3 nč. 32. številka. Izdanje za nedeljo 15. marca 1896 (v Trstu, v soboto zvečer dne 14 marca 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" izhaja po trikrat na teden t testih iz-danjih ob torkih, četrtkih in nobotiSiH. Zjutranje izdanja iz-blija ob 6. nri zjutraj, večerno jpa ob 7. ari večer. — Obojno isdanjjf atmi* : za jeden mei-cc , f. 1.—, i*ven AvaRja f. 1.80 za til meaec , . „ S— , J £ 4,50 za pol leta . . . 6 — . L ■ z» vite leto . . „ 12.— „ »>»•— Naročnino je plačevati naprej na aaročbe brez priložene naročala« M uprava a* ozira. Posamične Storilke se dobivaj* ▼ pre« dnjal ničih tobaka v lratu po 8 nvć„ ve. EDINOST izren Trst* po Oglasi se račune po tarifu t petitu; m naslovu z debelimi črkami so plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslati«, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredniltvu : ulica Caserma S'. 13. Vsako pismo mora biti frrinkovano. ker nefrarfkovana se no »prejsmrtjo. Rokopisi' so ne vračajo. Naročnino, reklamacijo i a Oglate sprejema upravniitvo aiioa Molino pic-colo bit. II. nadst. Naročnino in oglase je plaSevati ioco Trst. Odprto reklam« oi|e to proste poitniue. 81 '„9 MMmmM }• m Za svobodno volitev! Govoreči pred par dnevi o načrta zakona, predloženem permanentnemu odseku za kazenski zakon, in določujočem kazni za razne zlorabe o volitvah, rekli smo, da so določila tega zakonskega načrta sicer nekoliko stroga, a da je tak zakon res nujno potreben ne le na korist posamičnega volilca, ampak tudi parlamentarnega načela. K^jti brez volitev, ki so res izraz javnega menenja, ni možno misliti na parlament, v kojem bi odsevali resnični odnoiaji po pokrajinah, a slednjič brez tacega parlamenta ni mogoče parlamentarno in ustavno življenje v pravem pomenu te besede. Ne, mi nimamo seda) parlamenta, ki bi bil res pravi .Ijndski zastop"; naia zbornica na Du-naju je zlezla polagoma tako nizko, da je postala malone le izvrševalni organ — visoke vlade. Oglejmo si le delovanje te naše ljube zbor-niče! Plenum parlamenta, to je ukupno zbornica, je le velika — gledališč na kulisa, optična prevara. In prav tako, kakor stoji režiser gleda-liične igre za kuliso, tako je težišče delovanju naiih avstrijskih parlamentarcev za hrbtom zbornice. V zbornici gromi sicer in treska, aH vse to gromenje je le gromeqje gledališkega odra, gledaleem v zabavo. Veliki parlamentarni bogovi so izrekli svojo sodbo že popred in med štirimi stenami raznih odsekov, in potem glasujejo v plenumu zbornice velika večina slepo poslušnih — pardon, „neradikalnih", smo hoteli reči — življev tako, kakor so jim naložili bogovi! Težišče delovanju zbornice je torej v ozkem okvirju raz-nik odsekov. To naj bi že bilo, ako bi se volitve v odseke vršile po takem •ključu11, da bi bila tudi opozicija zastopana v istih, primerno uje številu in po vseh nje skupinah! Kaj še! Zopet primero. Za sedaj je menda n'ajvažniši odsek — k v o t n a deputacija; to so oni odposlanci zbornice, kojim se bode pogajati z analognim odposlanstvom zbornice ogrske o obnovljenju pogodbe, torej o stvari, ki poseza globoko doli do kosti koristim v državnem zboru zastopanih narodov. Če že ne iz pravicoljubja ali se stališča parlamenta- PODLISTEK. Na vseh koncih in krajih. n. ,Kdo to p i š e ?", poprašuje Kneftra Klobčič ob čitanji pisma Limovega v znani Nestroyevi burki „Lumpacij Vagabund*. Kaj ne da? Tudi Vas, gospod urednik, so napadali z jednakimi vprašanji minolo nedeljo. Kdo je ta S a m o Skok? Kaj pa je ? Kje živi in kaj dela ? itd. In ko ste se Vi sklicevali na „uredniško tajnost", tekli so v tiskarno nad stavce, češ: po rokopisu spoznamo reko piščevo. A ko jim je tudi tam iz-podletelo ob — prepisanem rokopisu, niso vedeli, da-li bi čitali dotični listek aH ne, ker niso vedeli : Kdo to piše. Vidite, tako se v nas Slovencih vsprejme vsak nov literarni proizvod! Kdo to piše? to je obligatuo vprašanje, predno se čita dotični sestavek ali listek, ki ni podpisan z občeznanim slavnim imenom. In predne ni rešeno ono pereče vprašanje, na Čitanje ni niti misliti ! Kdo to piše ? to moram vendar vedeti, da se vem ravnati ob presojevanji pisanega Članka ali feljtona! Bog ve, kdo se skriva za krinko onega psevdonima ? riske dostojnosti, pa že zaradi velikanske • odgovornosti, sloneče na istih, kojim bode varovati toli zanemarjene koristi te državne polovice, menili bi, da bi večina naše zbornice morala privoliti opoziciji primerno število zastopnikov v kvotni deputaciji. V tem slučaju pa tembolj, ker je menda niti v poslušni večini ni krščene duše, ki bi hotela potajiti dejstvo, da je ob tem vprašanju vse prebivalstvo, brez lazlike narodnosti in politiikega mišljenja, na strani opozicije!'! O tem govore glasno in jasno nebroj sklepov deželnih zborov, trgovinskih zbornic in raznih druzih korporacij. A kako se je postopalo ob voli t vi v kvotno deputacijo?! Od vse opozicije, ki Šteje skoro tretjino zbornice, poštevali so jedino le Mla-dočehe; seveda naroda češkega si niso drznili izzivati na toli kričeč način. Za vse druge opozicijske skupine — Jugoslovane, v kolikor isti niso ? vrstah treh velikih klubov, nemške nacijonalce, krščanske socijaliste in katoliško ljudsko stranko — določili so pa — j e d n e g a celega zastopnika. Določili, pravimo. Kajti niti toliko kulantna ni bila ta poslušna večina, da bi bila prepustila označenim skupinam, da bi si po svoji lastni volji in svojem ukusu izvolili iBtega jednega zastopnika v kvotno deputacijo. A — seveda! Še tega jednega je izvolila večina sama in sicer — najmehkejšega: dr. Ebenhocha, ki se je bi! kratko poprej v Lincu izjavil za obnovljenje pegodbe na dosedanji podlagi, torej opozicijonalca, od katerega se ni bilo bati resne opozioije. In tako bodo tudi ob tem važnem pogajanju svobodno in brez prigovora gospodovali — bogovi, odnosno njih odposlanci. To je seveda najkrajša in najgladkeja pot do obnovljenja pogodbe, ali ne do prepotrebnega varovanja gospodarskih koristi te naše polovice. Sedanji zistem na znotraj in na zunaj želi obnovljenja pogodbe za vsako ceno in ta želja je večini te naše zbornice — zapoved. Zato pa, opozicija molči! Taka je ta naša zbornica! Potrebno se nam je videlo, da navedemo jeden bolj kričeči vzgled. Kje je vzrok, da imamo zbornico, ki je ab- solutno nesposobna za vsako opozicijo nasproti vladi, kje je kal temu zlu ? Kako je prišlo, da imamo pri nas narobesvet: da imamo zbornico, ki je izvršilni organ vlade, mesto da bi bila vlada izvršilni organ zbornice ?! Kje je vzrok, da naie ustavno življenje le navidezno životari, da je naše parlamentarno življenje le karikatura pravega parlamentarnega življenja ?! Da odgovovimo na ta vprašanja, povrniti se moramo tja, kjer smo začeli s tem današnjim člankam: v zlorabah o volitvah, v n a-činn volitev, v dejstvo, da vsled kričeče Schmerlingove, le nem&koliberalnim potrebam prikrojene volilne geometrije in pa vsled grdih ma-hinacij, ki se dogajajo pri volitvah, naš parlament ni pravi ljudski zastop. Večina sedanjih poslancev vedo, da so njih maijdati tesno spojeni s krivičnostjo sedanjega volilnega reda, ali pa so zavisni od dobre volje vladine.- In takt zastopniki naj bi energično in proti vsakomur branili javne keristi ?! Proč torej s tem voliliim redom, ako hočemo priti do parlamentarnega zastopa, ki bode res .ljudski zastop1*! Mandati naj se primerno razdele med vtt podanike te države, saj država zahteva od vteh zvestobe, lojalnosti in žrtev v trenotkih sile ! A to ne zadošča, da je določen« število mandatov pravično razdeljeno, ampak jam s t v a treba tudi, da dobi mandat v roke oni, ki res uživa zaupanje veČine prebivalstva v dotičnem volilnem okraju! Poslanca mora v prvi vrsti moralno jačiti zavest, da ima volilce za sabo; le tak poslanec je pravi narodni zastopnik. In le iz takih zastopnikov sestavljeni parlament je res ljudski zastop. Povedano bodi torej, da le potom Čistih, zares svobednihvo-litvev moremo priti de pravega zastopa: ki bode spoštoval in cenil samega sebe, ki bode varoval in čuval javno korist, ki se ne bode plašil tudi boja proti vsakomur, ki bi se hotel dotikati pravic parlamenta samega ali pa politiških in ustavnih pravic državljanov, in v katerem bode zares klilo pravo konstitucijonelno živjenje, ta dragocena pridobitev moderne države. Če pa mislite, gospod urednik, da je z dognanjem pravega imena pinčevega končano vse inkvizitorično izpraševanje, napravili ste račun brez krčmarja! Saj ste slišali pač na svojo čulo v gori j omenjeni burki, koli zaničljivo se je izrazil filozof ■ Kneftra, ko mu je prijatelj Klobčič ovadil pisea j dotičnega pisma. „A L i m" ? ! ? Kneftri jednako se vedemo i mi kritičavi Slovenci, ko oe nam odkrije kakšen neznani „pisec", „pisatelj" ali „pisač", da molčim o „pesnikih po božji volji", ob katerih prikazanju se kar raztopimo v presenečenje in takozvano — .razočaranje", seveda le — prvi trenotek ! Ko je svoje dni nastopil literarno polje slovensko — Boris Miran, kakšno vam je to bilo poizvedovanje po pravem imenu tega klicirja v puščavi našega leposlovja ! A ko je koneeno ob izdanji zbranih svojih 'spisov pokazal svoj pravi obraz — kakšno razočaranje se nas je polotilo, zlasti pa njegovih — nasprotnikov! Kakor sestradani volkovi, ko zapazijo krvni sled na svojem tovarišu, napadli so ga ter ga raztrgali in razmesarili, da se Bogu ustnili! — Ko so nam potem po pripravljanji Stritarjevem poti v lepio bodočnost na Parnas slovenski — kakor bi rekel Preščrn —, „nebesa poslala" pesnika po milosti božji sera doli iz planinskega rtya, kako zavzeti smo poslušali njegove predivne pesmi, ki so kakor bister gorski slap prišumele v močvirno nižavo našega, nekam presvetožalnega pesništva! Ko pa je planinski naš slavec vzletel iz kletke svoje psevdonimnosti v pravi svoji podobi pred ostrmeli svet, zagnali so njega petju nevešči drugi nanj hripav svoj krik, da je naš pevec užaljen pobegnil na svoj „hrib", kjer zdaj molči in kopr-neva nazaj v svoj planinski raj.... Jednaka usoda je zadela dičnega našega legendarja in pa pesnika .b*-a : Ko sta odložila vizir svoje psevdonimnosti ter stopila pred slovenski narod s pravim svojim obličjem, zopet so njiju napadli nestrpni sovražniki z vseh kencev in krajev 1 Prvi bi se še predlanskim moral izpovedati o nekem svojem „grešniku*, drugemu pa so nedavno njega „somišljeniki" (?) zbili pesniško pei'6 iz rok in to zgolj iz — kolegijalne dobrohotnosti! Imel bi vam episati še vač. takih napadov, oziroma literarnih ubojstev, n. pr. kako so nekoč kar izza plota napadli neko nooboroženo pevko „materinih pesmij", pogajanjaje jo dokaj nežno Do takega zastopa moramo priti ; a moremo le potom čistih volite?. Ker pa se je volilna korupcija — zlasti po nekojih pokrajinah — zajela tako globoko, da menijo izvestne gospodovalne stranke, da so si nekak« priposestvovale pravico do poznanih manipulacij o volitvah v zmislu francoskega izreka: coiriger la fortune, popravljati srečo — slepariti, potem seveda ne vidimo druge poti pred sabo iz te mlake, kakor stroga določila kazenskega zakona proti zlorabam o volitvah. Zato smo tudi pritrdili načrtu zakona, omenjenemu gori in navedenemu v izdanju našega lista za 11. dan tega meseca. Strogosti določil tega načrta ne prigovarjamo ni malo, pač pa bi želeli, da bi mu bila Stilizacija jasneja in določneja, da ne postane isti elastiško sredstvo v rokah oblasti, ampak da bi bil isti naperjen izkljuCno le proti sleparskim zlorabam in drznemu falzilikovauju volje volilcev, nikdar pa proti pošteni agitaciji. Ako bi pa bil zakon tak, da bi ga se moglo upotrebljati tudi proti pošteni agitaciji, potem seveda nam ne donese blagoslova, ampak proklestvo. Nadejamo se torej, da ta načrt postane zakon s tako stilizacijo, da bode res v varstvo — svobodni v o 1 i t v i. Za svobodno volitev! to bodi geslo vsakomur, kajti brez svobode in nezavisnosti o volitvah ne moremo si misliti narodne in p o-litiške svobode! Za povzdigo našega kmečkega stanu. (Konec.) Po vzgledu druzih družeb prizadevala si je in si prizadeva še vedno centralna kmetijska družba češka, da stoji na straži gospodarskih koristi in da stavlja svoj glas na tehtnico ob reševanju poljedelskih vprašanj potom zakonodaje. Spoznavši, da našemu poljedelskemu stanu v kritičnih odnošajih more priti pomoč le iz sebe, po zdravi samopomoči, je družba vsikdar obračala svojo pozornost na to, da se vsi sloji poljedelstva združijo v trdne skupine interesov ter da se delovanje tacega združevanja siri čim dalje bolj. Prizadevanje centralne poljedelske družbe je in je bilo obrueno v to, da se po trdni organizaciji vseukupnega poljedelskega stanu napravijo obrambeni jezovi iu da se sploh uveljavi misel združevanja na polju poljedelstva. Težišče delovanju družbe je pa tudi v prizadevanju, da tolmači želje poljedelstva v zakonodajnih zastopih v predlogih in izjavah ter da opozarja odločilne kroge na potrebe poljedelstva. V družbi z drugimi poljedelskimi činitelji opozarja družba neprestano sosebno na nevarnosti, preteče poljedelstvu vsled pomanjkanja ali zamujanja zakonitih ukrepov, ter si prizadeva zajedno, da bi se zaustavilo propadanje poljedelstva po doslednem in zisteniatieneui reformatorskem delu. Vsi napori, s kojimi hoče poljedelstvo, bodisi po lastnem prizadevanju, bodisi po pomoči zakonodajnih činitelje v, preprečiti nadaljevanje poljedelske krize, imeli so dosedaj, žal, le neznatnih čutno v kubiujo prat — plenice; dalje, kako delikatno so nekemu piscu „slovstvene zgodovine slovenske" očitali prirojeno mu „plemenito kožo" ; iu potem, kako so z naročenim molkom o njegovih pesnih zadušili pevca o .Koroškem prorokovanju" in konečno kako taktno je nek ženomrzni čudak z latinščino in grSčiuo pozival na korajžo oskromuo učiteljico; ali rečem vam : prežalostno je, da se kaj tacega dogaja o belem dnevu ua javnem slovstvenem pozoi išeu, koncem prosvetljeuega XIX. veka 1 Zajedno pa me veseli, da se je baš uežui ženski spol izkazal vztrajnejšega, uego-li slavljeni „gospodje stvarjenja!* Dočim se je uamreč opsovani „plemeniti Julij" umaknil z literarnega torišča, a zamolčani prorokovalec koroški sežgal je bojda vso zalogo svojih pesmij, nadaljuje pisatelji ca „Dušnih borb" še vedno pogumno svojo pot po našem slovstvenem polju, a neupogljiva „heroina med slovenskimi pisateljicami", kakor je krstil vašo Mirico Vaš Kamniški pisinar, zaprla je sapo tisti hoduljasti klepetulji v rnožki obleki ! Slava njima!! Da! Kakor sem že zadnjič rekel: več nego li smrtna kosa, pomoril nam je pisateljev kritičasti naš jezik! In ako se to godi ua zelenem drevju, t. j. na pesnikih po milosti božji, kaj še-le na vspehov. Poljedelec ni v stanu, da bi sam vzdrževal posestno stanje poljedelsko, kamo-li da bi mogel ; postopati ofenzivno v obrambo svojih koristi. Poljedelska kriza se je že razširila tako, da jo bode možno odpraviti le po zistematični pro-I gresivni pomoči države in doslednem izvajanju j globoko posezajočih zakonskih reform ter zajednim i sodelovanjem samopomoči poljedelskega prebival-i stva. Kolikor težavneje je rešenje zamotanega j poljedelskega vprašanja, toliko bolj gotovo je, da i treba takega rešenja, ako hočemo, da isto res | dovede do vspešnega cilja, ifkati jedino le v doslednem delovanju države in zakonodajnih zastopov, pred vsem pa deželnega zbora češkega. V prepričanju, da se katastrofa, preteča po-, ljedelstvu, da v prvi vrsti ublažiti, če že ne od-j vrniti, le po takem delovanju deželnega zbora, I dovoljuje si v centralni kmetijski družbi zbrani stan j poljedelcev nujno prositi: Visoki deželni zbor kraljestva češkega naj i izvoli: 1.) proučevati vzroke poljedel-1 s k i krizi ter poizvedovati o odnošajih in potrebah kmečkega prebivalstva ter proučevati iste. 2.) Po spoznanju utemeljenih pritožeb poljedelstva češkega pripraviti podroben poljedelski program za delo v predstoječi dietni dobi deželnega zbora ter se potezati z vso sil« za dosledno izvedenje tega programa v blagor poljedelstva in vse naše družbe. »' ' 111 \>j. it Politiike vesti. V TRSTU, dne 16. marca 189«. Državni zbor. Včeraj je poslanska : zbornica pričela razpravo o proračunu mini-sterstva trgovine. Trgovinski minister je naglasil, da je naša trgovinska bilancija aktivna za kakih 250 milijonov, kolikor se dostaje trgovine z deželami evropskimi, z drugimi deli sveta pa pasivna za kakih 100 milijonov. Tu je veliko polje za našo ; trgovino. Tudi o Trstu je govoril obširno minister, zatrdivši, da vlada je pripravljena podpirati prizadevanja našega mesta. Žal pa, da se v zad-dnjih letih ni pomnožilo izvažanje naših domačih izdelkov v druge prekomorske dežele, ker naša 1 ndustrija še nima pravih trgovskih zvez. Glede avnih skladišč je rekel minister, da se promet vekša tako, da bode trebala razširiti iste. Trgovinsko mornarico bode trebalo povzdigniti. Lloyd se je ojačil. Uprava Lloyda se poslužuje domačih ladjetesalnic iu domačega materijala. Vrše se pogajanja radi dogovora v varstvo znamk in radi pristopa Avstrije k mednarodni zvezi v varstvo obrtne lastnine. Istotako se vr.še pogajanja med ministerstvi radi udeležbe na francoski svetovni razstavi, ki bode najbrže velikanska. Vlada bode skrbela za to, da bode Avstrija, ako se udeleži, sijajno zastopana. Razprava se je prikinila potem, ko so govorili še uekateri drugi govorniki Zopet nekaj za „Prim. list". Ker smo nepremično tega uverjenja, da naši državi je neizo- suhem mestu, t. j. na neznatnih, jednodnevnih listkarjih! Tu vam ni več boj, temveč pristno mesarsko klanje! Listkarji tega časnika napadajo one nasprotnega (ista, poslednji zavračajo zopet prve, na kar ti-le iznova zasmehujejo one tam-le itd. brez konca in kraja. Kar trdi jeden, to za-nikuje drugi; za kar se navdušuje ta, temu se roga oni; kar se čisla na tem bregu, to nima I vrednosti ua ouem in uaopak, in to vse iz strankarske mržnje iu politične strasti! Pri tem pobijanji pa se rabi često uprav strupeno, smrtonosno i orožje. Ni čudo torej, da „slovenski listkarji izu-j inirajo", t. j. da zalučijo od sebe pisateljsko pero : ter se udajejo — brezbrižnosti in lenobi! In kako I se bi tudi ne! Malomarneži, lenuhi imajo mir pred ; vsakoršnimi kritikastri; kdor pa se loti pisatelje- • vauja, tega doleti prokletstvo, o katerem pravi ; Prešeren; „Slep je, kdor b« s petjem rlcvarja : Kranjec moj mu osle kaže. . . Da! Ko bi nestrpni naši kritičari pomislili: j Kdaj, kje iu kako pišejo naši pisatelji in kakšne nagrade uživajo za svoj duSevni napor, j zlasti pa pisci časnikarskih podlistkov — no, o tem i v bodočem sestavku! Samo Skok. gibna potreba, sosebno z ozirom na trgovinske in industrijalne koristi, pridobivati si upliva in ugleda na balkanskem poluotoku in ker v ta namen nikakor ne zadošča prijateljstvo posamičnih oseb, ampak treba simpatij v narodih, pišemo tudi v tem zmislu, da mora biti naša balkanska politika urejana tako, da se ne bode brez potreb« križala z narodnim in verskim čutstrovanjem balkanskih n&rodov. In vendar: kakor je naravna in sama ob sebi umevna taka zahteva, zdi se vendar „P. L.", da se zagrešamo proti lastni veri, ker delamo propagando za „ruskega strijca". Ker pa vemo, da vse naše opravičevanje nimalo ne izda pri „Pr. L.", sklicevati se hočemo danes na pričo, ki je za cel zvonik visoko vzvišena nad sumom posebnih simpatij do Rusije, marveč je nasprotnica Rusiji iz narodnih in verskih razlogov. To je glasilo krščanskih socijalistov dunajskih, kojim tudi strogi „P. L." kaže svoje simpatije. Govore o naši vnanji politiki z ozirom na malo vrednost italijanskega zaveznika in o škodljivosti upliva madjarskega in poljskega šovinizma piše omenjeni list: „Treba se je le spomniti, da smo vsled naše zveze z Italijo in poostro-jenja naše vnanje politike prot Rusiji — poleg nepoštenega postopanja raznih! ekspurterjev — zgubili tržišče v balkanskih d r ž a v a h, in da smo prišli do želje, da bi se zopet zasnovala zveza treh cesarjev. Tako bi bilo mirno urejenje naših odnošajev do Rusije ne le mogoče, ampak tudi zelo potrebno, gotovo ne na škodo jedni ali drugi teli držav, ampak v osiguranje evropskega miru. V Avstriji se bodo le Poljaki protivili tesneji zv«zi z Rusijo, na Ogerskein pa Madjari. Na naše strani se bode morda maščevalo najprej, ker se je naša vlada preveč popoljačila. Da ni tega, bi bilo pri-približanje Rusiji veliko lože, in Avstrija, to je Cislitvanija, došla bi zopet do primernega upliva na vodstvo vnanje politike ukupne države." Tako piše list, ki ni le verski, ampak tudi strogo klerikalen, tako pišejo trezni, računajoči politiki. Kar piše „Reichspost" o potrebi bolj piijateljskih odnošajev naše države do ruske, je pač tako jasno, da te potrebe ne vidi le oni, ki je noče videti. Rusija inia svoja prava v Bolgarski, ne le radi velikih žrtev, ki jo je stala osvobojevalna vojna, ampak tudi po krvnem sorodstvu in verskem čutstvovanju obeh narodov. Ta prava moramo spoštovati, ako hočemo, da se uresniči priznana potreba prijateljskih odnošajev med Avstrijo in Rusijo, ako hočemo varovati koristi svoje trgovine na Balkanu, kjer jedino moremo iskati tržišča za izdelke naše industrije. Z zabavljanjem ustrezamo morda ozkemu krogu ožjih somišljenikov, katoliški stvari p a p r a v nič, svojim gospodarskim koristim pa provzročamo le velikansko škodo. Punctnm. Ali deželna ali narodna avtonomija?! Ne moremo si misliti drugače, nego da je slednji, ki je pomislekom preči tal naš Članek pod gorenjem zaglavjem in ki ne stoji na ozkem kranjskem, ampak na ukupnem slovenskem stališču, stopil na našo stran, na stran narodnih avtonomistov. Sicer pa zahteva po organizaciji Slovencev v zmislu narodne avtonomije niti nova več ni, ampak je stara malone toliko, kolikor ustavno življenje v Avstriji. Kaj druzega je bila kardinalna zahteva na vseh naših taborih, zahteva po zjedinje-n i m i Sloveniji?! Da. ta zahteva, koji so navdušeno pritrjali tisoči in tisoči naroda, je bila celo radikalneja, nego bi bila organizacija, s ka-koršno bi se zadovoljili mi za seflaj. Zjedinjena Slovenija bi značila popolno porušenje sedanjih mej med deželami, v kojih bivajo Slovenci, in ustanovo jednotue upravne skupine za ves narod slovenski, dočim zahtevamo mi za sedaj lo to, da bi se ustvaril organ, ki bi, vzvišen nad straukarskimi boji, skrbel le za uredbo in povspeševanje kulturnih potreb vsega naroda. Kakor je videti, nazadujemo celč se svojimi zahtevami, mesto da bi napredovali. In še v tem malem, kar zahtevamo, vidijo nekatenuki — nestrpen radikalizem. Minister grof Goluhovski se je odpeljal včeraj popoludne iz Berolina na Dunaj. Seveda soglašajo vsi listi v tem, da je bilo to potovanji velikanske važnosti. Avstrjja in Francija. Poslanik avstro-oger-ski v Parizu, grof AVolkenstein, izročil je pred- sedniku republike Faure-n istemu podeljeni veliki kordon Štefanovega reda. Ob tej priliki je izjavil poslanik željo cesarja in cesarice avstrijske za blaginjo Francije. Predsednik je odgovoril, da tudi on želi vse dobro njiju Veličanstvama, cesarski obitelji in vsej monarhiji avst.ro-ogerski. Rusija iu Kitajska. Evropska diplomacija si ubija sedaj glave, da-li obstoji posebna pogodba med Rusijo in Kitajsko. Reuterjevi pisarni v Londonu zatrjajo iz Pekinga, da obstoji tajna pogodba. Mimo tega se je raznesla govorica, da pride v Moskvo posebno odposlanstvo s posebno važno nalogo. Oficijozni viri oporekajo tej vesti, češ, da dotično odposlanstvo pride le na slavnosti kronanja, ker kitajska vlada želi biti posebno sijajno zastopana na teh slavnostih. Ali bodi si kakor hoče : ali je pisana pogodba ali je ni, to je vendar gotovo, da je upliv llusije sedaj odločilen v Kitaju, kakor je odločilen v Carigradu in bode skoro odločilen na vsem Balkanu. To je gotovo, da je ruska diplomacija v poslednji čas dosegla tolikih vspehov V svetovni politiki, da je jela zaresno temneti zvezda nekdaj vsemogočne Anglije. In tako državo je hotela izzivati siromašna in gladna Italija I Italija v Afriki. Včeraj došlo je prvo poročilo, da so derviši došli že v dotiko z Italijani. Okolo 5000 dervišev pešcev in kakih 500 konjikov vrglo se je na italijanske predstraže zapadno Kasale. Derviši namerujejo svojimi naskoki, ki se bodo izvestno ponavljali, preprečiti ali pretrgati zvezo med Kasalo in Agordatom. Italijanske čete umaknile so se v gorovje. Iz Kaire v London došlo poročilo o tem naskoku pa zatrjuje, da so derviši razpršili italijanske čete ter jednemu delu njih odrezali pot v Kasalo. Menelikova vojska se je baje ustavila v okolici Adue, kjer so vojaki pokopali padle svoje so-rojake. Baldissera sodi, da dospš Menelik s svojo vojsko v par tednih do Asmare, dotlej pa se upa Baldissera utrditi tako, da se bode mogel upreti vojski Šoancev. A pomoči ne more poslati nika-koršne ne Adigratu, ne Kasali. V svojem poslednjem poročilu opisuje Baldissera splošni položaj kakor nespremenjen, silno opasen, vendar pa je razvideti iz njegovih besed nadejo, da se bode mogel vsaj častno upirati Meneliku, ker mu je isti dal obilno časa. da morejo Italijani okrepiti svojo vojsko. No, kakor pa se čuje, pričela se je Italija že pogajati z Menelikom zaradi miru in zaradi tega da so obustavljena začasno na obeh straneh vsa nasprotstva. Pravijo cel6, da vsled tega Italija za sedaj ne odpošlje več vojakov v Afriko. Koliko je resnice na tej vesti, o tem nas pouči bližnja bodočnost. To vest zabeležili smo z vso rezervo, kajti z isto stoji v protislovju druga vest, došla iz Kaira v London. Glasom te poslednje vesti pošlje Angleška v kratkem vojsko iz južnega Egipta proti d e rv i S e m. Ako so to resnično zgodi, bila bi to vsakako nekakšna pomoč Italiji, Toda pri vsem tem bode sebična Angleška, kakor smo rekli že zadnjič, gledala v prvi vrsti na svojo lastno korist. In že se čuje, da namerujejo Angleži zasesti zgornjo Nilsko dolino ter prisvojiti si D o u g o 1 o. Ta misel rojila je Angležem baje že več let po glavi iti sedaj namerujejo izvršiti svoj načrt z zvito pretvezo, da gredč krotiti derviše! Major S a 1 s a , kojega je bil poslal Baldissera k Meneliku, da ga poprosi dovoljenja za po-kopanjt* padlih Italijanov in da poizvć kaj pobližega o ujetih Italijanih, Salsa torej je srečno dospel k Meneliku. Včeraj došlo je prvo poročilo majorja Salse v Masavo. Glasom tega poročila so v Menelikovem taboru ujeti: general Albertone, polkovnik Nava, 6 stotnikov iu 16 poročnikov, o katerih je Salza doznal imena in še več drugih častnikov, katerih imen pa ni mogel poizvedeti. Različne ve sti. 0 bodočem škofu tržaškem. Pišejo nam : Te dni ste omenili, po družili listih, da sedaj, ko se je biskup Flapp definitivno odpovedal kandidaturi na škofovsko stolico tržaško, se boljšajo zopet šanse prvotnemu kandidatu. Ker se je s prva res govorilo o sedanjem škofu krškem, Šterku, sklepali ste tudi vi iz vesti, ki jo je prinesla prva graška „Tagespost", da je oni prvi „Tagespostin* kandidat, premilostljivi Škof Šterk. Motili ste se. Ne prihaja mi na misel, da bi hotel trditi, da je izključeno imenovanje Sterkovo, ali to vam inoram povedati, da „Tagespoštin" dopisnik ni mislil na tega prelata, ampak na nekega druzega gospoda, zelo poznanega tu v Trstu, bolj po svoji velikanski ambiciji, nego pa po svoji resnični vrednosti. Tu treba le poznati zgodovino in postanek tistih tendencijoznih dopisov v graški „Tagesposti", koji dopisi niso ničesar druzega, nego poskusi, da bi se ugladilo pot do škofovske sto-liee možu, ki se odlikuje po svojih Vflikili načrtih, stoječih v kričečem nerazmerju z njegovimi resničnimi sposobnostmi in osebnimi vrlinami, in pa po ambiciji, vsikdar vstrezati željam onih, Id so nad ujim. Mežu bi laskalo tako odlikovanje in drugi bi bili zadovoljni s takim nadomestilom prevzvi-šenemu biskupu Flappu. Iz tega grma prihajajo dopisi v „Tagesposto* o imenovanju bodočega Škota tržaškega! Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti se je nabralo po gospej Stržinar v zadružni krčmi v Rojanu 2 gld. 41 nč. Občinske volitve v raznih občinah Istre. Malo | kedaj se zaporedom vrši toliko volitev za obnov- ! ljenje občinskih zastopov po Istri, kolikor se jih bode vršilo tekom tega in prihodnjega meseca. Kolikor nam je znano dosedaj, vršile se bodo občinske volitve v Boljunu, Roču, Pomjanu, Miljah, Oprtjju, Vižinadi in Kanfanaru. V vsaki teh občin imamo naših rodoljubov, ki bi se mogli in morali zavzeti, da se te volitve izvrše na korist večine prebivalstva. Ako bi bilo reda, zakona, dela in dobre volje, morala bi biti izvoljena v vseh teh občinah naša narodna občinska zastopstva, ker je v vseh teh občinah naše ljudstvo številno močneje. Priporočamo torej prijateljem in rodoljubom po vseh teh občinah, naj si ogledajo oziroma prepišejo volilne liste; in kjer vidijo, da so pogrešene, naj jih skušajo popraviti potom reklamacije. Volilne li»te za občinski zastop so važne tudi zato, ker so temelj za deželne in državne volitve. Ako se v imenovanih občinah volilne liste urede po pravici in zakonu, zmagati mora povsod naša narodna stranka. Na delo torej, prijatelji in rodoljubi 1 Ako potrebuje kdo pojasnila in nasveta, obrne naj se le do uredništva „Naše Sloge" 1 Izjava. Z ozirom na naš stavek v uvodu k članku „Narodni ponos", posnetem iz „Soče" : „Za danes smo hoteli le izreči svojo zahvalo goriški „Soči*, da je ubrala zopet enkrat struno, zares — narodno ! !* izjavljamo lojalno, da je stilizacija zgrešena, kajti s tistim „zopet" nismo hoteli reči, da „Soča" ni pisala „narodno" do sedaj, ampak da je v dobi nesrečne medsebojne borbe iz slovenskega časopisja na sploh izginil oni narodno ideja'ni vzlet, ki je vspodbujal nekdaj narod slovenski na krepko narodno borbo in koji jedini more vnemati in ogrevati srca v borbi, kojo moramo biti z nasprotniki toli — nejednakim orožjem. Tako je menda poravnana krivda, ki smo jo storili nenanienoma. „Tržaško podporno in bralno društvo" vabi vse svoje društvenike na redni občui zbor, ki bode v nedeljo dne 22. sušca 1896. ob 4. in pol uri popoludne v društvenih prostorih (ulica Stadion št. 19) Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Pre-čitanje društvene kronike o minolem letu. 3. Pre-čitanje računov za leto 1895.; predložitev hranilnih knjižic in vrednostnih papirjev itd. 4. Prečitanje izjave pregledovalnega odbora. 5. Posamezni predlogi svetovalstva, članov in interpelacije. 6. Volitev predsednika, 2 podpredsednikov, 2 tajnikov. 2 knj govodij, blagajnika, ekonoma, 12 odbornikov, 6 odbornic, 6 namestnikov, 3 namestnic, 3 pre-gledovalcev računov in 5 članov mirovne sodnije. Porotne razprave v Trstu. Razven S« objavljenih razprav, ki pridejo na vrsto o prihodnjem zasedanju tržaške porote, določene so nadalje še tri razprave in sicer: 24. t. n. razprava Alojzij Jacuzzi, 461eten težak iz Vidma na Laškem, obtožen ropa ; (Jacuzzi je dnč 17. februvarja t. 1. o belem dnevu napadel s kladivom gostilničarko Antonijo Visintini v nje gostilni na obrežju Gru-mola, hotč oropati jo); dnč 26. razprava Ivan Cergol zaradi teškega telesnega poškodovanja; (181etni kmečki fant Cergol je po noči na 8. junija m. 1. v neki gostilni na Roeolu z nožem hudo na licu ranil 23letnega zidarja Ivana Žulja.) — dnč 27. t. m. razprava *.aradi žaljenja na rasti potom tiska. Obtožen je prof. M a t k o M a n d i č, urednik „Naše Sloge*. Poslednji ima torej vtem zasedanju kar dve pravdi hkratu. Strah je vrag! Pod tem zaglavjem piše „Naša Sloga*: V tukajšnjih listih čitamo, kako beže iz Italije mladi vojaki, koji bi morali v Afriko, da bi se borili tam pod italijansko zastavo, ne za prospeh in ljudski napredek — kakor ponosno trobijo italijanske novine v Primorju —, ampak, da bi vzeli svobodo in neodvisnost tamošnjemu prebivalstvu. — Po zadnjem porazu italijanske vojske pri Amba Garimi pa je pretresel strah one italijanske vojake, ki so, ali bodo pozvani pod orožje, da kar beže preko italijanskih mej v sosednje drŽave, največ pa v Avstro-Ogersko. Srečna Avstro-Ogerska, ki mora vsprejemati pod svoje okrilje one junake, ki zapuščajo svojo domovino, mesto da bi jej služili ; ki odjemljejo naširn državljanom mnogokoji zaslužek, in ki se bodo za koje leto vedli med nami, kakor jež, ko je iztiral lisico iz luknje, proglasivši sami sebe gospodarji, nas pa — ščiavi 1 Še neka) o Italijanskih vojaških begunih. Sinočna „Triester Ztg.w objavila je to-le nekam čudno vest: „Pressi" brzojavljajo: V Korminu, Gorici iu v vaseh, nahajajočih se ob italijanski meji, biva mnogoštevilnih italijanskih vojaških begunov. Skoro vsi so iz letnika 1872., ter so ubežali, znajoči, da bodo v kratkem pozvani pod orožje. Število istih cenijo na več stotin". Vse to je bržkone gola resnica. Čudimo se pa, da je tetka „Triesterica" doznala še • le po stari Dunajski tetki „Presse" o italijanskih vojaških begunih. Čudimo se tudi, zakaj ta vest tako t e n-d e c i j o z n o molči o italijanskih vojaških begunih v Trstu? Saj jih vidi tu v Trstu te junake, kdorkoli hoče in čuje jih tudi, ako ni gluh 1 Razumemo pa, da so izvestni krogi v Trstu zelč zadovoljni s to nepričakovano, njim dobrodošlo poplavo Primorske s pristnimi italijan-skimi naselniki 1 Sodnijsko. Včeraj bila je pred tukajšnjim sodiščem razprava proti 36letni Kristini D., iz 0-gleja, soprogi cannarskega oticijala, obtoženi javnega nasilstva potom nevarnega pretenja. Kristina D. je poročena že 13 let ter ima troje otrok; najstarejše dete ima 11 let. Ubogi D. nakopal si j* s to žensko pravi pekel, večni prepir iu nemir. Kristiua D. je popolnoma zanemarjala svoje dolžnosti kakor mati in soproga, a skrbela je tembolj za svojo zabavo, za zadoščenje svojim strastim. Zakonska zvestoba bila je tej sprijeni ženski deveta briga iu vsi poskusi prepotrpežljivega D., da jo spravi ua pravo pot, ostali so brezvspešni. Nedavno je ta ženska zopet provzročila prepir iu o tej priliki zagrozila se je s smrtjo svojemu soprogu in svoji dekli Idi Delpin. Soprog je zaradi te grožuje ovadil strašuo svojo ženo in vsied te o-vadbe so jo zaprli. Pri včertgšuji razpravi je obtoženka tajila uajodločneje. Nje tajitev so ovrgli nje soprog, dekla Ida Delpin ter priča Adela Briinte. Poslednji dve poslužili sti sodišču s podrobnostmi o nerednem življenju Kristine D. iu o dejstvu, da trpiuči svoje lastne otroke. Sodišče pa je obtožeuko rešilo obtožbe, sodi, da nje grozuja ni bila izrečena resnobno. Proti tej razsodbi t a kratko kot Richteijev liniment s „sita" ter naj mu previdnostno vsprejmojo le take steklenice kot pristne, ki imajo znano varstveno z nam ko „sidro". Richterjeva lekarna „ Pri zlatem levuu v Pragi. Riohtarjav LINIMENT S SIDROM je dobro domače sredstvo. Dobiva se po vseh lekarnah. Krasne uzoree zasebnim odjemalcem zastonj in franko Bogato oskrbljene knjige z uzor «, kakorinih ni Se bilo «* kroja fe nefran kovano. Sukno za oprave. JVn**i In DosMng aa prei. duhovščino, sukno po pređniiu za U*r*Je, sukno za ar de in trn iffraln* mite, pretlačila mm v m#ifc? 11 »• />»«*«, «**»•, ki ae more j>r»H, ogrnjate *m pojfi—mnje od 4—14gld. itd. Zarts vredno. pošteno, trajno, tisto volneno sukno a ae eene krpe, ki so komaj vredut krojaikega dela, priporoča Ivan 8tlkarovaky BrnO (S™?iife»TrtriJ«ke industrije s suknom) «»»«*<«* P» I miHJ.nm giUUnmeJ—. Via Nisva aa vogali via S. Laziare Nove naročbe najmo- dernejšega blaga ■pomladno ee nam uie aa eesono ae Rrispele in , latml, velneai tkanine za ■eape in gospedo. Veliki izbor ovratnikov in ovratnic vsakovrstne barve in ve-likosti. Zaloga vsakovrstnih potreb za šivilje, krojače in kitničarke. Uzorci na zahtevo franko. Blago ae razšilja poštnine prosto. Za mnogobrojni obisk tako meščanom, okoličanom in zu-najnim naročnikom se priporočata udana Alte & Zadnik. IBMAp ^lonmna 'fti-ij fifip o -o « 5 - o Sli ► sl'l^^rfi il«U*4«P fTMOap ^•aiSc-oa^sa« a Podpisana izrekam iskreno zahvalo vsemu častitemu občinstvu, ki je izkazalo zadnjo čast mojemu nepozabnemu soprogu Martinu B at tis ti g-u s tem, da ga je v toli ogromnem številu spremilo k večnemu počitku. Najtopleje se zahvaljujem posebno prečastiti duhovščini gg. uradnikom, gg. učlteljstvu, g pevovodju, pevcem, preča-stitim damam, vsem prijateljem in znancem ter darovalcem prekrasnih vencev. Sežana, dne 12. marca 1896. Udova Marija. JAKOB ŠTRUKELJ - TRST via Caeeraa itev. 16 nh«i! plazza detla Caeenea. (nasprati veliki rojmhti«), prodaja po neverojetnih nizkih cenah vsakovrstna angleška KOLESA (bioykle) Zastopstvo koles ,B«l«lgha ia tovarne „Raleigh Gvelo G* L.td. Nottingham Angleško" in koles ,Adilev" iz tovarn« H. Klejer Frankfurt. Kolesa .Raleigh" in Adler so svetovno tnana, poslednja rabijo se v nemški vojaki. Kolnsa pošilja se na deielo in na vse kraje bron vseh stroškov. Sprejema se poprava vsakovrstnih novih in starih koles in iivalnih strojev. T sslogi nahajajo ae vsakovrstna orodja in pripravka kolesa. = rajo zanj a« oenlkl! NOVO RASTLINJE ZA KBM01 Lsthyrus ellveelris Wagnerl (Wagnerjev ploSnjati gezdai grah). Zelo oplemenjen, prost vseh škodljivih grenkih ■aovij 1 Vspeva tudi na eajpaatejilb vratih tal, eelo na pesku, grušči, Itd. itd. Najvnćat radllna vrednost je a5~80V, proteina (detelja ima le 13'57.) Vstrajea — upira se vsaki suši. flV Brošura zastonj Polygonuei saehalinenie (Sachalinov koren). Vspeva povsodl vatrajno, tudi na vlažnih, llovlh, In »oivlraih tleh. Visoka realina vrednost. Ima v sebi 18.977, proteina. „Internationale SaaUiette*t LandwirthachsftUche OeseU-■ctaaft mit beschrknkter Haftung. Kircheim a. Teek, Wttrttemberg. Glavni zastopnik za Trst, Primorje. Istro in Dalmacijo Jakob pok. C« Prister. Trst. Vse stroje za poljedelstvo in vinogradstvo m- CENE Z NOVA ZNIŽANE -^SC Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestava. Ta sestava Btiskalnic ima nnjvočo pritiBkujočo moč izmed vsehdrugih, kakoršnih - koli stiskalnic. Stiskalnice ze masline, hidravliške stiskalnice, brizgni j ke proti peronosperi, Vermorelove sestave. Te moje brizgaljko so znune kakor najboljše ter najct'ucjse ; avtomatične brizgaljke, tlačilnice s pripravo /.a tlačiti jngode, stiskalnice za seno, triero itd. v najboljšem proizvodu. Ig. Heller, Dunaj II/2, Praterstrasse 49. Cenike in spričevala zastonj ! Iščem zastopnikov ! Čuvati se je ponarejanj ! Ceno češko posteljno perje!! 5 kg. novega, dobrega, skublje-nega, brez prahu f. 4.80, 5 boljšega f. 6 ; 5 klg. sn ežnobelega, niehkega kakor gaginje perje, skubljenega f. 9, 12, 15; 5 kg. polgaginje f. 6, 7 20, 9; 5 snežnobelega. mehkega kakor gaginje peije, neoskubljenega, f. 12, Gaginje perje (puh) f. 1.80, 2.40, 3, 3.30 po l/t PreSite odeje, jako dobre, komad od f. 2.30 naprej. Ilazpošiljatev franko po povzetju. Kar ne bi bilo po volji, zamenja ali vzame nazaj. Pri naroibah prosim natanjčnegR naslovo. BENEDIKT SACHSEL, Klattau 409, Češka. Lastnik. i»