LAS list slovenskih delavcev y Ameriki. The largest Stomnan Daily in V __ Issued every day cuept Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelaea 3—1242 No. 228. — Stev. 228. Entered as Second Class Matter September 21, 3.903, at the Port Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 29, 1936—TOREK, 29. SEPTEMBRA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV- ZMAGOSLAVNI VHOD FAS1ST0V V MESTO TOLEDO Na Bilbao so padale tisoč funtov težke bombe ŽENSKE SO PODIVJALE IN SO UGANJALE GROZOVITOSTI, KI BI JIH JIM NIHČE NE PRISODIL Mesto je bilo osvojeno po vročem boju. — Vladne čete so imele 300 mrtvih. — General Franco je vkorakal v mesto. — Ama^jnke pobile 210 fašistov. — Governer je vstavil klanje. TAVALERA de la Reina, Španska, 28. sep. — Tuji legijonar ji in Marokanci so v nedeljo vkorakali v Toledo in osvobodili kadete, ki so 71 dni branili trdnjavo Alcazar. Uporniki so zgodaj zjutraj naskočili Toledo in ga po vročih bojih zavzeli. Levo krilo armade generala Franca je odrezalo pot med Toledo in Madridom pri Olias del Rey in vladne čete se morejo iz Toleda u-mikati proti Madridu samo po slabi cesti skozi Ara-njuez. CORUNA, Španska, 28. septembra. — Vladni vojaki, ki so branili Toledo, so imeli 300 mrtvih. Zmagovalci so v mestu zaplenili veliko množino o-rožja in municije. Uporniki so vdrli v mesto ob 3. popoldne, ob 9. zvečer pa so naskočili mestno hišo in i o zasedli z bajoneti. Nad padcem Toleda vlada v uporniških mestih Burgos, Sevilla in Valladoid veliko veselje. General Franco je zmagoslavno jahal po ulicah Toleda ter je imel z balkona hotela, v katerem se je pozneje nastanil, govor na zmagovite vojake. Civilno prebivalstvo je v soboto ves dan bežalo iz mesta. Cesta proti Madrida je bila polna beguncev. Ko je že bila fašistična armado dve milji od Toleda, so vladni vojaki na vzhodni strani pod vrtovi Al-razarja razstrelili 1 1,000 funtov dinamita. Na tone kamenja in prsti se je dvignilo 200 čevljev visoko v zrak. ST. JEAN de LUZ, Francija, 28. septembra. — Razjarjene Amazonke, ki služijo v vladni armadi, so si s silo priborile pot na ladjo, v katerih so bili zaprti fašisti in-monarhisti in so poklale 210 ujetnikov. Zenke so s puškami, noži in revolverji prišle na ladjo ter takoj pričele pobijati ujetnike. Bati se je bilo, da se bo ponovil irunski pokolj, kajti ženske so sklenile pobiti vseh 3900 ujetnikov, med katerimi je mnogo odličnih bivših monarhistov, ko so fašistični letalci zopet pričeli bombardirati Bilbao. Ženske je vodila neka debela žena v delavskih hlačah. Hotele so tudi pobiti 60 žensk, ki so bile med ujetniki. , Governer pa je temu divjanju žensk napravil konec s tem, da je v pristanišče poslal civilno gardo, ki je ženske razgnala. Ženske so svoje žrtve mučile, predno so jih u-strelile ali zaklale, nato pa njihova trupla vrgle v morje. Duhovnike so najprej slekle, jim pljuvale v obraz, jim na hrbtu z nožem vrezale komunistični znak kladivo in srp in jih nato ubile. Ženske so večinoma nosile komunistične znake in vsaka je bila oblečena v delavske hlače. Med pomorjenimi ujetniki so bili največ pleme-nitaši in nekdanji visoki državni uradniki. Fašistični letalci so bombardirali Bilbao z največjimi bombami, ki so jih do sedaj porabljali v državljanski vojni. 520 kg težka bomba je padla na vojašnico civilne garde in ubitih je bilo vseh 1 50 gardistov. Letalci so tudi bombardirali 7 vladnih ladij R00SEVELT0V NAČRT ZA KAMPANJO Demokratska konvencija v Syracuse pomeni pričetek demokrats k e ofenzive. — Roosevelt bo imel šest velikih govorov. 1IYDE PARK, N. Y., 28. eepteeibra. — Predsednik F. D. Roosevelt je bil v nedeljo dopoldne s svojo materjo Mrs. Saro Roosevelt pri cerkvenem opravilu v e pisk o pulili cerkvi St. James, njegova soproga pa še ni popolnoma okrevala po influenci in je o-stala doma. Ko se je vrnil na svoj dom, je takoj pričel pisati govor, katerega bo imel v torek na demokratski državni konvenciji v Syracuse. Pripravljal pa je tudi več drugih govorov, ki jih bo imel te teden na svojem kampanjskem potovanju. Rooseveltov govor v Syracuse bo pričetek demokratske volilne kampanje. V četrtek bo predsednik govoril v Pittsburgliu. V njegovem načrtu za ta teden pa so tudi štirje govori, ki najbržo ne bodo politični. Pred svojim govorom na demokratski konvenciji v Syracuse bo predsednik govoril pri pokladanju vogelnega kamna za zdravniško visoko šolo. V četrtek, predno bo odšel v Pittsburgh, bo prisostvoval v Elkins, W. Va., veliki gozdarski proslavi, kjer bo kronana "gozdarska kraljica". V petek bo častni gost pri posvetitvi novega ** Medical Center" v Jersey Otiy, N. J. ter si bo obenem ogledoval izkopavanja predora pod East River v New Yorku. Pri vseh teh prireditvah bo predsednik Roosevelt govoril. Prihodnji mesec bo imel predsednik šest velikih govorov. Kot govornik se je že obvezal, ko je bil v Omahi in Denverju. V sredo pa bo imel predsednik Roosevelt posvetovanje s svojimi političnimi svetovalci, katerim bo razložil svoj kampanjski načrt za konec oktobra. VOLITVE V JUGOSLAVIJI Sto jadinovič zmag al v Srbiji, dr. Maček n a Hrvatskem, dr. Korošec v Sloveniji. — Sto-jadinovič se bo pogajal z dr. Mačkom. BEOGRAD, Jugoslavija, 28. septembra. — Volitve, ki so se vršile v nedeljo po celi Jugoslaviji, so pokazale le malo napredka glede zed i njen j a dežele. V Banatu in v Srbiji je dr. Stojadinovič dobil 80 odstotkov glasov. Voditelj hrvatskih kmetov dr. Vladimir Maček je zmagal z večino skoi^ 100 od-sfcoitkov. V Sloveniji je klerikalni voditelj dr. Anton Korošec dobil veliko večino, toda natančni izid volitev še ni znan. Volitve na Hrvatskem so pokazale, da je ves hrvatski narod še vedno v opoziciji proti beogradski vladi. Glede izida volitev v Srbiji je rekel voditelj srbskih demokratov Ljuba Davidovič, da je vlada zmagala s pomočjo iste korupcije kot prej dva diktatorja general Pera Živkovič in Boško Jev-tič, ki pa sta oba po zmagi kmalu bila politično poražena. Davidovič se pritožuje, da so tri stare velike srbske stranke, ki so bile še pred diktaturo kralja Aleksandra, še vedno prepovedane. Davidovič pravi, da vladna stranka ni naravna politična sila, .temveč je bila u-metno napravljena od zgoraj. Ministrski predsednik Stojadinovič se bo po služil sedanje svoje «mage ter bo kot izvoljen zastopnik Srbov skušal poravnati dolgoletni spor s Hrvati s pogajanji z dr. Mačkom. POŽARI V 0REG0NU ŠPANSKI KONZUL ODSTOPIL BUENOS AIRES, Argentina, — Vsled položaja španske državljanska vojne je konzul Julio Lopez Lago odstopil. REŠILI SO GA IN NATO OROPALI NEWAJEtK, N. J., 28. sep. — Gus Lindquist je dober voznik, plavati pa ne zna. Včeraj popoldne je padel z voza v Passaic reko in ni dosti manjkalo, da. ni utonil. Približali so se mu trije neznanci v čolnu in ga rešili. Lindquist se jim j e zahvaljeval, toda neznanci niso bili samo s tem zadovoljni. Hoteli so imeti denar. Ker ga jim ni hotel prostovljno dati, so mu s silo vzeli iz žepa sedemnajst dolarjev. Nato so ga vrgli na breg. Lindquist je rekel, da je vesel in zadovoljen, ker ga niso vrgli v vodo. Velik požar uničuje gozde in manjše kraje. — Število mrtvih ni znano. — Mnogo ljudi je bilo poškodovanih. MARSHFIELD, Ore., 28 septembra. — Na veliko razdaljo požar uničuje gozdove, katere je osušila velika suša. Do sedaj je pognano, da je pri požaru izgubilo življenje 7 oseb. Mnogo ljudi pogrešajo in se je bati najhujšega. Naselbina Bandon ob obrežju je bila uničena in prebivalci so zbežali čez reko v bližnji Coquille. Toda čez eno uro je briga d ni general Thomas E. Rilca sporočil governerju Charlesu Martinu, da gori tudi Coquille. Koliko ljudi je bilo ožganih ali drugače poškodovanih, ni mogoče dognati. V Bantonu so izpod razvalin pogorele hiše izvlekli popolnoma sežgano truplo neke žene in nekega starčka. Požar je tudi uničil majhno naselbino Proper nasproti Coquille. Iz Bantona se je požar obrnil proti North Bend in mestni župan se je obrnil za pomoč na go verne rja. Kraji okoli North Benda so v nevarnosti. Coquille ima 3000 prebivalcev. Medtem pa je nastal gozdni požar v Green Timber, dve milji od Marshfielda. Mogočen, črn oblak dima se vali s suhega proti morju. Izgleda, kot da je skoro ob istem času nastalo več požarov, ki se širijo na vse strani. Mnogo krajev v Oregonu in v severni Californiji je v nevarnosti pred požarjem. ČEHOSLOVAŠKI GENERAL V PARIZU WASHINGTON, D. C., 28. sep. — Špansko poslaništvo je izjavilo, da je španska vlada le začasno zaplenila tujo lastnino. Kakor hitro bo državljanska vojna končana, bo lastnina vrnjena tujezem-cem. LIZBONA, Portugalska, 27. septembra. — Fašisti pravijo, da bo 12. oktobra po vsej Španiji velik praznik. Praznovali bodo "Zavzetje Madrida1*. Trdno so prepričani, da bo onega dne španska pre-stolica v njihovih rokah. PARIZ, Francija, 26. sep. — Danes je dospel sem general Kejči, načelnik čehoslovaškega generalnega štaba. Tukaj bo razpravljal s francoskim vojaškimi voditelji glede ožjega vojaškega sodelovanja med obema deželama. TEŽAVE ANGL PISMONOŠ LONDON, Anglija, 27. sep. — Ker ogrizejo v Angliji psi vsako-leto nad pottisoč pismo-noš, je zveza pismonoš poslala lastnikom psov naslednji ultimatum : Za časa oddajanja pošte naj bodo psi priklenjeni. Ce nočete psov prikleniti, si nabavite v poštnem uradu pisemske nabiralnike. Če nočete niti tega niti onega, vam ne bomo več dostavljali pisem. NAROČITE SE* NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNIK ^ 'T>R DRŽAVAH SPREMEMBE V JAPONSKA S0VJET. UNIJI Nikolaj Ježov postal notranji komisar.—Rikov je bil odstavljen kot prometni komisar. — OGPU bo zmernejša. MOSKVA, Rusija, 28. sep. — V sovjetski vladi so bile nepričakovano izvršene zelo važne izpremembe. Aleksej Rvkov, ki je bil ne-daj predsednik sovjetskih komisarjev in Stalinov nasprotnik, je bil odstavljen kot prometni komisar. Njegovo ime je bilo imenovano v Zinovijev -Kamenevem procesu, pa je bil pozneje oproščen vsake obdol-žbe. Na njegovo mesto je bil imenovan dosedanji notranji komisar in bivši načelnik tajne policije OGPU Henrik G. Ja, goda. Leta 1934 je OGPU bila podrejena notranjemu komisar jat u. Novi komisar notranjih zadev in obenem načelnik politične policije je postal Nikolaj Ivanovič Ježov, ki je bil le malo znan javnosti, dasi je v komunistični stranki užival velik ugled. Sedanja prememba pomeni za Jagodo nekako ponižanje, ker kot notranji komisar in načelnik OGPU ni mogel izslediti zarotnikov proti Stalinu in Vorošilovu. Poleg tega pa je bil Jagoda kot načelnik tajne policije pogosto prestrog in celo vodstvo komunistične stranke priznava, da je bil marsikdo krivično izključen iz komunistične stranke. Jagoda je dovršil svoje delo, komunistična stranka je izči-ščena, pro t i-revolucij a je zatrta in na čelo tajne policije pride zmernejši mož Ježov. 60 MAČK MU JE BILO PREVEČ TRENTON, N. J., 28. sep.— Vojni veteran Fred Bellois je vložil tožbo za ločitev zakona. S svojo ženo se je poročil pred devetimi leti. Spočetka sta živela v miru in zadovoljstvu, kmalu je pa začela žena posvečati več pozornosti mačkam kot pa svojemu možu. Vsega skupaj je imela šestdeset mačk, katere je vsak večer prej nasitila, predno je njemu skuhala večerjo. Zadnje mesece je zapravila žena za mačke ves denar, ki ga ji je dal za davke, plin, elektriko itd. POŠILJA ČETE NA KITAJSKO V Šanghaj je prišlo 8 ru-silcev. — Vojaštvo v Hongkew okrožju pa je bilo zmanjšano. ŠANGHAJ, Kitajska, 28. septembra. — V Šanghaj je priplulo 8 japonskih bojnih ladij z ojačenji za japonsko posadko v mestu. Na krovu ru>il-eev je poleg posadke 200 mornariških vojakov. Japonske -konzularne oblasti izražajo veliko nezadovoljnost, nad kitajskimi in inozemski ni i oblastmi, k^r niso zadostno varovale japonskih podanikov. Japonske oblasti obenem naznanjajo, da so pripravljeni izdati najstrožje varnostne odredbe za svojo podanike. Umor enega japonskega mornarja prejšnji teden je do-vedel do še večje napetosti med kitajskimi in japonskimi oblastmi v Sanghaju. Japonci patrulirajo kitajski del Čapeja in velik del mednarodnih koncesij v Hongkewu. V nedeljo pa so Japonci del svojega vojaštva odpoklical i in policija je v kraju mednarodnih koncesij zopet prevzela oblast. Kot zagotavljajo japonska poročila, se nameravajo Japonci v Hankowu preseliti v Šanghaj, ker se boje nadaljnih nevarnih dogodkov v notranjosti Kitajske. Vsled teh poročil so japonske oblasti mnenja, da Japonci v Hankowu, ki žive izven japonskih krajevnih koncesij, ni-so dovolj vami, Če pride kaka nevarnost. Poleg osmih japonskih rušil-cev se je pri WoosAigu zasidrala matična ladja za aeroplane. Sedaj se je napetost v Šang-haju nekoliko polegla i,n japonske šole, ki so bile -v sredo zara-?di streljanja zaprte, so sedaj j zopet odprte. TRINAJST MRTVIH PRI LE-TALSKI NESREČI BENGASI, Libija, 28. sep. — Ko se je hotelo dvigniti neko letalo s tukajšnjega letališča, je z vso silo treščilo ob veliko ladjo v pristanišču. Pri tem je bilo usinrčenih trinajst oseb. JAPONCI V SANGHAJU ŠANGHAJ, Kitajska, 27« septembra. — Japonski mornarji, ki potrulirajo kraje, kjers je največ Japoncev, poročajo, da se kitajske čete zibirajo Izven mesta. In medtem ko Japonci pošiljajo mornarjem o-jačenja, kitajske Oblasti zani-kujejo, da bi bila kitajska armada mobilizirana. Napetost je tako velika, da vsak čas more priti do kakega spopada. General Čjang Kaj - šek je pripravljen, da se naglo vrne z aeroplanom, da odvrne spopad z Japonci. Neko poročilo na Associated Press pravi, da je na potu v Šanghaj 8 japonskih rušilcev z mornarji. Advertise ir /'Glas Naroda" \ 9LZS VA nvvz*'***— New York, Tuesday, September 29, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3Ž. MGla« Naroda" * v " (a Corporation) ? t Owed i md Pubilahed bj | - 9uwbnic publishing company Frank Sal mer, ^President m the corporation and «f at ibon CMr, n. x. "GLAS NABODA" (Vafce at tte People) Day Except Sundaji and HoUdaja Sa celo lato relja Ameriko la b pol leta Ea fletrt leta 9&-00 $3.00 Za New York Za pol leta.............. Za Inozemstvo sa celo leto Za pol leta.............. ... »tj00 ... $3.00 ... $7.00 ... (3.60 TFT" Spbacrlptloa leorijr 96.00 Dopisi brem podpisa ta osebnosti se ne priobCujejo. Denar naj se blagovoli poflUJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tudi prejfaje tdraUSOe nazn»ol, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Glas Naroda" Ishaja vsaki dan lzvaemn nedelj in praznikov "GLAS NARODA". 21« W. 18th Street, New ¥< Telephone: CHelsea 3—1242 N. X. NAS VSAKDANJI KRUH (Konec septembra se bliža, v-sled česar si že lahko ustvarimo sliko o letošnjem žitnem pridelku. hz letnega poročila mednarodnega gospodarskega inštituta v Rimu je razvidno, da z letošnjim pridelkom ne bo mogoče zadostiti vsem potrebam ter da se «bo treba poslužiti zalog, ki so ostale od prejšnjih let. K sreči je narava poskrbela, da je iz prejšnjih več al; manj rodovitnih let ostalo dovolj žita. Dobe, ko je prebivalstvo lakote umiralo, ker se letina ni obnesla, so za nami. Če je napriiuer >uša v Kanadi ali v Združenih državah, je bilo dovolj moče v Argentini, Avstraliji ali na Balkanu. Le redkokdaj ali se pa sploh nikdar ne primeri, da bi bila letina istočasna po vseli deželah slaba. Nemčija je sklenila z Jugoslavijo par zelo važnih pogodb, vsled česar ji bo mcgoče dobiti od nje po zmerni ceni potrebno žito. Šti ri podonavske dežele ter Poljska in Litavska so v pravem pomenu žitnice Evrope. Pridelek je bil letos znatno boljši in obilnejši od lanskega ter se je skoro približal rekordni letini' pred petimi leti. Ker se Združene države niso lani in predlanskim dovolj založile, bodo letos prisiljene mvažati ži*to iz Kanada in mogoče tudi iz Argentine, ako jim bo nudila ugodnejše pogoje. Ker je ostalo še nekaj zaloge od lanskega leta, se bo šele v drugem četrtletju 1937 pojavila potreba večjega uvoza. Značilno je, da so letos ameriške države v severni zoni trpele vsled vremenskih nezgod, dočim je bil pridelek v južni zoni, predvsem v Argentini, iaboren. Iz Slovenije* IZ ZASEDENEGA OZEMLJA Beograjska časnikarska agentura "Agis" nam poroča: V Vodicah, mali istrski vasi, so kmetje dolgo časa brezuspešno prosili občinsko upravo, naj jim popravi cerkev. V občinskem odiboru so sami Italijani, občani so pa Hrvatje. Ker so vse njihove prošnje zadele na gluha ušesa, so se sami lotili popravil. Občinska oflb&ast jim je takoj sporočila, da se morajo poporavila izvršiti po njenih načrtih. Naročeno jim je bilo, naj notranjščino cerkve prebarvajo z italijanskimi narodnimi barvami. Proti temu so protestirali. Oblast je pa izdala pismeno povelje: — Ne samo notranjščina, pač pa tudi zunanje stene morajo biti prebarvale z zeleno -belo-rdečo barvo. PEKARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Za $ 2jK_ • s bm _ f M| _ SLL7* - Dfn. 649 &3M _ Din. lilt V ITALIJO Za $ •-•§_Ur 1M S 17.41 -- $ 4Mjm_ hSSzzz <245 aa _ .............. lir m Ur 5* Urm* Lic tm Ur WBB-BB- GENM- HMD A* H19UO MENJAJO BO lfA.YB&BBB OMMM POPVHIMNE *E#XMBUBl GOBI ALI DOU SVOJO LJUBICO UMORIL Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal zaradi umora 23-let-ni posestnikov sin Alojz Debelak s Križan vrha pri Sv. Petru pod Sv. goro mi. Obtoženi Alojz Debelak je imel s posestnikovo hčerko Kristino Polakovo s Križanvrha že iz 'šolske dobe ljubavno razmerje, ki ;je postalo pred dvema letoma, ko je imela Polako-va komaj 15 let, intimno. Od takrat se je Debelak navezal na dekle v taki meri, da ni na-šed nikjer obstanka. Ko je pozneje prosil dekletovega očeta Franca in mater Ano, da bi mu dala Kristino za ženo, sta ga starša zavrnila. Oče in mati sta hčerki prepovedala, da bi se ukvarjala z Debelakom, ker je sin malega posestnika in še brez imovine in tudi sicer kot človek neprimernega značaja. Debelak je bil letos zaradi suma itatvine v preiskovalnem zaporu pri celjskem okrožnem sodišču, a je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Po-lak in njegova žena sta odslej še posebno svarila svojo hčerko pred Debelakom, ki je prišel earadi zapora na slab glas, in sta ji prepovedala, da bi se u-kvarjala z "arestatnom." Debelak se je kmalu prepričal, da se je Kristina njemu odtujila. Letos 29. junija je prvikrat o-pazil, da se Kristina razume s posestnikovi-m sinem Antonom Stusejem. Dne 22. julija zvečer ju je zalotil v gozdu. Od tega trenutka dalje je začel razmišljati, kako bi ise nad dekletom maščeval. V navalu ljubosumnosti se mu je porodila misel, ,da bi nezvesto Kristino usmrtil. To svojo nakano je sporočil tudi Kristini. Rekel je, naj mu vrne njegov denar in njegove stvari, sicer jo bo usmrtil. V torek 28. julija je bila Kristina v očetovem vinogradu ter je mlela z očetom pri kleti sadje in stiskala »mošt. Tedaj je prišel mimo Debelak, se po-zdra z njenim očetom in takoj odšel. Čez kakih 5 minut se je vrnil h kleti in začel Kristino ubadati, da je ni nič prida. Delde mu je odvrnilo, da ni nič prida njega, ker se je Vlačil po zaporih. Debelak je nato po-grel jsvojo zahtevo po vrnitvi denarja in stvari, nakar mu je precej ogorčena odvrnila, da mu ničesar ne dolguje in da naj jo gre tožit, če misli, da mu kaj dolguje. Debelak je odgovoril, da je ne bo tožil, da pa se ne bo nič "ipravega" zgodilo, če mu denarja ne vrne. Naito je jeeen odšel. Stopil je domov po enocevno lovsko puško in se vrnil k poti, po kateri bi morala priti Kristina. Ko sta oče in hči končala delo v kleti, sta še nakosila nekaj trave. Nato je odšla Kristina v klet, si natočila steklenico sadjevca in se odpravila po pešpoti .proti domu. Na poti jo je čakal Debelak s puško v roki ter pozval Kristino, naj mu vrne denar in stvari, ker jo bo sicer usmrtil. Kristina pa se je samo nasmejala in je šla naiprej. Ko je bila od Debelaka oddaljena kakih 5 korakov, je naperil puško proti njej in sprožil. Strel je aadel Kristino v hrbet. Dekle se je takoj zgrudilo in v nekaj .minutah izdihnilo zaradi izkrvavitve. Alojz Debelak je bil obsojen zaradi umora, izvršenega po zrelem preudarku, na 15 let ječe, v trajno izgubo častnih pravic in plačilo stroškov kazenskega postopanja, in izvršitve kazni. Poleg tega mora pečati Francu Polaku 500 Din za pogrebne stroške. OSTANKI JAMSKEGA MEDVEDA Znana medvedja jama na Mokrici je postala zadnja čase privlačnost za mlade študente, ki bi jo radi raziskali. Zadnjič so kopali v jami in našli za cel nahrbtnik kosti jamskega medvoda iz ledene dobe. Zelo dobro ohranjeno okostje takega kosmatinca so našli tudi lani, ko so na Mokrici gra lil' jezdno stezo v lovišču. STREL V SRCE Na mariborskem trgu je prodajala 30-letna posestnica Marija Vezjakova iz Vukov-skega dola pri Sv. Marjeti v Slov. goricah. Ko je prodala okoli 150 kg sfliv, se je z izkupičkom vračala proti domu. Obiskala je spoloma razne gostilne, da je prišla domov šeJe okrog 18. ure. Iz dosedaj še neznanih vzrokov je poiskala možev samokres in si ga namerila na srce. Strel je odjeknil in ko so domačini prihiteli v sobo, je Vezjakova že izdihnila. Žalostna »smrt mlade posest-nice je zbudila pri vseh vašča-nih sočutje in vsi so prepričani, da se je Vezjakova ustrelila v duševni zmedenosti. VELIK POŽAR 14. sept. kmalu po polnoči je izbruhnil v trgovini z mešanim blagom Ferda Jagriča v Selnici ob Dravi ogenj, ki se je s silno naglico razširil. Vse blago, ki ije bilo v trgovini, je zgo- GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnik? ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stana |7. — V Italijo Usta ne pošiljamo. relo ali je sicer uničeno. Skoda se ceni na 100,000 Din. Kako je ogenj nastal, še ni do-gnano. TRAGIČNA SMRT S. LAVRENCIČA Iz Postojne je 15. sept. dopoldne prispela -tragična novica, da je umrl Stanko Lavreu-čič, ugledni posestnik in trgovec, znan daleč po Sloveniji, kakor vsa Lavrenčičeva družina, katere glavar Jos;p Lavren-čič preživlja kot 81 letnik jesen življenja v Ljubljani. Pokojnik je umrl v najlepši moški dobi. Dne 9. septembra je praznoval 50-letnico a takrit je že dva dni ležal za močnim prehladom in zaradi zastrupljanja črevesja, ki si ga je bil nakopal na nedavnem izletu. Zaman j«* bila vsa pomoč zdravnika, ki je bil poklican iz Trsta. Po hudem trpljenju ie Stanko zdaj dotrpel. Zapustil je vdovo Maro iz/ ugledne ljubljanske družine finančnega svetnika Lončarja in tri otroke, ki bodo pač bridko občutili izgubo vzornega očeta. STRAŠNA SMRT DVEH TEŽAKOV V vasi Mrzlo polje pri Du-garesi kopljejo težaki že dolgo časa pdsek z«a razne stavbe. Na d a j pa so se ribiči zdravi vrnili domov. Z veliko težavo so se zatekli v samoten zaliv, in ko so popravili svoji barki, so se vrnili. LA2NI POGORELCI Po držarvi potujejo ljudje, ki kažejo potrdila svojih občin, da so postali žrtve požarnih katastrof. Zlalsti iz Srema prihaja mnogo pogorelcev. Oni dan pa so v občini PeČineu pri Rum i napravili revizijo takih legitimacij pogorelcev, in izkazalo se je, da je na področju občine kakih 70 lažnih pogorelcev. Občina je vsa potrdila razveljavila ter naprosila sres-ko načelstvo, naj izvrši revizi'jo pogorelcev tudi v drugih občinah. Pri reviziji so ugotovili d i je neki la<žni pogorelec v 15 dneh v raznih krajih Bačke za^ služil preko 7,000 Din. Še vee uspeha je imel neki kmet ki je 3 leta hddil po raznih krajih z lažnim uverenjem požarne nesreče, ve ta čas dobro živel, a ko se je vrnil domov, je prikupil k svoji posesti, na kateri ni seveda nikdar gorelo, še 20 oralov zemlje. SMRTNA NESREČA POTAPLJAČA Iz Krapnja pri Šibeniku je pred dnevi več ribičev lovilo, ribič Franjo Curanič in ntjegovi bratje pa so imeli tudi naprave za spuščanje v morsko globino. Franjo se je spustil v globino kakih 30 m in njegova dva brata sa mu dovajala zrak. Kmalu sta občutila, da nekaj ni v redu in naglo sta vlekla brata na površje. Ko so ga privlekli je bil že v globoki nezavesti in kmalu je izdihnil. Ko so ga po-položili na mrtvaški oder v domači hiisi, se je zbralo toliko sosedov, da se je vdrl pod v sobi in da so vtsi popadali v klet. Neke noči so poklicali k bogatemu trgovcu zdravnika, da bi pomagal pri porodu mladi hčeri, ki je 'bila šele tri mesece poročena. Brez posebnih muk in težav je bil rojen zdrav in krepak o-tročič. — Ali se vam ni zdi, gospod doktor, — ga je vprašala mlada mati vsa srečna, — da je prišel otrok par mesecev pre -zgodaj na svetf — Seveda, seveda, — se je zarežal zdravnik, — toda to vas ne sme razburjati. Pri prvem otroku se to kaj rado zgodi. Za vsakega nadaljnega boste pa morali natančno devet mesecev čakati. Odjemalec je v trgovini energično odklonil že cel šop ovratnic. Med tem, ko se ogleduje za drugimi, opazi, da spravlja prodajalec odklonjene v posebno skalijo. — Kravate, ki jih več gospodov odkloni, moramo spraviti posebej, — pojasni prodajalec *na odjemalcev o vprašanje. — A kaj napravite ž njimi i — Prodamo jih ženam, ki kupujejo kravate za svoje može... | Preživite BOZIC I V STARI DOMOVINI Cunardova progra priredi tri izlete v staro domovino. Vsi trijp izleti se bodo vršili v času, da bo slehernemu, ki se jil) udeleži, mogoče preživeti boiičnf praznike med svojci. IZLETI SE VRŠE NA PARNIKIH: QUEEN MARY Id odpluje iz New Yorka: dne 2. decembra ter ML cLecembxa AQUIT ANI A dne 9. decembra Na prvem Izleta bo spremljal izletnike MILAN EKEROVIČ, dan newjorSkega urada Cunard Lipe; na drugem ALFRED MARKUS, ki je Istotako Clan newyorSkega urada; na tretjem pa HENRY WEBER, flan ČikaSkega urada Canard Line. Za vse podrobnosti glede cen, potnih listov, povratnih dovoljenj itd,, se obrnite na: . ■ i POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 21* WBSV l*i» 8*353* j NP1 ^ — Gospod doktor, strašno me boli v trebuhu, zdaj na levi, zdaj na desni, zdaj na sredi. — In kje vas je pa začelo najprej boleti T — V nedeljo na pikniku. * Pričevalec je prisegel, da je bil obtoženec pijan. — Iz česa sfele«pate, da je bil pijan? — je vprašal sodnik. — Ko sva ise vračala proti domu, je stopil k leter boxi, vrgel notri penny, nekaj časa čakal in gledal, nato pa rekel: — Le ga zlodja, že spet sem se za deset funtov zredil. s * Vsakdo je dovolj močan, da z lahkoto prenese nesrečo svojega bližnjega. Pri bogatem bankirju je služila nenavadno lepa in živahna služkinja. Sitni so bili, in fcrtio je morala dela/ti, pa je vztrajala in si prištedila lep kupček denarja. Nekega lepega dne je bankir umrl- Par tednov pozneje se je pa služkinja naveličala vdovine sitnosti. — Good bye, — ji je rekla in se poročila z mladim čvrstim majnerjem. Po šestih mesecih sta se srečali : bogata bankirjeva vdova in služkinja. Z viška jo je pogledala vdova rekoč: t — No, kaj je s ftetoojt — Poročila sem se. — S kom? — Z mojim fantom. — S tistim majnerjem f — Seveda. Saj je bil že šest let moj fant. — Hm, hm, — je vihala nos. — Tak majnerja si vzela* — Čemu pa ne, — ji- je za-solila mlada žena. — Živ maj-, ner je vedno stotavženkrafc boljši nego mrtev bankir. . . 0 zakonskem življenju se do~ ffsti sliši in čita. Nazori o tej kočljivi zadevi so j ako različni. Niti dva zakonska parat ni-;feta enaka. Ponpkod j« žena gospodar, ponekod mož komandant. V splošnem gre moškemu ne koliko več veljave nego zonaki. .So fga seveda tudi i^ieme. Ne-kateri moški so v domači, hiši kakor (podpredsednik. Niti toliko prilike nimajo, da bi se« Idi : -r Ja. Mr .i . i ' j "GLIB VAXOVV** ^ New York, Tuesday, September 29, 1 936 =. i. j i ■ — i .ii... THE LARGEST SLOVENE DAILY IN TJJ3& A. CZfcBULKA: ČASTNIKI ADMIRALA NELSONA Pol leta pred svojo slavo pri kemu alžirskemu roparju pri Trafalgarju je Nelson zaman liska-l francosko .špansko bro-dovje v Sredozemskem morju, pa čeprav je vsevprek križaril po morju — od Toulona do figijpta in z viharjem nazaj do Gibraltarja. Ko je plul mimo Gibraltarja, je zvedel, da kani-jo Francozi in Španci nagajati angleškim kolonijam v Vzhodni Indiji. Nelsonovo brodovje je kar efrčaio čez Atlantik. Čez tri tedne nato so se izza tiho sorpečega morja prikazali srnji vrhovi Martiniqnea. Moštvo neka karlbiške barke je povedalo, da je bilo sovražno brodovje skoraj mesec dni zasidrano »v Fort de Franceu in se je šele pred dvema dnevoma "odpravilo proti Evropi. Ko hrumeči -tornadi po vzhod« noitidijskem ga repa! Kakšna vode in živeža tudi Nelsonove ladje miso mogle pluti. Zvečer so sedeli v napol podrti beznici "Zakladna jama kapitana Morgana" častniki ladje *4Victory". Sedeli so za majhno, podolgovato mizo, kjer je stala leščert>a, ki so krog nje plesale vešče; prvi in drugi poročnik vodHne ladje; neki de-belj stotnik topni čar je v, ladijski zdravnik in brodnik. 44Naj me streki udari," je zavpit Johnson, prvi poročnik,! '"deset gvinej stavim, da bo egrabil Nelson tega preklema-nega Villeneufa za vrat, preden bo minilo štirikrat po štiri in dvajset ur!" Viflenauf pa je bil admrnal francosko-španskega brodovja. Vse je 'bilo tiho. Prvi ni odnehal. 4 4 Deset gvinej in še moj klobuk — s kaminom vred ,to se razume!" je vzkliknil, da bi pod k uril vnemo za stavo in je poveznil klobuk čez svoj kozarec. Johneonov klobuk! Že štiri leta ;je užival slavo britskega brodovja. Se bolj pa rabin, ki je -bi? na njem in ki se je sekaj v plapolanju loči lesketal in ki ga je. bil Johnson zaplenil ne- traparija ta vožnja čez Atlantski ocean! Menda je tinto pil, ta naS Nel!" Johairson je že hitel vzrojiti. Tedaj pa je z obrežja prišel Nelsonov kapitan. Kapitan Hardy je bil dobre volje. Že od daleč je zaklical: 4 4 Halo, fantje, dobre novice! Jutri ob devetih dvignemo sidro!" Z odločno kretnjo je namignil žiflavi, orjaški kapitcun zamorcu, ki je slonel pri vratih: 4 4 Vina — najboljšega — za vse!" Nato se je usedel. 4 4 No. Johtfson, stavim, da ste že svo-io prihodnjo (plačo zastavili, da bo 44Victory" čez teden dni stala bok ob boku z Ville-neufovo admiralko ..." j 44Čez štiri dni, kapitan?" 4 4 Johnson, vi iste še zmera.i tako lahkoverni! Čez teden dni Čez šest dni . . ." 44Čeiz štiri, kapitan — deset gvinej pa moj klobuk." Kapitan Hardy si je ukresai ogenj. 4 4 Kaj svoj klobuk daste — s kamnom vred? John son, to pa že ni več krščansko! Saj veste, igrra in stava privedeta človeka hudiču v žrelo! Toda, Važno za stari kraj ali Miti *<*» od d» stvareh. Vsled nafte dalf©-pojasnlla in ta9t vse (n liitrc. m «*- de iliiJui trenutka, ker _ dovoljenje. KB-ENTBY PEBMlrr, Vam, SLOVENK PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)* 216 West 18th Street New York N.Y. se je in odvrnil: 44Zakaj pa ne, Phillips?" "Ker ne bosta dobila stave ne vi, ne Johnson." 44Zakaj ne?" <4iKer smo zaman napravili to trapasto vožnjo iz Egipta v Vzhodno Indijo in spet nazaj v Portsmouth. Sramota! Rajši ne slišim nik,oli piti besede več o Angliji, kakor da bi še ko kak norec tra,pal za tem Villnemeu-fo|ml" 'Hardv je položil pipo predle na mizo. f., 4 4 Ali je to slab do v tip, poročnik, ali pa mislite zares, da rajši nočete nikoli ničesar več slišati o Angliji kot bi se še dalje vozili rž b rodov jem Horacija Nelsona ?'' 44Zares mislim tako, kapitan!" Kapitan je potolkel s pipo ob lilijo, vrgel denar nanjo, poki mal Johnsonu in odšel. V tišini, ki je nastala nato, je bilo kmalu slišati pljuskanje jerme-nja kapitanove barke, ki je od-plula proti 44Victory", ki so se njene luči lesketale po morju. Poročnik Phillips ni dosti spal to noč. Obraz kapitana Hardyja ni obetal ničesar do-' brega. In zato se tudi ni prav nič začudil, ko anu je že ob petih zjutraj sporočil pomorščak, naj se poročnik javi kapitanu. Z rokami na hrbtu naslonjen na jarbolo, je stal Hardy pod visokim ogrodjem samih prečil i kov, lat in jader. Komaj o-pazno je fpokimal poročniku. Mirno je spregovoril: 4 4 Popravite svoje reči, vzemite si častniški čoln in se javite pri kiapitanu <4Zefirja". Dajte mu to pismo." "Zefir" je bila fregata, r ki naj bi ostala v Vzhodni Indiji. Phillips je stopal počasi in ves (potrt po zibajoči se ladji. •Pofelovil se je od tovarišev, pospravil svoje reci in poklical Čoln na red. Na krova "Zefirja" je stal kapitan Wood. Bil je čokat, tfšat, skoraj debel. Vendar mu je bilo videti, da so mu že vižTarji vsega morja žvižgali krog ušes in da je vešč svojega posla. Pravkar so na admiralski ladji dali znak. Z vseh preč-nikov in jarbol je zdrknilo belo blago; zajplapolalo je ko pokanje z bičem v vetru, se napelo in stalo nabuhnjeno in okro-glasto v soncu. Čez uro nato je tudi 44Zefir" zdrknil iz kike Fort de France. Octolul je v San Domingo. Šetst tednov je ostal 44Z*fir" v Vzhodni Indiji. Službe je bilo malo, zato pa mnogo plesa in izletov. Saj ni bila taka reč, ta kazen. Le škoda, da ni bilo ne besedice čuti o Nelsonovem brodovju. Čez teden dni je 44Zefir" spet od plul. Nekega žarkega jutra je pristala fregata v Kap-stadku Popoldne je poročnik Philips prosil, ali sme na suho. Kapitan Wodd ga je pogledal, rekel4 4 no"! — in godrnja je izginil pod -krov. Phillips je sko-mizgnil z rameni. Ko kruh je bil dober ta starec, toda časih je bil preteto čudaški. Tudi drugi dan in tretji dan je zabrundal kapitan 44no!" l>e kaj je bilo kapitanu f Saj (Nadaljevanje na 4. strani) Novi governer. m L. Ganghofer: Grad Hubertus m :: Roman :: v Ha trna r Peterson, dosedanji podgoverner države Minne- 4o ;;; " * Žgoče sovraštvo se je zabliskalo v Schipper-jevih očeh, ko je pogledal svojega tovariša, in obraz mu je pepelnato posinel. Potem se je obrnil proti svojemu gospodu in rekel mirno; "Prosim, gospod grof, kaj naj storim z kozlom!" Grof Egge je jezno odmahnil z roko. 44Naj leži, kjer je! Danes pridejo gonjači. Razdele naj si kozla med seboj, nobene dlake nočem več videti od njega." Prijel se je za jopič, kamov je bil shranil roge in se obrnil na pot proti kočam. fcschipper je «topil po obe puški in odšel za gospodom. 44Prosim, gospod grof, sami ste vi- sote, je postal naslednik po- deli — in zdaj že moram povedati: iz tega ne koj.nega governerja Olsona. Kakor je bil Olson, je tudi Hjalmar Peterson pristaš farmersko - delavske stranke ter zagovarja načrt, da bi vlada prevzela vse večje industrije v deželi. KAKO NARAŠČA PREBIVALSTVO ZEMLJE Statistični urad Društva narodov objavlja zelo zanimiv pregled o porastku prebivalstva na zemlji. Ta pregled primerja najnovejše podatke tudi s številkami iz prejšnjih stoletij in desetletij ter je toliko dragocenejši. Iz statistike je razvidno, da je 19. stoletje v tem pogledu za mnogo prekosilo vsa prejšnja stoletja. V 15., 16., 17., in 18. stoletju, torej v 400 letih, se je število prebivalcev na Angleškem na primer komaj podvojilo, toda samo v 19. stoletju se je skoraj potrojilo, od 16 milijonov se je dvignilo na 42 milijonov. Podoben razvoj kaže Evropa sploh. Še 'bolj očiten pa je ta razvoj v azijskih deželah. Prebival-i stvo Japonske se od srednjega veka do sredine prejšnjega sto-' letja skoraj ni dvignilo, potem pa se je v kakšnih 80 letih potrojilo. Odkod ta pojav, ni mogoče dokončno povedati. Težko je verjeti, da bi ga povzročalo samo izboljšanje higienskih prilik po svetu, ki pa imajo seveda velik vpliv na nazadovanje otroške umrljivosti. Pač pa je mogoče z gotovostjo reči, da je ta nagla porast števila Zemljanov vplivala zelo odločilno na viharni socialno politični razvoj zadnjega poldragega stoletja. bo nič dobrega med Francetom in med menaj! Midva odslej ne moreva več hoditi vštric. — Ali —" Tedaj se je grof obrnil in zarjul: 4'Jezik za zobe!'' Niso -te besede zaprle lovcu sape, temveč gro- ca za prste. France ni umaknil roke in je božal z drugo psa (po glavi in vratu. 44Toda, Jelenko, kako le moreš biti tak, da me grizeš. Vidiš, dečko, midva oba sva jo danes enako slabo iz-kupila, ti in jaz!" Tedaj je Jelenko izpustil lov-čevo roko in stresel z ušesi. Voljno je strpel, ko mu je France otipaval rano in je ?amo cvileč sunil s smrčkom lovca v roko, če ga je preveč zabolelo. Rana ie bila globoka in se vlekla doii po vsem stegnu. Tako ranjen je pes še storil svojo dolžnost in olajal mrtvo divjačino. Nežno ga je praskal France za ušesi. 4 4 Vidiš, Jelenko, je že tako! Krivici ne uideš. Toda svojo dolžnost moramo opraviti v redu, drugače ni-smo za las boljši, ko drugi!" Vzel je psa v naročje in >e nameril na pot proti lovski koči. A ustavil se je že po nekaj korakih m zmajal z glavo. "Ne, zdaj ne! Premagalo bi me. Najprej se moram izletati, da se mi jeza razkadi,." Obrnil *se je na pot proti pol ure oddaljeni Zgornji planini. Pes je bil težek, da je imel France vse trde e, temveč gro- ^ ^ do y izbi je položjl Je- zeča jeza, ki mu je gledala iz gospodovih oei ^ pQgrad ^ planžarka je prinesla lov- nasproti. Molče je nadaljeval po* Za grofom z ^ ^ pQtreboval> (la bi rano zašil in na-eno puško na hrbtu in z drugo čez prsi. S pe- ^^ ^0(v1T11 jG France strigel in šival in mastjo je tako krčevito stiskal palico, da so mu ^ ^ drža]a planšarka psa za glavo in klepe- " tal a vsevprek. Ko je France svoje ne posebno palico, da so mu prsti pobeleli, grizel si ~je blede ustnice in gla sno pihal s kozi nos. Ko je opazil, da začenja grof Ege vedno previdne je postavljati desno nogo, je priprl oči in se zlobno nasmehnil predse. 10.0 POGLAVJE Grof Ege in Sohipper sta bila že davno v cretju, ko je stal France še ved*no na istem mestu, mrtvaško bled in trepetajoč po vseh udih. Zmedeno je gledal na divjačino, ki so ji s krvjo zalite zenice stopile iz razbite glave; potem je pobral puško s proda in prijel za palico. Komaj. se je pa preril nekaj malega skozi cretje, je čul rahlo cviljenje in našel v senci med ru-šjem grofovega psa, ki si je lizal krvavečo ra no na stegnu. 4 4 Res, zdaj je moral tudi ubogi psiček dobiti svojo!" Jezno je stisnil pesti. — "To že več lov ni, to je mesarija!" Pes je dvignil glavo. France se je spustil ob njem na tla in hotel pregledati poškodbo; tedaj je pes šavsnil po njegovi roki, a ni ga vgn-znil, temveč je samo z zobmi trdno držal lov- umetno operacijo končal, je natrl obli ž še z poprom. To je imelo svoj pomen; čim se je namreč Jelenko oprostil iz planšarkinih rok, se je že zatekel k svojemu privajenemu zdravljenju in je začel lizati rano. Pa ga je trpko speklo. Z lov oljno je stresel z glavo in začel opletati s pekočim jezikom. Bilo je zelo smešno; plan-Sarka je vreščala od veselja in celo France se ie trudno nasmehnil. Pogladil je psa, segel planšarki v roko in se nameril na odhod. Cvilec je dvignil Jelenko glavo, ko je videl odhajati lovca Pred kočo je vzel svojo puško s klopi in strahoma zapazil škodo, ki jo je utrpela, ko io je zagnal na prod. Pravi lavec ima svoje o-rožje rad v najlepšem redu. In kakšna je bila zdaj njegova puška. Ološčeno kopito ^so pre-prezale trščene praske, drugače bleščeče svetli cevi sta bili zamazani in raapraskani m enemu obeh petelinov se je odlomilo kladivce. "pes, puškica in jaz! Vsak je ujel svojo!" VALJE PRIDE Z BODALOM V SRCE Pri Kromerižu je zabodla 21 letna Margareta Fiala 29-let-nega Antona Chri stena, sina direktorja tvornice v Furthu. Porinila je ljubčku, ki se je je hotel otresti, bodalo naravno&t v srce. Christen, ki je dekle zapeljal, je v zadnjem času rahljal zvezo ter se odvračal od Fialove. Ta je večkrat skušala priti k njemu, da bi se pogovorila o stvari, toda tvorničarjev sin se ji je znal vedno spretno ogniti, da je dekle ostalo nazadnge v ponižujoči vlogi. Zato se je Fialova odločila za brezobziren obračun z zapeljivcem. Vstala je ob štirih zjutraj, sedla na kolo in se odpeljala z doma. Posrečilo se ji je vdreti v tvomico in potrkati na vrata Ghristenove spalnice. Fant, ki je bil še ves zmeden od spanja, je odprl vrata, Fialova je izrabila trenutek za to, da je zabodla bodalo nezvestnemu ljubčku naravnost v srce. Bil je takoj mrtev. Po umoru je morilka trikrat zabodla še sebe. Ko so pozvali zdravnika na kraj tragedije, je mogel samo ugotoviti Chriatenovo smrt. Fialovo, ki je smrtno nevarno ranjenq, pa je dal oc^peljpti v bolnišnico. ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padisahovi senci*' pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! I 1 KZ BAGiiADA V STAMBIJL 4 knjige, s slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed fimina; Karavana smrti; Na bega v Goropa; Drniba En Nasr Gena _______________L*t RRritaM PO JUTROVKM 4 knjige, 598 strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj roman ob Niln; Kako sem T Mekko romal; Pri Samarlb; Med Jetddl Cena ____________LM PO DIVJEM S1JRDISTANU 4 knjige, 694 rtrani, s slikami Vsebina: Amadlja; Beg Ie Ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ———------U9 PO DEŽELI 8KIPETARJEV 4 knjige, s slikam!. 577 strani Vsebina: Brata AladSlja; Koča t soteski; Mlridit; Ob Vardarju Cena _________1JI SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami. 1704 steanft Vsebina: Izseljenci; Tarna Betar; Na sleda; Nevarnosti nasproti; Almaden ; V treh delih sreta; Izdajalec; Na lovn; Spet n* divjem sapadn; Rešeni milijoni; iDediči ' Cena __________ V GOBAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Šlmen; Zaroaa z zaprekami: V golob-njaka; ^ohamedanskl BvetniE Cena _________IM WBMfiTOV 12 knjig, s slikami, 1763 Vsebina . Prvikrat na divjem zapado; Za ilTljenJe; NSo-či, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči ln Apači; Na aevarnlh potih; Wlnqetovov roman; Bana Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-netova oporoka JU Ž C T I 4 knjige, s slikapi. 697 Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Bih, in njegova poslednja pot .1 Naročite jih lahko pri: M< KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West l&h Street New York, N. Y. mWL3M mZMOBT* ' New York, Tuesday, September 29, 1936 1'WE LARGEST BWVTNE DZILT IN UJ33. Hči druge žene □ 58 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. NADALJNI PROJEKT AMERIŠKE ZVEZNE VLADE A' njeno olajšanji* prlr.no igrati Helga in igra Liszta, Chopina In Oujkovskeaju z veliko spn-tiw^tjo. I>r. l^vtien pa m* £*Iih1u Hel«e, njegovo oči jwoirajo mi Gonili, ki ji* bila v svoji blinlo modri obleki tako čarobna i nI a tla 111 n«*Mia kot niaj. Tudi lastnica gradu je žela mnogo odobravanja in ploskanja in sprejme s ponosno gotovostjo in ni boječe in v zadregi zbežala kot njena mlajša sestra. Ko jt* bil koncert slednjič končan, je baron Reineborgu posrečilo najti priložnost, da je s He Igo sani izpregovoril nekaj besed. Helga je ravno s pekočimi očmi gledala Ley (hum. " M ilostljiva gospica, ne vem, kaj morim na vas bolj občudovati vaše čudovito igranje na klavir ali pa vašo osebo, ki zna tako odlično zastopati to ponosno hišo. Nobene dame ne poznam, ki bi se mogla z vami (primerjati v tako dostojanstvenem nastopu," pravi ulljudno, toda nikakor ne tako, kot bi iz njegovih besed zvenel kak poklon. Lahno se zgane in je le nerada odvrnila svoje oči od dr. Levdena. Z obsenčenimi očmi pogleda barona Lotharja Rei-neborga. Sili se k nasmehu ter pravi: *4 Vi se saj ne poslužujete tako vzvišenih besed, kadar mi hočete d elarti pok Ione, goispod baron. Drugi gospodje mislijo, da mi morajo delati poklone zaradi čednositi in lastnosti, ki jih nimam in tedaj zvene takoj tako lažnjivi." 44Nikdar se ne bi drznili tako razumni in duhoviti dami delati lažnjivih pok Ionov. Toda hotel sem vam nekaj povedati, kar vaon je prijetno, kar se za vas zelo zanimam. Popolnoma odkrito, m ilostljiva gospica, lepe žene so pogosto neumne, ali saj brez duhovitosti. Meni pa ugajajo razumne žene.'' 44Tudi če nia nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov,' Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno pci.tvnatL Pošljite naročnino naravnost Dum ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laushln COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. Saftlč Waisenburg, M. J. Bavuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlč, J. Lukanleh Cicero, -J. Fabian (Chicago, Cicero, in IUinois) Jollet, Mary Bambicb La Salle, J. SpeUch Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard in okolica, Joseph Močnik MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN: Detroit, Frank Stular MINNESOTA: Chlsholzn, Frank Gouie Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gonie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Vlrgina, Frank Brvatlcb MONTANA: Roundup, M. M. Panian Washoe, Lf Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Karl Sirnisha Little Falls. Frank Maslo OHIO: Barberton, Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl-!inter. Jacob Rečmik. John Slannlk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis £alant, John Kumfie Youngstown, Anton KikelJ OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugli, J. Brezovee Coverdale in okolica, M. Rupnik Export, Louis Supantii Farrei, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants | Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogačar, Philip Pro gar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, FT. Sehlfrer West Newton, Joseph Jovac WISCONSIN: v Milwaukee, West AUIs, Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kak el WYOMING: Rock Springs, Louis Tauehar Diamond ville, Joe Rolich Vaak zastopnik 1x4* potrdile a to, katero Je prejel. 7ssjjpnlke tople priporočalo. UPRAVA "flLAA NARODA" Sv parnikih. ki mm Mcb tiskani, vise v domovino izleti mmd ve Istri izkušenega spremljevalca. tO. s<-|»lem1ira : Normandie v Havre I. iiktfriira : Itcreugaria v Cherbourg 5. oktobra : Kes v Genoa 7. oktobra : Queen Mary v Cherbourg Manhattan v Havre 9. oktobra: Bremen v Bremen 10. oktobra: I le de France v Havre Conte di Savoia v Genoa 14. oktobra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 15. oktobra: Salurnia v Trst 1«. oktobra: Europa v Bremen oktobra: Roma v Genoa 21. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 24. oktobra: Rex v Genoa Lafayette v Havre Bremen v Bremen 28. oktobra: Aquitania v Cherbourg 29. oktobra: lie de France v Havre 31. oktobra: Vulcania v i'rst 4. novembra: Queen Mary v Cherbourg 6. novembra: Europa v Bremen 7. novembra: Champlain v Havre Čonte di Savoia v Genoa II. novembra: Aquitania v Cherbourg Normaudle v Havre 14. novembra: Rex v Genoa 18. novembra: Queen Mary v Cherbourg 20. novembra : Bremen v Bremen -1. novembra: Lafayette v Havre Saturnia v Trst 25. novembra: * Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg 28. novembra: t Conte di Savoia v Genoa i 2. decembra: Queen Mary v Cherbourg 3. deeembra: Champlain v Havre 4. deeembra: Europa v Bremen ^ 5. deeembra: Vulcania v Trat 9. deeembra: I Normandie v Havre ? Aquitania v Cherbourg 1 12. deeembra: • Rex v Genoa I 15. decembra: Bremen v Bremen 16. decembra: Queen Mary v Cherbourg 26. deeembra: Normandie ▼ Havre S255 Pišite nam za cene rosnih listov, reservacijo kabin In po* j s gnila sa potovanj«. SLOVKNIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St, New Tack *_