometu, plavanju in zimskih športih. Avtorica navaja številne primere naj- boljših svetovnih športnikov iz različnih disciplin, ki so vsi začeli zelo mladi, čeprav pri tem poudarja, da zgodnja specializacija oz. začetek sistematičnega treninga v zgodnji starosti ni zagotovilo za prihodnji športni uspeh. Pa vendarle ob tem ne moremo mimo dejstva, da številni primeri »vrhunskih otrok« privlačijo in vodijo k posnemanju zgledov ter k poizkusom preseči najmlajše prvake sveta. Uresničevanje temeljnih pravic in dostojanstva mladih športnikov se je v naši raziskavi pokazalo kot eno izmed osrednjih področij etičnega delovanja v vrhunskem športu. Aktualna spoznanja so izpostavila zahtevnost uresničevanja posameznikovih pravic v konkretnih okoliščinah, zlasti ko so v ospredju tekmovalni do- sežki, pomen kritične refleksije kršenja pravic in tveganj za dob- robit športnika, ter usmerjenost v prihodnost z vidika enotnega delovanja telesa in duha, ki spodbuja naravni potek in sponta- nost športnika, da prisluhne svojemu telesu. Schürmann (2012) v duhu spoštovanja človekovih pravic poudarja, da se športnik ne bi smel popolnoma žrtvovati za zmago, temveč samo dati od sebe najboljše kot lahko v dani situaciji. Slednja misel je v skladu z utemeljitvami filozofinje Šumič-Riha (2002, 2012), ki navaja, da se bo etika maksimuma, ki ne prizna nobene meje in od športnika zahteva popolno žrtvovanje, tudi njegovega zdravja in življenja, v prihodnosti postopoma umaknila in dala prostor bolj realistič- ni etiki minimuma, ki ima poslanstvo v varovanju posameznika in njegovega življenja, spoštovanju solidarnosti, človekovih pravic, komunikacije in pravičnosti. Etika prihodnosti vrhunskega športa se tako kaže v kulturah gibanja, ki ne merijo dosežkov posamezni- ka, temveč spoštujejo njegovo izvedbo, kjer ni želje po dosežkih v smislu biti boljši od drugih. »V vsakem posamezniku je namreč možno najti nekaj posebnega, kar pa predstavlja jedro samega dosto- janstva – neprecenljiva vrednost in nezamenljivost vsakega posame- znika« (Schürmann, 2012, 146). Dobljene ugotovitve naše raziskave so aktualne za Olimpijske igre mladih, namenjene tekmovanju športnikov v starosti od 15. do 18. leta, ter prispevajo k priporočilom Olimpijske Agende 2020. Slednja poudarja, da je potrebna temeljita analiza Olimpijskih iger mladih kot tudi prenova olimpijskega »Code of Ethics« z vidika transparentnosti in odgovornosti do varovanja ter uresničevanja pravic in blagostanja športnikov (Olympic Agenda 2020, 2014). Na osnovi dobljenih ugotovitev se odpirajo priložnosti za prihodnja empirična raziskovanja in teoretske razprave na področju dejavni- kov tveganja, etičnih dilem in pravic mladih športnikov. Naša raziskava ima tudi določene metodološke omejitve. Upora- bljen je bil kritični pregled literature, ki ima po avtorjih Grant in Booth (2009) pomembno vrednost v smislu poizkusa identificirati vso dostopno aktualno literaturo s področja proučevane tematike, pa vendar na drugi strani ta pristop ne predpisuje sistematiziranih načinov iskanja literature, sinteze in analize, kot tudi ne ocenjeva- nja kakovosti raziskav. Kritični pregled literature v prvi vrsti služi 264 Filozofija športa združitvi virov na določeno temo, v našem primeru etičnih vidikov vrhunskega športa mladih. Pri tem pa je interpretacija analiziranih virov nujno subjektivna in dobljene ugotovitve predstavljajo zgolj izhodišča za prihodnje evalvacije in raziskovanja. Zaključek „ Dobljeni rezultati kažejo na potrebo po razvoju standardiziranih pristopov k zagotavljanju dobrobiti mladih vrhunskih športnikov. Stremeti je potrebno k doseganju polnoletnosti za nastope v član- skih kategorijah, kar bo zmanjšalo pritisk po zgodnji specializaciji in vrhunskih dosežkih v obdobju pred adolescenco, ko otrokovo telo ni ne telesno ne duševno doraslo za napore, ki jih zahteva vrhunski tekmovalni šport. Opomba Prispevek predstavlja rezultate doktorske disertacije z naslovom »Etična vprašanja vrhunskih dosežkov otrok«, ki jo je avtorica zagovarjala na Oddel- ku za filozofijo, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (2015). Literatura „ Buchholz, A., Mack, H., McVey, G., Feder, S. in Barrowman, N. (2008). Bo- 1. dySense: an evaluation of a positive Body Image Intervention on sport climate for female athletes. Eating Disorders, 16(4), 308–321. Caine, D. J., Russell, K. in Lim, L. (2013). Handbook of Sports Medicine 2. and Science: Gymnastics. Oxford: John Wiley & Sons, Ltd. Camporesi, S. (2015). Bioethics and sport. V M. McNamee in W. J. Mor- 3. gan (ur.), Routledge Handbook of the Philosophy of Sport (str. 81–97). Lon- don & New York: Routledge. Collins, T. (2012). The impact of child protection on high-performance 4. British gymnastics. V C. H. Brackenridge, T. Kay in D. Rhind (ur.), Sport, Children’s Rights and Violence Prevention: A Sourcebook on Global Issues and Local Programmes (str. 94–98). London: Brunel University Press, Brunel University. Convention on the Rights of the Child: General Assembly Resolution 44/25 5. . (1989). New York: United Nations General Assembly. Pridobljeno 9. 9. 2015 iz http://www.ohchr.org/en/professionalinterest/pages/crc.aspx Ghaye, T., Lee, S., Shaw, D. J. in Chesterfield, G. (2009). When winning is 6. not enough: Learning through reflections on the »best-self«. Reflective Practice, 10(3), 385–401. Grant, M. J. in Booth, A. (2009). A typology of reviews: an analysis of 14 7. review types and associated methodologies. Health Information and Libraries Journal, 26(2), 91–108. Gustafsson, H., Kenttä, G., Hassmen, P. in Lundqvist, C. (2007). Prevalen- 8. ce of burnout in competitive adolescent athletes. Sport Psychologist 21(1), 21–37. Hosta, M. (2006). Etična odgovornost strokovnih delavcev v fitnesu. 9. V B. Sila (ur.), Zbornik prispevkov IV. kongresa Fitnes zveze Slovenije (str. 29–32). Ljubljana: Fitnes zveza Slovenije. Hosta, M. (2007). 10. Etika športa: Manifest za 21. stoletje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Ilundáin-Agurruza, J. in Hata, T. (2015). Eastern philosophy. V M. McNa- 11. mee in W. J. Morgan (ur.), Routledge Handbook of the Philosophy of Sport (str. 98–114). London & New York: Routledge. Jošt, B. in Vodičar, J. (2014). 12. Športni učitelj in trener. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Juhant, J. (2009). 13. Etika I: Na poti k vzajemni človeškosti. Ljubljana: Štu- dentska založba. Kreft, L. (2015). The radical critique of sport. V M. McNamee in W. J. 14. Morgan (ur.), Routledge Handbook of the Philosophy of Sport (str. 218– 237). London & New York: Routledge. Lang, M. (2010). Intensive training in youth sports: A new abuse of 15. power? V K. K. P. Vanhoutte, G. Fairbairn in M. Lang (ur.), Bullying and the Abuse of Power: Critical Issues (str. 57–64). Oxford: Inter-Disciplinary Press. Lassiter, J. W. in Watt, C. A. (2007). Student coaches' knowledge, attitu- 16. des, skills, and behaviors regarding the Female Athlete Triad. Physical Educator, 64(3), 142–151. Léglise, M. (1997). 17. The protection of young people involved in high-level sport. Strasbourg: Committee for the Development of Sports, Council of Europe. Loland, S. (2015). Fair Play. V M. McNamee in W. J. Morgan (ur.), Rou- 18. tledge Handbook of the Philosophy of Sport (str. 333–350). London in New York: Routledge. Lyotard, J. F. (2003). 19. Navzkrižje. Ljubljana: Založba ZRC, Filozofski inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. McNamee, M. (2015). Ethics and sport. V M. McNamee in W. J. Morgan 20. (ur.), Routledge Handbook of the Philosophy of Sport (str. 131–141). Lon- don & New York: Routledge. Murray, T. H. (2015). Doping and anti-doping: an inquiry into the mea- 21. ning of sport. V M. McNamee in W. J. Morgan (ur.), Routledge Handbook of the Philosophy of Sport (str. 315–332). London & New York: Routled- ge. Olympic Agenda 2020: 20+20 Recommendations. (2014). Lausanne: Inter- 22. national Olympic Committee. Papaefstathiou, M., Rhind, D. in Brackenridge, C. H. (2013). Child protec- 23. tion in ballet: experiences and views of teachers, administrators and ballet students. Child Abuse Review, 22(2), 127–141. Pridobljeno 15. 3. 2015 iz http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/car.2228/abstract Schürmann, V. (2012). Sports and Human Rights. 24. Journal of the Philo- sophy of Sport and Physical Education, 34(2), 143–150. Šumič Riha, J. (2012). Ko je avtoriteta brez jamstva in pravilo brez opo- 25. re… in ko literatura postane učiteljica filozofije. Literatura, 24(250), 302–319. Šumič-Riha, J. (2002). 26. Mutacije etike: od utopije sreče do neozdravljive resnice. Ljubljana: Založba ZRC, Filozofski inštitut Znanstvenorazisko- valnega centra SAZU. Tofler, I. R., Stryer, B. K., Micheli, L. J. in Herman, L. R. (1996). Physical 2 7. and emotional problems of elite female gymnasts. The New England Journal of Medicine, 335(4), 281–283. Zurc, J. (2015). Etična vprašanja vrhunskih dosežkov otrok. Doktorska 28. disertacija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Odde- lek za filozofijo. doc. dddr. Joca Zurc, JSPS International Research Fellow Okayama University, Graduate School of Education, Japonska joca.zurc@guest.arnes.si